Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT. 16 _® LETO XII. (S 28. APR. 1973 Prvi zbor federacije V Domu sindikatov v Beogradu je bil 23. aprila prvi zbor federacije, katerega so se udeležili poslanci vseh zborov zvezne skupščine, člani predsedstva SFRJ, predsednik in člani zveznega izvršnega sveta, svet federacije, predsedstvo ZKJ, predsedstvo SZDLJ, predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije, predsedstvi zveze mladine in zveze študentov Jugoslavije, predsedstvo konference za družbeno aktivnost žensk, predsedstvo zveznega odbora ZZB 27. april 1941 -ustanovitev OF 27. APRILA LETOS MINEVA 32 LET, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, prej imenovana protiimperiali-stična fronta, ki se je preimenovala v osvobodilno po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Tako so se komaj 3 tedne po nemškem napadu na Jugoslavijo v Ljubljani zbrali zastopniki vseh naprednih slovenskih političnih skupin in predstavniki KP Slovenije, ki je bila pobudnik sestanka, ter ustanovili vseslovensko organizacijo za boj proti okupatorju, s tem pa so hkrati položili tudi prve trdne temelje slovenske državnosti. Osvobodilna fronta je postala poglavitno gibalo pri oblikovanju idejno politične in akcijske enotnosti vseh naprednih slojev slovenskega naroda, saj jih je z narodno osvobodilnim bojem, ki ga je vodila, združila v živo in trdno povezano celoto. Rast Osvobodilne fronte zato pomeni hkrati idejno rast naših ljudi ter njihov iz dneva v dan odločnejši boj za pravičnejšo družbeno ureditev. Prav zato je Osvobodilna fronta po zmagi nad okupatorjem in zmagi socialistične revolucije prerasla v današnjo Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ia pa je v razmerah delavskega in družbenega samoupravljanja postala naše najširše samoupravno telo, ki mu je tudi ustava odmerila pomembno vlogo v našem družbenem življenju. NOV Jugoslavije, predstavniki zveznih organov, družbenopolitičnih samoupravnih in drugih organizacij in skupnosti ter vabljeni znanstveni, strokovni in javni delavci iz vseh republik in obeh pokrajin. V delovnem predsedstvu zbora federacije so bili razen predsedujočega Mij alka Todoroviča Ralo Dugonjič, Stane Dolanc ter predsedniki zvezne konfemce SZDLJ, zveze sindikatov, borčevskih, ženskih in mladinskih organizacij. Zbor je o tvoril Mijalko Todorovič, nato pa je predsednik Tito imel ekspoze, v katerem je analiziral vsebinske tokove notranje in zunanje politike ter opozoril na pomen ustavne reforme. Med drugim je predsednik Tito večkrat poudaril, da bi moralo biti naše izhodišče razredni kriterij, da ju v ustavnih spremembah do zdaj, v prvi fazi, prišla do izraza večja enakopravnost narodov in narodnosti v Jugoslaviji, da je nacionalizem do 21. seje predsedstva ZKJ bil najnevarnejši pojav, da pa so pozneje liberalizem in druga odmikanja onemogočala, da bi uresničili politiko ZKJ. V boju proti nacionalizmu mora biti v ospredju delavski razred, ki najtesneje povezuje naše narode in narodnosti, je poudaril predsednik Tito. Dejal je: moramo reafirmirati idejne in moralne vrednote naše revolucije. Ko je govoril o ustavni reformi, je predsednik republike zelo ugodno ocenil opravljeno delo v prvi fazi ustavnih sprememb, oz. ustavne amandmaje in pri Redna letna konferenca mladine ISKRE V Kranju je bila v soboto, 21. aprila, dopoldne redna letna konferenca žveze mladine Iskre. Na konferenci je od 92 povabljenih delegatov sodelovalo 78 predstavnikov mladih iz vseh organizacij ZP Iskra. V razpravi na konferenci so največ govorili o programu ZM v naslednjem obdobju. O konferenci in sprejetih sklepih bomo obširneje pisali v naslednji številki Iskre, ki bo zaradi praznikov izšla 12. maja t. L tem mnogim, ki so delali na pripravah nove ustave, dal priznanje. Še posebej je predsednik Tito poudaril, da priznanje zaradi svojega angažiranja pri oblikovanju novega ustavnega sistema zasluži tovariš Edvard Kardelj. V delu predsednikovega ek-spozeja o zunanji politiki je poudarjeno, da naša politika neuvrščanja in aktivne miroljubne koeksistence izhaja iz temeljnih vrednot našega sistema: socializma in samoupravljanja. Predsednik Tito je še enkrat, odgovarjajoč mnogim, ki ugibajo o gibanjih v Jugoslaviji, poudaril, da Jugoslavija še malo ne mi-sli spremeniti svojega samoupravnega socialističnega razvoja, pa tudi ne svoje politike neuvrščenosti. »Zmeraj smo poskušali kar največ prispevati k miru in napredku, saj sta neločljiva,« je poudaril predsednik Tito. ^ Organi upravljanja, vse druibeno-poUtične £ organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem J članom kolektiva in poslovnim partnerjem k | ftcazniku- cUla Dejavnost organizacijo ZK Iskra - EMO Zadnje čase se m m mmm ZK v EMO spopada z nekaterimi vprašanji, ki so bistvenega gospodarskega in političnega pomena za podjetje. Potem, ko so delovne skupine organizirano in temeljito razpravljale in dajale dopolnilne predloge k načrtu za ustanovitev TOZD, ko se je sanacijski program pojavil v obetajoči obliki in se tudi že delno izvaja, je postalo zelo aktualno vprašanje uvedbe delavske kontrole. Delavska kontrola ima v EMO že svojo posebno zgodovino. V začetnem obdobju samoupravljanja si je delavski svet pomagal tako, da je za razčistitev tistih vprašanj, za katere ni bilo dovolj jasno ali se lahko odloči o njih ali ne, postavil posebne občasne komisije, ki so opravile določeno kontrolno nalogo. Tako so bile n. pr. postavlje- ne komisije za pregled pošlo, vanja posameznih obratov, za pregled izpolnjevanja pla-nov, za pregled zaključnega računa, za pregled pravilne uporabe skladov itd. Kasneje so se oblikovale stalne komisije, ki so imele po vsebini svojega dela kontrolno funkcijo in so občasno poročale o svojem delu delavskemu svetu. Po dcccntra- (Dalje na 4. strani) Misli ob prvem maju Že kot majhnemu otroku so mi starši vcepili izredno ljubezen do domovine, ki je iz ponižane in raztrgane znova vstala lepša, boljša in močnejša. Šele pred dobrimi petindvajsetimi leti si lahko mirno in ponosno ob besedi Jugoslavija rekel: »To je moja domovina.« Vsi, ki so me v prvih letih obdajali, so mi govorili o domovini, kot o nečem lepem, nenadomestljivem, kar je treba braniti z vsem svojim bitjem. Žc zgodaj sem začutila, da je vojna zločin nad človeštvom, ki si želi mirnega življenja v svobodni domovini. Vse ljudi tega sveta mora povezovati velika ljubezen in težnja po enakopravnosti ljudi vseh ras. Rasno razlikovanje je nekaj, kar je danes nedopustno. Kaj niso ljudje dobri in slabi, pa čeprav jih je rodila indijanska ali črnska mati? Nico več časi, ko je Hitler razlikoval tudi evropske narode, toda zato ni danes rasna diskriminacija nič manj huda. Le da zdaj trpe nebeli ljudje, prej pa so trpeli tudi belci. Prav gotovo je ljubezen najplcmentejše čustvo. Toda danes je že tako izkrivljena, da skoraj ne moremo več govoriti o ljubezni kot o tistem nesebičnem čustvu, ki povezuje ljudi in jih dela boljše, že dejstvo, da so mnogi obogateli prav tedaj, ko je ljudstvo najbolj trpelo kaže, da so mnogim plemenita čustva otopela. Človeško življenje je enkratno. Marsikaj je vredno, da cenimo: delo, poštenost, življenje je eno samo in vsak se mora po-pravičnost, dobroto, ljubezen, človeško truditi, da ga čimbolj izkoristi v dobro sebi in vsemu človeštvu. Savli $ ******* W****)M Zsvad la avtomatizacijo (( Ljubljana RiagraEenci sklada Borisa Kidriča Že vrsto let nazaj Sklad Borisa Kidriča podeljuje ob obletnici smrti Borisa Kidriča nagrade za izume in tehnične izboljšave. Letos je bilo nagrajenih 18 izumov in tehničnih izboljšav, od tega so bili nagrajeni trije dosežki, ki so rezultat raziš ko valno-raz voj nega dela v Zavodu za avtomatizacijo. Avtorji izumov in tehničnih izboljšav so naslednji naši strokovnjaki: Za patente: PLANISCEK LJUBO RAMOVŠ VIKI GR, VVEDAM JOŽE, ERBEŽNIK FRANC in sicer so vsi avtorji patenta: »Izboljšave mozaične komandne plošče« (Jugosl. patent št. 27379). ‘Komandne plošče so namenjene za nadzorovanje obratovanja na primer električnih dispečerskih centrov, proizvodnih obratov, reševalnih postaj, avtocest, itd. Po iznmu je izboljšana pritrditev in nastavitev mozaičnih ploščic, ki sestavljajo ploščo, s čimer so olajšane oziroma omogočene spremembe in razširitve. Proizvodnja v zadnjih letih je dosegla po Din 500.000.— letno, . za 1. 1973 pa bo še večja; za tehnične izboljšave: GLIHA MARKO, HRIBOVŠEK JURIJ, BENEDIK PETER, SIMONČIČ MAKS '(ISKRA — TEI Horjul) so avtorji dela »Vpeljava eno-bočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje«. Vse večja zasedenost radijskih pasov, določenih za monokanalne zveze za potrebe gospodarstva, prometa, narodne obrambe in drugih uporabnikov, je narekovala preiti tudi v metrskih valovnih pasovih na enobočno modulirani prenos (SSB). Nasproti ustaljenim frekvenčno moduliranim prenosom se je podeseterila možnost porazdelitve frekvenčnih kanalov Ktradl zožitve zasedenosti v [frekvenčnem pasu in se je Izaradi ugodnejših energetikih pogojev in specifičnosti prenosa izboljšala učinkovitost radijske zveze. ( Raziskovalno razvojna sku- (kljub težavam, ki so onemogočile še boljše rezultate. Pri analiziranju gospodarjenja v prvih letošnjih 3 mesecih ugotavljamo, da je trend uspešnosti ostal isti kot v istem času lani, vendar so težave, ki jih moramo premagovati, še bolj prisotne. Pni tej analizi moramo upoštevati tudi dejstvo, da si je kolektiv postavil v letu 1973 zelo veliko nalogo, saij je sprejel plan prodaje za 45 % večji od realiziranega plana v letu 1972. Pri sprejetju se je kolektiv zavedal, da bo njegova realizacija možna le, če bo uspel dobiti finančna sredstva tako za Obratna sredstva kot za najnujnejšo Strajno opremo. Rezultati prvega kvartala kažejo, da je kolektiv iz notranjih rezerv ter začasno pomočjo zunanjih virov uspel slediti zahtevam sprejetega piana. Če bo situacija v dru-(Dalje na 6. strani) Prvi maj je praznik dela. Človek, ki ga opravlja je'subjekt te proslave. Želimo, da bi eden teh delovnih ljudi iz naše sredine povedal košček svojega delovnega in življenjskega romana. Tako smo tokrat prosili Ivana Ra-doševiča v tovarni Elektromotorji Železniki naj kaj pove o sebi. Ob vprašanju se je nasmehnil in dejal: No, prav ... star sem 50 let, oče treh odraslih otrok in že 20 let sem v Iskri. Mojc življenje je povest mladega pro-leterja, M je objadral pol sveta. Pred vojno sem šel na delo na Češko. Tam me je doletela vojna; preživel sem jo v ujetništvu. Po vojni sem se vrnil in bil 5 let mornar. Doma pa je bila tudi trda. Sem iz bajtarske družine, oče je bil »furman« in moja mladost ni bila posuta z rožicami. Tako sem se navadil trdo delati. V Iskri sem se prekvalificiral v strojnega ključavničarja. Pa ne takoj. Najprej sem delal opeko za tovarno, nato pa mehaniko za registratorje v starih prostorih. Po preselitvi v novo tovarno pa menda ni delovnega mesta, na katerem ne bi bil. Za vse je bilo treba prijeti. Začel sem pri kontroli in zdaj pristal pri »štancav-tomatu«. »Kakšen poklic bi izbrali, če bi bili še enkrat mladi?« »Še enkrat bi bil ključavničar. To je koristen in iskan polk lic. Zanimiv in vsestranski je. Ne veste, kako rad imam to delo. Kar razumeti ne morem nekaterih mlajših, ki brezbrižno hodijo po materialu, kakor po gmajni. Jezijo me ljudje, ki neradi delajo. Saj nismo samo zaradi tistih dinarjev v tovarni, ampak tudi zato, da bi kaj pametnega naredili na svetu. Ne morem se sprijazniti s tistimi, ki ob »plači« stokajo, ves me. sec pa so jim najljubše luknje in »čikpavze«. Veste, meni ni bilo nikoli težko pomesti okrog stroja in pobrati kos pločevine, ki bi sicer prišel v nič. Zdaj pa me kar zaboli, ko marsikdo samo na snažilko čaka«. »Kako se počutite med sodelavci?« »Razumemo se, da je kaj. Veste, sem nagle jeze, pa me ni nič sram drugi dan prvi spregovoriti, če se sosed jezi.« »Kaj pa delate v prostem času?« »Moj hobi je gasilstvo, če ga smem imenovati hobi. To je resna zadeva, saj gre za človeška premoženja in njihovo delo pri tej humani organizaciji. Prav zdaj smo doma v Selcih ustanovili novo desetino pionirjev. Naj se mladi navadijo, da bodo blizu sočloveku. Naj se navadijo v svobodi organizirano nastopiti za pomoč človeku poleg sebe. Opravil sem tudi izpit za gasilskega podčastnika. Sedaj sem poveljnik Selške gasilske čete ter član upravnega odbora občinske gasilske zveze.« »Kaj bi vprašali direktorja?« Vprašal bi ga, zakaj dobivamo tako nemogočo pločevino, da se »matram« jaz in stroj. Pa še to bi ga vprašal, kdaj dobim novo »šuiarico« (stiskalnica Schiller), ta je že čisto pri koncu. Direktor Žumer je takole odgovoril: »Pločevino nam dobavlja Železarna. Dobivamo tako, kakršna pač je. Nova stiskalnica je naročena in bo kmalu zamenjala staro.« Ivanova stara stiskalnica bruha tone izsekanih lamel, Ivan pa je vesel ob svojerti delu. To je eden izmed milijonov Ivanov, ki bodo s ponosom praznovali svoj praznik — 1. MAJ. K. F. Ivan Radoševič ob svoji »šulerici«, kot imenuje stiskalnica Kadrovslca struktura zadovoljiva Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja kadrovik v tovarni »Instrumenti«, Otbče RADO FAGANEL. Vprašanje: ze za dvoizmensko delo), za- Kakšno je povprečje zapo- to je včasih treba narediti slenih? izjemo. Iskra Commerce, Ljubljana Druga konferenca direktorjev filial Dne 5. in 6. aprila je bila v Ljubljani druga letošnja konferenca direktorjev filial Iskre, ki ji je prisostvoval tudi novi direktor Iskra Commerce Anton Stipanič. Osrednje vprašanje konference je bilo: prilagajanje ustavnim amandmajem in krepitev odgovornosti na vseh nivojih. TRIMESEČNI REZULTATI Poslovni rezultati filial, ki so jih registrirale ustrezne službe po ustaljenih kategorijah — vele- in maloprodaja, servisna dejavnost ter za nameček še izterjava dolžnikov ■— pomenijo le del celotne dejavnosti filial, ki je ni mogoče meriti z odstotki in indeksi. Možna so zgolj ugotavljanja, ali filiale kot poslovne ambasade Iskre v tem trenutku ustrezajo svojemu namenu in njihovemu tržnemu poslanstvu. Suhoparne številke govore o tem, da so filiale v povprečju izpolnile načrtovana pričakovanja nekako 70 odstotno. Vse drugo je pogojeno z mnogimi »če« in »ko«, ki jih je mogoče adresirati navznoter in navzven. To je — na splošne gospodarske razmere, ki jih pretresajo restrikcije im nelikvidnost, pa tudi na lastno proizvodno zaledje, ki s težavo sledi zakonom ponudbe in povpraševanja. Vsekakor ni utemeljenih razlogov, da bi se vdajali preoptimističnim verbaliz-mom o »ekspanziji« in »agresivnem nastopanju« na domačem trgu, vse dotlej, dokler ne bo urejeno obstoječe stanje v podjetju v smislu samoupravnih načel in ustavnih amandmajev. Nedavno sklenjeni samoupravni sporazumi med TOZD znotraj Iskra Commerce so uvod v proce- se, ki bi jih lahko imenovali »prerazvrščan j a v teku« v tempu, ki ga diktirata trg in konkurenca. LOGIKA USTAVNIH DOPOLNIL Prvo trimesečje je pokazalo, da je v Iskra Commerce že začel delovati mehanizem ustavnih dopolnil, katerih poglavitni cilj je ustvariti zdrave odnose in čiste račune med vsemi organizacijami združenega dela v podjetju: posebej še med tistimi, ki so dobile status »temeljne« TOZD in s tem še dodatne obveznosti. Z aprilskimi sporazumi so dale TOZD Iskra Commerce »častno besedo«, da bodo spoštovale medsebojna poslovna razmerja in se ravnale po načelih dobrega gospodarja. Kajti edino na tak način bo mogoče uresničevati temeljno nalogo — ohraniti in povečati proizvodno in gospodarsko moč Združenega podjetja, ki ga na jugoslovanskem trgu predstavlja Iskra Commerce, oz. njena TOZD — direkcija za domači trg. Zlasti še, .odkar sta se v njej združila prodajna in nabavna dejavnost. DIREKCIJA — PODJETJE Ne glede na obstoječe samoupravne formacije v Iskra Commerce, ki se je razvrstil v pet TOZD, ostajajo bivše direkcije še vedno poslovne enote s kolikor mogoče podjetniškim obeležjem. V pojmu »podjetje« pa je vsebovanega veliko tistega, kar pogojuje gospodarsko in samo-(Dalje na 6. strani) ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ v ZP ISKRA KRANJ objavlja prosto delovno mesto TELEFONISTKE v telefonski centrali Pogoji: Starost do 35 let, dokončana osnovna šola; prednost pri izbiri bo imela prosilka s pasivnim znanjem nemškega ali angleškega jezika. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 7. maja 1973. Naši izdelki Iskrino električno ročno ortidje Iskrin proizvodni program električnega ročnega orodja obsega: navadne in vibracijske vrtalne stroje različnih moči in velikosti, kotne, preme in stabilne brusilne stroje, elek trične sekalnike pločevine električne ročne škarje električne ročne brizgalke, povratne žage, betonske vibratorje, elektropnev-matska kladiva itd. Od električnega orodja, ki ga lahko štejemo za artikel široke potrošnje, je najbolj pomembna garnitura KOMBI. Poleg osnovnega orodja — električnega ročnega vrtalnega stroja, vsebuje garnitura KOMBI tudi priključke, ki omogočajo opravljanje najrazličnejših del — žaganje, vrtanje, brušenje, poliranje itd. Cena garniture električnega ročnega orodja KOMBI v kovčku iz skaja je v Iskrini trgovini 1030 dinarjev. 3 V- V'"' : - ' Ti '• ~ Pozitivno ocenjena zunanje trgovinska dejavnost IC Aktiv družbeno-političnih organizacij ZP je na svojem zasedanju 23. oktobra lani imenoval 7-člansko komisijo v sestavu: predsednik Ivo Klešnik in člani: Henrik Peternelj, Jože Vidic, Ludvik Simonič, Alfonz Medved, Andrej Vrhovec in Bogdan Mohor, ki naj hi glede na ustavna dopolnila, zakonske predpise dn sprejeto druž-beno-politično orientacijo proučila in ocenila zunanjetrgovinsko dejavnost Iskra Commerce, zlasti dejavnost njegovih zunanje-trgovinskih firm in predstavništev, v času od 1. 1970 do konca 1.1972. Komisija je svojo nalogo skrbno opravila in po seji 13. januarja 1.1. poročala aktivu družbeno-političnih organizacij ZP 17. aprila 1.1. na zasedanju aktiva v Lipici. O zasedanju aktiva smo obširneje poročali v prejšnji številki, danes pa prinašamo povzetek iz samega poročila. KOMISIJA," KI JO JE IMENOVAL AKTIV JE PROUČILA: 1. način in postopek pri ustanavljanju zunanje-trgovinskih organizacij Iskre oz. pri Vlaganju sredstev v tuje inozemske firme; 2. ugotovila- za vsako posa» mezno našo firmo aili predstavništvo v inozemstvu, kako so zavarovani Interesi Iskre in kako se izvajajo zakonska določila, predvsem glede re- patriacije sredstev in razpolaganja z doseženim dobičkom, kakšni so cilji poslovne politike, kdo jo kreira, kdo sprejema odločitve in oceno o upravčenosti ustanavljanja in obstoja naših inozemskih firm oz. predstavništev; 3. preverila skladnost poslovanja zunanje-trgovinske organizacije IC z veljavnimi zakonskimi predpisi, z analizo ugotovljenih prekrškov in kaznivih dejanj v zvezi i zu- nanje-trgovinskim in deviznim .poslovanjem; pri tem pa še posebno razčistiti vprašanja v zvezi z avansiramo em sredstev; 4. pregledala in ugotovila strokovnost zunan j e-trgovin-skiih delavcev Iskre doma in v tujini ter ocenila njihove družbeno-politične orientacije ter ugotovila, kdo sodeluje pri razmeščanju kadrov in kolikšen je vpliv družbenopolitičnih organizacij pri izbiri kandidatov za vodilna in vodstvena delovna mesta v zunanji trgovini. Komisija je predlagala in temeljito proučila vrsto dokumentov in poročil, da bi na osnovi tega lahko objektivno ocenila- zunanje-trgovinsko dejavnosti Iskra Comerce, to je Iskrine zunanje-trgovinske mreže, ki se sestoji iz naslednjih predstavništev, firm in podfirm, katerih ustanovitelj je Iskra, ali pa ima pri njih svoj delež: Ime firme Država Kapital Iskre Delež Iskre 1. Iskra Elektronik HGmbH, Stuttgart ZR Nemčilja DM 150.000.— 100 »A 2. Iskra America Inc, Nevv Yonk ZDA USJ 20.000.— 100 «4 3. Iskra Electtronica Rabama S. R. L., Milano . Itafllilja Ut 8,800.000,— 51 % 4. Gnest International Ltd., London Anglija Lstg 7.648,— 65 % 5. Ljubljanska banka AG, Frankfurt ZR Nemčija DM 100.000,— 2,0% 6. SACET S. A. Italo-Jugoslava di coope-razione economico-tecnica, Milano Italija Lit 1,000.000,— 0,4% 7. Iskra Electronics A. G., Solothum Švica SFr 100.000,— 100% 8. Eurocommerce S. A., Caracas Venezuela Bo 100.000.— 100% 9. Tempress Electronic A/S, Viby/J . Danska DKr 75.000,— 25% 10. — Iskra Elektronik HGmbH, Stuttgart, je tudi lastnik vseh delnic proizvodne firme PERLES, Pioterlen, Švica v nominalni vrednosti SFr 3,000.000.—. — Iskra Elektronik HGmbH, Stuttgart, je soustanovitelj firme Elektrobau, Stuttgart, za proizvodnjo in montažo električnih in elektronskih instrumentov s sredstvi DM 10.000.—, kar znaša 50 % vloženega kapitala. Droga konferenca direktorjev filial (Nadaljevanje s 5. strani) upravno obnašanje v jirmi, katere poslovni predmet zajema — razen distribucije proizvodov — tudi plasma čedalje večjih količin fizičnih in intelektualnih storitev. Gledano skozi to prizmo, je TOZD za blagovni promet na domačem trgu (Direkcija za domačij trg) vse prej kot v zavidanja vrednem položaju. Kajti z združitvijo prodajne in nabavne dejavnosti je dobila omenjena TOZD vse podjetniške atribute ter pravico in dolžnost uresničevati poslovno politiko Združenega podjetja v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, tipati je, da bo to dejstvo dobilo ustrezen odmev v poslovnih pravilnikih, ki so v pripravi. POŠTENO IN PRIZADEVNO Na konferenci je bilo s strani filial izrečenih precej pripomb, zapažanj, priporočil itd., ki niso novejšega datuma. Večina pripomb je bila naslovljena na »centralo« firme, tj. na strokovne službe, katerih naloga je skrbeti za poslovno in organizacijsko ravnanje v podjetju. V tem se konferenca ni posebno razlikovala od dosedanjih posvetov tega tipa. Izredno živahne diskusije pa bi lahko strnili v resen apel po pospešenih organizacijskih prijemih in pravilnikih, ki naj dajo samoupravnim prerazvrstitvam ustrezno poslovno vsebino. Druge, čisto vsakdanje stiske in težave pa Letos veli Ece naloge (Nadaljevanje s 4. strani) gem četrtletju ostala kolikor toliko nejasna, to je, da ne bo možno dobiti sredstev, bodo negativne posledice ob polletju dokaj vidne. Kolektiv je predvideval, da bodo morebitna sredstva začela dotekati v teku leta, zato je tudi dinamiko realizacije postavil v prvih mesecih v nižjem obsegu, kot bi bila povprečna mesečna realizacija. V pri-mebjaivi s prvim trimesečjem lani nasproti letu 1973, je realizacija porasla za 27 c/o. Ustvarjalna realizacija v odnosu na dinamiko postavljenega plana je dosežena 95 %• Analiza prvega kvartala je pokazala, da so bila predvide- vanja v nujnosti prilagoditve strojne opreme proizvodnemu programu, pravilna. To neskladje smo morali premostiti s povečano kooperacijo, kar pa znatno zmanjšuje stopnjo akumulatirvnosti. V splošnem pojavu nelikvidnosti je naše podjetje še posebej prizadeto v procesu reprodukcije s talko visokim trendom rasti, zato ker je stopnja tujega financiranja zelo majhna v primerjavi s povprečnimi pogoji gospodarjenja. Vse navedeno, kot tud: zelo zunanji vplivi (devalvacija in podražitve, zamude v nabavi — posebno v uvozu), pa kažejo negativen trend v stopnji akumulacije, kar postaja vedno bolj zaskrbljujoče. bi lahko uvrstili v sfero zahtev po dejanskem uresniče-. vanju marketinga, ki lahko pomeni most med poslovnimi hotenji -posameznih TOZD na komercialnem dn proizvodnem področju podjetja: k temu pa še podlago za poslovna predvidevanja in oblikovanje gospodarske politike in strategije podjetja v njenih mnogoterih aspektih in inačicah. V ta namen se bo moral ta sektor osvoboditi svoje servisne lupine in se preusmeriti v aktivnost, katere poglavitni instrument sta informatika in kompjuter. Novi direktor Iskra Commerce Anton Stipanič je na konferenci ponovil besede, ki jih je označil kot svoje delovno načelo: »Delali bomo pošteno, složno in prizadevno — za Iskro. To je za 23 tisoč proizvajalcev, katerih trud bomo spoštovali in ga objektivno vrednotili na način, ki ne dovoljuje uveljavljanja parcialnih interesov ali poslovno neutemeljenih osebnih ambicij.« M. Ljubič Dopisujte v Iskro Naslov uredništva: Kranj Savska Loka 4. leielon: 22-221 int. 333 OBVESTILO DOPISNIKOM Minilo je prvo četrtletje, zato uredništvo glasila Iskra vabi dopisnike naj čimprej pošljejo poslovna poročila. Uredništvo Pretežni del proizvodnje (Nadaljevanje s 3. strani) področju. Pri tem je orodjarna doslej največjo podporo že našla v tovarni električnih aparatov. Le-ta je orodjarni v banki nudila jamstvo za najetje določenega kredita. Pripravljenost podobno pomagati pa kažeta nadalje tudi IEZE in tovarna elektronskih naprav. Sicer ima orodjarna za letošnje leto dovolj naročil, celo toliko, da je- del zmogljivosti zaseden že z naročili za prihodnje poslovno leto. Tudi sedanji tempo dela in količine nedokončane proizvodnje pa zanesljivo jamčijo, da bodo v orodjarni že v drugem četrtletju nadoknadili izpad v izpolnjevanju leto:H'e-ga proizvodnega načrta, tikajo, da jim pri tern ne bo nagajalo vprašanje materialne preskrbe. Težje jih pri poslovanju zadevajo posledice splošne nelikvidnosti. Tako so ob koncu preteklega leta mor.:i'.i odpisati za dvesto tisoč dinarjev terjatev, nad 90 dni, še veliko težje pa je ob koncu I. tričetrtletja 1973. Terjatev nad 90 dni imajo zdaj. kar za 1,950.000 dinarjev, pri čemer 1,450.000 dinarjev s strani organizacij ZP Iskra! Takšen finančni položaj je nedvomno zelo kritičen, še zlasti kritičen pa za orodjarno, organizacijo v sanaciji. Končno še en problem orodjarne. Določila samoupravnega sporazuma kolektivu orodjarne ne ustrezajo, kajti prirejena so v glavnem za organizacije s tekočo, serijsko proizvodnjo in s tem na strukturo zaposlenih v korist .nižjiih kvalifikacij. Struktura zaposlenih v orodjarni pa mora biti višja (večina VK delavcev) in tako nastaja problem. realnih osebnih dohodkov, ki kot taki nujno prekoračujejo določila samoupravnega sporazuma. Pri izdelavi novega sporazuma bo treba to vprašanje upoštevati, sicer se bodo v orodjarni nehote znašli v položaju, da enakovrednih kadrov zaradi tega ne bodo mogli nagrajevati tako, kot jih lahko v drugih delovnih organizacijah. Iskra ima tudi predstavništva: v Moskvi — SSSR, v Pragi — ČSSR, v Varšavi — Poljska, v Istanbulu — Turčija. Komisiji so bili posredovani sklepi samoupravnih organov, s katerimi so bile ustanovljene posamezne firme m predstavništva. Sklepe so sprejemali samoupravni organi ZP Iskra ali Iskra Commerce ali pa Iskra Commerce in proizvodne organizacije v sestavu ZP (Perles) ali pa obstaja samo sklep poslovnega odbora Iskra Commerca. Tega ne precizira niti statut ZP Iskra, ki daje IC v čl. 180., 4. odst. splošno pooblastilo, da lahko sam, ali z drugimi organizacijami v sestavu ZP, ali drugimi podjetji in fizičnimi osebami, ustanavlja podjetja v tujini. Isto določilo velja tudi za vlaganje sredstev v tuja podjetja. V 1. 1972 je DS IC sprejel poslovnik zunanje-trgovinske mreže, vsebujoč določila o organih, ki so pristojni pri sprejemanju sklepov o ustanavljanju firm in predstavništev v inozemstvu, ali vlaganju sredstev. Komisija meni, naj se s samoupravnim sporazumom o združevanj u TOZD v ZP Iskra, ali z drugim ustreznim samoupravnim dogovorom kompleksno uredi vprašanje pristojnosti in načina ustanavljanja Iskrine zunanjetrgovinske mreže, kakor tudi da je dosedanja informiranost Iskrinega kolektiva o delovanju zunanje-trgovinske organizacije in zunanje-trgovinske mreže nezadostna, oz. pomanjkljiva in meni, da je tudi to treba urediti z ustreznimi samoupravnimi dogovori in zagotoviti tekoče in popolno obveščanje Iskrine delovne skupnosti o vseh pomembnih dogajanjih v zuna-nje-trgovinski dejavnosti. Iste ugotovitve veljajo tudi glede ustanavljanja in delovanja podfirm, oz. še v večji meri, ker so podfirme organizacije, ki jih ustanavljajo naše firme v inozemstvu in je neposredna kontrola poslovanja podfirm težja. Ustanavljanje podfirm mora biti urejeno tako, kot je predlagano za ustanavljanje firm in predstavništev, oz. je treba ustanavljanju in delovanju podfirm posvetiti še večjo pozornost in zagotoviti še celo več- ji nadzor nad njihovim poslovanjem. Iskrina zunanjetrgovinska mreža je poslovala v skladu z zakonskimi predpisi držav, V katerih je delovala in bila usmerjena po pristojnih organih Iskra Commerce, oz. druge organizacije v ZP po okvirnih konceptih, ki so jih sprejemali samoupravni organi ZP Iskra. Na osnovo sprejete orientacije poslovne politike na zunanjem trgu pa je konkretne naloge operativnega značaja za delovanje zu-nanje-trgovinske mreže sprejemal IC, pri čemer je pri zasledovanju poslovnih ciljev Iskrine skupnosti in izvajanju določil naše pozitivne zakonodaje pogosto prihajalo do kolizije z interesi in predpisi držav, kjer je naša zuna-nje-trgovinska mreža. Zaradi izredno pomembnega dejstva za Iskro in širšo družbeno skupnost in v zaščito izvrševalcem, moramo v bodoče tudi s samoupravnimi sporazumi zagotoviti podporo in nadzor TOZD tistim Iskrinim dejavnikom, ki neposredno operativno vodijo zunanje - trgovinsko poslovanje, zagotoviti takšno obliko dogovarjanja, sprejemanja odločitev in kreiranja poslov- ne politike v zunanji trgovini, da bo prisoten in odločujoč interes TOZD. V pogledu vračanja sredstev in razpolaganja z dobičkom, ki nastaja v zunanje-tr-govinski dejavnosti, ni bilo preciznih določil in sklepov samoupravnih organov. Tudi to naj se uredi in določi s samoupravnim sporazumom in čimprej sprejmejo ustrezni akti. V ocenjevanje uspešnosti posameznih Iskrinih firm v inozemstvu z vidika njihove ekonomike je nujno potrebno vključiti kompleksni poslovno-ekonomski interes Iskrine skupnosti. Iskrina poslovna orientacija v zunanji trgovini narekuje širjenje njene zunanjetrgovinske mreže, to pa vsekakor pomeni začetne investicije, pri katerih ne moremo pričakovati takojšnjih zgolj finančnih rezultatov. Potrebna so dodatna vlaganja tako v obstoječo zuna-nje-trgovinsko mrežo, kot tudi v odpiranje novih predstavništev in firm, kar pa ne pomeni, da ni istočasno potrebno določiti in ugotoviti za vsako posamezno inozemsko organizacijo posebej tisto mejo v njenem razvoju, ko mora pričeti z vračanjem sredstev. Komisija je še posebej obdelala vprašanje, kako se Iskrina zunanje-trgovinska dejavnost in njene organizacije pri svojem delovanju ravnajo po naših zakonskih predpisih. Najbolj upadljiv in relativno pogost pojav je kršitev predpisov o prilivu plačil za izvoženo blago. Po predpisih Narodne barjke mora biti prodano blago plačano v 90 dneh po dnevu carinjenja. V upravičenih primerih Narodna banka na pismeno vlcgo izjemno dovoli podaljšanje roka. Komisija je ugotovila, da je kljub večkratnemu podaljšanju (do 3 krat) prišlo v številnih primerih do kasnitve plačila zunanjih kupcev. Pristojni organi so te kršitve ugotavljali in so bile izrečene kazni tako organizaciji in odgovornim osebam Iskra Commerce. Treba je skrbeti, da bo takšnih primerov čim manj, kjer pa se jim ni moč izogniti je treba ugotoviti, če gre za objektivne vzroke in jih tolerirati, ali subjektivne vzroke, zoper katere je potrebno ukrepati. Saldo terjatev naN 90 dni je 39 milijonov din pri prometu 410 milijonov din. (Konec prihodnjič) Obvestilo Počitniška skupnost obvešča člane delovnih kolektivov Iskre, da piknik na Zbiljskem jezeru 1. maja odpade, ker je vremenska napoved za prvomajske praznike neugodna za takšno prireditev. Prvomajska nagradna križanka Za pravilne rešitve prvomajske križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din 5 nagrad po 50 din 5 nagrad po 30 din 5 nagrad po 20 din 10 nagrad po 10 din Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila »Iskra« Kranj, Savska loka 4, do vključno 13. maja 1973. Pripomba: Vse reševalce prosimo, da naj pošljejo točne naslove, predvsem pa, v kateri tovarni so v službi. Na ovitek je treba napisati »Nagradna križanka«. Imam občutek manjvrednostnega kompleksa, ■ ker nimam nobenega konjička oz. hobija. Danes, v dobi industrijske revolucije, mora vsakdo imeti nekaj k čemur se zateka, nam vedno razlaga Pavel, ki vneto zbira značke. Vsi mu pritrjujejo, kajti vsi okrog mene imajo vsak svojega konjička, vsak je ponosen nanj, ko ob malici razlaga, kaj vse ima, kaj vse mu manjka in kako uživa ob tem. Vido na primer zbira cigare — menda ima cigaro, ki jo je imel VVinston Churchill, pa je bila zanj pretrda in jo je odložil. Tone zbira revije z golimi ženskami, Francelj stekleničke, Radovan stare kovance, ki jim vrednost nenehno raste, Micka zbira prtičke, Jože Nas hobi ... vžigalice, ki so z njimi prižgali cigarete šefi ali drugi pomembni ljudje, Gustel zbira funkcije, Pepe zbira, nadure, Zofka razglednice, Mitja stare .leščerbc in kolovrate. No, to so običajne stvari, ki jih vsakdo lahko zbira, malo težje pa je zbirati morske školjke, ki jih zbira Milan in hrošče iz kraških jam, ki jih zbira Tomaž, ali pa metulje, in »klešmane«, ki jih zbira Sre-brnko. Toda jaz nisem vedel kaj bi. Hotel sem zbirati, kar še ni zbiral nobeden; npr. gumbe z uniform Napoleonovih vojakov, podkve turških konj ali kaj podobnega, presenetljivega, pa nisem našel nič takega. Lahko bi sicer zbiral odpadke (posebno bakrene in medeninaste) na našem odpadu, take, ki imajo zanimive oblike (pa še prodajajo se dobro), ali pa da bi zbiral orodje (klunasta merila, spajkalnike, francoske ključe in svedre), pa tudi tu so me Že prehiteli drugi, ki vneto zbirajo vse to, zraven pa še skodelice, steklenice in čaše, na katerih je napisan naslov restavracije. Zbiranje avtomobilskih značk, kolesnih obročev in luči po parkirnih prostorih je postalo prenevarno, pa tudi spodobi se ne za resnega človeka kot sem jaz. Kdo, ki nima smisla za zbirateljske popadke bi še lahko mislil, da kradem. Veste, ljudje so danes kaj čudni. Potem se mi je posvetilo! Zbiram lahko razne skrite prestopke in napakč ljudi. To je menda originalno. Pa tudi izmenjava z drugimi zbiralci bi bila enostavna. Jaz bi namreč povedal, kdo je najnovejši prijatelj Tadeje, on pa meni, da so zaprli Metoda, ker je »švercal« devize. Prvo jutro po tej genialni domislici sem svojega konjička razložil vsem sodelavcem, ki so že obupavali nad menoj in govorili, da nisem sposoben najti primernega zbirateljskega konjička. Toda nad mojim predlogom ni bil nihče presenečen — nihče me ni pohvalil. Zvedel sem tudi zakaj. Zbiranje skrivnih podatkov o drugih je bil stranski hobi vseh in jaz si sploh predstavljati nisem mogel, da ima mnogo ljudi največji užitek, če lahko govorijo o problemih, skrivnostih in napakah drugih. Kaktus ZAHVAL# Ob smrti drage mame ANTONIJE ZMRZLIKAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v vr-talnici in stiskalnici obrata »Števci« v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Jelka Draksler ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta FRANCA KLEMENČIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz obrata ATN za izraze sožalja in podarjeni venec. Viktorija Pogorelec z družino Obvestim Za današnjo številko Iskre sc nam je nabralo toliko gradiva, da vseh prispevkov žal nismo mogli objaviti v današnji številki Iskre. Vse izpadlo gradivo bomo zato objavili prihodnjič, v številki 17 našega tednika, 12. maja. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, im 333 — Tisk in klišeji: »CP Goreniski tisk« Kranj IP || hi ■ S B3 BB ■ ■ Izlet v Rakov Škocjan, Cerknico in na Travno goro Počitniška skupnost Iskra vabi člane kolektivov Iskre na izlet v Rakov Škocjan, Cerknico in na Travno goro, ki bo dne 5. maja 1973. Program Izleta: Odhod iz Ljubljane izpred zgradbe skupščine občine Ljubijana-šiška ob 7.uri. Vožnja po novi avtocesti do Unca, ogled Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera in vožnja na Travno goro, kjer bo kosilo. Počitek na Travni gori in v poznih popoldanskih urah povratek preko Sodražice in Turjaka v Ljubljano. Cena izleta: Din 70.— IZLET V BANJA LUKO IN JAJCE 12. — 13. MAJA 1973 Počitniška skupnost vabi člane kolektivov Iskre na dvodnevni izlet v Banja Luko in Jajce, ki bo dne 12. maja 1973. Program izleta: Odhod iz Ljubljane izpred zgradbe skupščine občine Ljubljana-šiška ob 6. uri. Vožnja preko Zagreba in prihod v Banja Luko ob cca 11. uri, namestitev v hotelu, kosilo, popoldan ogled Jajca, večerja v Banji Luki in prenočišče. Drugi dan ogled Banja Luke do 12.00, kosilo in potem odhod v Laktaše, kjer je možno kopanje v termalnem kopališču do 16. ure. Povratek v Ljubljano okrog 21. ure. Cena izleta: 220.— Din V ceni izleta je vključen prevoz in penzionske usluge. V primeru, da prijav ne bo dovolj oba izleta odpadeta. V naši tovarni smo se že bogve kolikokrat jezili, da nam ne zna nihče nič po domače povedati. Povsod mrgoli kooperacij, malverzacij, distribucij in vrag vedi kakšnih fraz še. Pa smo se zadnjič zjezili trije, Janez, Jože in moja malenkost in začeli nedolžno vprašal: — Ali veste, da je večina reklamiranih izdelkov rompompiranih? — — Vem, se odreže šef, sem že govoril s tehničnim direktorjem. — Jože pa je vprašal vratarja, zakaj ni porom- »Rompompiranje« uporabljati besedo »rom-pompirati«. Nestrpno smo čakali, kaj si bodo ljudje pod to frazo mislili. Janez je bil pri šefu v kontroli in ga pompiral, ta pa se je zjezil: — To bodo že zunanji delavci popoldne, to ni moje delo. — Ko sem v sosednjem Lanski poslovni rezultati (Nadaljevanje s 3. strani) proizvodni realizaciji. Tudi poprečni neto osebni dohodki so bili nasproti 1. 1971 za 6,7 % nižji, nasproti načrtu za 1. 1972 pa za 33 %, torej so dosegli 1.6S5 din, nasproti načrtovanim 1.742 din, oz. doseženim 1. 1971 — 1.806 dinarjev. Celotni vkalkulirani stroški so se lani nasproti 1. 1971 povečali za 11,5'Vo, direktni iz-delavni za 2,5 % splošni režijski pa za 25,7%. Naj večji porast stroškov je nastal pri amortizaciji, investicijskem vzdrževanju, garancij sikih stroških, pri splošni porabi materiala in pri razvoj niii stroških. Fizični obseg proizvodnje in opravljene storitve so dale naslednje izpolnitve načrto- vanih vrednosti: celotni dohodek 97,8 % porabljena sredstva 96,5 Vo dohodek 100,0 % osebni dohodki 94,0 % ostanek dohodka 123,0 % Lanslci ostanek dohodka v višini 1.722.492,85 dinarjev pa so razdelili takole: v obvezni rezervni sklad tovarne 154,808,25 din, v poslovni sklad (za obvezne 5 % republ. in občinske rezerve) 78.38435 din, v poslovni sklad tovarne 1.000.000,00 din, v sklad skupne porabe 567.684,60 dinarjev. Tovarna ima v zalogah vezana zolto velika sredstva, saj so se zaloge nasproti 1. 1971 občutno povečale, povečale pa so se tudi terjatve do kupcev. Ob koncu 1. 1972 so zaloge skupaj znašale 10.179.930 din, medtem ko je bilo skupnih virov obratnih sredstev 7.262.491 din. Četrtino manjkajočih trajnih obratnih sredstev za kritje povprečnih zalog v 1. 1972 bodo pokrili iz letošnjega dohodka, t. j. s povečanjem poslovnega sklada, razliko manjkajočih sredstev pa bodo obvezno morali pokriti do 1. 1975. podjetju vprašal snažilko, kje bi lahko rompompi-ral, mi je molče pokazala v stranišče. Janez je v Ljubljani vprašal pred pošto, kje lahko rompompira, pa mu je nekdo dostojanstveno odgovoril: — Dovoljeno je na Šmartinski in Dolenjski cesti, pa izberite. — Jože je na plesu prosil soplesalko, naj se odpelje z njim, da bosta malo po-rompompirala ... Odgovor: Obetajoč nasmeh. • Poklicali smo remont: — Halo, mi ne moremo rompompirati, boste stvar uredili ali ne? — — To je v delu, — je odgovoril šef, — naredimo kar moremo, pa nehajte sitnariti. — Poklicali smo še elektro-delavnico: — Halo, lepo prosim, rompompirati ne moremo, kaj pa počnete? — — Imamo samo dve roki in tri kratke stike v tovarni. — V slušalki je naredilo zk. Glejte, tako smo se kosali zastran modrosti, pa je zmagalo »rompompira-nje« in ne mi! Fy sa aa ES eaa KS BS BS ES sa RS BS BS ss BS BS BS ES HS 13B sa sa MS ys BS BiH EH BS RAZPIS NAGRAD OBJAVLJAMO NA 7. STRANI Prvomajska nagradna križanka