PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O' ~o O' =■ O -
o =■
(A ~ M
S
p
:!: :—*.
z
p
2>
I
p-:
n-:
Z
r~:
S
59
e)
a
i
!3
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 grup>po
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 138 (12.770)
Trst, petek, 12. junija 198
o
O
Pred občnim zborom ZSŠDI
Reykjavik sedež idejnega nadaljevanja beneškega vrh	8
Odprli zasedanje zunanjih ministrov
Zamejska telesna kultura je tudi v pretekli sezoni pokazala svojo vitalnost, saj so naši atleti in društva dosegli v raznih športnih panogah zavidljive uspehe. Razveseljivo je dejstvo, da smo najboljše uspehe dosegli v mladinskih ligah, kar pomeni, da imamo perspektivne športnike. To dejstvo dokazuje, da so društva vložila mnogo truda v vzgojo najmlajših. Taki uspehi nas ne smejo uspavati, saj smo bili mnogokrat priča velikemu osipu tekmovalcev, kadar jih je zapustilo mladinsko navdušenje. Že sam prehod iz ene šole v drugo je bil mnogokrat vzrok, da so nekateri opustili svoje društvo in postali športno neaktivni. To dejstvo nam narekuje dodatne naloge: ne moremo in ne smemo razmetavati z našim trudom, ampak moramo slediti vsem mladim, ki so se tudi občasno vključili v naša društva.
Naša naloga je, da vzgajamo mladino. To tezo je Združenje že mnogokrat izneslo in tudi danes vztraja na tem stališču: ne smemo loviti občasnih uspehov ampak moramo vzgajati zavedno ter fizično in moralno zdravo mladino, ki bo jutri prevzela odgovornosti v naši družbi. To so vsekakor ambiciozni cilji in da bi jih dosegli, je potrebna velika mera strokovnosti predvsem v vodstvenih kadrih. V zadnjih letih smo vzgojili mnogo trenerjev in vaditeljev, sedaj pa nam primanjkujejo organizatorji, ki bi bili vsestransko podkovani. V društvih so potrebne mlade sile, ki bi gledale na probleme s svežino mladosti in ki bi čisto gotovo uvedle nove in sodobnejše prijeme.
A to še ni vse: perspektivno moramo še poglobiti stike tako z društvi in organizacijami matične domovine kakor s krajevnimi športnimi kolegi. Je sicer res, da imamo skoraj vsak teden priložnost, da se srečujemo s tekmovalci večinskega naroda, a to so v glavnem le ligaška tekmovanja, kjer praktično ne pride do meddruštvenih stikov.
Stiki s SR Slovenijo nam omogočajo tesnejšo povezavo z matičnim narodom in morajo predstavljati neko konstanto v našem delovanju, stiki z večinskim narodom bodo morda vplivali na spremembe odnosov do našega delovanja, do našega obstoja. Prijateljska športna srečanja ne smejo torej biti le športno tekmovanje ampak morajo doseči višje cilje. Če želimo uspeti tudi na tem področju, ne smemo odstopati od našega bistva, ne smemo zatajiti naših korenin.
Občni zbor, ki bo danes zvečer, je vsekakor javna tribuna, na kateri vsakdo izrazi svoje mnenje in svoje poglede na naš razvoj na našo bodočnost. Izmenjava mnenj lahko doprinese k razčiščenju pojmov k razčlenitvi skupne problematike.
Odbor bo podal obračun delovanja Združenja, naloga delegatov je, da ocenijo to skupno delo, izrazijo svoje mišljenje in pomagajo pri sestavljanju razvojnih načrtov.
Predsednik ZSŠDI ODO KALAN
dežel članic atlantskega pakta
NATO načelno sprejema dvojno ničelno opcijo - Reagan bi lahko že v Berlinu odgovoril Gorbačovu
REVKJAVIK — Daleč od beneškega živžava, ki je tako motil francoskega predsednika Mitterranda, je v Reykjaviku pričelo zasedanje šestnajstih zunanjih ministrov NATO. Reykjavik je tudi sicer idejno povezan s komaj končanim beneškim vrhom, saj je to prva konkretna priložnost, da zavezniki potrdijo svojo enotnost na tako spornem in delikatnem področju kot je vprašanje mednarodne varnosti.
Na ministre, ki zasedajo v Hotelu Saga, močno vpliva tudi dolgotrajna sovjetska diplomatska ofenziva. Države članice NATO se bodo morale nujno spoprijeti s sovjetskimi ponudbami, Reykjavik pa bo najbrž zaslovel kot mesto, v katerem so se zavezniki dokončno odločili za sprejem dvojne ničelne opcije.
Delo na otoku, kjer v tem času sonce ne zahaja, bo predvsem pogajalnega značaja. Zaveznike namreč znatno bremenijo notranja razhajanja. Velika Britanija in ZRN so si zaenkrat še najbolj narazen. Britanci, ki jih podpira predvsem Francija, načelno sprejemajo predlog o umiku raket srednjega in kratkega dometa z evropskih tleh, v zameno pa zahtevajo, da se zavezniki obvežejo, da ne bodo sprejeli pogajanj pod črto ločnico, ki ji pravijo »Fire Break«. Z drugimi besedami to pomeni, da bi se radi Velika Britanija in Francija izognili možnosti, da se NATO odpove tudi raketam z dometom manjšim od 500 kilometrov.
Ko bi se poleg evroizstrelkom odrekli tudi tem, trdijo Britanci in Francozi, bi se avtomatično znašli v prešibki poziciji, ko bi prišlo do spopada s konvencionalnim orožjem.
Na nasprotnih stališčih se nahajajo Zahodni Nemci, ki so deležni neprikrite podpore Italije. Njihovo osnovno razmišljanje sloni na nasprotni postavki, po kateri bi morali dopustiti Sovjetski zvezi, da ohrani svojo številčno premoč predvsem v resorjnu raket najkrajšega dometa. V tem primeru bi se katerikoli napadalni akt sprevrgel v pravcati samomor. Prav zaradi tega, naj bi sovjetska premoč predstavljala svojevrstvo, a učinkovito zavarovanje. Ne gre pri tem pozabiti, da bi v morebitnem spopadu nastradali predvsem obe Nemčiji.
Nad reykjaviškim vrhom visi prisotnost ameriškega predsednika Reagana, ki se bo danes mudil v Berlinu. Njegov zunanji minister Shultz je že sporočil svojim kolegom, da bo Reagan najbrž prav v Berlinu, kjer prisostvuje praznovanju mestne 750-letnice, odgovoril Gorbačovu. Predsedniške izjave bi lahko vplivale na reykjaviški vrh.
Prvi dan razgovorov, ki je potekel ovit v najstrožjo tajnost, naj bi se vsekakor zaključil brez dokončnega sklepa o dvojni ničelni opciji. Na potek pogajanj najbrž teži zahodnonem-ška zahteva, da NATO ohrani vse rakete Per-shing 1A, ki so nameščene na ozemlju ZRN.
Reaganov beneški pripis
Po prvih projekcijah ob koncu britanskih parlamentarnih volitev
Konservativci ponovno zmagali prednost pa je krepko zmanjšana
Biasutti lažje ranjen
TRŽIČ — Sinoči je nekaj po 20. uri prišlo na avtocesti Trst-Benet-ke pri izvozu za Redipuglio do trčenja med dvema avtoma, ki sta peljala proti Vidmu. V lancii the-mi, ki je trčila v peugeot beneške registracije, se je peljal predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je v trčenju zadobil nekaj lažjih poškodb, medtem ko je avto popolnoma uničen.
Vse tri ponesrečence so prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so Biasuttiju ugotovili nekaj udarcev v prsi, hrbet in noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 5 dni. Njegov šofer Luigi Di Vico pa bo okreval v 10 dnevih, medtem ko je šofer peugeota Franco Tedesco ostal nepoškodovan.
LONDON — Konservativna stranka Margaret Thatcher je po projekcijah, ki sta jih izvedli radijska postaja BBC in zasebna televizijska postaja ITV, zmagovalka včerajšnjih političnih volitev v Veliki Britaniji. Radijska postaja je »ugotovila«, da bodo imeli konservativci v novem parlamentu 26 poslancev več od laburistov, televizijska postaja pa je objavila vest, da je ta prednost veliko večja in sicer za 68 poslanskih mest. Vsekakor pa so laburisti krepko zmanjšali prenost 136 poslancev, ki so jo imeli konservativci v prejšnjem parlamentu.
Včeraj je 43 milijonov Britancev predčasno odšlo na volišča volilo 650 članov novega parlamenta. Vse volilne raziskave so potrjevale zmago konservativne stranke premierke Thatcherjeve, ki pa je imela po zadnjih anketah le še 7 odstotkov prednosti. To je res veliko, razlika med dvema strankama pa se je od zadnjih volitev, ko so konservativci imeli 15 odstotkov več glasov od laburistov, občutno zmanjšala.
Angleški volilni sistem je uninomi-nalen, se pravi, da v 650 volilnih okrožjih volijo 650 poslancev, v vsa-
kem okrožju enega, glasovi neizvoljenih so zato izgubljeni. Še več pa je drugih posebnosti. Najbolj neverjetna je ta, da v Veliki Britaniji volivcem na voliščih ni treba dokazati svoje identitete, dovolj jim je, da povedo svoje ime, ki pa mora biti vpisano v volilni seznam volišča, in lahko mirne duše volijo. Običajno voli v Veliki Britaniji le okrog 75 odstotkov volilnih upravičencev, oblasti pa so poskrbele, da bodo volilne žare celo s helikopterji prenesli na najbolj nedostopna območja Škotske. Volišča so organizirali tudi v rulotkah, v zobozdravniški ambulanti in celo v cerkvi; cerkev je namreč edina javna zgradba v kraju Kin-gairloch, ki šteje 23 prebivalcev. Tudi angleška mornarica sodeluje na velikih volilnih manevrih, saj bodo helikopterji prenašali na volišča tudi tiste, ki stanujejo na najbolj zakotnih britanskih otokih. Prebivalci Velike Britanije lahko volijo tudi po pošti ali pooblastijo koga drugega, da to stori. Britanska radijska postaja BBC je izvedla med britanskimi turisti v Španiji anketo; 6,0 odstotkov anketiranih je izbralo konservativce.
BENETKE Reaganovega bivanja v Laguni bo konec še danes, ko bo s soprogo Nancy odletel v Berlin, kjer se bo sestal z Richardom von Weizsac-kerjem. Včeraj je predsednik ZDA sklenil svoj italijanski obisk z vrsto formalnih obveznosti, kot sta bila srečanje s kanadskim premierom Mulro-neyem ter s predsednikom Fiata Agnellijem. Osrednja včerajšnja obveznost pa je bila tiskovna konferenca, ki jo je imel v prvih popoldanskih urah.
Po dolgem času se je predsednik Reagan ponovno prepustil milosti in nemilosti novinarjev. Bistvenega in novega ni predsednik Reagan povedal prav nič, po klavrnih tiskovnih konferencah, ki jih je imel v času afere Irangate, pa se je v Benetkah kar dobro odrezal. Izrazil je svoje navdušenje nad potekom ter nad rezultati gospodarskega vrha. ZDA so torej vsaj formalno izrazile zadovoljstvo nad vrhom, ki pa ni ugodil vsem ameriškim zahtevam. Reagan in njegovi sodelavci so računali na večjo razpoložljivost zaveznikov, predvsem glede vprašanja Zaliva, kljub temu pa si Reagan ni upal, ali ni hotel, priznati delnega poraza, ki so ga ZDA utrpele v Laguni.
Ameriški predsednik je na tiskovni konferenci odgovoril tudi na vrsto vprašanj o odnosih ZDA-SZ. O Gorbačovu je izjavil, da je prvi sovjetski voditelj, ki se je kdaj zavzel za krčenje jedrskih arzenalov. Glede možnosti novega dvostranskega vrha med njim in Gorbačovom, pa je Reagan izjavil, naj kar SZ določi datum.
Na sliki (telefoto AP): Reagan med včerajšnjo tiskovno konferenco.
40-letnica SD Juventina
RUDI PAVŠIČ
ŠTANDREŽ — Goriški športniki, še posebno pa štan-dreški, so sinoči v Domu Andreja Budala svečano proslavili 40 let dela in uspehov Športnega društva Juventina iz Štandreža. Množičpa prisotnost domačinov, gostov ter ljubiteljev naše telesna kulture je potrdila pomembnost jubileja, ki se bo nadaljeval v naslednjih dneh s športnimi prireditvami in družabnostjo.
Zbrane je po pevskem pozdravu domačega zbora Oton Župančič nagovoril predsednik Ladislav Marchi, ki je podčrtal pomembno vlogo ŠD Juventina v goriški stvarnosti, predvsem z vidika vzgoje mladih v športnem in kulturnem duhu. Ob tej priložnosti se je govornik spomnil na nesebično delo številnih odbornikov društva, ki so v vseh teh 40 letih pripomogli, da so bili doseženi pomembni rezultati. Skrb štandreškega društva, kot je podčrtal predsednik, pa je usmerjena tudi k ustvarjanju sožitja in prijateljstva z večinskim narodom, kakor tudi v splošno rast štandreške skupnosti.
Po pozdravih predstavnikov športnih in drugih organizacij so svečano razvili društveni prapor, Sledila je predstavitev brošure, za katero je poskrbel prof. Aldo Rupel.
Papež o solidarnosti
GDVNIA — Kljub tihemu sporazumu poljske Cerkve z režimom generala Jaruzelskega, s katerim sta obe strani »obsojeni k sodelovanju«, je papež Wojtyla tako v Szczeci-nu kot v Gdynii ob Gdanskem zalivu kak ducatkrat ponovil na Poljskem prepovedano besedo »solidarnost«. In to ne samo v kontekstu krščanske solidarnosti, ki naj se postavi po robu sovraštvu med ljudmi, temveč tudi kot ime razpuščenega in prepovedanega sindikata Solidarnost. Janez Pavel II. se je navsezadnje prav sinoči v Gdansku zasebno sestal z voditeljem tega sindikata VValeso. Kaj vse to pomeni, bo povedal čas, že sedaj pa je lahko vsakomur jasno, da je poljski papež v svoji domovini pokazal izredno odločnost.
»Ta beseda (solidarnost) je bila tu izrečena na nov način in v novem kontekstu. Svet tega ne more pozabiti. Ta beseda je vaš ponos, ljudje poljskega morja, ljudje Gdanska in Gdynie, ki imate še žive v spominu dogodke iz sedemdesetih in osemdesetih let,« je poudaril papež in še bolj odločno dodal; »Kaj pomeni solidarnost? Pomeni način sožitja med ljudmi in enotnost v spoštovanju vseh razlik, potemtakem enotnost v raznoličnosti, torej pluralizem.«
Z izjemo predsinočnjih incidentov v Krakovvu in preventivnih aretacij nasprotnikov režima sledijo oblasti z veliko mero strpnosti sedanjemu prikazu poljske vernosti, pravim poplavam ljudskih množic.
Sinoči v Rimu se je začel pregled slovenskega filma
DAVORIN DEVETAK
RIM Kot smo napovedali, je po internih projekcijah za filmske kritike in novinarje sinoči stekel tudi uradni del »pregleda slovenskega filma« v Rimu. V svečanem in hkrati simpatičnem vzdušju so predstavili v samem centru mesta (dvorani Banche Nazio-nale del Lavoro) za otvoritev film Christophoros, prvenec 35-letnega režiserja Andreja Mlakarja. Izbrano in kvalificirano publiko je najprej pozdravil Sergio Trosatto, predsednik združenja Ente dello Spettacolo, ki je pregled organiziral. Za njim sta spregovorila kritik Giacomo Gambetti in predsednik Kinoateljeja Darko Bratina, ki sta sintetično orisala smisel pobude in podčrtala samosvojost slovenske filmske produkcije (in kulture nasploh) ter. potencialno zanimivost le-te tudi za italijansko publiko. Pri tem sta še opozorila na izvirno vlogo
Kinoateljeja - kot edinega slovenskega filmskega centra v Italiji - pri posredovanju filma in kulture iz Jugoslavije v Italijo.
Prisotna sta bila tudi predstavnika jugoslovanske ambasade v Rimu, veleposlaniški svetnik dr. Ranjko Bajič in kulturni ataše Jogan Premru, ki sta z zadovoljstvom pozdravila to manifestacijo. Končno sta spregovorila še v imenu slovenskih filmskih avtorjev, ki so te dni v Rimu, direktor Vibe filma Milan Ljubič in režiser Andrej Mlakar. Na prijetenem sprejemu, na katerem so se lahko gledalci seznanili z ostalimi avtorji (z igralko Mirando Caharija, režiserjema Borisom Ju-rijaševičem in Andrejem Stojanom, s kritikom in scenaristom Jožetom Dol-markom), je bilo res prijetno poslušati, kako se je italijanski glas križal in mešal s slovenskim in tudi srbohrvaškim. Kajti v to dvorano je poleg gostov prišel tudi marsikateri naš rojak, ki živi v Rimu.
Končni izidi volitev v Španiji so potrdili prve projekcije
Španski socialisti bodo odslej vodili večja mesta v koalicijah
MADRID - - Končni izidi španskih evropskih in upravnih volitev so potrdili prve projekcije zasebne radijske postaje Cadena Ser. Socialisti Felipa Gonzaleza so namreč na volitvah doživeli poraz, kljub vsemu pa ostajajo socialisti v Španiji z 39 oz. s 37 odstotki glasov daleč najmočnejša politična stranka. »Drugouvrščena« desničarsko usmerjena Ljudska enotnost je namreč skupaj zbrala kar 18 odstotkov manj glasov od socialistov. Španska socialistična stranka je doživela pekoč poraz v upravnih volitvah, kjer je zbrala 37 odstotkov glaspv, kar je 5,5 odstotka manj kot na zadnjih upravnih volitvah leta 1983. Poraz stranke Felipeja Gonzaleza na volitvah za evropski parlament je bil milejši, saj je stranka zbrala 39 odstotkov glasov in je izvolila 28 poslancev.
Glasove socialistov je v manjši meri pobrala levičarska volilna koalicija Izguierda Unida, - v kateri so komunisti nastopili z drugimi avtonomističnimi gibanji večji del glasov pa je prešel levosredinski stranki Demokratskega in socialnega centra (CDS) bivšega prvega ministra Adolfa Su-areza. Prvi bodo imeli v Strasbourgu tri svoje zastopnike,
CDS pa bo v evropskem parlamentu zastopalo 7 poslancev. Tudi Suarez ne more biti zadovoljen z izidi volitev, saj je računal, da bo njegova stranka tokrat zbrala vsaj 15 odstotkov glasov in bo na naslednjih volitvah lahko resneje ogrozila premoč španskih socialistov. Izvedenci menijo, da so del glasov socialistov zbrale razne krajevne stranke (ara-gonske, baskovske in andaluzijske), ki pa so politično precej blizu socialistom.
Poraz je doživela tudi desničarska koalicija Alianca po-pular, ki je na upravnih in evropskih volitvah zbrala le 20 odstotkov glasov (leta 1983 jih je imela 25 odstotkov), v Strasbourgu pa bo imela 17 zastopnikov. Izgubljeni glasovi Aliance popular pa so prešli konservativnim lokalnim nacionalističnim strankam.
Po včerajšnjih volitvah je PSOE izgubila absolutno večino v številnih večjih španskih mestih, kjer je sicer ohranila relativno večino in bo morala odslej tem mestom vladati v koaliciji z drugimi strankami. V mnogih primerih bo jeziček na tehtnici prav stranka bivšega premiera Suareza, čeprav ima le 10 odstotkov glasov.
Uspešno poslovanje frankfurtske LHB banke
Zahodnonemška banka z jugoslovanskim kapitalom
FRANKFURT — Frankfurtska LHB banka, v kateri je 90 odstotkov jugoslovanskega kapitala, je lani imela 13,1 milijona mark prihodka, kar je za okoli četrtino več kot leta 1985. Presežka pa niso izplačali delničarjem, ampak so ga porabili za povečanje poslovnih skladov.
Zahodnonemške finančne oblasti so, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal predsednik poslovodnega odbora banke Marjan Kandus, vztrajale, da morajo presežek ločiti od rezerv. Razlog so težave jugoslovanskih delovnih organizacij pri plačevanju obveznosti do tujine. Ustanovni kapital LHB banke, ki so jo ustanovili pred 14 leti, se je lani prav tako povečal in zdaj znaša 90 milijard mark. Lani je banka ustvarila plačilni promet v višini milijarde 700 milijonov mark. Za ju-
goslovanske banke in jugoslovansko gospodarstvo ter predvsem izvoz je namenjenih 864 milijonov mark.
Kandus je poudaril, da LHB banka do zdaj ni imela nobenih zamud pri odplačevanju anuitet ali obresti iz Jugoslavije. Po njegovih besedah je nujno, da jugoslovanska podjetja dolgoročno spremenijo svoj nastop na tamkajšnjem tržišču, predvsem s krepitvijo lastne proizvodnje in ugleda jugoslovanskega blaga, da bi zagotovile trajno povečanje izvoza v ZRN.
LHB banka, ki se je lani preselila v lastno poslopje v poslovnem središču Frankfurta, se bo februarja prihodnje leto priključila mednarodnemu sistemu elektronskega poslovanja v plačilnem prometu Swift s sedežem v Bruslju, s čimer bo povečala varnost in hitrost finančnega poslovanja, (dd)
Beneške dogodivščine
Na gliserju, s katerim sta se z možem vračala v hotel Cipriani, je ameriška »first lady« izgubila ravnotežje. Varnostniki pa so jo pravočasno zadržali (AP)
Avstrijska vlada bo sprožila strogo varčevalno kampanjo
DUNAJ — Lanski avstrijski junij je bil izredno razburljiv: 8. je Wald-heim premagal svojega socialističnega sokandidata Kurta Steyerja, naslednjega dne pa je odstopil Fred Sinowatz in kanclersko mesto prepustil Franzu Vranitzkemu. V jeseni potem je Vranitzki po zmagi Joerga Haiderja na kongresu svobodnjakov razdrl rdeče-modro koalicijsko vlado (SPOE:FPOE), zmagal na novembrskih volitvah in letošnjega januarja sklenil novo, rdeče-črno vlado v koaliciji z ljudsko stranko. ^
Začetek letošnjega junija obeležuje dvoje dogodkov: protest ob prvi obletnici VValdheima je vse večji in kancler je za dva dni odpeljal vlado na delovno srečanje, ali kot to označuje Haider, na »klavzurni sestanek razbojnikov« v Pertisau ob Wacher-seeju na Tirolskem. Oba dogodka se razlikujeta le v naslednjem: medtem ko je vlada danes opravila z delovnimi načrti na temo »štednja, šted-nja in še enkrat štednja« in se odpravila nazaj proti Dunaju, se, prav tako na Dunaju tiha, sedeča demonstracija zoper predsednika republike nadaljuje.
Na Ballhausplatzu (trgu med kanclerskim uradom in predsedniško pisarno) sedi že od 8. junija višji po-
štni inšpektor Josef Spiegel s tablo, na kateri piše: »Gospod Waldheim, bodite prijazni do nas, Avstrijcev. Odstopite«, ob vhodu v Štefanovo katedralo pa, prav tako od 8. junija, prireja pred simbolom avstrijskega odporniškega gibanja, v prastari zid vgravirano številko »05« republikanski klub »Neues Oesterreich« sedečo demonstracijo, oziroma, kakor to oni imenujejo »svarilno stražo«, v kateri ima možnost sodelovati vsak državljan, in ki traja štiriindvajset ur na dan. Namen tako Spiegla, ki si je vzel celo teden dopusta, kot kluba »Nova Avstrija« je: pokazati na tisto Avstrijo, ki ni »nič pozabila«, in ki ne poskuša ničesar iz svoje preteklosti potlačiti v pozabo.
Pertisau, ob slikovitem tirolskem jezeru in že poln turistov pa je bil dva dni prizorišče zavezujočih in trdih sklepov na liniji stabilizacijske politike sedaj že polletne vlade: proračun v letu 1988 bo smel doseči le še 92 odstotkov letošnjega. Znižali bodo obrestno mero: visoke gradnje se odslej ne bodo financirale zgolj iz proračuna: Avstrija se bo v bodoče močneje udeleževala na mednarodnih znanstveno-raziskovalnih projektih: državna in privatna podjetja lahko računajo na sredstva iz nove-
ga fonda za tehnologijo (8 milijard šilingov iz sredstev reprivatizacije) in velik del tovornega prometa se bo preselil s cest na železniške tračnice.
Poleg tega so sklenili namesto sporne vodne elektrarne v Hainbur-gu, zgraditi dvoje elektrarn na Donavi v bližini Dunaja: VVolfsthal II in Wildungsmauer. To bo sicer pomenilo 50 odstotkov več denarja kot za Hainburg in 7 odstotkov manj elektrike, vendar zdaj Hainburgu ne stoji nič več na poti, da bi ne postal nacionalni park.
In kljub temu so zeleni že dvignili svoj kritični glas. Tudi s tako rešitvijo niso zadovoljni. Freda Meis-sner-Blau je danes že sklicala tiskovno konferenco, na kateri je »popolno izgradnjo Donave« imenovala kot »nedemokratično« in spomnila na štiri zimske tedne, ki so jih njeni v decembru 1985 prebili pod milim dnevom v hainburškem močvirju ter tako preprečili izgradnjo elektrarne, ker bi bilo računati, da bodo to pot šli »v zasedbo«. Včasih je težko ugotoviti, kaj se plete v dušah zelenih, vsekakor pa, kot kaže, računajo na brezelektrično družbo bodočnosti.
BARBARA GORIČAR
Ni ustavnih temeljev za moratorij
BEOGRAD - Ni ustavnih temeljev za sprejetje zakona o moratoriju za graditev jedrskih elektrarn. Isti cilj je mogoče doseči po drugi pravni poti - skupščina SFRJ lahko iz družbenega načrta države do leta 1990, ki predvideva gradnjo nukleark, izbriše to določilo.
To stališče zakonodajno-pravne komisije zveznega zbora je postala aktualno po najnovejši zahtevi zvezne mladinske konference, naj skupščina prepove gradnjo jedrskih central z zakonom o moratoriju. Če bo zahteva uradno prišla v skupščino, jo bo obravnavala zakonodajno-pravna komisija zveznega zbora, ki je decembra lani že ugotovila, da ni ustavnih temeljev za moratorij, potem ko se je za to zanimala slovenska delegatka Vika Potočnik.
V komisiji pravijo, da je bolj verjetno in primerno vlogi skupščine, da s spremembo planskega dokumenta in med določanjem politike razvoja energetike reče »ne« za nuklearke. Če bi moratorij tudi bil mogoč, bi bilo čudno, če bi se na eni strani skupščina opredelila za jedrske elektrarne, zatem pa bi prepovedala njihovo gradnjo. Načrt namreč sprejema zbor republik in pokrajin, moratorij pa bi moral sprejeti zvezni zbor.
Če bo komisija dobila zahtevo mladine, bodo najverjetneje še enkrat preučili, kaj vse je mogoče narediti v okviru zveznih pristojnosti na področju zaščite okolja, (dd)
Vandalski odnos »vrha« do beneških spomenikov
Izredno stanje in neredi v Panami
BENETKE Beneško spomeniško varstvo je odredilo preiskavo, ki naj bi ugotovila škodo na spomenikih in kulturni dediščini lagunskega mesta zaradi vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Za sedaj so to nalogo poverili le dvema izvedencema, saj spomeniškemu varstvu primanjkuje osebja. Medtem pa je direktor Doževe palače Franzoi že zbral kamnite okruške s pročelja. Marmor se je okrušil zaradi tresljajev, ki so jih povzročili helikopterji v nizkem letu nad Trgom sv. Marka. Dva člana tehničnega urada Doževe palače, prof. Puppi in prof Bru-satin, pa sta odstopila. Urad se je namreč protivil, da bi bil Cossigov sprejem in zakuska v tej palači, ker bi to, predvsem pa kuhanje, ogrozilo freske in pohištvo palače. Njihovih pomislekov pa ni nihče upošteval. Profesor Puppi je tudi zahteval preiskavo glede prenovitvenih del v Vili Condulmer, kjer je pred vrhom prebival Reagan.
Precejšnjo zaskrbljenost pa so izvedenci izrazili glede posledic, ki jih je povzročilo valovanje vojaških in policijskih gliserjev v dneh beneškega vrha, saj niso te posledice vidne na prvi pogled. Vedno bolj se torej utrjuje prepričanje, da ni nihče spoštoval Benetk. Ob tem gondolieri spominjajo, kako so varstveniki pred vrhom ogorčeno odstranili z nekega priveza napis: »Summit: gostje in ne gospodarji, raba in ne izraba«. Benetke so torej imele več škode kot dobička.
PANAMA — Kljub proglasitvi izrednega stanja ni panamskemu predsedniku Eriču Arturu Del Valleju uspelo utišati ljudskega protesta. Pred dnevi je prisilno upokojeni polkovnik Roberto Diaz Herrera obtožil poveljnika oboroženih sil, generala Manuela Antonia Noriego, da je vpleten v umor bivšega predsednika Torrijosa in gverilskega zdravnika Huga Spadafo-ra in da je poneveril volilne rezultate v korist vladnega kandidata.
V dosedanjih izgredih je ena oseba izgubila življenje, več sto je ranjenih, varnostne sile pa so aretirale na desetine demonstrantov. General Noriego zavrača obtožbe, v Panami pa že nastaja široka opozicijska fronta. Poslovneži, profesionisti, študentje, duhovniki in sindikalisti so že ustanovili enotno fronto, zahtevali odstop vojaških vrhov, prebivalstvo pa pozvali k nepokorščini. Včeraj je v Panami zamrla vsaka dejavnost. Sole, banke, trgovine in številni obrati so bili zaprti.
Na Reki stavka 800 delavcev
REKA — Okoli 800 zaposlenih prvih izmen v TOZD Reka, Sušak in Mlaka reškega pristanišča je včeraj zjutraj prekinilo, delo iz nezadovoljstva zaradi osebnih dohodkov za maj. Prva znamenja nezadovoljstva so se pokazala že v sredo zvečer po izplačilu osebnih dohodkov, ko je prenehala delati manjša skupina delavcev, med drugo izmeno pa se ji je priključilo še nekaj sto zaposlenih. Delavci zahtevajo, naj jim takoj izplačajo
100.000	dinarjev zaradi povečanih življenjskih stroškov, ki naraščajo hitreje od osebnih dohodkov, in da jim povečajo osnovo.
Povprečni osebni dohodek za maj je v luki znašal 176.000 dinarjev, v kar pa je poleg redne-
ga dela vračunano tudi nadurno. Na izrednem zboru so predlagali, naj bi delo nadaljevali in da bodo v roku desetih dni predlagali poslovne rezultate v minulih petih mesecih in ocenili možnosti povečanja osebnih dohodkov od 1. julija. Vodilni delavci so predlagali, naj bi ustanovili skupino desetih delavcev, ki bo sodelovala s strokovnimi službami pri izdelavi analize in da za rešitev sistematskih vprašanj poiščejo pomoč in podporo pri reški občini. Predlogov na zboru niso sprejeli, tako da so sklenili sklicati seje delavskih tozdov. Reka in Sušak in sejo centralnega delavskega sveta.
Nasilni demokristjani
Radikalci odstranjujejo plakate, ki so jih demokristjani protizakonito nalepili na prostor, ki pritiče PR	(AP)
S seje občinskega Izvršnega sveta
Sežanci še niso storili vsega da bi več zaslužili s turizmom
Zahteva po odpravi vseh pomanjkljivosti
SEŽANA - Na mejnih prehodih v sežanski občini so gostinci in turistični delavci dokaj dobro pripravljeni na letošnji glavni turistični naval. Manj ugodne pa so cene za to dejavnost v lokalih, ki so pod okriljem Timavove-ga tozda gostinstvo Sežana in za razmere v Kobilarni Lipica. Takšna je bila ocena sežanskega izvršnega sveta, ki je s predstavniki tamkajšnjih turističnih in gostinskih organizacij obravnaval priprave na turistično sezono.
Izvršni svet je zahteval, da pristojne organizacije takoj odpravijo vse pomanjkljivosti, ki bi otežkočale oskrbo gostov in puščale slab vtis pri potnikih. Hkrati so ugotovili, da so razmere kadrovsko, programsko-organizacijsko in finančno najbolj zapletene v Kobilarni Lipica. Zato so priporočili delavskemu svetu turistične organizacije Portorož in tozda, naj čimprej proučijo poslovanje in pripravijo ukrepe za izboljšanje razmer. Ocenili so tudi, da je zaradi pomanjkanja gostinskih in turističnih delavcev na tem območju potrebno večje sodelovanje pri usposob-Ijanju in zaposlovanju takšnih kadrov. Nesprejemljivo je prevzemanje najbolj sposobnih delavcev med sorodnimi tozdi. Kadrovski primanjkljaj naj bi zato zmanjševali z prezaposlitvijo in prekvalifikacijo delavcev, ki bi lahko delali v teh dejavnostih.
Kmalu bodo sklicali tudi sestanek vseh dejavnikov od carine in milice do vodij gostinskih obratov, ki lahko pripomorejo k boljši ponudbi in lepšem videzu tega predela, ker so gostinci opozarjali na pretekle težave s
preskrbo, so napovedali tudi ukrepe za rednejšo, kvalitetnejšo in bolj raznoliko oskrbo z mesom, zelenjavo, po pijačami, tobakom in drugimi za turiste zanimivih živili in izdelki. Ne nazadnje je izvršni svet tudi zahteval, da gostinci zagotovijo primerno ponudbo povsod, kjer je ta potrebna četudi je morda promet v nekaterih lokalih nekoliko manjši, kot na najbolj prometnih točkah.
Sežanska turistično-gostinska ponudba bo v nekaj tednih bogatejša za nov Kompasov motel v sežanskem terminalu in za sprejemni ter trgovsko-gostinski center pri Škocjanskih jamah. Z začasnimi rešitvami bodo izboljšali tudi gostinsko ponudbo na mejnem prehodu Krvavi potok, medtem ko zamujajo z odpiranjem brezcarinskih prodajaln v Lipici in motelu Kozina, četudi sta lokala že pripravljena.
Zaradi finančnih težav in zamud pri pripravi dokumentacije je zaenkrat ustavljeno tudi urejanje igrišč za golf in tenis v Lipici, sežanski gostinci pa se pritožujejo zaradi pomanjkanja denarja za obnovo hotela Triglav, gostišča Mohorčič in nekaterih drugih objektov. Gradbeniki zamujajo pri posodabljanju gostišča v Divači. Letos na mejnih prehodih in vatocesti delijo tudi skupne prospekte za Postojno, Lipico in Škocjanske jame, izboljšali so informativno službo, še vedno pa niso dobili zadovoljivega odgovora v zvezi s postavljanjem informativnih tabel ob cestah.
JANEZ ODAR
Repriza mladega koroškega gledališča
Oder Mladje z Župančičevo Dumo
CELOVEC Oder Mladje je mlada igralska skupina in skupina, ki se ukvarja z modernim, skorajda avantgardnim gledališčem. Takšni usmeritvi so igralci odra Mladje, ki jih vodi Marjan Sticker, ostali zvesti tudi ob svoji najnovejši predstavi, ki je, po krstu prejšnji petek, doživela v sredo svojo prvo reprizo.
To pot si je voditelj tega mladega in avantgardnega koroškega gledališča in hkrati tudi režiser Sticker izbral Zupančičevo pesnitev Duma in jo v moderni interpretaciji postavil v okolje mladinskega doma v Celovcu kot: »Kje, domovina si?«, s skromnim podnaslovom: »Poskus vzleta na krilih Župančičeve Dume«. Bojan Grilc, Cilka Hudobnik, Rezika in Romana Kanzian, Jožej Sticker - igralci, Miran Erič (scena), Marjeta Angerer (kostumi) in Miha Dolinšek (luči) so se pod Stickerjevim vodstvom lotili zahtevne naloge in sledili Župančičevim besedam, zapisanih v samogovorih: »Obličiti življenje in njega probleme, to je moje delo, ne besedičiti in cvetličiti.« Začeli so tam pravzaprav, kjer je Župančič nehal, pri besedah. Njegovi verzi ostajajo samo še fragmenti, v ospredju je govorica gibanja teles, njihovih posamičnih in skupinskih kretenj ter akcij v posrečeni scenski zasnovi in harmonični glasbeni spremljavi, to je prispeval Tomaž Domicelj. Prizorišče se predstavlja v dveh podobah: domači in ubožni in tuji z varljivim bliščem, prvi bedni in drugi kruti. In tja in nazaj se potikajo igralci, tam in tu si želijo lepšega sveta in tam in tu jih čakata razočaranje in smrt.
Ker je najbrže najti odgovor na vprašanje: »Kje, domovina si?« skoraj nemogoče, je oder Mladje končal Župančičevo dumo s klobčičem teles, ki se združuje in pomika po nekakšni večni poti, brez konca in poln različnih usod in hrepenenj po domovini.
BARBARA GORIČAR
Na Trgovski višji šoli »Fanno«
rri v vi • v»i i»»vv »i •
1 rzaski uciteljiscmki v Coneglianu
TRST — Miš pri slonu, tako bi lahko naslovili ta kratek članek. Naše učiteljišče je bilo namreč gost v torek Trgovske tehnične višje srednje šole »Fanno« iz Conegliana, ki šteje kar 1500 dijakov in je ena največjih šol v naši deželi. Presenetilo nas je novo ogromno novo šolsko poslopje z izredno moderno arhitekturo, presenetili so nas številni dijaki, posebno pa vljudnost in gostoljubnost njihovega ravnatelja in profesofjev.
Kako pa je prišlo do spoznanja in prijateljstva med tema tako različnima in oddaljenima šolama? Naše odbojkarice so se na meddeželnem šolskem finalu v Vicenzi spoprijateljile z žensko odbojkarsko ekipo iz Conegliana. Rodila se je zamisel, da bi lahko prišlo do srečanja med šolama, kar se je nato tudi uresničilo.
V jutranjih urah smo odpotovali iz Trsta v Co-. negliano, kjer smo si najprej ogledali šolo - labirint, nato pa sta se v bližnji telovadnici spopadli naša in njihova odbojkarska ekipa. Ob hrupnem navijanju njihovih in predvsem naših navijačev se je odvijala izredno borbena in napeta tekma, ki pa se je zaključila v našo prid.
Miš je premagala slona, tudi to se lahko zgodi.
Po tekmi nas je župan povabil na kosilo v luksuzno gostilno, kjer smo ob okusni hrani in dobri kapljici tudi kramljali. Zvedeli smo, da ima šola-65 razredov, na njej poučuje 155 profesorjev, da imajo težave z nekaterimi stavkajočimi profesorji in da bodo zaključili z ocenjevanjem šele julija. Mi smo jim prikazali našo šolsko in narodnostno stvarnost, ki se v marsičem razlikuje od njihove. Domenili smo se, da nas bodo obiskali v naslednjem šolskem letu in tako bodo sami spoznali povsem novo realnost.
Sedaj bo miš gostila slona, saj med obema ni več strahu, ampak samo prijateljstvo. Kako bi bilo lepo, če bi tudi v našem mestu kaj takega doživeli!
Italijanski kandidati PSI in KPI o vprašanju zaščite Slovencev v F-JK
Renzulli, Castiglione, De Carli (PSI): Dosledno in realistično po dosedanji poti
Pascolat (KPI): Zagotoviti tudi gospodarske garancije
Gabriele Renzulli
Franco Castiglione
Francesco De Carli
VIDEM — Kako gledajo kandidati PSI v videmski pokrajini na vprašanje pravic in zaščite slovenske narodnostne skupnosti? Na to vprašanje smo v dnevniku že delno odgovorili z intervjujem slovenskega kandidata, špetrskega župana Firmina Mariniga. Vendar informacija ne bi bila popolna, če ne bi objavili tudi stališč italijanskih kandidatov in odgovorov, ki so jih dali Novemu Matajurju in agenciji Alpe Adria.
V	razgovoru z urednico Novega Matajurja je GABRIELE RENZULLI, do pred kratkim podpredsednik deželnega odbora, izhajal iz ugotovitve, da je treba resno in konkretno pristopiti k reševanju vprašanja narodnostnih skupnosti, sicer bi izgubili ogromno bogastvo tradicij, zgodovine, izkušenj. V tem okviru je dodal, da so Slovenci, kot druge narodnostne skupnosti, italijanski državljani. Zato imajo pravico do zaščite in država dolžnost, da jih zaščiti. Pri tem pa gre v bistvu le za izvajanje ustave. Renzulli je dodal, da je seveda potrebna dokajšnja mera realizma in je treba biti pripravljeni na postopnost. Pri tem pa je nujno ohraniti načela, cilje, ki jih želimo doseči, katerim se pa lahko približamo po korakih.
V	nadaljevanju je socialistični kandidat pojasnil, da povezava (in ne zavezništvo) z Listo za Trst ne bo spremenilo stališč stranke do tega vprašanja. Kot dokaz je navedel, da se je formalno obvezal, seveda če bo izvoljen, da predloži v poslanski zbornici osnutek PSI o zaščiti Slovencev brez sprememb.
Senator FRANCO CASTIGLIONE je v svojem odgovoru novinarki agencije Alpe Adria na isto temo izhajal iz dela, ki je bilo opravljeno v prejšnji mandatni dobi. Po njegovi oceni je bilo delo v senatni komisiji pozitivno, ker je poročevalcu uspelo pripraviti osnutek enotnega besedila. Važno vlogo je pri tem, po besedah sen. Castiglioneja, imel podtajnik pri predsedstvu vlade Amato. Zlasti metoda dela je bila po mnenju sen. Castiglioneja pozitivna: »Rekli smo: začnimo z obravnavo stvari, o katerih imajo vsaj največje tri stranke, PSI, KDI in KPI, dolžnost da odločajo. In nadaljujmo najprej z vprašanji, pri katerih smo soglasni, nato pa načni-mo bolj težke probleme vendar z namenom, da pripravimo zakon. Če pri
nekaterih problemih ne bomo uspeli, jih bomo odložili, treba pa je vsekakor odobriti temeljno shemo zakona.« Predčasen konec zakonodajne dobe je prekinil delo, vendar »če bom izvoljen bom takoj spet poprijel in skušal doseči, skupno s tremi največ-jimi strankami, enotno besedilo zakonskega predloga, ob katerem bi bito delo parlamentarne komisije lažje. Če pa to ne bo mogoče, bomo spet dali svoje predloge, ki bodo seveda upoštevali vsebino razprave in njene pozitivne zaključke.«
Tudi po mnenju poslanca DE CAR-LIJA, ki je odgovarjal na vprašanja novinarke agencije Alpe Adria, se stališče PSI do zaščite Slovencev ni spremenilo. V prejšnji mandatni dobi je bil dosežen kompromis, se pravi Garibaldijev osnutek enotnega besedila. Na tej osnovi je treba nadaljevati z delom in doseči zaščitni zakon. Morda zakon ne bo povsem zadovoljiv, vendar po mnenju De Carlija je slabše, če ni nobenega zaščitnega zakona.
Glede povezave z Listo za Trst pa-je bil De Carli mnenja, da bo morala stranka vprašanje po volitvah predi-skutirati, čeprav je pripomnil, da povezava ne bo vplivala na stališče stranke. Stališče, je dodal De Carli, ki predvideva zakonsko zaščito kot je zapisano v ustavi. Sožitje, je zaključil, se doseže tudi z določanjem norm. Bitka za zaščito Slovencev je bitka, ki jo je treba izbojevati.
Renzo Pascolat
VIDEM - V volilnem okrožju Videm, Gorica, Pordenon in Belluno kandidira za poslansko zbornico — na listi KPI bivši načelnik strankine svetovalske skupine v deželnem svetu RENZO PASCOLAT. V kolikor bo izvoljen bo prevzel mesto borbenega Arnalda Baracettija, ki se na teh volitvah ne predstavlja. »Gre za zelo zahtevno nalogo,« je izjavil v intervjuju čedajskemu NOVEMU MATAJURJU in pristavil, da bo kot prvo potezo »takoj ponovno predložil zakonski osnutek za mednarodno gospodarsko sodelovanje.« V istem intervjuju je Pascolat potrdil važnost takega gospodarskega sodelovanja ob meji - v tem primeru z Jugoslavijo — in da bi ta kooperacija pozitivno učinkovala na Nadiške doline, upoštevati pa bi seve-
da morala vse prej kot rožnato stanje teh krajev. V bistvu je torej potrdil-zavzetost KPI za ekonomsko sodelovanje na tem predelu.
Pascolat se je dotaknil tudi vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti in z njim v zvezi dejal, da je doslej o tem zakonskem osnutku razpravljal senat, v prihodnosti pa bo glede postopka treba videti če bo še naprej ostal v pristojnosti senata, nakar bo prešel v poslansko zbornico. Pascolat je tudi izjavil, da je senatorka Gerbčeva doslej dala velik doprinos, z izvolitvijo Spetiča pa stranka potrjuje svoje obveze glede celotnega problema.
V okviru tega vprašanja je dejal še Pascolat — je treba narodnostni skupnosti zagotoviti ekonomska jamstva, da bi ne prišlo do novih izseljevanj s področij, kjer živijo Slovenci (nanašal se je na stanje v Nadiških dolinah, op. ur.). S tem v zvezi je kandidat KPI izrazil skrajno negativno oceno o politiki, ki sta jo ^doslej vodili dežela in država na tem področju in opozoril na zadnji udarec za gospodarstvo dolin, to je na primer tovarne Da-nieli-Natisone. Po njegovem mnenju ni imela Dežela nikoli točnih in jasnih načrtov glede tega področja.
Zato je Pascolat ponovno podčrtal potrebo po sprejetju zakona za obmejna področja, kar je tesno povezano s celovitim razvojem teh krajev, kakor tudi potrebo odobritve zakona o zaščiti narodnostne skupnosti, kar sodi v splošni okvir politike miru in mednarodnega sodelovanja.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
V koprski luki kooperacija Doro-Olivetti
Začeli proizvodnjo v prosti coni
KOPER Izolska DO Doro je prva organizacija v Jugoslaviji, ki je začela s proizvodno dejavnostjo v okviru novoustanovljenih prostih con. Proizvodnjo v prosti coni koprske luke je omogočila kooperacija Dora z Olivettijem, za preselitev tistega dela proizvodnje, ki je vezan na kooperacijo, v območje koprske proste cone, so se pri Doru odtočili predvsem zavoljo možnosti, da se s pomočjo tujega partnerja hitreje dokopljejo do najsodobnejše tehnologije.
V prirejenih prostorih ene od skladiščnih zgradb koprskega pristanišča so zaenkrat preselili le montažo pribora in drugega potrošnega materiala za električne pisalne stroje, računalnike in fotokopirne stroje, ki ga izvajajo v okviru kooperacije.
»Čeprav smo na preselitev v prosto cono začeli misliti in se začeli pripravljati že ob nastajanju novega zakona pred skoraj dvema letoma, ki sta bili potrebni za dokončno izdajo dovoljenja o ustanovitvi proste cone, v bistvu sedaj prebijamo led in smo nekakšen poskusni zajček v tem načinu delovanja in poslovanja. Še vedno namreč niso povsem izdelani ali dorečeni vsi potrebni dokumenti, iz katerih bi bil razviden in natančno opredeljen način proizvodnje in pogoji poslovanja v prosti coni. Zato je tudi v tem prvem trenutku težko reči, kakšni bodo končni učinki, vendar smo se za to odtočili, ker v prosti coni vidimo takorekoč edino možnost, da pritegnemo kapital tujega partnerja in v kratkem času pridemo do najsodobnejše tehnologije. Bistven je
torej tehnološki napredek in preskok, ki si ga kot organizacija drobnega gospodarstva v siceršnjih gospodarskih razmerah v Jugoslaviji sicer ne bi mogli privoščiti, v načinu poslovanja je sedaj bistvena razlika, da ves repromaterial, ki ga uvažamo in ga nato uporabimo za izdelke namenjenim izvozu, je oproščen carine, seveda pa smo mi po drugi strani prikrajšani za del izvoznih premij. Če temu dodamo še vse izvozne in uvozne takse, ki jih plačujemo za prostor in druge stroške, smo v tem trenutku poslovno uspešnost oziroma ekonomičnost povečali za 1,5 do 2 odstotka, vendar večji učinek pričakujemo, ko se bomo dokopali do sodobne tehnologije,« meni direktor Dora JANKO GOBBO.
Doro, ki zaposluje okrog 80 delavcev, ima z Olivettijem že štiri leta kooperacijsko pogodbo (sklenili so jo za pet let in jo bodo naslednje leto podaljšali za nadaljnjih deset let). V okviru kooperacije bo Doro letos izvozil za 5,3 milijarde lir potrebščin in materiala za sodobno biro opremo, kooperacija pa omogoča, da s temi potrebščinami - program so imenovali »Diaspron« - zalagajo ves jugoslovanski trg. Gre za potrebščine in potrošni material za vrsto električnih pisalnih strojev, računalnike in fotokopirne stroje. Že leta 1988 naj bi za Olivetti izvozili za osem milijard lir izdelkov, s tem da bi vrednost kooperacije letno naraščala za deset odstotkov. Poleg z Olivettijem Doro sklepa novo kooperacijsko pogodbo tudi z Rank Xeroxom.
IZTOK UMER
Izjemen pesniški večer v Dolini
Magični čar besede treh velikih pesnikov
Predvčerajšnjim je bil v društveni gostilni v Dolini izjemen pesniški večer. Izjemen zaradi pesnikov, ki so se ga udeležili, izjemen zaradi številnega in pozornega občinstva in seveda zaradi vzdušja, ki je zajelo poslušalce in pesnike.
Svoje pesmi so brali Ciril Zlobec, Tone Pavček in Janez Menart, večera bi se moral udeležiti tudi Kajetan Kovic, ki pa zaradi smrti v družini ni mogel priti v Dolino. Pesnike, ki so se leta 1953 predstavili slovenski javnosti s »prelomno« knjigo »Pesmi štirih«, je predstavil Miroslav Košuta. Analiziral je pomen takratnega dogajanja, ko se je v bistvu celotna generacija zavzela za človeka, odkrila njegove najintimnejše prostore in najgloblje stiske. Ob tem pa je spregovoril tudi o vprašanju naroda, ki se v težkih trenutkih zateka k poeziji.
Ciril Zlobec se je poslušalcem, med katerimi je bilo res veliko mladih, najprej predstavil s svojimi ljubezenskimi pesmimi. Tu gre za liriko, ki odkriva nasprotja in nevarna stanja, hkrati pa išče v ljubezni osnovno življenjsko moč. Pesnik je nato bral nekaj pesmi z narodnostno
tematiko. Tu so se toni izostrili in zadobili zdaj bolečo zdaj kritično ost.
Tone Pavček je najprej prebral nekaj pesmi iz zbirke »Pesmi štirih«, nato pa je bral pretresljive pesmi iz svoje zbirke »Dediščina«. Življenje se v pesmih zatemni in pesnik se znajde v objemu smrti. Dediščina je dediščina težkega življenja in prisotnosti smrti.
Zadnji se je predstavil Janez Menart in s svojimi pesmimi »spremenil« vzdušje, saj je bral predvsem svoje humorne in ironične stihe. Iskriva Menartova duhovitost, pa nas ne sme zavesti, saj je v njegovi liriki veliko razočaranja, grenkobe in tudi jasnih kritičnih puščic na določeno družbeno stvarnost. Izjemen pesniški večer je dopolnjeval z glasbenimi intermezzi kitarist Igor Starc.
Pesniški večer v Dolini, se je odvijal v sklopu Junijskih večerov, ki jih prireja KD Valentin Vodnik. Vsekakor nam bo ostalo srečanje s pesniki v spominu, predvsem pa bo ostalo v spominu mladih, ki so se srečali z živo poezijo brez kakih »papirnatih« predznakov.
pogovori s kandidati
Spetič (KPI): Za dosego zaščitnega zakona je potrebna borbena enotnost Slovencev
STOJAN SPETIČ je doma s Kati-nare pri Trstu, kjer se je rodil pred 42 leti. Je oženjen in ima 12-letno hčer in U-letnega sina. Sedaj živi nad Škor-kljo, otroka pa obiskujeta slovensko šolo na Opčinah.
V dijaških letih se je vključil v mladinsko iniciativo, nato pa v ZKMI. Deloval je v prosveti, sedaj pa je član glavnega sveta SKGZ. Obiskoval je državno univerzo. M. Lomonosova v' Moskvi in je dalj časa poučeval ruščino na večernih tečajih, letos tudi na liceju Prešeren v Trstu. Več let je bil časnikar pri Primorskem dnevniku, zadnja leta pa je urednik slovenskih poročil pri Radiu Trst A. Ureja tudi partijsko glasilo Delo. Že 15 let je občinski svetovalec v Trstu, zadnje čase tudi član vodstva Kraške gorske skupnosti.
Pred nekaj leti je delal v posebni vladni komisiji, .ki je pripravljala zakon za zaščito Slovencev (Cassandro-va komisija). O tem je napisal knjigo »Rimski mlini«.
Kakšen je pomen sedanjih parlamentarnih volitev za perspektivo razvoja italijanske družbe?
Večkrat se sliši mnenje, da se tudi tokrat ne bo nič spremenilo. Gorje nam, kajti Italiji so korenite spremembe zelo potrebne, sicer bo politično degenerirala. Okrepljena KPI lahko postane magnetni pol naprednih in reformističnih sil, ki naj uveljavi alternativno vlado brez demokristjanov. Sprememba ravnotežij utegne povzročiti tudi notranje razmisleke v nekaterih strankah, kot se deloma že dogaja pri socialdemokratih.
Kateri so glavni problemi našega mesta in dežele, katerih rešitev je pogojena z izidom bližnjih volitev?
Trst in dežela lahko zaživita, če se odpreta svetu, predvsem pa sosednjim narodom. Tu imamo ogromen potencial, ki je neizkoriščen zaradi pritiskov krajevne desnice in njenih protislovenskih popadkov. Vse je že kazalo, da se bo Lista za Trst začela razkrajati, ko so ji nekateri dali kisika. Sedaj že grozi, da bo čez leto in dan spet opogumljena jurišala na oblast. To je velika nevarnost, saj utegne naše mesto dokončno izgubiti priložnost, da se
reši iz političnega in kulturnega močvirja, kamor je zabredlo.
Kako ocenjujete potek volilne kampanje na Tržaškem? So prišla zares do izraza vsa najbolj pereča krajevna vprašanja?
Kje pa. Mi govorimo o možnosti, da se v srednji Evropi ustvari območje miru, sodelovanja in sožitja, trgovinskih, znanstvenih in kulturnih vzajemnosti. To ustreza duhu časa, ki se bliža z dogovori o razorožitvi in sodelovanju na celinski ravni. Pri nas pa domala vse stranke z laičnim, katoliškim in celo socialističnim predznakom tekmujejo med seboj, katera bo bolj na desni in glasnejša pri odbijanju naših upravičenih zahtev po enakopravnosti. V tem vidim tudi veliko prezira za someščane, saj si te stranke predstavljajo tržaške prebivalce kot množico povampirjenih šovinistov. Seveda ni tako, čeprav demokratični, odprti del mesta nima še veliko možnosti, da bi prišel do svojega glasu in veljave.
Iskreno upam, da bodo tržaški demokrati dali lekcijo vsem, ki se igračkajo z ognjem narodnostne nestrpnosti. Čas je, da se v Trstu uveljavijo pravi socialisti in kristjani. Saj me razumete, kajne?
Kakšno je vaše mnenje o možnosti, da se v prihodnji zakonodajni dobi
naposled reši vprašanje globalne zaščite naše manjšine?
V prejšnji zakonodajni dobi smo s pritiskom enotne manifestacije na Travniku pognali postopek usklajevanja zakonskih predlogov. Nekaj let smo izgubili zaradi Craxijevih praznih obljub v Beogradu. Sedaj vemo, da ni mož beseda. Kljub temu je tik pred razpustom zbornic bil napisan delovni osnutek združenega besedila zakona. Pripravil ga je socialist Garibaldi, a so mu prvi pokazali hrbet prav njegovi tovariši. Ta predlog nas ni navduševal, bil je sad petstrankarske koalicije, torej podoben demokrščanskemu... Sedaj res nima smisla razpravljati o fem. Treba je začeti vse znova. Jovo na novo! Vendar je sen. Gerbčevi uspelo zagotoviti postavko 33 milijard lir za finančno kritje zaščitnega zakona. Ta postavka ostane v državnem proračunu in triletnem finančnem načrtu kot pomembna politična obveza.
Ne delam si utvar, da bo mogoče spraviti do konca tako pomemben zakon samo z dobro voljo. Računati moramo s spremembo političnih ravnotežij, predvsem s porazom vseh zaviralnih sil. Vendar je potrebna tudi borbena enotnost Slovencev, ki je zadnje čase nekam splahnela.
Vsekakor bo KPI s svojimi parlamentarci tudi v bodoče zastopala koristi slovenske manjšine, ker je to zgodovinska in načelna izbira Slovencev in Italijanov, ki v njej delujejo. Gre za izbiro, ki ni vezana na trenutne volilne računice, čeprav upravičeno pričakujemo množično podporo na volitvah. Visok odstotek glasov je, konec koncev, dober kapital, s katerim se predstavljamo k soočanju z drugimi političnimi silami. Škoda bi bilo, če bi ga razpršili po nepotrebnem. V tem smislu želim poudariti, da slovenske kandidature na listah KPI po politični širini presegajo ozke partijske okvire in predstavljajo vsebinsko obvezo. To velja za slovenske socialiste, pa tudi za druge slovenske volivce, ki so nam izrekli svojo podporo.
Pogovor zapisal
LUCIJAN VOLK
Izidi na šolah Gregorčič, Kosovel, Levstik in Gruden
Učni uspehi naših nižješolcev
Srednješolski zbor iz Ptuja gost zbora Primorec-Tabor
Srednješolski center z 2200 dijaki in 200 profesorji. Odlični pogoji za sestavo skupine, ki naj bi ponesla v svet zvok mladosti, živahnosti in življenjskega žara.
Ime ji je Darja Koter. V sebi nosi zavidljivo zagnanost in voljo do dela. Njej je uspelo pred tremi leti zbrati to skupino in jo v kratkem času pripeljati na kvalitetno raven zborovskega petja.
To je mešani pevski zbor srednješolskega centra D. Kvedra iz Ptuja, eden izmed petih tovrstnih zborov v Sloveniji. V Ljubljani takega zbora ni, obstaja pa eden na Primorskem, in sicer v Kopru. Vodi ga Marko Vatovec.
No, povrnimo se k naši skupini, ki neutrudljivo vadi štirikrat na teden, ki pogosto nastopa in ki je bila že na začetku svojega delovanja deležna turneje po Franciji in tako vzpostavila odlične stike s tamkajšnjimi ljubitelji petja.
Jutri, 13. junija, ob 20.30 bodo srednješolski pevci iz Ptuja, kot gostje pevskega zbora Primorec-Tabor, prvič nastopali na Tržaškem s svojim celovečernim koncertom in to v Prosvetnem domu na Opčinah.
Pevci dveh zborov so se spoznali lanskega decembra v Ptuju, ko se je zbor iz Trebč in z Opčin predstavil štajerskim gostiteljem s celovečernim koncertom v Narodnem domu in z nastopom v njihovem srednješolskem centru. Tu je omembe vreden tudi topel človeški odnos, ki so ga Ptujčani znali enkratno vzpostaviti in ki vzpodbuja k misli, da petje ni samo sebi namen. Zaradi tega bo njihov obisk pri nas obogaten z izleti po Krasu, z ogledom Trsta in njegovih značilnosti, s spoznanjem prej omenjenega zbora iz Kopra, z nedeljsko popoldansko družabnostjo na prireditvenem prostoru v Trebčah in, upamo, tudi s številnim obiskom poslušalcev na njihovem koncertu.
Gostje prispejo že danes popoldne, vračali se bodo v nedeljo zvečer, spali pa bodo po domovih.
Za konec le še to: na katerikoli šagri plešeš, se zabavaš, noriš, piješ, ješ, se dolgočasiš... koncert neke skupine, ki s pesmijo in radostjo pričara še čist, pristen svet, ti vsega tega ne nudi, morda pa prenese v tvoje srce občutke, ki se vtisnejo globoko in trajno.	ALDA
Šolska ladja Aida 3 iz Egipta priplula v torek v naš pristan
V sredo se je iztekel pouk na vseh naših šolah. Učence 5. razredov osnovnih šol in dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol čakajo sedaj še zaključni izpiti, ki se bodo začeli v četrtek, 18. junija. Dan kasneje bo start zrelostnih izpitov za maturante višjih srednjih šol.
Po včerajšnji objavi učnih uspehov na višjih srednjih šolah objavljamoda-nes učne izide dijakov štirih nižjih srednjih šol: Gregorčič iz Doline, Kosovel z Opčig, Levstik s Proseka in iz Križa in Gruden iz Nabrežine.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
GREGORČIČ - DOLINA
1. A razred: Peter Bandi, Dimitrij Korošec, Emil Tul, Ilario Tul, Susana Bandi, Erika Furlan, Katja Kosmač, Erika Kraljič, Alenka Mauri, Sonia. Mauri, Paola Pettirosso, Ivana Santi, Tania Sturman. Štirje dijaki niso bili pripuščeni v 2. razred.
1.	B r.: Denis Argenti, Michele Di Donato, Marco Cossi, Davorin Gropaz-zi, Diego Karis, Davide Marassi, Iztok Rapotec, Mitja Vodopivec, Igor Žerjal, Malina lancovich, Katarina Ivanič, Katja Pettirosso, Ulyana Pettirosso, Caterina Spangaro, Elena Stanič, Tatjana Tavcar^Moira Vodopivec, Marina Zobec. Dva dijaka nista bila pripušče-na v 2. razred.
2.	A r.: Roberto Blason, Piero Gigante, Alan Cossutta, Dario Grilanc, Egon Mikol, Saško Mocor, Massimo Ota, Aleš Salvi, Aleš Vodopivec, Katja Bandi, Alenka Kraljič, Valentina Korošec, Katja Salvi, Iris Vouk. En dijak ni bil pripuščen v 3. razred.
2. B r.: Davide Bajec, Martin Caia, Miroslav Chert, Martin Corbatti, Antonio Giacomin, Dean Kralj, Mitja La-urica, Mitja Lovriha, Vasijan Mauri, David Novak, Michele Poretti, Andrea Sancin, Luka Švab, Igor Žerjal, Tanja Bastia, Katja Bubola, Natascia Gibi, Ileana Gobbo, Daniela Jakomin, Tatjana Jercog, Tania Pala, Vesna Porovel, Eva Žafran, Alenia Zobec, Michela Ze-riali.
2. C r.: Dejan Kocijančič, Damjan Kuzmič, Marco Piciga, Janko Švara, Dunja Pecenik, Francesca Rapotec, Nataša Rodella, Natascia Tiepolo, Ro-mina Tomini,. Alenka Vazzi. Dva dijaka nista bila pripuščena v 3. razred.
K zaključnim izpitom so bili pripuščeni vsi dijaki 3. A razreda (razen enega), 3. B razreda in 3. C razreda.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
KOSOVEL - OPČINE
1. A r.: Dimitrij Brundula, Paolo Canciani, Mauro Crispini, Emilijan
Oblak, Mitja Sossi, Massimo Vrše, Lara Agelli, Alenka Bisiacchi, Eva Ciuk, Alenka Hrovatin, Tanja Kalc, Sara Mahnič, Sabrina Mohorčič, Barbara Ravbar. Štirje dijaki niso bili pripuščeni v 2. razred.
1. B r.: Tomaž Ban, Alex Bratos, Saša Carli, Samo Miot, Daniel Radetti, Valentina Destri, Claudia Ferluga, Alenka Gojča, Tanja Race, Alenka Spetič, Barbara Škabar, Fatina Škabar, Daria Vitez, Donatella Vrše. Štirje dijaki niso bili pripuščeni v 2. razred.
1.	C r.: Martin Calzi, Peter Ferluga, Alessandro Gallopin, Kristian Mahnič, Matjaž Milič, Aljaž Vavpetič, Boris Vidah, Marilyn Bertoli, Cristina Bogatez, Daniela Bogatez, Metka Smilja Brišnik, Tamara Komar, Maja Kosmina, Sara Micalessi, Romina Pauluzzi, Marina Petaros, Martina Škabar, Tanja Spacal, Loredana Tensi, Katja Svagelj, Megi Uršič. Dva dijaka nista bila pripuščena v 2. razred.
2.	A r.: Davor Berdon, Alessandro Ciacchi, Iztok Čuk, Marko Ferluga, Ivo Križman, Damjan Krizmancic, Marco Natalicchio, Martin Ravbar, Robert Renčelj, David Simonettig, Marco Suber, Alessandra Del Coco, Antonella Fabi, Valentina Gojča, Elena Magagnato, Neva Martelanc, Anna Palcich, Mathilda Puri, Tamara Ricco-bon, Katja Taucer, Erika Zenic. En dijak rti bil pripuščen v 3. razred.
2. B r.: Michele Calzi, Danijel Guštin, Martin Krevatin, Omar Jožef Ma-rucelli, Mitja Možina, Andrej Pava-tich, Kristjan Signoracci, Jan Volčič, Tania Bratos, Jana Calzi, Ivana Canzi-ani, Martina Carli, Irena Čač, Erika Doglia, Martina Gojca, Matejka Grgič, Natascia Grizonic, Nataša Krizmancic, Vitamaria Moltedo, Tamara Operti, Lorena Ravbar, Eva Sosič, Ksenia Žerjal. Trije dijaki niso bili pripuščeni v
3.	razred.
Vsi dijaki 3. A razreda in 3. B razreda so bili pripuščeni k zaključnim izpitom.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
LEVSTIK - PROSEK
1. A r.: Jan Budin, Dean Černe, Erich Cossutta, Christian Doglia, Mitja Emili, Daniel Gherbassi, Alex Lim-beck, Kristjan Pacor, Vasily Vodopivec, Barbara Briscich, Tjaša Bogateč, Tanja Černe, Mojca Devetak, Valentina Gruden, Nicoletta Kralj. Dva dijaka nista bila pripuščena v 2. razred.
1. B r.: Willy Emili, Andrea Pierazzi, Kristina Kocman, Roberta Predonzani, Cristiana Pieri, Erika Trobec, Katja Sedmak, Katja Zanella.
2. A r.: Marjan Milic, Dario Šavron, Valter Vodopivec, Nadia Bisiachi, Maria Antonella Celea, Tanja Colja, Eli-sabetta Grilanc, Jadranka Fabjan, Deborah Grilanc, Elda Jercog, Romina Pertot, Marta Prasselli, Biserka Simo-netta, Irena Živec. En dijak ni bil pripuščen v 3. razred.
2. B r.: Elvis Auber, Evgen Ban, Aljoša Danieli, Ivo Emili, Roberto Ferluga, Janez Milic, Aldo Pahor, Ervin Mosetti, Martin Puntar, Walter Reg-gente, Matjaž Rustia, Stefane Savi, Dean Štolfa, Victor Tomsich, Alessandro Zacchigna, Ombretta Cipollino, Nataša Lovrečič, Myrto Mosetti, Kat-juša Regent, Valentina Sardo.
Vsi dijaki 3. A razreda (razen treh) in vsi dijaki 3. B razreda so bili pripuščeni k zaključnim izpitom.
ODDELJENI RAZREDI V KRIŽU
1.	r.: Marko Hmeljak, Martin Košuta, Tomaž Legiša, Erik Tence, Cristina Comino, Vanja Devetak, Lara Praselj, Tamara Tretjak, Ksenja Zotti.
2.	r.: Ivo Pirc, Elisa Bogateč, Laila Bogateč, Nataša Sedmak, Sarah Sossi.
Vsi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnim izpitom.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
GRUDEN - NABREŽINA
1.	r.: Dean Cante, Christian Cherin, Dean Gerin, Adrian Gerli, Jurij Gruden, Andrea Leghissa, Michele Leg-hissa, Andrea Mervič, Erik Peric, David Sirca, Mirjan Trampuž, Ivana Ban, Nataša Caharija, Sanja Ferlan, Tatiana Leghissa, Natascia Mergiani, Nataša Paulina, Clara Pernarcich, Dunja Pertot, Maja Puglia, Roberta Saletii, Jana Umek. Dva dijaka nista bila pripuščena v 2. razred.
2.	A r.: Mitja Bužan, Walter De Mat-teis, Alexander Franza, Christian Gabrovec, Walter Germani, Davide Gruden, Dejan Gruden, Mitja Gruden, Igor Marušič, Dean Peric, Dean Pertot, Igor Pipan, Igor Ščurek, Daniele Tos-cano, Elisabetta Antonič, Tanja Leghissa, Valentina Leghissa, Veronika Paulina.
2. B r.: Lorenzo Argiolas, Andrej Cosmina, Tomaž Fabec, Aljoša Gabrovec, Marjan Gruden, Matej Gruden, Claudio Leghissa, Walter Osi, Fabian Peric, Samo Pertot, Erik Sardoč, Franco Vrabec, Tamara Antonini, Matejka Gruden, Erika Pertot, Claudia Signo-retti.
Vsi dijaki 3. A razreda in 3. B razreda so bili pripuščeni k zaključnim izpitom.
Egipčanska šolska ladja Aida 3 bo danes odplula iz tržaškega pristanišča, kjer je že nekaj dni privezana ob pomolu pri Pomorski postaji. Na ladji opravlja 71 gojencev egiptovske pomorske akademije iz Aleksandrije praktični del dveletnega tečaja, ob koncu katerega bodo postali palubni in strojni oficirji.
Aida 3 je tokrat prvič priplula v Trst. Doslej so bodoči oficirji pridobivali praktično znanje na plovbah po Tiranskem in Jonskem morju, potem ko so prej, v poldrugem letu študija v Aleksandriji, utrdili svoje teoretske sposobnosti. Delovanje ladje Aida 3 je včeraj na tiskovni konferenci ob prisotnosti kapitana Adela O. Kandila in vodje protokolarnega oddelka Akademije Mustafe El-Nahasa orisal admiral Ahmed A. Fahmy.
Pomorska akademija deluje že 15. leto, obiskujejo pa jo tudi gojenci iz drugih arabskih in afriških držav. Tako plujejo sedaj na ladji poleg Egipčanov tudi gojenci iz Sudana, Saudske Arabije, Libanona, Tanzanije, Madagaskarja, Jordanije, Siere Leone,
med gojenci pa je tudi nekaj Palestincev. Med postankom v Trstu so si med drugim ogledali tržaško navtično šolo in tovarno Velikih motorjev, danes pa bodo zapustili naše mesto in odpluli proti grškemu Pireju.
Tržaška KPI spet stopa v bran zakona 180
»Psihiatrično reformo je treba izvajati, ne pa odpraviti«
Pred parlamentarnimi volitvami 14. in 15. junija
Danes se zaključi volilna kampanja Jutri bo na vrsti »dan premisleka«
Danes je torej zadnji dan volilne kampanje. Opolnoči bodo morali zvočniki utihniti zaradi običajnega "dneva premisleka" (pravilo sicer velja samo za tradicionalne volilne shode, medtem ko bodo zasebne radijske in TV postaje do zadnjega oddajale volilno propagando), v nedeljo pa bodo morali s svojim glasom tej ali oni stranki spregovorili volivci.
Pri nas je kampanja dosegla višek že v prejšnjih dneh s prihodom vidnih vsedržavnih političnih osebnosti, medtem ko za danes niso predvideni pomembnejši shodi. Kandidata KPI Cuf-faro (za poslansko zbornico) in Stojan Spetič (za senat) bosta zaključila volilno kampanjo z nastopom na prazniku Unita in Dela ob 21. uri v Trebčah, še prej bodo imeli komunistični kandidati vrsto zborovanj pri Sv. Jakobu (ob 18. uri), v Dolini (ob 19.), v Miljah (19.30) in v Škednju v dvorani društva Grbec (ob 20. uri). Socialisti bodo imeli shod v Miljah (ob 18.30) s Seghene-jem in Agnellijem, Slovenska skupnost pa priredi zaključno zborovanje ob 21. uri v Nabrežini, še prej pa vrsto letečih shodov.
Glede volilnih nastopov velja omeniti, da je zgoniški župan Miloš Budin na Festivalu komunističnega tiska na Proseku poudaril potrebo, da gredo vsi volivci v nedeljo glasovat in da poskrbijo, da ne bi glasov po nepotrebnem razpršili. Nujno je, je podčrtal, da se glasovi osredotočijo na KPI, ki je zelo jasno dokazala, da je skrajno dosledna v boju za slovenske pravice in za dosego globalnega zakona. Tudi na teh volitvah dokazuje svojo doslednost s tem, da kandidira za senat Stojana Spetiča, in sicer v svojem najboljšem kolegiju na Tržaškem, da bi izvolitev zajamčila že vnaprej, in za poslansko zbornico mlado profesorico Nives Košuta, ki zastopa komunistično mladino. Če Slovenci ne bodo razpršili glasov, če bodo svoje zaupanje izkazali KPI in glasovali enotno tudi za poslansko zbornico, je dejal Budin, ima tudi Nives Košuta stvarno možnost, da bi bila izvoljena v parlament. To bi bilo za slovensko manjšino velike važnosti, saj bi mogla računati na svojega slovenskega predstavnika tudi v poslanski zbornici in bi tako mogla
črpati brez dvoma večje rezultate v skupnem boju za globalni zakon za vse Slovence v Italiji.
Evropski poslanec Giorgio Rossetti pa se je na volilnih shodih v prejšnjih dneh večkrat vprašal, ali je Trst v Evropi ali ne. Nekatere stranke, ki imajo pri nas skrajno omejevalno stališče do vprašanj zaščite slovenske manjšine, se namreč v evropskem parlamentu javno zavzemajo za obrambo pravic etničnih manjšin. Tako na primer KD, ki v Strasbourgu zagovarja pravico do rabe jezika manjšine tako v zasebnih kot v javnih odnosih in pred oblastmi, tako socialisti, katerih predstavnik v Strasbourgu Baget Bozzo je prav skupaj z Rossettijem podpisal dokument za "priznanje in zaščito manjšin v svojstvu kolektivnih subjektov" in "za obrambo njihovega zgodovinskega, kulturnega in jezikovnega bogastva", tako celo liberalci, ki se v evropskem parlamentu zavzemajo, "da bi manjšine uživale moralno in gmotno podporo za uresničitev svojih načrtov in da bi lahko na krajevni ravni uporabljale svoj jezik".
Kje je torej - se je vprašal Rossetti -evropska širina Trsta, ki jo nekateri
toliko opevajo, v resnici pa s svojimi stališči in dejanji, ki gredo v nasprotno smer, dejansko potapljajo.
Slovenska skupnost je v svojih nastopih ostro ožigosala zadnje izjave tržaškega pokrajinskega tajnika PSI Segheneja, ki je dejal, da je njegova stranka stranka svobode in državljanskih pravic, v isti sapi pa podčrtal, da nasprotuje vsakemu uvajanju dvojezičnosti v javni rabi. Nasprotuje torej tudi temu, kar je vsaj v okoliških občinah, a tudi v nekaterih rajonih tržaške občine že v veljavi od časov zaveznikov. Možnost enakopravne rabe slovenščine v odnosih z oblastmi izhaja dalje iz Londonskega memoranduma in iz razsodb ustavnega sodišča. Zato zvenijo take izjave kot neverjeten korak nazaj. Naravnost tragikomično pa je tekmovanje Liste za Trst in še kake skupine, da bi se ugotovilo, katera je prva nastopila proti zahtevam Slovencev, ki se ponovno predstavljajo v izkrivljeni luči.
Radio Opčine bo danes zaključil volilne oddaje s posebno izdajo "Drugega Trsta" z začetkom ob 21.30. Tokrat ne bo gostov v studiu, pač pa bo v ospredju splošen komentar o poteku volilne kampanje.
»Zakon 180 mora umreti, kjer se je rodil, se pravi v Trstu. V tem mestu naj se sproži protireforma.« Tako je sredi splošnega odobravanja udeležencev izjavil psihiater Umberto Di-nelli iz Trevisa na javni razpravi, ki jo je preteklo soboto priredilo v Trstu vsedržavno vodstvo Združenja za reformo psihiatričnega skrbstva (ARAP). Zakon »Basaglia« je pri nas sploh v zadnjih časih tarča ostrih napadov. Povode za kritike najčešče nudi črna kronika. Zadnjič se je to zgodilo ob primeru umskega bolnika Zadnicha, ki je ubil lastno hčer.
O psihiatrični reformi iz leta 1978 in o najnovejših napadih nanjo je bil govor na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj dopoldne priredilo pokrajinsko vodstvo KPI na svojem sedežu v Trstu. Glavno besedo je imel član tajništva Maurizio Pessato. Potrdil je stališče, ki ga komunisti v vseh teh letih dosledno zagovarjajo: psihiatrično skrbstvo je v Italiji na splošno res pomanjkljivo in ponekod povsem na psu, vendar vzroke za to ne gre iskati v zakonu 180, kolikor v njegovem neizvajanju.
Pessato je postregel nekaj zgovornih podatkov. Še dandanes ni nikake javne psihiatrične službe na približno 20 odstotkih državnega ozemlja. V nasprotju z reformo, ki se je zavzemala za odpravo umobolnic, je v tem trenutku približno 30 tisoč ljudi v javnih in 20 tisoč ljudi v zasebnih umobolnicah. Umobolniški oddelki splošnih bolnišnic so pogosto nameščeni v odročnih krajih in so v glavnem nepovezani s teritorialnimi službami, skoraj povsod pa manjkajo vmesne strukture.
Po mnenju KPI je treba neizvajanje zakona 180 pripisati predvsem dvema vzrokoma: pomanjkanju jasnih izvršilnih norm in pomanjkanju finančnih sredstev. Da bi odpravili te ovire, sta komunistična senatorja Franca Onga-ro Basaglia in Antonino Alberti v zadnji zakonodajni dobi izdelala zakonski predlog. Podobno pobudo namerava KPI sprožiti tudi v novi zakonodaj-
Uprava občine Dolina sporoča, da je na občinskem sedežu vsak torek in petek od 11. do 12. ure v teku obvezno cepljenje psov proti steklini.
ni dobi. S tem bo kajpak še enkrat potrdila vero v temeljna načela psihiatrične reforme, ki je nameravala umske bolnike rešiti iz stanja zapuščenosti in emarginiranosti. »V tem duhu je treba vztrajno in potrpežljivo reševati vprašanja, ki se postavljajo italijanski psihiatriji,« je dejal Pessato. »Včasih smo v skušnjavi, da bi vozle prerezali z mečem. A to bi ne bila resnična rešitev, saj bi bistvo vozla ostalo nerazvozlano, kot je pravilno pripomnil neki psiholog.«
• Predsednik deželnega odbora Bia-suttl je v spremstvu odbornika Carbo-neja obiskal kardiokirurški oddelek tržaške glavne bolnišnice, kjer so v teku preureditvena dela. Seznanil se je z njihovim potekom in s še vedno odprtimi problemi, tako kar zadeva povečanje kapacitete kot okrepitve kardiološkega oddelka. Biasutti se je obvezal, da bo z največjo skrbjo pretehtal problematiko, toliko bolj - je poudaril — ker je po odstopu bivšega odbornika Renzullija odgovoren tudi za zdravstvo in ker je prav v tem času v pripravi drugi sanitarni deželni načrt 1988-1991.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega
Viktorja Starca
in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala nosilcem krste in pevskemu zboru.
DRUŽINA
Kontovel, 12. junija 1987
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Ferdinand Cesar
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Ma-
J)P: Zaščitni zakon za slovensko manjšino kot prispevek k resnični kulturi sožitja
Ob zaključku volilne kampanje je deželno vodstvo Proletarska demokracije v tiskovni noti uradno pojasnilo svoje stališče glede vprašanja globalne zaščite slovenske skupnosti v Italiji. Pozitivno rešiti to vprašanje, pravi DP, ne pomeni samo zagotoviti jezikovne in kulturne pravice posameznikov in skupnosti in torej operirati na področju šolskih ustanov in podpore kulturni dejavnosti; korekten zakonodajni poseg ne sme namreč mimo nujnosti zaščite teritorija, na katerem je manjšina naseljena, z ustrezno politiko posegov na področju gospodarstva in zaposlitve, ki se na koncu spremenijo v korist za celotno deželno skupnost.
DP je tudi mnenja, da pomeni vprašanje manjšin - tako slovenske kot furlanske - osrednji element identitete naše dežele, ki ga je treba ovrednotiti tudi za zaščitenje statutarne posebnosti pred obnavljajočim se državnim centralizmom in za uveljavitev mednarodne kulturne in gospodarske vloge dežele ne samo v odnosu s Srednjo Evropo, ampak tudi z območjem Balkana. Od tod tudi nujnost globokega revidiranja vojaške politike v tej deželi.
Za DP - je še rečeno v tiskovnem poročilu - je priznanje pravic globalne zaščite Slovencev temeljnega pomena tudi za dokončno odprtje poti k resnični kulturi sožitja v tej obmejni deželi.
V dijaškem domu veselo slovo od šolskega leta
V torek, po zadnjem dnevu »ta pravega« šolskega pouka, so se gojenci in vsi, ki kakorkoli zahajajo vanj, poslovili tudi od dijaškega doma Srečko Kosovel. Uspela zaključna prireditev, ki je kot vsako leto v veselem ozračju združila mladino, starše, učitelje in vzgojitelje, je bila resničen praznik. Goste, med katerimi so poleg staršev bili tudi predstavniki šoje (med njimi tudi nekateri italijanski šolniki, s katerimi ima dijaški dom dobre stike) in raznih organizacij, je pozdravil ravnatelj doma Edvin Švab. Za kulturni del večera so s svojimi nastopi poskrbeli otroci, ki obiskujejo telovadbo pri Športni šoli,-folklorna skupina Slovenske celodnevne osnovne šole Žavlje-Korošci-Milje, gojenci baletne šole pri Športnem društvu Mladina iz Križa in člani Tržaške folklorne skupine Stu ledi. Nastopajoči so bili deležni velike, hvaležne pozornosti in aplavzov, nato pa so se pomešali med občinstvo in na zelenem vrtu se je razživela družabnost, ki je marsikaterega odraslega gosta spomnila na mlade dni, ki jih je preživel na tem, takrat mnogo manj urejenem vrtu.
Na rednem sestanku odbora obrtne sekcije SDGZ
Več poudarka in prizadevanj za združevanje v konzorcije
Osrednja tema rednega sestanka odbora obrtne sekcije SDGZ, ki je bila v sredo, je bila namenjena problematiki obrtnih konzorcijev. Člani raznih konzorcijev so uvodoma podali svoje poglede na princip združevanja v luči današnjih izkušenj. Pobude so pozitivno ocenili, istočasno pa so ugotovili, da bo potrebno izpopolniti delovanje in poslovanje. Predsednik SDGZ Vito Svetina je ugotovil, da se ni bilo moč nadejati, da bi v tako kratkem času na Tržaškem zaživeli kar štirje konzorciji. Tudi izkušnje iz drugih razvitejših predelov Italije nam nazorno dokazujejo, da je konzorcijska oblika delovanja obrtnikov pogoj za hitrejšo rast stroke. Konzorciji lahko učinkovitejše nastopajo na tržišču kot posamezniki, saj lahko v imenu svojih članov prevzamejo večje obveznosti in tudi večja dela. Potrebno bi bilo celo, je menil Svetina, da bi ustanovili nove konzorcije, ki bi združevali na primer gradbenike, ali pa, ki bi koordinirali delovanje obrtnikov na raznih območjih tržaške pokrajine. Pretehtati bi morali tudi zamisel, da bi v nove konzorcije ne vstopili samo individualni obrtniki, ampak tudi obstoječi konzorciji, kar bi omogočilo hitrejšo premostitev začetnih težav.
Predsednik sekcije Andolšek je poročal o sestankih, ki jih je imel odbor z obrtniki iz raznih panog, in je podčrtal, da bi morali v najkrajšem času za-
ključiti krog posvetovanj še z ostalimi kategorijami, v pripravi na občni zbor sekcije, na katerem bi podali tematsko analizo stanja obrti pri nas in nakazali razvojne možnosti.
Silva Bogateč je posredovala vtise z nastopa članic, ki se ukvarjajo z umetnostno obrtjo, na razstavi v Vidmu. Razstava je zbudila zanimanje, razveseljivo pa je bilo dejstvo, da so bile zastopane tudi obrtnice iz Benečije. Sklenjeno je bilo, da naj bi navezali stike s temi obrtnicami in skušali izmenjati mnenja in izkušnje, kar bi vsekakor obogatilo delovanje sekcije, (zk)
Ob 10-letnici Prevertove smrti
Mednarodna organizacija za prosti čas »Association internationale du temps libre« je pripravila tri večere, posvečene 10-letnici smrti velikega francoskega pesnika Jacguesa Prever-ta. Prvi bo v nedeljo, 14. junija, ob 18.30 na njenem sedežu na Ul. sv. Frančiška 23, naslednja dva pa v nedeljo 21. in 28. junija. Umetniški direktor združenja, pevec in igralec Mario Pardini, bo predstavil pesnikovo delo in z nekaterimi svojimi učenci interpretiral, tako v originalu kot v prevodu, najznačilnejše verze.
ria, hči Mariuccia, sin Vittorio, zet, snaha, vnuka in drugo sorodstvo.
Trst, 12. junija 1987 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob nenadni izgubi dragega očeta izrekajo učiteljici Marjuči Batagelj iskreno sožalje otroci in starši 2. in 3. razreda osnovne šole Bazoviški junaki.
PD Kolonkovec izreka iskreno sožalje odbornici Mariji Prucar ob izgubi drage mame.
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta izreka uslužbencema Mariji in Igorju občuteno sožalje Uprava občine Zgonik
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta izrekajo delovnima kolegoma Mariji in Igorju globoko sožalje uslužbenci občine Zgonik
Ob prerani izgubi dragega Angela
mala črna kronika - mala črna kronika
Beneški madrigalisti drevi v Dolini
Danes je na vrsti drugi koncert v nizu Junijskih glasbenih in likovnih večerov. KD Valentin Vodnik je v Dolino povabilo priznano skupino beneških madrigalistov. Koncert se bo začel ob 21. uri v stari dolinski cerkvici sv. Martina.
Beneški ansambel nam posreduje glasbene mojstrovine iz preteklosti s posebno nagnjenostjo do skladb Claudia Monteverdija in beneške šole iz doževih časov (16., 17. stoletje). Te skladbe nam odkrivajo še malo znane značilnosti glasbene dediščine, ki se odlikuje po briljantni svežini, repertoar je sad previdnih in strogih lektur številnih del, ki jih opravljajo sami člani skupine. Nudi precej redke glasbene zapise, ki jih izr vajajo vokalni solisti in mojstri na stara glasbila, ter osvetljuje zelo pomembne značilnosti neke deloma še danes malo poznane glasbene civilizacije.
Identificirali žensko ki je utonila
pred Pomolom Pescheria
V sredo pozno zvečer so na tržaški kvesturi končno ugotovili, kako je bilo ime ženski, ki je zjutraj utonila pred Pomolom Pescheria. Malo po 23. uri se je namreč pojavil svak pokojnice Cosimo Antonicelli. Bil je zaskrbljen, ker je tašča odšla z doma že pred 7. uro zjutraj in je do večera ni bilo domov. Agenti so takoj pomislili na žensko, ki so jo zjutraj našli v morju in ki je niso mogli identificirati.
Poiskali so dvojnik osebne izkaznice, ki jo hranijo na kvesturi in po sliki je Antonicelli prepoznal svojo sorodnico, 82-letno upokojenko Adele Prelc vdovo Bari, ki je stanovala s hčerko v Ul. Colautti 10.
Dekleti sta nehote prestopili mejo
V naši pokrajini je ponekod res težko razločevati, kje poteka državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Včasih se celo domačini radi zgubijo, kaj šele tujci. Dekleti iz Benetk, ki sta v sredo prispeli na Korošce, da bi po domovih prodajali kozmetične proizvode, očitno nista vedeli, da meja poteka mimo travnikov in med hišami. Ko sta se oddaljili od zadnje hiše, kjer sta ponudili svoje blago, sta neopazno prestopili mejo. Mogoče sta se hoteli sprehoditi v naravi, kaj kmalu pa sta srečali jugoslovanske graničarje, ki so hoteli kontrolirati njune dokumente. 18-letna Claudia Orbolato iz Marghe-re in njena 24-letna prijateljica Bianca Anceschi iz Mester sta se torej znašli v težavah, veftdar nevšečna zadeva je bila kmalu rešena. Graničarji so ju pe-
ljali v Koper na identifikacijo, po nekaj urah pa so ju že_ izročili italijanski obmejni policiji na Škofijah.
Tatovi v uradu Amnesty International
Agenti letečega oddelka še niso ugotovili, kaj je zamikalo tatove, da so vlomili v urade raznih krožkov in organizacij v Ul. delle Zudecche l/c. V torek ponoči so tatovi namreč obiskali urade organizacije Amnestv International in krožkov Calegari, Mazziniana ter ENDAS, ki imajo tamkaj sedež in svoj notranji bar. Vlom je prvi opazil član organizacije Amnesty International Salvatore Gallo, ko je v sredo zjutraj odprl urad. Zmikavti so z izvijačem vlomili vrata in skrbno prebrskali vse prostore, ki so med seboj povezani. Agenti letečega oddelka niso mogli ugotoviti, kaj so odnesli tatovi, ker niso še izsledili odgovornih upraviteljev organizacij.
Miliča izreka svojcem občuteno sožalje KD Rdeča zvezda
Ob prerani smrti nekdanjega odbornika Angela Miliča izrekata prizadeti družini iskreno sožalje odbor in balinarski odsek ŠK Kras
Ob izgubi dragega tovariša Angela Miliča izreka prizadetim svojcem globoko sožalje sekcija KPI J. Pegan občine Zgonik
Ob izgubi dragega očeta izreka Sonji Sirk in družini globoko sožalje ŠD Mladina.
Zaključni nastopi GM v Trstu Zgoniku, Nabrežini in Miljah
Gojenci šole Glasbene matice so v teh dneh močno angažirani pri številnih zaključnih nastopih, ki si sledijo v raznih krajih takorekoč vsak večer.
V	sredo je bil tak zaključni nastop v srenjski hiši v Borštu, danes bo v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, v jutri pa v Prosvetnem domu na Opčinah.
O teh nastopih bomo v našem dnevniku še poročali. Tokrat naj navedemo ■le nastope, ki so se že zvrstili.
V	sredo, 27. maja, so imeli zaključni nastop gojenci podružnice šole GM v Zgoniku. Na prireditvi, ki je bila na osnovni šoli »1. maj 1945«, je nastopilo
11	gojencev na klavir, harmoniko in na trobento (gojenci so iz razredov prof. Damiane Kralj, Verenke Terčelj in Evalda Crevatina) ter kvintet harmonik, ki ga vodi Loredana Coceani. Občinstvo je *bilo z nastopom zelo zadovoljno.
V	ponedeljek, 1. junija, je bil zaključni nastop v Gallusovi dvorani v Trstu, tokrat posvečen v glavnem mladim kitaristom, učencem prof. Igorja Starca. Predstavilo se je kar 18 mladih kitaristov z izredno pestrim programom različnih skladb za kitaro. Ob koncu nastopa sta nastopili na klavir še dve učenki prof. Xenie Brass, in sicer Eva Žafran in Tatjana Jercog.
Že v torek, 2. junija, je bil zaključni nastop v Finžgarjevem domu na Opčinah. Na klavir in violino je nastopilo
12	gojencev, od pripravnice do tretjega razreda. Gojenci obiskujejo razrede prof. Mojce Šiškovič, Marka Bitežnika
in Verenke Terčelj, ki je skupno z Markom Ozbičem tudi spremljala mlade violiniste.
V	sredo, 3. junija, je bil zaključni nastop klavirskega oddelka v Dijaškem domu v Trstu. Nastopilo je 12 gojencev iz prvega in drugega razreda, ki jih poučujeta prof. Fedora Ferluga in Neva Merlak.
V	petek, 5. junija, so imeli zaključni nastop gojenci podružnice šole GM v Nabrežini. Nastop je bil v dvorani KD Igo Gruden. Kot prvi se je predstavil otroški pevski zbor društva Vigred iz Šempolaja, ki je pod vodstvom Rosande Kralj in ob klavirski spremljavi Claudie Sedmach, lepo zapel štiri otroške pesmi. Sledil je nato še nastop 32 gojencev, ki so se predstavili s skladbami za klavir, harmoniko in violino. Gojenci obiskujejo razrede profesorjev Bogdana Kralja, Rosande Kralj, Dorine Kante, Verenke Terčelj in Aleksandre Pertot.
V	ponedeljek, 8. junija, je pripravila svoj zaključni nastop tudi podružnica šole GM v Miljah. Tu se je predstavilo 20 gojencev iz razredov za klavir, harmoniko, kitaro in flavto, ki jih vodijo prof. Bogdan Kralj, Norina Dobrilla, Marko Feri, Daniela Brussolo in Clau-dio Furlan.
Vsi nastopi so prikazali že solidno znanje in dober napredek gojencev, kar velja kot pohvala šoli GM, njenim podružnicam v Zgoniku in Nabrežini, pa tudi glasbenim pedagogom, ki poučujejo na šoli in podružnicah.
Se o predstavitvi pesniške knjige o boju in trpljenju naših ljudi
Narodnoosvobodilni boj z vso svojo tematiko, z ideali, ki so ga prevevali, je pri nas močno občuten. Prav gotovo zato, ker je bilo naše ljudstvo skoraj v celoti z njim povezano, ker so bili mnogi partizanski borci prav iz naših krajev, ker je prav ta del slovenskega naroda še posebej občutil grozote fašizma ter se jim pogumno uprl, tudi za ceno življenja.
Nič čudnega torej, da je izredno bogata in zanimiva knjiga z naslovom »Slovensko pesništvo upora«, ki je pred časom izšla v Ljubljani in ki so jo predstavili prejšnji petek v Gregorčičevi dvorani, naletela na velik odmev ne samo med tistimi, ki so v tem osvobodilnem boju sodelovali, ali preživljali grozote fašističnega režima, temveč tokrat predvsem med mladimi, ki jih je vabilo k razumevanju osvobodilnega boja, tudi skozi pesništvo, še posebno zanimalo in privlačilo.
Na kratko smo o prireditvi že poročali. Naj navedemo tokrat le nekaj misli prof. Borisa Paternuja, ki je leta 1970 začel, skupno s študenti seminarja za slovensko književnost in še z drugimi sodelavci, s sistematičnim zbiranjem, popisovanjem, arhiviranjem in s študijem slovenskega pesništva upora iz vojnih let od 1941 do 1945; pri delu je sodelovalo, je povedal, 53 študentov s svojimi diplomski-
mi deli, vrsta članov Slavističnega društva in drugih ustanov doma in v zamejstvu. Količina zbranega gradiva je daleč presegla vsa pričakovanja, saj se je nabralo čez 12.000 pesemskih besedil in še vedno prihajajo druga. Gre za pesmi, je dejal govornik, ki so pognale iz skupne ogroženosti in skupnega upora zoper njo, v času, ko je vsa Evropa ječala pod jarmom nacifašiz-ma, ki je v majhnem narodu, kot je slovenski, izzval čudovite moči upiranja lastnemu in skupnemu poginu. Tej prvi knjigi, je dejal govornik, bodo v kratkem sledile še tri.
Njegov govor so dopolnile recitacije igralcev Jerice Mrzel in Joška Lukeša, povezane z glasbenimi vložki kitarista Igorja Starca, ki so zbudile med občinstvom tiste občutke, ki so navdajali avtorje pesmi, pa tudi občutke slovenskega naroda, ki je tudi s pesmijo izražal svoje trpljenje, muke, pa tudi vero v boljšo bodočnost. Izvedba tega dela programa, v katerega so bile vključene pesmi primorskih in tržaških borcev in aktivistov in žrtev Rižarne, je bila tako nova, enkratna, da ji je občinstvo sledilo z največjim zanimanjem.
Misel vseh je bila, da bi bilo potrebno o tej knjigi spregovoriti na tak način še pred našim občinstvom, posebno mladimi.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Josipa Budina daruje Bruno Sulčič (Križ 95) 10.000 lir za VZPI-ANPI občina Zgonik.
Namesto cvetja na grob Josipa Budina darujejo Marija, Oskar, Boris in Ljubo Košuta 35.000 lir za KD Rdeča zvezda in
35.000	lir za sekcijo KPI Just Pegan iz Zgonika.
Ob obletnici smrti Marije darujejo sestre in brat 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Ivanke Starc daruje družina Alfredo Daneu 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na mamo Zlate Rodošek daruje kolektiv SSG 195.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na g.o Valerijo Tavčar darujeta Marino m Claudia Bandi 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na g.o Netko Korošec darujeta Marino in Claudia Bandi 20.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na dragega Pavla Mozetiča daruje družina Miroslava Pečenika
20.000	lir za KD V. Vodnik.
V	počastitev spomina ob obletnici smrti drage žene Ide daruje Angel Ger-Ijanc 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu in 20.000 lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	drag spomin na Katino Orel daruje Vida Gerlanc 10.000 lir za sekcijo komunistične mladine Prosek-Kontovel.
POPRAVEK: Nosilci krste pok. Stanislava Cingerla darujejo 200.000 lir in ne
20.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Stanislava Cingerla in Viktorja Starca daruje Marjan Starčev
30.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivanko Starc in Stanislava Cingerla darujeta Dana in Lojze Kmetov 20.000 lir za SD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Viktorja Starca darujeta Kati in Ada 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Pepi Cilek daruje 5.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Riharda Kapuna daruje Angel Košuta 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
Josip Stoka (Kontovel 287) daruje
15.000	lir za glasilo KPI Delo.
V	spomin na Franca Budina - Pepija darujejo Anica Stubelj 15.000 lir za otroški pevski zbor Rdeča zvezda, Ivanka in Berto Svetlič 10.000 lir za KD Rdeča zvezda, družina Frančeškini 10.000 lir za KD Rdeča zvezda ter Franjo Furlan z družino 25.000 lir za KD Rdeča zvezda in
25.000	lir za glasilo KPI Delo.
Marija in Mirka Prašelj darujeta 30.000 lir za KPI sekcijo Prosek-Kontovel.
V	spomin na Pavla Mozetiča darujeta Danica in Sandro Smotlak 20.000 lir za KD V. Vodnik.
V	slovo stricu Bogomiru Sirku namesto cvetja na grob darujejo nečaki Irma, Claudio, Majla, Milena, Tanja in Janett
100.000	lir za Ljudski dom v Križu.
V	spomin na Josipa, Mirka, Benedikta, Andreja in Marijo Cerkvenič daruje Anton 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Jasnino sestro Milevo darujejo Alenka, Vida, Sonja, Nevia in Mira 50.000 lir za odbojkarski klub Bor.
V	spomin na očeta Pepija Budina daruje sin Ivan 50.000 lir za KD Rdeča zvezda, 50.000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za Sklad Dela.
V	spomin na Pepija ;Budina daruje družina Paulina (Salež) 20.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Pepija Budina daruje Zmaga Blažina 15.000 lir za ŠK Kras in
15.000	lir za Sklad Dela.
V	spomin na strica Viktorja Starca daruje Slava z družino 100.000 lir za MPZ V. Mirk in 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Nosilci krste Viktorja Starca darujejo
100.000	lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob strica Rudolfa Žagarja daruje nečakinja Marija (Padri-če) 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Viktorja Starca darujeta Alekseja in Primož Možina 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Stanislava Cingerla darujeta Alekseja in Primož Možina 10.000 lir za ŠD Kontovel.
6. JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI
KD Valentin Vodnik
vabi na
koncert skupine
I MADRIGALISTI Dl VENEZIA
Danes, 12. t. m., ob 21. uri v cerkvi Sv. Martina v Dolini.
GLASBENA MATICA TRST
v sodelovanju s KROŽKOM ZA KULTURO IN UMETNOST Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
Jutri, 13. junija 1987, ob 20.30 v Krožku za kulturo in umetnost
- Ul. San Carlo 2
ZBORI GLASBENE MATICE
Otroški pevski zbor - klavir: Aljoša Starc
Mladinski pevski zbor Dekliški pevski zbor - rogova: Marco Panella, Zoran Lupine; harfa: Jasna Corrado-Merlak.
Dirigent: STOJAN KURET
Vabljeni!
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Nocoj ob 20.30 (red A) in jutri ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Dirigent Herbert GEITZEN, solista Andrea TRAU-BOTH in Thomas HAMPSON.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88/ r. Woddy Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Un uomo e una donna... venti anni dopo, dram., Fr. 1986, 120/ r. Claude Lelouch; i. Anouk Aimee, Jean-Louis Trintignant.
PENICE - 18.30, 22.15 The Barbarians, fant.-akc., It. 1987, 89/ r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 15.00, 22.15 Eleven Days, Eleven Nights, kom., It. 1987, 95/ r. Joe D'Amato; i. J. Moore, J. McDonald □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Dovevi es-sere morta, dram., r. W. Craven; i. M. Laborteaux, K. Swanson, M. Sharrett.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Momenti privati.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Dimensio-ne terrore.
EDEN - 15.30, 22.00 Supermaschio per mogli viziose, porn., □□
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Sid e Nancy, dram., VB 1986, 114/ r. Alex Cox; i. Gary Oldman, Cloe Webb.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 II tempio di fuoco, dram., ZDA 1986; r. Jack Lee Thompson; i. Chuk Norris, Lou Gossett jr-
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, 1940, 120/ r. VValt Disney.
LUMIERE PICE - 18.00, 22.00 Agnese di Dio, dram., ZDA 1985, 98/ r. Norman Jewison; i. Jane Fonda, Meg Tilly.
VITTORIO VENETO - 16.00, 20.10 Nig-htmare 3 - i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986; r. Chuck Russel; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette.
RADIO - 15.30, 21.30 Pensione eroti-ca.porn., □ □ •
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razstave
Danes ob 18. uri bodo v tržaški občinski galeriji odprli retrospektivno razstavo slikarja ADRIANA BUR-GHERJA, ki bo trajala do 25. t. m.
V	galeriji Cartesius bodo danes ob 18. uri odprli skupinsko razstavo, ki bo trajala do 30. junija.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. junija slikarka LILI LUPIERI.
V	TK Galeriji razstavljajo svoja dela CARLO DEGHENHARDT, AL-VARO PETRICIG, MICHELE VONČINI in VASCO PETRICIG.
razna obvestila
JK Čupa iz Sesljana prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda optimist, za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8., tečaji na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. 6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
TPPZ P. Tomažič obvešča člane, da bo danes, 12. t. m., ob 20.30 v Bazovici GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v nedeljo, 14. t. m., na Barkij/ Brkinih ob 15. uri pri otvoritvi spomenika padlim. Ta bo 400. nastop TPPZ. Vsem članom priporočamo prisotnost in točnost.
šolske vesti
Na srednjih šolah L Cankar in S. Gregorčič v Dolini je odprto vpisovanje na tečaj 150 ur za šolsko leto 1987/88. Na tečaj se lahko vpiše vsakdo, ki nima diplome nižje srednje šole in bi to rad dosegel ter je že izpolnil 16. leto starosti. Vpisovanje se zaključi 7. julija. Izjemoma je možen vpis do 10. septembra.
razne prireditve
Godbeno društvo Nabrežina prireja jutri, 13., in v nedeljo, 14. t. m., na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK OB 90. OBLETNICI NABREŽINSKE GODBE. Jutri, 13. 6.: ob 17. uri otvoritev praznika; ob 19. uri koncert godbenega društva Nabrežina in nastop plesne skupine Club Diamante; nato ples z ansamblom Taims. V nedeljo, 14. 6.: ob 16. uri promenadni koncert godb iz Doline, Doberdoba, Križa, Postojne, Proseka, Ricmanj, Turriaca in Nabrežine; zvečer ples z ansamblom Taims.
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1986/87. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATI-
CE v evangeličansko-luteranski cerkvi -Trg Panfili. V torek, 16. junija, ob 20.30: Simona Slokar violončelo; Miran Košuta - klarinet; Šolski godalni orkester -dirigent: Borut Logar, prof. Mojca Šiškovič, prof. Ravel Kodrič - klavirska spremljava. V četrtek, 18. junija, ob 20.30: Karen Cossutta, Tomaž Fabec, Pavel, Furlani, Aljoša Saksida, Beatrice Zonta - klavir; Taisja Kodrič - violina; Aleksi Jercog, Fulvio Jurincich, Aleksej Mahnič -harmonika; Elena Parovel, Martina Oz-bič - duo flavt; Aleksi Jercog, Aleksej Mahnič - duo harmonik; Fulvio Jurincich, Aleks Štefančič, Aleksej Mahnič, Davorin Salvi, Davorin Bandi - kvintet harmonik. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na sledeča nastopa: danes, 12. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD L Grbec - Skedenj priredi FILMSKI MARATON ALJOŠE ŽERJALA.
Jutri, 13. junija, ob 20.30 bo na sporedu 3. večer filmov: Triglav, Forma viva, Izkustva A. Černigoja, Čas ne izbriše, S. Maria de Iguigue (Čile).
KD F. Venturini - Domjo priredi 13.,
14.	in 15. junija ŠAGRO NA KRMENKI. Jutri, 13. 6.: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 14. 6.: ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni program; zvečer ples. V ponedeljek,
15.	6.: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad in bodo delovali dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru. Vabljeni!
Sekcija KPI Z. Kralj Trebče - Padriče - Gropada prireja 12., 13. in 14. junija na Griži v Trebčah FESTIVAL UNITA’ IN
DELA. Vse večere ples z ansamblom L. Furlana. Danes, 12. 6., bosta v okviru zaključka volilne kampanje govorila tov. Stojan Spetič in tov. Antonino Cuffaro.
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor vabi na KONCERT MEŠANEGA MLADINSKEGA ZBORA SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA IZ PTUJA - zborovodja Darja Koter. Koncert bo jutri, 13. t. m., ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD Barkovlje in pevski zbor M. Pertot vabita na počastitev spomina skladatelja MILANA PERTOTA v nedeljo, 14. t. im, ob 18. uri pred hišo od "Pjendlovih" pri Štakih (Ul. della Mandria).
SKD L Gruden priredi v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v stari štivanski cerkvi ZAKLJUČNI CELOVEČERNI KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA I. GRUDEN. Dirigent M. Slosar. Vabljeni!
Krožek mladih komunistov priredi v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Križu na prostem ZAKLJUČNI SEZONSKI PLES z
ansamblom Faraoni: Vstop prost. Zaslužek večera je namenjen popravilu Ljudskega doma.
izleti
SKD Vigred v Šempolaju priredi 21. t. m. izlet v Avstrijo na Belo jezero (Weis-sensee). Za informacije in vpisovanja tel. 200377. Vabljeni!
SPDT priredi v nedeljo, 14. t. m., avtomobilski izlet na 16. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV, ki bo v Vratih. Odhod ob 6.00 izpred sodne palače v Trstu in ob 6.15 izpred Prosvetnega doma ria Opčinah. Izlet vodi Vojko Slavec, ki nudi tudi ostale informacije: tel. 764832 (v delovnih urah) in 742405 (v večernih urah). Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
organizira 21. junija izlet v Belo krajino. Program: malica v Metliki, ogled belokranjske obrti v Adlešičih, pokušnja medu in medice, nato kosilo, popoldne ogled nastopa folklorne skupine s prikazom belokranjskih rekov in pesmi, po nastopu bomo lahko zaplesali ob zvoku tamburic, nato povratek domov. Cena izleta
45.000	lir. Vpisovanje pri Zorki Auer -tel. 228463 in pri Mariji Zahar - tel. 228494.
Berite
»Novi Matajur«
Obvestilo
Danes se bo ob 20.30 sestala na svojem sedežu v Trstu vinogradniška komisija Kmečke zveze. Razpravljala bo o možnosti ustanovitve konzorcija za kraška vina z zaščitenim poreklom.
čestitke
Naša ANUŠKA bo danes svečko ugasila in tako svoj 1. rojstni dan slavila. Z njo se bomo nonoti veselili in z najlepšimi voščili jo obdarili.
Danes bo naša ANUŠKA ugasila 1. svečko. Da bi bila zdrava in vesela, da bi vedno lepe pesmi pela ji želita mamica in očka.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 12. junija
ADELA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 22.21 in zatone ob 5.05.
Jutri, SOBOTA, 13. junija
ANTON
PLIMOVANJE DANES: ob 4.43 najnižje -70 cm, ob 11.26 najvišje 32 cm, ob 16.27 najnižje -10 cm, ob 22.14 najvišje 53 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1020,8 mb raste, veter 8 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 40-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Salvatore Salentino, Elsa Marino, Sabrina Cramastetter, Fe-derica Orlando.^
UMRLI SO: 85-letna Giuseppina Rob vd. Sirotičh, 49-letni Massimiliano Mai-cos, 72-letni Ferdinando' Cesar, 56-letni Giovanni Cernecca, 58-letni Angelo Milic, 60-letna lolanda Ermanis, 50-letni Renato Contri, 80-letna Amalia Scaramelli, 32-letna Anna Maria Zanzarelli, 82-letna Pierina Vodopivec, 73-letna Bruna Dro-binz, 79-letni Silvio Candini in 78-letni Vittorio Oretti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. junija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OBIŠČITE OSMICO pri Batkovih - Repen 32. Točijo belo vino in teran.
INŠTALATERSKA dela opravljam po ugodni ceni. Tel. 912969.
PRODAM 4 mladiče siamske mačke. Tel. 229243.
MOPED PIAGGIO SI popolnoma nov prodam po ugodni ceni. Tel. 911262.
V	RICMANJIH je Zdenko Hrvatič odprl osmico. Toči belo in črno vino.
TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS - SES-LJAN takoj zaposli delavca za prenos in montažo pohištva, starost 19 - 26 let, z opravljenim vojaškim rokom, po možnosti z izkušnjo v montaži pohištva ali z mizarsko prakso. Pogovor od
8.30	do 12.30 in od 15.30 do 19.30, od torka do sobote.
GOSTILNA NA KRASU prodaja stolice, šank in hladilnik v dobrem stanju po ugodni ceni. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »KRAS«.
PANDO 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah obedov.
PRODAM motorno kolo honda NS 125 F po ugodni ceni. Tel. 227281.
PRODAJAMO hišo, skedenj in hlev pri Črncih na Vrhu. Tel. 0481/92103.
STAREJŠI VDOVEC išče dobro in pošteno gospodinjo, ki bi pri njem stanovala in zanj skrbela. Tel. 040/575436.
STAR KRUH za krmo prodajamo po ugodni ceni. Telefonirati v jutranjih urah na št. 763812.
V	DOLU NA PALKIŠČU je odprl osmico Ettore Moro. Toči belo in črno vino.
PODJETJE išče osebo z znanjem knjigovodstva. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodstvo".
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
TRST - Ul. Carducci lO
spalnice - kuhinje - saloni -
POHIŠTVO ZA OPREMO
Tel. 732-677 sestavljiva oprema
filmi na tv zaslonu
kinoatcljc
I 39 SCALINI — The Thirty-Nine Steps — Devetintrideset stopnic, 1935. Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Made-leine Carroll, Robert Donat, Lucie Mannheim. Na Tele-montecarlo, nocoj, ob 23. uri.
Hitchcockov Devetintrideset stopnic začenja serijo filmov, ki črpajo pripovedni osnutek iz slavnega romana Johna Buchana. Do danes sta bili posneti še dve filmski verziji Devetintridesetih stopnic: prva Ralpha Thomasa iz leta 1958 se brez sramu naslanja na Hitchcocka, druga Dona Sharpa iz leta 1978 pa zvesto sledi romanu. Poleg tega je sam Hitchcock posnel še dve variaciji na isto temo: Saboterja (1942) in Sever-severozahod (1959). Okvir zgodbe je tale: »nenavaden človek« se povsem po naključju vplete v podtalno vohunsko dejavnost in je po krivem obtožen protidr-žavnega oziroma zločinskega dejanja. Glavni čar okvira pa je, da junak pada iz ene situacije v drugo in doživlja celo vrsto tragikomičnih pripetljajev.
SHERLOCK HOLMES: SOLUZIONE SETTEPERCENTO — The Seven-Per-Cent Solution — Sedemodstotna rešitev, 1976. Režija Herbert Ross. Igrajo Alan Arkin, Vanessa Redgrave, Nicol VVilliamson. Na RAI 3, v nedeljo, 14. junija, ob 21.30.
Sherlock Holmes je simbol in obenem najboljši dosežek modernega kriminalnega romana. Že od samih začetkov filma pa je postal tudi oznaka za detektivko. Leta 1903 je Arthur Marvin posnel prvi Sherlock Holmes, sledili pa so mu nešteti filmi o Holmesovih preiskavah, njegovih dogodivščinah, o njegovem osebnem življenju pa tudi parodije kot je The Hand of The Baskervilles Paula Marrisseja iz 1978. S časom se je tema izčrpala in nekateri avtorji, med katerimi tudi Herbert Ross, so se oddaljili od začetne Doy-leve zamisli. Rossov Holmes je narkoman in mora na zdravljenje na Dunaj k zdravniku, ki mu je ime Sigmund Freud. Tam ozdravi in ima tudi priložnost razrešiti kriminalno uganko. Zanimivo vzporedje Freud-Holmes opravičuje podobna deduktivna podoba, ki je oba uporabljala pri odkrivanju in reševanju problemov (odkriti zločinca in pa odkriti vzrok nevroze).
LA MACCHINA AMMAZZACATTIVI — Stroj, ki ubija hudobne, 1948. Režija: Roberto Rossellini. Igrajo: Genna-ro Pisano, Marilyn Buferd, Bill Tubbs. Na RAI 3, v ponedeljek, 15. junija, ob 24. uri.
V prvih povojnih letih je skupina scenaristov, med katerimi je tudi Sergio Amidei, napisala komedijo po literarni predlogi Eduarda de Filippa. Rossellini jo je zrežiral s skromnimi sredstvi in jo posnel v dveh obdobjih: najprej v zadnjih mesecih leta 1948, nato v prvih mesecih leta 1951. Opaža se Rossellinijev didaktični pristop, preko katerega je skušal obuditi v povojni Italiji družbeno zavest.
Upravičeno je mislil, da je tak pristop učinkovitejši od samega spektakla. Film je zato narejen v duhu populizma, ki je značilen za italijanski povojni film in obenem za neo-realizem.
EFFI BRIEST — Fontane Effi Briest — Effi Briest, 1972. Režija: Reiner Werner Fassbinder. Igrajo: Hanna Schy-
gulla, VVolfgang Schenck, Ulli Lommel. Na RAI 2, v torek, 16. junija, ob 23.30.
Fontane Effi Briest je nastal po dveh mesecih mučnega snemanja. Ekipa je razpolagala za realizacijo filma s skromno vsoto 700.000 mark, a je iz njega kljub temu nastala prva Fassbinderjeva uspešnica. Film je drama o nasilnem socialnem sistemu in neopredeljenosti, nemoči subjektov. Zgodovinsko in socialno okolje je pruska plemiška družba v drugi polovici XIX. stoletja. Fassbinder je temo povzel po romanu Theodora Fontaneja, ki se je uveljavil kot eden najpomembnejših nemških realistov. Snov svojega filma je tudi stilno prilagodil Fontanejevim mojstrskim prikazom značajev in usod, njegovemu opazovanju s smislom za resničnost.
IL BRACCIO VIOLENTO DELLA LEGGE — The French Connection — Francoska vez, 1971. Režija: VVilliam Fri-edkin. Igrajo: Gene Hackman, Fernando Rey, Roy Schei-der. Na RAI 3, v sredo, 17. junija, ob 20.30.
S The French Connection je VVilliam Friedkin uspel in zmagal dva oskarja: prvega za režijo, z drugim pa so nagradili Hackmanovo glavno vlogo. Fasada dokumentarnega filma prekriva ogrodje kriminalke. Gre za zgodbo policijskega agenta Jimmija Doyleja, ki razkrije zapleteno kriminalno krinko prekupčevalcev mamil. Pri svojem delu se poslužuje predvsem ilegalnih sredstev, kar je vzbudilo v takratnem tisku marsikatero polemiko in kritiko.
LA VERGINE SOTTO IL TETTO — The Moom Is Blue — Luna je otožna, 1953. Režija: Otto Preminger. Igrajo: Wil-liam Holden, David Niven, Maggie McNamara. Na Ca-nale 5, v četrtek, 18. junija, ob 14.30.
The Moon Is Blue je prvi neodvisni film nemškega izseljenca Otta Premingerja v Ameriki. Poleg režije je namreč podpisal tudi produkcijo filma. Premingerjev film je izšel brez cenzurnega potrdila, ki ga v Ameriki izdaja Producti-on Code Office in je zato postal pravi dogodek v ameriški kinematografiji. Ljubezenski pripetljaji med mladim Donom in lepo Patty se zapletejo ob prihodu Cinzie, Donove bivše zaročenke in njenega očeta, pa še Pattyjevega očeta. Zaplet se seveda razreši in njuna ljubezen končno vzklije v lepem okolju Empire State Buildinga.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
ANDY TAVLOR - THUNDER LP
Marsikatera šestnajstletnica ni še prebolela grozljivega pretresa, da v ansamblu Duran Duran ne igra več prelepi Andy Taylor. Simon Le Bon je tako sedaj edini in vsemogočni, vendar si tudi Taylor ponovno utira pot med mlade oboževalce. Teh nekaj let je mladi britanski rocker trdo delal in si nabral več koristnih izkušenj: sodeloval je, recimo, kot glasbenik in skladatelj v filmskih glasbenih izvedbah, in sicer v American Anthem in Miami Vice, svoje sodelovanje pa je nudil tudi ansamblu Power Station in staremu »mačku« Rodu Stewartu.
Kaj povedati o novem albumu? Brez skrbi bodo njegovi dosedanji privrženci kar šokirani, saj je tokrat Taylor usmeril eno stran long pla-yinga v čisti hard rock, na drugi strani pa obnavlja v bistvu preteklost z ansamblom Duran Duran, ki mu bo še dalj časa služila kot zelo dobra reklama. Glasovno je Andy Taylor dokazal precejšnje zmožnosti, njegov hripavi glas se prepleta z
dokaj divjimi zvoki kitare in zdi se, vsaj po prvih rezultatih, da bo s takim načinom igranja dosegel kar precejšnje zadoščenje.
Pesmi albuma so: I Might Lie, Don't Let Me Die Voung, Life Goes On, Thunder, Night Train, Trem-blin, BringinMe Down, Broken Window, French Guitar.
-------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:.............................................’.................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
Hf rai i____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Trapper John - Un virus sconosciuto
10.30	Rubrika o gospodarstvu
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia, 21. etapa Como-Pila
17.00	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Dnevnik - danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.35	Glasbena oddaja: Saint-Vincent estate 1987 (vodi Carlo Massari-ni, 2. večer)
22.35	Dnevnik
22.45	Saint-Vincent estate 1987 (2. del) 0.05 Dnevnik in vreme
r<r rai 2	i
11.15	Inf. odd.: Vzgajati in misliti
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - L'ulti-mo atto
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Copkiller - Lassasino dei poliziotti (groz., It. 1982, r. Roberto Faenza, i. Harvey Keitel, Nicole Garcia, Leonard Mann)
[ A- RAI 3	~|
12.05	Izobraževalne oddaje: Ekosistemi, 12.35 Zlato iz Amazonas,
13.05	Celice - potovanje v center življenja
13.35	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Umetniki pred ogledalom - Paolo Baratel-la
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30	Tenis: Grand Prix (neposredni prenos iz Bologne)
17.35	Film: Uomini e cieli (dram., It. 1943, r. Francesco De Robertis, nastopajo amaterski igralci)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.40	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji (6. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
23.10	Dnevnik
23.25	Simfonični koncert: Simfonični orkester RAI iz Turina (dir. Mu-hai Tang, Bela Bartok - Koncert za orkester)
RTV Ljubljana _____________
18.10	Poročila
18.15	Nadaljevanka: Dolga bela sled (6. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Zahodni sen (D. Nevin, 5. del)
21.00	Dokumentarni niz: Drugi spol (2. del)
21.55 Glasbeni ropot
22.25	Dnevnik
22.40	Poletna noč
22.45	Film: Kot strela z jasnega (dram., Fr. 1983, r. Diane Kurys, i. Miou-Miou, Isabelle Huppert, Guy Marchand; v času, ko so v filmu prevladovale velike teme in nasilje, je Diane Kurys posnela preprost film o mali temi, o ženskem prijateljstvu. Obe filmski junakinji, Madeleine in Lena, imata skupno potezo: moška, s katerima živita, si nista izbrali iz ljubezni, ampak bolj zaradi naključja.)
jjUP) TV Koper	____
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Komentar ob zaključku volilne kampanje
TRST — Razgovor s kandidatom KPI Stojanom Spetičem TRST — Koncerti sodobne glasbe DOLINA — Pesniški večer v sklopu Junijskih glasbenih večerov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Tim Conway
20.25	TV novice
20.30	Košarka: Jugoslavija-Grčija (neposredni prenos iz Aten)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Glasbena oddaja
23.05	Dokumentarec: Ko se korenin zavemo - NOB v Sloveniji
H CANALE 5
7.00	Rubrike: Dobro jutro, Italija, 7.50 Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubrike: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrika: Il resto e vita
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj: Sentieri
14.30	Film: Ombre sul pal-coscenico (dram., VB 1963, r. Ronald Neame, i. Judy Garland)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat
19.00	Volilna tribuna
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Ritorno a Eden (Avstral. 1983, r. Karen Arthur, i. Rebecca Gil-ling)
22.30	Volilna tribuna
23.00	Nanizanka: Lottery,
24.00	Sguadra Speciale, 1.00 Missione im-possibile
[	RETEOUATTRO j
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore
12.45	Volilna tribuna
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il poliziotto della brigata criminale (krim., Fr. 1975, r. Henri Verneuil, i. Jean paul Belmondo, Lea Massari, Adalberto Maria Merli)
23.00	Filmski tednik
23.35	Film: La foresta silen-ziosa (dram., ZDA 1982, r. Martin Ritt, i. Mary Steenburgen)
1.50	Nanizanka: Ironside
ITALIA1
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: C'e pošto per tut-ti (dram., ZDA 1981, r.
Robert Altman, i. Ted Bessel)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Pollyan-na
20.30	Film: Se tutto va bene siamo rovinati (kom., It. 1983, r. Sergio Martino, i. Gigi Sammar-chi, Andrea Roncato)
22.25	Košarka: NBA 0.25 Nanizanka: Riptide
rflMfM TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, Tek-kaman
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III, Ghostbus-ters
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Aktualnosti: In piazza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: Lo scugnizzo (dram., It. 1979, r. Al-fonso Brescia, i. A. Luče, G. GArko)
22.30	Šport: Eurocalcio
23.30	Film: Rapporto Fuller, base Stoccolma (krim., It.-Fr. 1968, r. S. Grieco, i. K. Clark, B. Lončar)
1.00	Nanizanka: Alla con-guista delFOregon
^ TELEFRIULI
12.30	Nan.: Una famiglia pi-uttosto intraprendente
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadalj.: Eleonora
18.35	Šport: Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20.30	Dokumentarec: Di-mensione oceano
21.30	Nan.: Una famiglia pi-uttosto intraprendente
22.00	Volilna tribuna
23.30	Nanizanka: Caccia al ladro d’ autore
TELEOUATTRO j
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Glasba; 10.00 Pregled zamejskega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Hiša in vrt; Od Mont Blanca do prostega plezanja; Glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš jezik; 14.20 Ne pre-zrimo!; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni pregled; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Iz baleta Povabilo na ples; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o; 17.40 Aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovna pravila; 11.15 Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Kultura; 15.45 Šintonizi-rani; 16.33 Blitz, 17.00 Bubbling, 18.00 High Power; 19.00 Po ulicah.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Brez naslova;
19.00	V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.15 Posebna oddaja pred volitvami 87; vmes glasba.
Pozitiven obračun petih mesecev 1987
Tudi v maju gost promet skozi vse mejne prehode
Slovo od šolskih klopi v pričakovanju mature
V	prvih petih mesecih letos so na mejnih prehodih ugotovili stalno naraščanje prometa. Če je bilo januarja občutiti določen padec v primerjavi s pozitivnimi meseci ob koncu lanskega leta, se je to stanje postopno popravilo. Že aprila smo ugotavljali, da se je obseg prometa približal rekordnemu decembrskemu, statistični podatki za mesec maj, ki nam jih je posredovala obmejna policija, pa kažejo, da se je število potnikov v tem mesecu povečalo še za skoraj 40 tisoč oseb.
V	maju so v obe smeri našteli na Goriškem 868 tisoč 712 potnikov. Zanimiva je primerjava z lanskim letom, ko je maja bilo prehodov meje skoraj 200 tisoč manj. Nasploh je letošnja pomlad bila na meji precej "prometna". Če ne bo padcev v prometu (nekoliko lahko začasno vpliva zaprtje prehoda pri Rdeči hiši, neprimerno hujše posledice pa bi imela morebitna uvedba vstopnih formularjev za jugoslovanske državljane) je letos pričakovati, da se bo ob koncu leta krepko izboljšal mejni prometni obračun.
Razčlenjeni podatki za maj nam povedo, da se je promet povečal predvsem z jugoslovanske strani. S potnim listom je šlo čez mejo približno 113 tisoč italijanskih (13 tisoč manj kot ap-
Stališče komunistov do dosedanje petstrankarske koalicije in do sporov, ki so nastali med Čraxijem in De Mito, je obrazložil prejšnji večer v go-riškem Palače hotelu nosilec liste kandidatov KPI za poslansko zbornico v našem volilnem okrožju Renato Zan-gheri, ki je bil doslej tudi načelnik komunistične poslanske skupine. KPI gleda negativno na sedanje spore v večinski koaliciji, je dejal govornik. Bil pa je polemičen tudi do zelenih in še zlasti do radikalcev, ki jih je obtožil, da sploh niso vodili opozicije proti vladi.
Zangheri pa je poudaril tudi, da se da marsikaj doseči tudi iz opozicije. Dejal je, da je opozicija glasovala za številne dobre zakone, ki jih je predlagala vlada. Tako je bilo npr. z zakonom o popotresni obnovi Furlanije, z zakonom o paketu Gorica Trst itd.
Govornik je dejal, da je KPI odprla svoje liste tudi ljudem drugih oziroma podobnih političnih nazorov. Sprejela je nekaj socialistov, že zdavnaj ima v svoji sredi tudi katoličane.
Nekateri prisotni so ga vprašali kako ocenjuje tržaški sporazum med socialisti in Listo ter kako pojmuje alternativno politiko. Kar se Trsta tiče je Zangheri dobesedno dejal, da je bil to slab kompromis, da je to napaka, ki jo bo PSI morala popraviti. Povedal pa je, da alternativna politika ni le skupek glasov, marveč globlja želja po spremembi v življenju države.
Shodu je predsedoval senator Bat-tello.
Svojo volilno kampanjo bo KPI zaključila danes zvečer. V ljudskem vrtu v Gorici bosta ob 18. uri govorila sen. Nereo Battello in Aleksandra Devetak. V dolinici Korna bo ZKMI-FGCI ob
rila) in 147 tisoč tujih (9 tisoč več kot aprila) državljanov.
Tudi v maloobmejnem prometu je bilo najbolj izrazito povečanje prehodov meje jugoslovanskih upravičencev. Njihovo število se je namreč v maju povečalo v primerjavi s prejšnjim mesecem kar za 33 tisoč, z italijanske strani pa je povečanje doseglo komaj 10 tisoč enot. Prehodov meje je bilo 341 tisoč, kar zadeva italijanske, 267 tisoč pa jugoslovanskih upravičencev.
Iz Doberdoba poziv za Nobelovo nagrado Nelsonu Mandeli
Doberdobski občinski svet se je pridružil kampanji za dodelitev Nobelove nagrade za mir Nelsonu Mandeli, simbolu boja proti rasizmu. Na seji občinskega sveta so odobrili sledečo resolucijo:
Doberdobski občinski svet, zbran na seji dne 1. junija 1987, medtem ko zagotavlja svoje demokratično prizadevanje za zaščito in uveljavljanje človečanskih pravic in pravic naro-
19.30 priredila koncert »Vogurt« z nastopom več glasbenih skupin. V Štan-drežu bosta ob 21. uri govorila Rosaria Di Dato Busolini in Ivan Bratina, v Doberdobu, prav tako ob 21. uri, pa Aleksandra Devetak in Gianmassimo De Pace.
■ Radikalci priredijo danes zadnje volivne shode. Ob 10. uri bosta pred ljudskim vrtom govorila Ugo Raza in odv. Roberto Maniacco, ob 16. uri ravno tam Renato Fiorelli. Ta bo ob 19. uri govoril tudi v Ločniku. Na trgu poleg muzeja Attems bodo ob 22. uri govorili kandidati Ugo Raza, Roberto Maniacco in Renato Fiorelli.
Tat okradel prodajalke Stande
Moški, ki se je zaenkrat izmuznil preiskovalcem, je v sredo kradel v veleblagovnici Standa v Gorici. Ni šlo za običajno krajo blaga v prodaji, pač pa je tokrat tat kradel prodajalkam. Po vsej verjetnosti je vstopil kmalu po popoldanskem odprtju. Namenil se je v slačilnico, kjer so blagajničarke odložile poleg oblačil tudi svoje torbice. V kratkem času je tako zbral iz več torbic vsoto okrog 200 do 300 tisoč lir. Opazila ga je prodajalka, ko se je skušal izmuzniti iz slačilnice, vendar varnostno osebje ni uspelo zaustaviti tatu.
Obvestili so orožnike, ki skušajo izslediti moža. Zdi se, da je s podobno tehniko Že kradel v drugih blagovnicah v bližnji okolici. Orožniki razpolagajo z opisom tatu, ki pa ga zaradi preiskovalne tajnosti niso dali v javnost.
dov in ponovno potrjuje svojo zavzetost proti rasizmu in apartheidu (proti režimu, ki ga je ugledna Organizacija združenih narodov označila kot "zločin proti človeštvu );
seznanjen z jetništvom Nelsona Mandele, katerega "krivda" je samo v tem, da je Nelson Mandela hraber nasprotnik rasizma in apartheida, prvi predstavnik svojega naroda, velik rodoljub in demokrat;
ODLOČNO PODPIRA predlog, ki je izšel iz prvega državnega zasedanja italijanskega koordinacijskega odbora proti apartheidu, za dodelitev Nobelove nagrade za mir Nelsonu Mandeli.
Resolucijo so poslali Raziskovalnemu centru za mir, ki tehnično urejuje v Italiji kampanjo za nobel Mandeli, švedskemu in norveškemu veleposlaništvu v Italiji, z namenom, da jo posredujeta akademskim oblastem, ki dodeljujejo Nobelovo nagrado, predsedniku odbora za Nobelovo nagrado za mir v Oslu na Norveškem ter predsedniku Italijanske republike.
Občinski svet je tudi sklenil, da z lepaki seznani občane z vsebino sprejete resolucije in sprejme vse potrebne pobude za čimboljšo informacijo in sensibilizacijo javnosti v zvezi s tem vprašanjem.
V našem listu smo že objavili zaključne rezultate na nekaterih srednjih šolah v Gorici. Danes nadaljujemo z obja—vo seznamov dijakov, ki so uspešno zaključili šolsko leto 1986-87.
Strokovni zetvod za trgovino Ivan Cankar
f. razred. Izdelali so: David Ambro-si, Marko Brajnik, Loredana Cibini, Andrej Ferletic, Morena Krascek, Barbara Markočič, Edi Pelicon, Lara Pipan, Kristina Polencic, Maja Radetic in Francesca Saher. 7 dijakov ima popravne izpite. 5 dijakov je bilo zavrnjenih.
2.	razred. Izdelali so: Damiana Bensa, Gianluca Berlot, Irene Cecutta, David Černič, Ingrid Devetak, Marko Ferletic, Barbara Florenin, Romina Ju-ren in Graziella Makuz. 6 dijakov ima popravne izpite. Trije dijaki so bili zavrnjeni.
3.	razred. Kvalifikacijski izpiti za tajnike v podjetjih. Izdelali so: Bogdan Ciglic, Igor Croselli, Mirija Graunar, Lucia Markočič, Martina Nardin, Albert Sosol, Vesna Tomšič, Paolo Zavadlav in Robert Zotti. En dijak je bil zavrnjen.
3. razred. Kvalifikacijski izpiti za uradnike za špedicijo in prevoze. Izdelali so: Sara Braini, Martina Brisco, Paola Cracina, Marco Ferfolja, Majda Gergolet, Nataša Lavrenčič, Danjela Markovič, Alenka Pahor, Flavio Primožič, Vesna Primožič, Cristina Sosol, Robert Velušček, Tanja Visintin, Livio Volčič, Raffaela Zavadlav in Marko Zotti.
Letošnji maturanti gimnazije-liceja Primož Trubar so se od šolskih klopi poslovili z velikim transparentom na stopnišču pred vhodom v šolo v Ul. Alviano. Za pozdrav liceju so seveda izbrali latinščino...
Njihovo slovo od šolskih učilnic je zaenkrat kratkotrajno, saj se bodo po volilnem premoru spoprijeli z najpomembnejšo šolsko preizkušnjo - zrelostnim izpitom. Po vseh višjih srednjih šolah se bodo mature pričele v petek, 19. t. m., s pismeno nalogo iz slovenščine. Dan prej, v četrtek, se bodo začeli izpiti za učence 5. razredov osnovnih šol in za dijake, ki letos dopolnjujejo obvezno šolanje na nižji srednji šoli Ivan Trinko.
■ Slovenska skupnost prireja danes volilne shode ob 19. uri v Pevmi pred
4.	razred. Izdelali so: Lidija Ciglic, Katja Frandolic, Marija Humar, Milojka Juren, Mitja Juren, Irina Laco, Laura Leghissa, Danjela Orlandi, Marta Primosig in Jožko Radetti. Ena dijakinja ima popravni izpit. En dijak je bil zavrnjen.
5.	razred. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 14 dijakov.
Trgovski tehnični zavod Žiga Zois
1.	razred. Izdelali so: Nataša Cau-dek, Kristina Corsi, Ivo Cotič, Roberto Devetta, Romina Florenin, Ingrid Frandolic, Fabjan Koršič, Anita Lutman, Nataša Maraž, Cristina Marussi, Ilaria Tomasin, Katia Tommasi, Erik Zavadlav in Kristina Zorzenon. 7 dijakov ima popravne izpite. 5 dijakov je bilo zavrnjenih.
2.	razred. Izdelali so: Natascia Jelen, Valentina Pahor, Maja Pelerin, Maja Vrtovec in Sabina Zavadlav. 8 dijakov ima popravne izpite. Ena dijakinja je bila zavrnjena.
3.	razred. Izdelali so: Ingrid Cotič, Karin Danieli, Maja Fajt, Barbara Kovic, Emanuela Kovic, Susanna Makuz, Tamara Pahor, Elisabetta Paoletti, Claudio Peric, Valentina Scrazzolo, Paolo Spazzapan, Vida Tercic, Marjan Vogrič in Magda Volk. 4 dijaki imajo popravne izpite.
4.	razred. Izdelali so: Pavel Durčik, Dario Flospergher, Laura Furlan, Mara Leban, Andrea Pacor, Tanja Peteani, Roberta Plet, Roberto Tabaj, Tanja Visintin in Lara Visintin. 4 dijaki imajo popravne izpite.
5.	razred. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 14 dijakov.
spomenikom, ob 19.30 v Podgori pred šolo, ob 20. uri v Sovodnjah pred spomenikom ob 20.30 v Doberodbu. Govorili bodo Andrej Bratuž, Maks Gergolet in Damjan Paulin.
prispevki
Lanski 50-letniki iz Štandreža darujejo 220 tisoč lir za športno društvo Juventi-na.
Za goriški Zeleni križ, so v razne namene darovali: družine Zanini, Piccoli, Samuele, Zanet, Burelli, Cipriani, Vittori 70 tisoč lir; družina Ilvo Nadah 50 tisoč lir; družine Cumar in Grossi 100 tisoč lir; Erna Bramo 20 tisoč lir; lolanda Stibel, Amabila Leghissa, Calabrese, Gianna Stibel, Ines Bregant, Guerrino Zanin, Anna Taglioni, Carlo Martinetto, Gior-gio Cech, Miniussi 90 tisoč lir,- družina Postiglione 30 tisoč lir; Addolorata Mas-tandrea 20 tisoč lir; družini Giorni in Mugnoz 100 tisoč lir; sostanovalci hiše v Ulici Ortigara 5 70 tisoč lir; Anita Conci-on 200 tisoč lir; prijateljica Ida 30 tisoč lir; Lina, Furio, Anna in Novella Bigaj 100 tisoč lir; družina Gabrielli 50 tisoč lir, delovni kolegi E. Graunerja 91 tisoč lir; prijatelji Franca Ledrija 91 tisoč lir; Maria Birsa 50 tisoč lir; stanovalci hiše št. 4 v Ul. sv. Klare 200 tisoč lir; Vida Blažiča 20 tisoč lir; Vanda Mancuso 20 tisoč lir; družina Boccadoro 25 tisoč lir; stanovalci hiše št. 255 na Korzu Italia 70 tisoč lir; družina Russo 20 tisoč lir; Mina Bisica 30 tisoč lir; družina Rizzi 80 tisoč lir; bratje Milocco 50 tisoč lir; Maria Conzutti Brilli 30 tisoč lir; Gianna, Gen-naro in Orlando Marzocca 25 tisoč lir; Ines Bertos 20 tisoč lir; Miranda Silli 30 tisoč lir; Bruno in Maria Rossi 50 tisoč lir; Mario in Flavio Ouaino 50 tisoč lir.
Za Zeleni križ v Gorici so z raznimi nameni darovali: Rosi Morassi 50 tisoč lir; uslužbenci podjetja Winkler 40 tisoč lir; Nini Capparoni 50 tisoč lir; Tullia in Umbro Ouarantotto 40 tisoč lir; Marcella in Rina Giadrossi 20 tisoč lir; prijatelji izkavarne "al telefono" v Mošu, 100 tisoč lir; sostanovalci hiše v Ulici Angiolina 30, 70 tisoč lir; družina Silvestri 30 tisoč lir; Liliana in Alfio Barcellato 30 tisoč lir; sostanovalci hiše v Ulici Canova in gospa De Colle 60 tisoč; družine Veronese, Mohorič in Hualic 60 tisoč lir; Paolo Zia-ni, Gianpaolo Di Lenardo, Renata Pastro-vicchio in Alessandra Fattori 40 tisoč lir; Pina in Mariuccia 40 tisoč lir; družini Gorlato in Giordano 30 tisoč lir; družini Gorlato in Giordano 10 tisoč lir; družina Srebotniak 30 tisoč lir; Giorgio De Biasio 100 tisoč lir; družine Grion 100 tisoč lir; Elvira Galdi 10 tisoč lir; Mariolina Venu-ti, Gloria in Federico Zandona 150 tisoč lir; Giustina Fonzari in Ada Morini 100 tisoč lir; družine Bagni, Elena Costantini, Botterini, Del Prete, Margherita Andret-ti, Ines in Vittorio Tomani in Bregantini 105 tisoč lir; Angelo Samotti 10 tisoč lir; družina Gasparini 20 tisoč lir; Laura, Bi-anca in Dino Gorian 50 tisoč lir; Antonio Gobbo 50 tisoč lir; Guido Battisti 30 tisoč lir.
razne prireditve
Poslanec Renato Zangheri orisal stališča komunistov
Končni šolski izidi na dveh trgovskih zavodih
Veljal bo tja do srede septembra
Z ukinitvijo številnih dijaških prog poletni vozni red avtobusov APT
Pokrajinsko prevozno podjetje APT obvešča, da je stopil v četrtek v veljavo poletni vozni red v medkrajevnem avtobusnem prometu. Nekaj voženj (predvsem tistih, ki so služile dijakom) bo začasno ukinjenih, spremenjen je vozni red na nekaterih progah. V odnosu na poletni vozni red 1986, so spremembe naslednje:
Proga E 4 — Gorica Turjak—Čer-vinjan—Gradež. Avtobus za četrto vožnjo odpelje iz kraja Terzo ob 12.48 namesto iz Gradeža.
Proga E 12 — Gorica—Tržič (skozi Dol) avtobus vožnje št. 14 se ukinja.
Proga E 13 — Gorica—Vileš—Čer-vinjan. Avtobus vožnje št. 9 odpelje iz Vileša ob 18.05 (doslej ob 18.22).
Proga E 15 — Gorica—Mariane—Versa—Gradišče—Gorica. Avtobus za vožnjo št. 7 menja urnik in tudi smer vožnje. Odpelje iz Mariana ob 15.26, pelje skozi Gradišče ob 15.35 in prispe v Gorico ob 15.52.
Proga E 17 — Gorica—Štever-jan—Gorica. Ukinja se avtobus, ki je doslej odpeljal ob 7. uri iz Gorice.
Proga E 20 — Mariano — Ro-mans—Tržič. Avtobusi bodo vozili po zimskem voznem redu.
Pokrajinsko prevozno podjetje je v poletni sezoni okrepilo avtobusne zveze med Gorico in obmorskimi turističnimi centri. Vozni red je naslednji:
Proga E 3 — Gorica—Fiumicel-lo—Gradež. Odhodi iz Gorice v Gradež (ob delavnikih): 6.15, 7.45, 8.45, 9.50, 11.30, 13.00, 14.30, 17.30, 19.40. Odhodi ob praznikih: 6.15, 7.45, 8.45,
11.30,	13.00, 16.00, 19.40.
Odhodi iz Gradeža proti Gorici (ob delavnikih): 6.15, 7.10, 8.34, 11.30, 12.45, 14.15, 17.30, 19.00. Ob praznikih: 8.34, 10.00, 12.45, 17.30, 18.15, 19.00, 20.45.
Proga E 4 — Gorica -Červi-njan—Gradež (obvoz Koprivno—Mo-raro—Corona). Odhodi iz Gorice ob delavnikih: 8.25, 12.45. Ob praznikih: 8.25, 12.45.
Odhodi iz Gradeža ob delavnikih: 12.45, 19.00. Ob praznikih 19.00.
Proga El — Gradež—Červi-" njan—Tržič—Trst. Odhodi iz Trsta za Gradež, ob delavnikih: 8.40 , 10.40,
12.30,	13.53, 16.40 (vozi samo od ponedeljka do petka), 17.45, 19.00. Ob praznikih: 8.40, 12.30, 13.53, 17.45, 19.00. (•)
Odhodi'iz Gradeža proti Trstu: (ob delavnikih) 6.10, 6.36, 8.20, 12.10, 13.46,
17.15,	18.45 (vozi od ponedeljka do petka). Ob praznikih: 6.10, 8.20, 12.10, 13.46, 17.15. (1)
Proga E 2 — Gradež- Fossa-lon Tržič- Trst. Odhodi iz Trsta proti Gradežu: (ob delavnikih) 7.45, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53,' 16.40, 17.45. Ob praznikih 7.45, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 20.30.
Odhodi iz Gradeža proti Trstu: (ob delavnikih) 6.25 (2), 6.43, 8.40, 12.30,
14.00,	16.15, 17.30, 19.00. Ob praznikih:
7.15,	8.40, 11.00, 12.30, 14.00, 16.15, 17.30,
19.00.
Pokrajinsko avtobusno prevozno podjetje obenem opozarja, da voznih kart ni mogoče kupiti na avtobusih, ampak se je treba z njimi oskrbeti v pooblaščenih prodajalnah.
(•) potniki vseh avtobusov, razen tistih z odhodom ob 19. uri, morajo v Tržiču prestopiti.
(1)	potniki vseh avtobusov, razen tistih z odhodom ob 6.10, morajo v Tržiču prestopiti.
(2)	prestop v Tržiču.
razna obvestila
Jadralni klub Čupa obvešča obiskovalce tečaja za upravljanje kajutnih jadrnic, da bo naslednje teoretično predavanje jutri, 13. t. m., ob 17. uri na društvenem sedežu.
Jadralni klub Čupa iz Sesljana prireja v poletni sezoni tečaje jadranja, za otroke od 6. do 12. leta, dvotedenske tečaje na jadrnicah razreda optimist; za mlade od 14. leta dalje pa tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. 6., 6. 7., 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. 6., 6. 7.,13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. junija in sicer ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
Kmečka zveza pomaga pri izpolnjevanju obrazcev RED TF PENS 86/87. To so obrazci, ki jih bodo prejeli upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi družinske doklade (assegni familiari). Urad Kmečke zveze v Ulici Malta 2 je odprt v jutranjih urah.
Uredništvo Planike razpisuje natečaj za naslovno stran glasila goriških skavtov. Risbe naj bodo črno-bele na formatu 22x33 cm. Najboljše bodo nagrajene na taboru izvidnikov -vodnic. Pri natečaju lahko sodelujejo tudi nečlani skavtske organizacije.
izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 14. t. m., za Vrata vozil po sledečem razporedu: Travnik, 6.30, Štandrež 6.40, Sovodnje 6.50. Izletniki morajo imeti s seboj veljaven potni list ali prepustnico. Kosilo iz nahrbtnika. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Mešani cerkveni pevski zbor F. B. Sedej v Števerjanu priredi v nedeljo, 14. junija, ob 19. uri v števerjanski cerkvi koncert cerkvenih pesmi. Dirigent Tomaž Tozon. Organist Herman Srebernič.
_______________kino__________________
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Camera con vista«. CORSO 18.00-22.00 »Peter Pan«. Walt Disney.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ragazze vogliose di capricci erotici«. Prepovedan mladini pod 18. letom«.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 koncert sopranistke Nadine Herman. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Perversioni pornografiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Nore počitnice v Evropi«.
DESKLE 19.30 »Dirka s smrtjo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici ob 10.30 Mario Martel-lani iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 12. uri Gennaro Sorrentino iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Na večeru v evangeličanski cerkvi
Učenci oddelka GM za kompozicijo dokazali velik smisel za glasbo
PAVLE MERKU
V	torek, 9. junija, smo bili priča izrednemu dogodku: med zaključnimi akademijami, ki jih je tržaška Glasbena matica priredila ob koncu tega šolskega leta, je bil prvič'v zgodovini Glasbene matice ves večer posvečen glasbenemu ustvarjanju, saj je v tem letu glasbena šola uvedla tudi pouk kompozicije.
V	trenutku, ki je zelo nenaklonjen ti vrsti umetniškega ustvarjanja, se je zbralo nekaj zelo mladih ljudi, ki pokažejo, da v glasbeno ustvarjanje verujejo in imajo zanj veselje. Morda jim ni jasno, kako težke in odgovorne naloge so si nadeli, gotovo še ne vedo, koliko bojo morali delati in si prizadevati, da bodo dorasli temu tako težkemu poslu, še najbolj zanesljivo ne vedo, kako težko jih bo družba kaznovala za njihov pogum in za njihovo vero.
Pri nas je njihov nastop toliko bolj razveseljiv, ker so sicer najmlajši Slovenci, ki se ukvarjajo s kompozicijo, vsaj okoli petdeset let stari.
Ko smo v evangeličanski cerkvi poslušali njihove skladbe pri večini je šlo kar za prvence smo bili pozorni predvsem na delo, ki ga je z njimi opravil njihov profesor Aldo Kumar. Iz del njegovih učencev je bila jasno razvidna njegova sposobnost, voditi gojence pri obvladanju zapletenih sredstev, s katerimi oblikujemo zvoke v organsko sporočilo, in še bolj vzgajati gojence v smisel in umetnost sporočanja z zvoki. Raznolikost v dosežkih in pri samih rabljenih sredstvih je pokazala, da zna Kumar posvečati veliko pozornosti svojim gojencem in njihovim osebnim težnjam. S tega vidika lahko ocenimo večer kot zelo uspelega; ta naš vtis je potrdilo tudi številno prisotno občinstvo, ki je sledilo večeru z budnim zanimanjem in nagradilo profesorja, mlade avtorje in vse izvajalce z res toplimi aplavzi.
Pri poslušanju prvencev izpod peresa tako mladih avtorjev, ki se komaj lotevajo izredno zapletenega posla in dolgotrajnega študija, ne gre iskati izvirnosti in preverjati, koliko je osebnost posameznikov že izdelana: za to bomo čakali še nekaj let. Rajši moramo obrniti pozornost za sposobnost, ki se lahko pokaže zelo zgodaj, koliko imajo posamezniki smisel za zvočno oblikovanje in predvsem za sporočanje. Osebne razlike med njimi so bile kar očitne - in tudi za to gre pohvala njihovemu mentorju, da jih je znal podpirati in očitna je bila tudi različna sposobnost, najti uravnovešeno skladnost med zvočnim sporočilom in izbrano obliko. Naj mi bo dovljeno opozoriti samo na eno ime, ki je po
mojem izstopalo po obetavnosti: Aljoša Starc, najmlajši v peterici mladih zvočnih ustvarjalcev je namreč pokazal največjo možno mero zanesljivosti in muzikalnosti; že nekaj let sledimo njegovemu razvoju pri klavirski igri in smo se vedno veselili njegove mu-zikalnbsti. Tudi kot skladatelj začetnik jo je pokazal. Pri Anastaziji Puri-čevi, ki je že nekaj let dejavna kot skladateljica in nam je že dala boljša potrdila svojih sposobnosti, pri Andre-
ju Peganu, ki smo ga dobro poznali kot natančnega in občutljivega orglarja, pri debitantih Marku Ozbiču in Corradu Rojcu smo zaznali v večji ali manjši meri obetavnost ob zadregah. Pri vseh štirih je spopad z zvočno materijo hromil sporočilnost in uspeh. Naj pri študiju vztrajajo, naj iščejo svojo pot (in ta jih bo stala veliko naporov in muk, če hočejo kaj doseči) in se bomo jutri lahko veselili kar lepega števila slovenskih skladateljev v Trstu: pokazali so že, da to zmorejo.
Sezona Slovenske filharmonije
Včeraj se je zaključilo vpisovanje abonmajev Slovenske filharmonije za koncertno sezono 1987/88. Po prvih podatkih kaže, da je število abonentov preseglo številko 5.000, kar je v skupnem sestavku nekoliko več od zadnje koncertne sezone. Velika večina prijavljenih interesentov so stari abonenti, novih pa je razmeroma manj , saj je število razpoložljivih sedežnih mest omejeno.
Naj omenimo, da bo koncertna sezona 1987/88 jubilejna. Prihodnje leto bosta namreč potekali dve pomembni obletnici in sicer 40-letnica prvega povojnega koncerta Slovenske filharmonije in 80-letnica nastopa prve slovenske filharmonične zasedbe. V počastitev tega dogodka bo v začetku prihodnjega leta slovesni koncert, na katerem bodo izvajali tudi dve slovenski noviteti. Glede abonmajskega programa naj zapišemo, da bo uvodni koncert sezone 17. septembra, ko bo sinfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovica predstavil skladbe Ramovša, Beethovna in Schumanna.
Louise Erdrich
ZORA VILO ZA LJUBEZEN
str. 230, lir 18.000
ži-
Roman ameriške pisateljice indijanskega rodu pripoveduje o vljenju Indijancev iz rezervata v Severni Dakoti.
Delo odlikuje poetičnost jezika, mistika in nenavadna zgradba. Vsako poglavje je namreč zaključena pripoved, vendar pa so vse življenjske zgodbe med seboj povezane in tkejo skupno usodo Indijancev pa naj gre za nasilno preseljevanje v osamele prerije ali za preštevanje... »samo zato, da so dobili natančno število tistega, česar so se hoteli znebiti«.
Naprodaj v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI
in KNJIGARNI TERČON, Nabrežina
radijski odmevi
»lorjeve blodnje« L. Morandinija
»lorjeve blodnje«, radijska igra Luciana Morandinija delo je prevedel in poglobljeno uvedel Marko Kravos sodi med tiste umetniške zvrsti, ki se že v samem pričetku izognejo vsakršni racionalni, »vsakdanji«, oziroma vsakodnevni logiki. Kot da bi se ustvarjalec, sicer Fuiian po rodu, podobno kot drugi somišljeniki, s skepso odvrnil od razvidnih, angažiranih, v resnično življenje posegajočih pozivov, osvetlitev in komentarjev, ter se v svoji ustvarjalni stiski odtrgal v svet bistvenejše, zato pa na videz docela neobvezne in nerazpoznavne središčnosti gibanja zgodovine in usode posameznika. V tem smislu smo s pripovedjo igro je zrežiral Marko Sosič takoj sredi nenavadne pokrajine, pokrajine tesnobe, utesnjenosti, problematičnosti, v kateri mrgolijo težke situacije, zavozlane uganke ter nepretrgana veriga prizorišč, med katerimi nikakršno ne prinese končnega olajšanja. »Kje je kako znamenje, da bom prepoznal izhod«, govor je o kroglah, orožju, prostoru brez tal, svobodi in sodišču, želji »odpreti novo stran v zgodovini«, na poti teh muč-
nih sanj pade človek desetkrat in ne samo enkrat, »spet so me zadeli«, redki opisi, ki spominjajo na aluzijo resničnosti, pa so nedvoumni in jasni: »Dežela je vsa zamrežena«.
Pogovarjanja s »svinčenimi leti« sodobnega _ terorizma so opremljena s skorajda romantično glasbeno govorico, ki pa po vzoru Wagnerja skriva za sladkobnimi toni obrise uničenja in vsakršne, kar zagotovljene kataklizme. Toda radijski zapis ne razčlenjuje mučnega poglavja bližnje preteklosti in tudi sedanjosti z oprijemljivimi sociološkimi ali podobnimi prijemi, za avtorja se pač sredi med nami, pred našimi očmi, lomi in podira svet, čeprav si nemara nikdar ali skoraj nikoli na tako drastičen način ne odgovarjamo na težka vprašanja krutih dogodkov. V tem smislu se je pač umetniški zapis spremenil v občutljivost razbolele notranjosti, notranje misli, ki pač reagira na življenje brez olepšav, z bolečino, prizadetostjo, ki utegne biti točnejše sredstvo diagnoze od razumskih, »zunanjih« oči, ki vedno najdejo opravičilo ali tolažbo, seveda le v
kratkoročnem smislu. Nikakor ne lahka ali lahkotna umetniška zvrst pričujoče igre ponovno opozarja na eno temeljnih lastnosti človeka in družbe, namreč sposobnost poenostavljanja stvari, odrivanja problemov nekam proč, ne nazadnje v »sanje« in »blodnje«, o katerih govori igra, vsakršno vztrajanje pri resnih in resnobnih opominih pa postane kaj hitro odvečno, nadležno in tudi čudaško. Seveda problemi ostajajo, živijo svoje življenje naprej in se razvijajo, mi pa jih pač odlagamo v prenapolnjeno odlagališče vsakršnih mučnih pozab. Nemara je v tem tudi vitalnost človeka, da se izogne težko rešljivim ali trenutno celo nerešljivim problemom, toda resnica pač slej ko prej pride in prihaja na dan. — Igro so izvedli: Vladimir Jurc v osrednji vlogi, dalje Andrej Pisani, Maja Blagovič, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Tone Gogala, Barbara Jakopič, Stojan Colja, Silvij Kobal, Miranda Caharija in drugi, z opaznim prispevkom pa je lektorske posle opravil Jože Faganel.
JANEZ POVŠE
Ljubka Šorli
n
ČEŠNJEVO CVETJE
Belo cvetijo češnjevi gaji, zrak je med njimi sladak; v mehki belini misli zaspijo, truden počije korak.
Kaj le premore češnjevo cvetje!
Kot na skrivnosten ukaz, daleč od hrupa, v pravljični sreči tu se ustavi še čas.
VEČER V GOZDU
Tišina, tišina...
Od nje trepetam.
Le skrivno šuštenje zdaj tu, zdaj tam — nemir, bolečina.
In kot da stopila sem v božji hram, se mi duša sprostila je, z Bogom spregovorila je.
Krošnje dreves v temi so objete.
Skoznje strmim: joj, saj na veje so zvezde pripete.
Čudo, prelest!
Mogla z rokd bi do zvezd...
PESMI
OTOŽNA MISEL
Poletni čas od nas se je poslovil.
Nič več škržatov zbor se ne oglaša.
Po zrelem grozdu veter vonj prinaša, sam Bog je kmetu trte blagoslovil.
Zdaj tu jesen je, lepa, darežljiva.
Narava z njo nemir srca poteši, če nežno, kot otrok, v naročje greš ji. Narava—mati dobra, ljubezniva!
V	jesenskem soncu zažare gozdovi, na kraških gmajnah rejevi grmiči se vžgejo kot šentjanževi kresovi.
Jesen, moj mladi čas nazaj prikliči, povežejo naj z njim me sanj mostovi.
Brez sanj in upov se srce izniči.
KRIZANTEMA
V	daljnih deželah je roža ljubezni, veselja,
(u pa otožnost in žalostne misli budi.
Belo, rumeno in lilasto cvete v vrtovih, siplje resnobno lepoto v novembrske dni.
O krizantema, tvoj kodrasti cvet o vseh svetih lep je, najlepši. Grobove pokojnih krasi. Kakor da roka ljubeča med njimi in nami plete skoz morje spominov skrivnostne vezi.
GMAJNE GORIJO
Čez kraško pokrajino, veter piha, vinograd obran se zlato nasmiha.
Še borov ječanje se v soncu razblini ko žalostne sanje.
In reja grmiči?
Po njih za oddih se žarki lovijo in liste razkuštrane rdeče škropijo.
Popotnik gre mimo, začuden obstane, oči si pomane:
Joj, gmajne gorijo!
VSAKO JESEN
Zunaj pred hišo je brest razkošen živo orumenel,
kakor že lani in prej, od zmeraj... Kdo bi mu leta štel?
Vsako jesen ga gledam in čakam, kdaj bo ves lep, ves zlat, ' da se oči mi vanj potopijo, da ne potre me hlad.
Ne morem naprej.
Tu
sredi dreves,
pod obokom čarobnih vej čutim bližino nebes...
Iz zbirke POD OBOKOM ČAROBNIM, ki izide te dni pri Založništvu tržaškega tiska in bo predstavljena v torek, 16. junija, v Gorici, dan kasneje pa v Trstu.
Vsako jesen se v misli vsiljuje: Letos še... Ali — do kdaj?
Misli, mirujte, srcu pustite up in rumeni smehljaj.
Henri Matisse v Benetkah

I
Henri Matisse je to poletje prisoten v Benetkah z dobrimi 250 deli, ki prikazujejo njegov umetniški razvoj od prvih akademskih študij iz leta 1893 do zadnjih stvaritev za kapelo v provansalskem mestecu Vence. Beneški muzej Correr tokrat bogatita tesno sodelovanje z muzejem Matisse v Nici ter radodarnost številnih evropskih in ameriških kulturnih centrov. Matissova družina sama je k uspešnosti razstave doprinesla s številnimi posojili. Na ogled so vsa Matissova kiparska dela, poleg seveda velikih umetnin iz divizionistič-nega in fauvističnega obdobja, izrezanih gvašev in kolažev iz zadnjih let ter številnih risb in skic. Velike teme, ki so Matissa prevzele v dolgih letih iskanja in preverjanja, tvorijo celovite enote, posvečene plesu in človeškemu telesu nasploh, religioznosti in panteističnim prizorom iz poganskega sveta.
Glavna nit, ki povezuje razstavljena dela v organsko celoto, pa naj bi bil odnos med Matissom in Italijo. V uvodnem eseju zajetnega kataloga o tem odnosu piše glavni urednik razstave Pierre Schneider. Ideja je nova in dokaj drzna. Znani so vplivi Maroka, Londona ali Tahitija na Matis-sovo ustvarjalnost. Povsem skriti pa so doslej ostali vplivi Italije, čeprav je to dežela, ki jo je slikar večkrat obiskal. Prierre Schneider analizira pomembnost Mantegne, Pollaiota in Michelangela za Matissov umetniški opus kot tudi njegovo navezanost na italijanske modele, kot sta bila, na primer, Bevilacgua ali Rosa Arpinoi. Bizantinski mozaik Madone iz Tor-cella naj bi mu bil nudil podzavestni navdih za Devico v kapeli mesteca Vence, Veronesejeva slika »Bella Nani« pa odgovor na formalne probleme portreta Grete Moll.
Schneiderjeva teza bo gotovo vzbudila marsikatero debato med umetnostnimi kritiki. Med obiskovalci razstave, ki je na ogled do 18. oktobra, pa bo estetsko veselje pri uživanju barv in svetlobe Matisso-vih platen gotovo prevladalo nad eksegetskim duhom teoretikov.
IVANA SUHADOLC
Evropsko košarkarsko prvenstvo pred odločilnimi boji za kolajne
Danes polfinale, Italija z ZRN za 5. mesto
ATENE — Italija se bo v nedeljo v srečanju z Zahodno Nemčijo potegovala za končno peto mesto na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu. »Azzurri« so včeraj brez težav, kot že v izločilni skupini, premagali Poljake, ZRN pa je tesno, s 93:91 (50:44) odpravila Češkoslovaško. Znani sta tudi dve končni uvrstitvi. V linalni tekmi za 11. mesto je Izrael (Yamchi je dosegel 44 točk in s tem izenačil rekord Grka Gallisa na letošnjem EP) s 97:87 (49:43) odpravil Romunijo. Enajsto mesto je za Izraelce vsekakor res zelo skromno zadoščenje.
Kljub mnogo boljšim uspehom ni v italijanskem taboru ozračje nič boljše. Z razpletom na letošnjem EP Italijani kajpak niso kdove kako zadovoljni, saj se bodo morali sprijazniti s precej bolj skromno uvrstitvijo od pričakovane, v najboljšem primeru bodo namreč peti, kot že na EP v letih 1979 in 1981. Diagnoze so različne: nekateri se razburjajo nad formulo, a bolj razsodni priznavajo, da pomlajena ekipa le ni bila tako močna. Vzrokov za polom z Grki pa iščejo brez uspeha in se zatekajo k opravičilu, da gre za psihološko blokado in pomanjkanje prave zagnanosti. Vsiljujejo pa se tudi dvomi glede vodenja tekme, saj Bianchiniju nekateri
zdaj očitajo, da je s stalnimi menjavami obrambe iztiril svoje fante, celo izbira dvanajsterice ni več vsem pogodu. Zakaj sta v Atene odpotovala neuporabna lacopini in Gilardi, ne pa Premier in DelPAgnello?
Medtem vlada v glavnem grškem mestu izredno zanimanje za današnja polfinala, predvsem seveda za tekmo med Grčijo in Jugoslavijo. »Zdaj hočemo zlato, ni nedosegljivo,« pišejo grški
Nadaljnji spored
DANES
Polfinale: ob 18.30 Sovjetska zveza - Španija; 20.30 Grčija -Jugoslavija.
JUTRI
Finale za 9. mesto: ob 16.30 Francija - Nizozemska; finale za 7. mesto: ob 18.30 Poljska -ČSSR; finale za 3. mesto: ob 20.30 poraženca v polfinalu.
POJUTRIŠNJIM
Finale za 5. mesto: ob 17.00 Italija - ZRN; finale za 1. mesto: ob 19.00 zmagovalca v polfinalu.
dnevniki, da bi opogumili svoje varovance, junak dneva pa je center Kabo-uris, ki naj bi proti Italiji odigral svojo življenjsko tekmo. Celo premier Pa-pandreu je igralcem odposlal brzojavko s čestitkami. Poslednje razpoložljive vstopnice so brž zginile. Skratka, drevi bo v dvorani »mira in prijateljstva« res vroče, a poznavalci menijo, da so Jugoslovani vseeno favoriti. Forma modrih se vzpenja, proti sicer poprečni Poljski pa so igrali naravnost imenitno.
Dokaj negotov je tudi drugi polfinale. V rahli prednosti, tako pravijo poznavalci, naj bi bili Sovjeti, ki so tudi brez Sabonisa nevarni, čeprav zdaj pod košem le niso več nepremagljivi in možnost, da se izkažejo, imajo predvsem beki kot Marčulenis in Valters. A tudi Španci igrajo hitro.
Italija - Poljska 93:75 (44:32)
ITALIJA: Montecchi 2, Gentile 4, Magnifico 15, Tonut, lacopini 3, Bru-namonti 11, Villalta 4, Riva 18, Moran-dotti 22, Costa 11, Carera 3.
POLJSKA: Zelig 20, Prostak 2, Bory-ca, Sobczynski 16, Jehorek 2, Binkow-ski 8, Szcubial 6, Fiedler 5, Kolodzi-ezczak 1, VVardach, Fikiel 15.
SODNIKA: Douvis (Gr.) in Sanchis (Šp.); PM: Italija 12:17, Poljska 21:25: PON: Binkowski (30). TRI TOČKE: lacopini 0:1, Brunamonti 1:1, Villalta 0:1, Riva 0:2, Zelig 3:6, Szcubial 2:4, Fiedler 1:3, Fikiel 0:1. SKOKI: Italija 42, Poljska 22.
Osrednji protagonist je bil mladi Morandotti, ki ga je trener Bianchini uvrstil v začetno peterko in mu omogočil, da veliko igro. Sicer pa je bilo srečanje zaspano, saj so bili »azzurri« menda še šokirani, Poljaki pa so igrali neambiciozno. Srečanje je bilo vedno v rokah Italijanov, ki so po medlem začetku sredi prvega polčasa odločno povedli. V 34. minuti so imeli že 24 točk prednosti, a zmagali so z 18 točkami naskoka. Pomembno vlogo sta pod košema odigrala tudi centra Magnifico (13 skokov) in Costa (10).
Po tekmi so krožile govorice, da se za Morandottija zanimajo ameriški profesionalci, ki jim je vzhodno tržišče menda zaprto. Govorice o odhodu Morandottija v ZDA so njabrž nekoliko iz trte izvite, bivši in bodoči trener Italije Gamba, pa je bolj' logično pristavil: »NBA (ameriška profesionalna liga) se zanima predvsem za Jugoslovane!«
Od danes 240 konj za »Mesto Trst«
Danes zjutraj se na vojaškem igrišču pri Opčinah začne tridnevno vsedržavno tekmovanje »Mesta Trst«, na katerem se bo 120 jahačev na 240 konjih pomerilo v preskakovanju ovir. Tekmovanje prireja mehanizirana brigada »Vittorio Veneto« pod pokroviteljstvom Dežele in drugih krajevnih uprav.
Za tekmovanje in oskrbo vrhunskih konj ter njihovih spremljevalcev je že vse pripravljeno, zadnja vest pa ni navdušujoča: najbolj prestižni tekmovalec, olimpijski prvak Graziano Manci-nelli, je namreč brzojavil, da se iz osebnih razlogov do septembra ne bo udeležil uradnih tekmovanj in ga zato tudi v naše mesto ne bo. Tržaški ljubitelji konjskih športov pa bodo kljub temu lahko prišli na svoje, saj bodo lahko sledili podvigom prvakov, kot so Angioni, Braghieri, Orlandi, Puli-celli in drugi.
Da bi športna manifestacija pritegnila čim več obiskovalcev (lani jih je bilo na Opčinah več tisoč), je tudi letos vstop prost, poleg tega so prireditelji poskrbeli še za stranske pobude. Tako se bodo jutri med popoldanskim premorom spustili na igrišče padalci, v nedeljo pa bo občinstvo lahko sledilo sprevodu starih kočij in modnemu defileju krznenih plaščev.
Na »giru« zdaj odločilni etapi za končno prvo mesto
Šprinter Rosola že tretjič uspešen
COMO Paolo Rosola je osvojil svojo že tretjo etapo na letošnji kolesarski dirki po Italiji in si zaslužil naziv kralja sprinta, saj je bila to zadnja priložnost za specialiste množičnih končnih naletov. Dva dni pred koncem »gira« pa se položaj na čelu skupnega vrstnega reda ni spremenil, kar je bilo sicer pričakovati, saj je bila včerajšnja etapa od Madesima do Coma ena najlažjih, povrhu pa še razmeroma kratka (156 km). V prvih 116 km so se udeleženci v bistvu preselili v Como, kjer so opravili deset krogov krožne dirke. Odbitke, ki so jih podeljevali na cilju vsakega kroga, so dobile »male ribe«, šprinterji so štedili z močmi za konec, Roche, Breukink in Millar pa so mirno nadzorovali potek dirke.
Bitka se bo bržkone spet razvnela danes in pa jutri, ko bo etapa na kronometer, saj sta Breukink in Millar
obljubila naskok na roza majico. Nizozemec bo vse svoje karte zaigral jutri, Škot Millar pa bo poskušal napadati danes. Trasa je zanj nadvse ugodna, saj bodo na vrsti kar tri gorske nagrade. Zlobneži sicer pravijo, da se Roc-heju noče zameriti, ker bo baje s prihodnjim letom postal njegov klubski tovariš. Pomiril se je tudi Visentini. Sem se prilagodil, pravi, ker razumem, da je za ekipo važno, da dobi »giro« eden od naših. Roche pa trdi, da se najbolj boji Breukinka. O njem pravi: »Nikdar ni utrujen, nevaren bo v etapi na kronometer.«
Naj omenimo še, da sta si Nizozemec Pieters in Italijan Zen zlomila ključnico, Corti, Colage in Britanec Yates pa so odstopili.
Vrstni red 20. etape (Madesimo -Como, 156 km): 1. Rosola (It.) 3.45T" s poprečno hitrostjo 41,596 km na uro; 2.
Volpi (It.), 3. Planckaert (Bel.), 4. Van Der Velde (Niz.); 5. Chioccioli (It.); 6. Di Basco (It.); 7. Chesini (It.); 8. Boffo (It.); 9. Anderson (Avstral.); 10. Cimini (it.) vsi z istim časom.
Skupni vrstni red: 1. Roche (Ir.) 97.33'50"; 2. Breukink (Niz.) po 33"; 3. Millar (VB) po 1'35"; 4. Lejarreta (Šp.) po 2'46"; 5. Giupponi (It.) po 3'03"; 6. Visentini (It.) po 3’24"; 7. Van Der Velde (Niz.) po 4'09; 8. Giovannetti (It.) po 4'36"; 9. Winnen (Niz.) po	10. An-
derson (Avstral.) po 7'01".
Spodletel rekord na 200 m
MILAN - Svetovni prvak v hitrostni vožnji za amaterje, Vzhodni Nemec Mickael Hubner je na milanskem Vigorelliju zaman poskušal izboljšati svetovni rekord na 200 m z zaletom. Rekord rojaka Hesslicha, 10"210", je zgrešil za 00"277. Dosegel je le svoj osebni rekord.
Nogomet: jutri v Dolini prvi turnir Alpe-Jadran
Tudi »najmlajši« ZSŠDI
Jutri bo na sporedu v Dolini zanimiv nogometni turnir za kategorijo najmlajših, katerega se bodo udeležile ekipe Vozil iz Nove Gorice, nogometnega kluba iz Kočevja, Slovenskega atletskega kluba iz Celovca na Koroškem in ZSŠDI. Imenuje se »1. turnir Alpe-Jadran«, prireja pa ga ZSŠDI z bistveno pomočjo ŠD Breg.
Namen turnirja je propagiranje zamejskega nogometa, nagraditi zamejsko ekipo, ki se je v zadnji sezoni v mladinskih konkurencah najbolj izkazala ter na ta način ustvariti zametek enotne kakovostne mladinske ekipe.
Letos bo torej barve skupne ekipe ZSŠDI branila ekipa najmlajših Brega, ki se je letos zelo izkazala, prav zato pa bo turnir namenjen nogometašem te kategorije. Poleg Brežanov bodo za ekipo ZSŠDI nastopili trije najmlajši Primorja in dva slovenska igralca, ki nastopata pri Costalungi.
Program turnirja je sledeč: ob 9.45 oz. ob 11. uri bosta kvalifikacijski polfinalni tekmi med ESŠDI in Kočevjem oz. med SAK iz Celovca in Vozili iz Nove Gorice. Nato bo skupno kosilo v Dijaškem domu v Trstu. Ob 17. uri bo finale za tretje, ob 18.15 pa finale za prvo mesto.
Sledilo bo nagrajevanje, med katerim bodo vse ekipe prejele pokale, priznanje pa bodo še dobili najboljši igralec turnirja, najboljši strelec in najboljši vratar. Sledilo bo še slavje in nastop godbe na pihala iz Ricmanj. Pri tehnični organizaciji sodeluje tudi dolinska občina.
Borovke (na sliki proti OMA) so med under 14 edina naša nepremagana ekipa
Spencer bo nastopil na Grobniku
REKA — Pred nedeljsko 37. VN Jugoslavije za motociklistično svetovno prvenstvo je bil včeraj na Grobniku uradni trening. Za veliko presenečenje je poskrbel as Freddie Spencer (ZDA), ki se je nekoliko nepričakovano pojavil na progi (zaradi številnih poškodb letos še ni nastopil) in s svojo hondo dosegel najboljši čas v pollitrski kategoriji s povprečno hitrostjo nad 160 km na uro.
Vse kaže, da bo torej Spencer le nastopil in seveda skušal prekrižati račune favoritom Gardnerju, Sarronu in Lawsonu. Spencer je časnikarjem bombastično izjavil, da bo zmagal!
Evropski rekord v ženski hoji
MOSKVA — Sovjetinja Jelena Kuz-nečova je izboljšala evropski rekord v hoji na 5 kilometrov, ki je doslej pripadal Italijanki Salcejevi. Kuznečova je dosegla čas 2T32"4.
VVojtinek nezadržen
CAHORS (Francija) — Francoz Bruno VVojtinek je na kolesarski dirki Midi - Pireneji, po prologu, osvojil
tudi prvo etapo in tako ohranil vodstvo na skupni lestvici.
Še posebej aktiven je bil Italijan Francesco Moser. Na letečih ciljih je pridobil šest sekund odbitkov in je bil pred končnim šprintom glavnine dejanski lider dirke, a VVojtinek je z zmago v končnem naletu dobil novih 10" odbitkov. Lestvica je zdaj takšna:
VVojtinek (Fr.) 4.23'03"; 2. Moše (It.) po 6"; 3. Casado (Fr.) po 16".
Eriksson za UEFA
FIRENCE Na uradni predstavitvi je novi trener Fiorentine, 39-letni Šved Eriksson, obljubil, da se bo moštvo, po lanskem slabem prvenstvu, že letos potegovalo za uvrstitev v pokal UEFA, med potrjene igralce za prihodnjo sezono pa je uvrstil Argentinca Diaza, Baggia, Battistinija, Antognoni-ja, Landuccija, Carobbija, Contratta in Bertija.
Danes priziv za Causia
RIM — Danes bo nogometna disciplinska komisija preučila priziv Triesti-ne v zvezi z diskvalifikacijo barona Cuasia za tri kola. Pričakujejo zmanjšanje kazni.
Na Tržaškem UNDER 14 ŽENSKE
Z zadnjim kolom v skupini A se je končal kvalifikacijski del prvenstva. V polfinale so se uvrstile prve tri ekipe iz vsake skupine, med temi so-kar štiri slovenske. Polfinalni del bo v nedeljo v repenski občinski telovadnici. Prva tekma bo ob 9.30, ostali sledita. Sestava parov in spored sta naslednja: Bor Friulexport - Kontovel Electronic Shop; OMA Armes - Sokol; Ricreatori - Breg A.
Skupina A
Borovke so končale prvenstvo nepremagane, a Brežanke so si prav v zadnjem kolu zagotovile uvrstitev v polfinale, tako da so drugouvrščeni OMA Armes iztržile niz. Zaradi enega samega izgubljenega niza več je iz kombinacije izpadla Sloga A, ki je po odlični igri v prvenstvu under 16 veljala za enega favoritov v skupini, a je ostala praznih rok.
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Bor Fri-ulexport - Virtus 3:0, OMA Armes -Breg A 2:1, Sloga A - Volley Club 3:0.
KONČNA LESTVICA
Bor Friulex.	12	12	0	33:3	24
OMA Armes	12	10	2	27:9	21
Breg A	12	7	5	23:12	18
Sloga A	12	7	5	23:13	17
Volley Club	12	4	8	13:23	10
Virtus	12	2	10	5:31	5
DLFAC	12	0	12	2:34	2
Skupina B
Zaostalo srečanje med Ricreatorijem in Slogo B ni spremenilo končne lestvice. Ricreatori je ostal nepremagan, na drugo mesto pa se je zaradi boljšega količnika v nizih uvrstil Sokol,
čeprav je Kontovel Electronic Shop, ki je tretji, zmagal eno tekmo več. Tudi v tej skupini, kot v skupini A, je torej o končnem vrstnem redu odločal sistem o podeljevanju točke za dobljeni niz v sicer zgubljenem srečanju (2:1).
KONČNA LESTVICA
Ricreatori	10	10	0	29:1	20
Sokol	10	6	4	19:11	14
Kontovel ES	10	7	3	17:13	14
CUS TS	10	3	7	12:18	9
Sloga B	10	3	7	9:21	8
Breg B	10	1	9	4:26	4
1. MOŠKA DIVIZIJA
Zveza je končno lestvico izdala z zamudo. V D ligo je napredoval Inter 1904, borovci so osvojili zadovoljivo končno šesto mesto.
KONČNA LESTVICA
Inter 1904	21	20	1	61:13	40
Le Volpi	21	19	2	60:22	38
Prevenire	21	16	5	55:27	32
Volley Club	21	14	7	49:35	28
CUS TS	21	11	10	44:36	22
Bor	21	10	11	40:42	20
DLFAC	21	10	11	37:41	20
ASSDI	21	9	13	40:44	18
Pallavolo TS	21	6	15	34:53	12
Lib. Rozzol	21	3	18	26:55	6
La Marmotta	21	0	2	3:63	0
1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina B
Zelo dobro končno drugo mesto, a brez uvrstitve v finale za napredovanje v D ligo, je osvojila Sloga Koim-pex, četrti, brez posebnega leska, a z obstankom v žepu, je bil Bor Friulex-port. Postavi Breg A in Sokola Indules pa sta žal izpadli iz lige, razen če ne bo prišlo do repesaž. Naj omenimo, da
je v prvi finalni tekmi za napredovanje v D ligo med zmagovalcema skupin Inter 1904 s 3:2 premagal OMA Armes.
KONČNA LESTVICA
OMA Armes	16	16	0	48:7	32
Sloga Koimpex	16	14	2	42:11	28
NPT	16	10	6	40:23	20
Bor Friulex.	16	9	7	36:25	18
Prevenire	16	8	8	28:32	16
Breg	16	7	9	22:32	14
Montasio	16	5	11	20:37	10
Sokol Indules	16	2	14	10:44	4
Vivai Busa	16	2	14	9:44	4
Na Goriškem
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	tej ligi so odigrali predzadnje kolo. Na vrhu lestvice je vse ostalo nespremenjemo, slovenski šesterki pa sta spet izgubili.
IZIDI 21. KOLA: 01ympia - Arredo 1 1:3, Lib. Capriva - Naš prapor Car-rozzeria Mužič in Korečič 3:1, Caldini - Corridoni 3:1, Lib. Cormons - Futura Torriana 2:3, Intrepida - Fossalon 3:0. Počival je Fincantieri.
LESTVICA: Arredo 1 36, VVF Caldini 34, Fincantieri 28, Intrepida 24, Torriana 22, Lib. Capriva 18, 01ympia 16, Corridoni 14, Naš prapor Carrozze-ria Mužič in Korečič 10, Lib. Cormons 6, Fossalon.
OLVMPIA KOMJANC VINI -
ARREDO 1	1:3
OLYMPIA: Jarc, Košič, Tercic, Sfiligoj, Spazzapan, Cotič, Bello, Lutman.
Od te tekme so naši odbojkarji malo pričakovali, saj so igralci ekipe Arredo 1 zelo močni. Gostitelji so vsekakor pokazali dobro voljo in borbenost, kar jim je omogočilo zmagati v tretjem setu. 01ympio čaka zdaj derbi z Našim praporom, ki bo danes ob 19. uri v So-vodnjah. (gs)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V	prvi ženski diviziji še vedno vodi Mossa, ki je premagala neposrednega tekmeca Azzurro. Zmagala je tudi ekipa SIS iz Ločnika. Do konca prvenstva je še pet kol, zato se lahko na vrhu še marsikaj spremeni.
IZIDI 21. KOLA: Soteco Torriana -Acli Ronchi 3:2, Lib. Capriva - 01ym-pia 1:3, Intrepida - Lib. Cormons 1:3, Fincantieri - Sovodnje Agorest 0:3, Mossa - Azzurra 3:1, Pall. 86 Fossalon -SIS Lucinico 0:3. Počivala je ekipa iz Farre.
LESTVICA: Mossa 32, Lucinico 30, Lib. Cormons 28, Intrepida, Azzurra in Farra 26, Sovodnje Agorest 24, 01ym-pia 20, Torriana 14 in Lib. Capriva 12, Acli Ronchi 10, Fincantieri 2, Fossalon 0.
MJ
Ob jubileju Borove atletike
Dinamični člani odbora atletskega društva Bor Infordata so na posebni tiskovni konferenci, ki je bila včeraj popoldne na stadionu »1. maj«, predstavili spored prireditev ob 25-letnici svojega delovanja. Prihodnjo sredo bo slavnostna seja, v soboto, 26. t. m., pa zanimiv miting veteranov
Skirolke: v Tvidentu za italijanski pokal
Grmada zadovoljila
Lep uspeh jadralke Tržaškega pomorskega kluba Sirena
Arjani Bogateč odličje CONI
Pred dnevi so se naši predstavniki v Tridentu udeležili 5. preizkušnje za italijanski pokal. Proga, ki je bila dolga 5600 m, je potekala na ravnem z izredno ostrimi in nevarnimi ovinki. Atleti ŠD Grmada so se kar dobro uvrstili in zasedli 6. mesto med 25 društvi.
V kategoriji cicibanov se je Andrej Le-giša uvrstil na 4., Dean Peric na 10., Andrej Mervič 13. iri David Širca na 14 mesto. Cicibanki Valentina Legiša in Elizabeta Antonič sta se uvrstili na 5. in 7. mesto. V kategoriji mlajših začetnikov je Antoniču v izredno ostri konkurenci za las ušlo prvo mesto, medtem ko je Rajko Zečevič pristal na 18. mestu. V kategoriji junior je bil Ervin lori 13., Roberta Sardoč pa je v članski kategoriji zasedla 4. mesto.
Cicibani: 1. Alessio Cremonese (SN Šport Full) 14'18'6i 4. Andrea Legissa 14'49"3; 10. Dean Peric 16'3r4; 13. Andrej Mervič 17'42'7; 14. David Širca (vsi Grmada) 18T1. Mlajši začetniki: 1. Andrea Lotto (CS Castionese) 26'26"9; 2. Andrej Antonič 26'28'1; 18. Rajko Zečevič (oba Grmada) 32'24"0. Junior: 1. Paolo Zampi-
eri (CS Forestale Roma) 37,19,,9; 14. Ervin lori (Grmada) 50'3 '7. Cicibanke: 1. Doris Sebacher (Ski Roli Apiano) 15'52 ’7; 5. Valentina Legissa 18'9"4; 7. Elizabeta Antonič (obe Grmada) 19'9"5. Članice: 1. Mi-rella Colpi (GS Unicars L 2) 28'40 "6; 4. Roberta Sardoč (Grmada) 30'irO.
(lori Ervin)
Jadranje: regata jadralnih desk
JK Čupa prireja v sodelovanju s TPK Sirena regato jadralnih desk s startom ob 11. uri v Barkovljah in ciljem v Sesljanu. Prvič je bila ta regata imenovana »long-distance«, pred dvema letoma z 28 tekmovalci. Letos je organizator povabil, poleg jadralcev iz Italije in Jugoslavije, tudi deskarje iz Avstrije. Dan poprej, v soboto, 27. t.m. ob 11. uri pa bo regata jadralnih desk v olimpijskem trikotniku pred Sesljanskim zalivom.
Prireditelj je vsem povabljenim klubom poslal pravkar tiskano v organizaciji Čupe, in sicer brošuro Prvo jadro z navedbo te in drugih dveh regat, ki bo 18.7. in regato optimistov, ki bo 19.7.
Zaslužna jadralka tržaškega pomorskega kluba Sirena Arjana Bogateč bo v kratkem prejela bronasto odličje osrednjega italijanskega olimpijskega komiteja CONI iz Rima za zasluge na jadralnem področju v letu 1986. To priložnost smo izkoristili za kratek pogovor z Arjano, ki nam je tudi obrazložila svoj bližnji program na jadralnem področju.
Odličje CONI je verjetno predvsem upoštevalo lansko peto mesto na svetovnem prvenstvu v Helsinkih...«
»Prav gotovo, poleg tega pa sem lani imela nekaj dobrih uvrstitev v kategoriji evropa, v kateri tekmujem še danes. Svetovno prvenstvo je bilo julija, nanj pa sem se posebno dobro pripravila. Peto mesto v izredno močni konkurenci je le sad teh priprav, saj se moramo tudi spomniti, da sem bila na svetovnem prvenstvu leto prej »le« šestindvajseta. Poleg tega pa sem bila lani druga na mladinskem italijanskem prvenstvu in druga tudi na dr-
žavnem prvenstvu, spet v kategoriji europa.
Tudi letos si dosegla nekaj dobrih rezultatov..«
»Aprila sem na zelo kvalitetni regati v Marseillesu dosegla prvo mesto med mladinkami ter bila druga v žen-
ski konkurenci sploh. Te regate se je skupno udeležilo 210 jadrnic, bila pa je res edinstveno doživetje, saj so bili jadralci praktično od povsod. Poleg te imam še druge dobre uvrstitve. Sicer pa se že pripravljam na intenzivno poletno sezono.
Med slednjo se boš udeležila nekaj tekmovanj za italijansko državno reprezentanco in boš nastopila na svetovnem prvenstvu...«
»Res bo bližajoča jadralna sezona dokaj pestra. Že prihodnji teden se bom za reprezentanco udeležila mednarodne regate v razredu evropa v Ki-elu v Zahodni Nemčiji. Dodala bi, da je to ena navečjih regat na svetu sploh in torej nepozabna izkušnja. Svetovno prvenstvo, katerega se bom seveda udeležila, pa bo v Normandiji zadnje dni julija in prve dni avgusta. Avgusta bo nadalje italijansko splošno državno prvenstvo v Neaplju, spetembra pa žensko državo prvenstvo. Na obeh računam na dobro uvrstitev. Sicer pa je moj trenutni glavni cilj svetovno prvenstvo.« (dj)
V sredo na občnem zboru proseškega Primorja
V središču pozornosti članska enajsterica
Občni zbor proseškega Primorja se je v sredo zvečer boril med dvema hudima problemoma. V svojem poročilu je predsednik Dario Kante na prvem mestu omenil delovanje na mladinskem področju: » ... ker je obstoj društva odvisen od dela, ki ga vlagamo pri mladini«.
Očitno pa je bilo pri zbranih več posluha za člansko ekipo, ki je v dveh letih kar dvakrat napredovala. Celotna. razvejanost dejavnosti, ki vsebuje kakih 80 nogometašev mladinskih kategorij in člansko vrsto, je za sedaj zavita v meglico z nejasnimi finančnimi obrisi. Predsedstvo, ki je predstavilo leto dni dela, je pravilno izluščilo teoretično rešitev finančnih težav, ki ni toliko v pretiranem samoobdavčeva-nju članov, temveč v pridobitvi novih odbornikov, ki bi jih razbremenili v sedanji odbor pri reševanju drugih nalog in omogočili bolj sistematično obdelavo možnosti. Dokajšen prepad, ki je razviden tudi ob zelo nizkem številu članov s plačano članarino, je posebno temačno zadeval, ko je diskusija padla na brezplodno razpravljanje o stvareh, ki za obstoj in delovanje Primorja niso bistvena. Posebno značajen je bil poseg Josipa Čuka, ki je občne-

mu zboru tudi predsedoval. Čuk je ožigosal sitnarjenje okrog drobnih izdatkov o popolnem zanikanju drago-cenga dela odbornikov, ki so nesebično prihranili ali pridobili za Primorje bistvena sredstva. Verjetno so take besede vendarle zalegle in ob klasičnih izjavah »nimam časa« se je za novi od-
bor le prijavilo nekaj novih moči. Brez točnega načrta o rešitvi tegob je vseeno izšlo, da so na Proseku povsem prepričani o potrebi po nadaljnji skrbi za mladinski nogomet, ki ima privržence po večini okoliških vasi. Istočasno pa nočejo samo formalno nastopati v prvenstvu prve amaterske lige. Zelo glo-
boko je sploh ukoreninjena miselnost o potrebi nakupa novih igralcev.
Boris Gombač, ki je predstavljal ZSŠDI in še posebej nogometno komisijo, je poudaril skrb za mladinski nogomet, katerega ne gre zanemarjati spričo opaznih uspehov po raznih prvenstvih. Skupne priprave in trenerski seminarji za domače trenerje naj bi pripomogli k nadaljnjemu razvoju sedanjih pozicij. Govora (sicer malo) je bilo tudi o potrebi po stvarni povezanosti Proseka in Kontovela, oziroma športnih organizacij iz obeh krajev. Pri Primorju se zavedajo, da so dejansko v vasi preveč osamljeni in da se na površju držijo prispevki, ki so prej podobni izterjevanju kot pa z živo solidarnostjo vaščanov. Dela v bodoči sezoni jim ne bo zmanjkalo, nasprotno, vsak par delovnih rok bo dobrodošel.
V novi odbor so bili izvoljeni Dario Kante, Dario Husu, Sergij Husu, Valter Husu, Boris Trampuž, Boris Husu, Marjan Blažina, Danilo Žužič, Carlo Prasselli, Gianfranco Gherbassi, Vasilij Micheli, Renato Blažon, Vojko Pahor, Miloš Kalc, Oskar Rustja, Dario Sardoč in Valter Ferluga.
(Bruno Križman)
danes igra za vas -	danes igra za vas	
Radimir Fajt	totocalcio	
Arezzo - Pescara	2
Bologna-Cesena (l.pol.)	X
Bologna - Cesena	X
Campobasso - Modena	1
Catania - Cagliari	1
Genoa - Bari (1. pol.)	1
Genoa - Bari	1
Vicenza - Cremonese	1
Lecce - Messina	1
Parma - Triestina	1
Piša - Lazio (1. pol.)	1
Piša - Lazio	1
Sambenedett. - Taranto	1
X 2
Radimir Fajt (letnik 1947) je svojo športno pot pričel pri 13 letih v domačem Športnem društvu Sovodnje. Pod vodstvom Maria Kovačiča je namreč najprej igral v mladinskih vrstah, kasneje, kot branilec, prestopil v člansko ekipo, za katero je igral tri sezone. Potem ko je obesil nogometne čevlje na klin, se je posvetil društvenemu delu. Najprej je bil odbornik sovodenjskega športnega društva, kasneje pa je prevzel odgovornost tajnika. Prejšnji teden je Sergij Stančič pravilno napovedal 8 izidov.
	konjske Me -	konjske dirke	
V	Montecatiniju menimo, da ima najboljše izhodišče Edyz, ki zmaguje dirke kot na tekočem traku (nastopa v sk. 1). Naš drugi iavorit je Kenvil (sk. 2), nadalje bi omenili Eliana (sk. X).
Na drugi nedeljski dirki v Montecatiniju lahko poskusimo bazo s Celicolo (sk. X), njegova alternativa pa je prav gotovo Briaschi (sk. 2), v sk. 1 pa bo Dinstock gotovo med protagonisti.
V	Bologni je Enzima (sk. X) gotovo med favoriti, čeprav ima slab izhodiščni položaj. Od konjev v sk. 1 moramo posebno paziti na Cello, ki je v izredni formi, v sk. 2 pa ima Dario Sol zelo lepo izhodišče, tako da lahko računa celo na končno zmago.
V	Rimu bo dirka zelo zapletena, saj je dobrih konjev mnogo. Mi bi se spomnili Donizzettija (sk. X), ki v zadnjem obdobju dirka zelo dobro. V sk. 1 nam ugaja Christal Cia, v sk. X pa je odličen še Djemadja.
V	Tarantu poskusimo z Brabantejem (sk. X), ki je izpadel iz kategorije. Od ostalih bi se spomnili na Assa Bi (sk. 1), v sk. 2 pa bi lahko Eter dirkal brez napak in bi se tako boril za prvo mesto.
Domača dirka v Trstu bo tudi tokrat zanimiva in napeta. Poskusimo lahko z bazo v sk. 2, ki ima odličnega konja Dedra CM. V sk. X bi se spomnili na Egea, ki je v veliki formi, v sk. 1 pa bi lahko bil Dursey pravo presenečenje. Dirka tris
Naši favoriti dirke tris so sledeči: Donyo Sabuk (19), Ettore Mas (16) in Crubling Epi (9). Dodatek za sistemiste: Buspin Chic (5), Euro PG (10), Ebolowa (15).
totip
1. — prvi	1	
drugi	X	2
2. — prvi	X	
drugi	2	1
3. — prvi	X	
drugi	1	2
4. — prvi	X	
drugi	X	1
5. — prvi	X	
drugi	1	2
6. — prvi	2	X
drugi	X	1
obvestila
ŠD KONTOVEL - RITMIKA vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 12. t. m. ob 20.30 na igrišču na Kontovelu. V primeru slabega vremena bodo prireditev preložili na torek, 16. junija.
ZSŠDI
sklicuje danes, 12. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani I. Gruden v Nabrežini IZREDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. spremembe statuta.
Nato ob 20.15 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju pa bo REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva; 3. poročila; 4. pozdravi in diskusija na poročila; 5. razrešnica odboru; 6. volitve novega odbora; 7. zaključki.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE priredi začetniški tečaj za osnovno in srednjo šolo. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 15. t. m. Vpisovanje in vsa pojasnila danes, 12. t. m., ob 20. uri na teniških igriščih na Padričah ali po telefonu: 226115.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje jutri, 13. t. m., REDNI OBČNI ZBOR v mali dvorani Borovega športnega centra s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. predsedniško poročilo, 4. razprava o poročilu, 5. razno. Začetek ob prvem sklicanju ob 17. uri, ob drugem sklicanju pa ob 17.30.
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "finn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "suri" za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
TPK SIRENA
vabi jutri, 13. junija, ob 20.30 na predvajanje športnega video-filma: »Voda, veter in sneg«. Film in glasbo priredil David Poljšak. Predvajanje bo na sire-ninem sedežu.
JK ČUPA IZ SESLJANA prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda "optimist", za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7., 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. 6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Uspel izlet SPDT na Košuto
To nedeljo se je lepa skupina planincev SPDT z osebnimi avtomobili podala na izlet na Veliki vrh v Košuti (2088 m). Vreme je bilo še kar primerno za tak izlet, pa čeprav ne idealno. Planinci so se najprej podali do Doma na Kofcah, od tod do vrha pa je bilo slabi dve uri hoje. Vsekakor prijeten in uspel izlet.
Srečanje slovenskih planincev v Vratih
SPDT prirejo to nedeljo, 14. t.m., avtomobilski izlet na 16. tradicionalno srečanje slovenskih planincev, ki bo tokrat v dolini Vrat pod Triglavom. Odhod bo ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu in ob 6.15 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Izlet vodi Vojko Slavec, ki nudi tudi ostale informacije: tel. 764832 (v delovnih urah) in 742405 (v večernih urah). SPD iz Gorice pa se bo srečanja udeležilo z avtobusom.
Teden kasneje, v nedeljo, 21. t.m., pa prireja SPDT tradicionalno srečanje med PD Platak z Reke, PD iz Ilirske Bistrice in SPDT. To bo že tretje zaporedno srečanje med temo tremi »skoraj pobratenimi« planinskimi
društvi. Prvo je bilo pred dvema letoma v organizaciji Rečanov na Snjež-niku, drugo lani na Snežniku (v organizaciji PD Ilirska Bistrica), letos pa se bodo udeleženci srečanja iz Bo-Ijunca podali preko Glinščice na Kokoš. Vse podrobnosti bomo še javili.
Petsto vzponov protesionalnega alpinista Silva Kara
Pred kratkim je edini slovenski profesionalni alpinist Silvo Karo iz Domžal (ki je prav pred dnevi »praznoval« prvo’ obletnico svoje »samostojnosti«) presegel magično mejo 500 alpinističnih vzponov. Le redki na svetu se lahko ponašajo s tako pestro dejavnostjo. Karo je predvsem znan po svojih prvenstvenih smereh, ki jih je v zadnjih letih opravil v Patagoniji na skrajnem jugu Južne Amerike. Spomniti se moramo le na Cerro Torte, Fitz Roy in Torre Egger, kjer je v glavnem v navezi z Janezom Jegličem in Frančkom Knezom opravil res hvalevredno delo, s katerim je postal jugoslovanski alpinizem vodilni v Patagoniji.
Karo je pred kratkim celo dobil sponsorja: to sta Ferromoto iz Maribora in italijanska proizvajalna tvrdka športne in alpinistične obutve San Marco. Domžalski alpinist je svojih
500 vzponov opravil v desetih letih alpinističnega staža. Vsaj sto od teh je prvenstvenih, in prav toliko med VI in VII težavnostno stopnjo. Sodeloval pa je na kar sedmih odpravah. Letos se namerava spet podati v Patagonijo.
Nagrajena Buscainijeva knjiga o Vzhodnih Dolomitih
V sklopu mednarodnega festivala alpinističnih filmov v Trentu, ki je bil letos prav pred kratkim, že mnogo let podeljujejo nagrado za gorniško literaturo. Nagrada - letos podeljena že šestnajstič zaporedoma - se imenuje ITAS in je po zatrjevanju sodelujočih založnikov zelo cenjena v Italiji, saj zagotavlja najmanj podvojeno naklado ali celo ponatis.
Za letošnje priznanje se je potegovalo 58 prijavljenih knjig 25 založb. Z lepim »zlatim encijanom« in čekom za nekaj milijonov lir je iz Trenta ves zadovoljen odhajal Gino Buscaini, avtor nagrajene knjige Le Dolomiti ori-entali. Knjiga ima zelo zgovoten podnaslov Sto najlepših vzponov in izletov. Nagrajeno knjigo o Vzhodnih Dolomitih je izdala založba Zanichelli v Bologni, prvo izdajo pa je doživala v francoščini (!) pri založbi Editions De-noel.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din..Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M-	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
in liska ppr-'	Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
12. junija 1987
Navzlic čedalje krutejšim posegom varnostnikov
»Diplomatska vojna« med državama se je pričela pred mesecem dni
Korejski študentje odločno protestirajo
Iranska vlada je izgnala štiri britanske diplomate v Teheranu
BEJRUT — Libanonski časopis Middle East Reporter, ki izhaja v muslimanskem delu Bejruta, je včeraj objavil vest, da so Iračani enostransko prekinili tako imenovano vojno ladij in ne bodo torej več napadali iranskih tankerjev v Zalivu. Novico, ki jo je list objavil na prvi strani, je včeraj posredovala svojim poslušalcem tudi iraška radijska postaja.
Irak in Iran sta že celih šest let in pol protagonista vojnega spopada, v katerem je padlo na stotisoče vojakov, bojujoči se strani pa sta napadli 316 tankerjev in trgovskih ladij, ki so pluli pod različnimi zastavami. Zadnja je bila na vrsti grška ladja Ethnic, ki je včeraj, nedaleč od obale Kuvajta, naletela na morsko mino. Iračani so zadnjič napadli tankerja, ki sta prevaža-
la iransko nafto, 17. maja. Takrat so iraški lovci hudo poškodovali cirpski tanker Zeus in manjši liberijski tanker Aguamarine. Istega dne sta tudi dva iraška miragea po pomoti napadla ameriško fregato Stark; v tem napadu je umrlo 37 ameriških mornarjev.
Iraški sklep, če je seveda novica libanonskega dnevnika resnična, je tako prišel kot naročen v dneh, ko se velesili trudita, da bi zagotovili prosto plovbo v Zalivu, kar je izredno pomembno za dobavo nafte »žejni« Zahodni Evropi.
Iranska radijska postaja je medtem oddala vest, da morajo zapustiti Iran štirje britanski diplomati. Velika Britanija je svoje veleposlaništvo zaprla že pred dvema letoma v bojazni pred moredbitnimi napadi, svoji diplomat-
ski predstavniki pa so začasno »zaposleni« na švedski ambasadi. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva ni včeraj potrdil novice, iz njegovih besed pa je bilo očitno, da bo britanska vlada odgovorila na izgon svojih diplomatov v Teheranu. Dejal je tudi, da mora sedaj Foreign Office, v luči zadnjega iranskega sklepa, ponovno preučiti vprašanje diplomatskih predstavništev obeh dežel. Po včerajšnjih izgonih je sedaj britanskih diplomatov v Iranu le še devet, v Londonu pa je 16 Irancev.
Veriga povračilnih ukrepov se je pričela pred mesecem dni, ko so v Manchestru, zaradi kraje v veleblagovnici, aretirali iranskega namestnika konzula Ahmeda Gasemija. V naslednjih dneh so iz Velike Britanije izgnali sedem iranskih diplomatov.
Vikinški ladijski tesarji so gradili izredne ladje
ROSKILDE (DANSKA) — Še danes se čudimo pomorskim podvigom Vikingov, ki so na svojih navidezno šibkih drakarjih osvojili Britansko otočje, odkrili Islandijo in Grenlandijo ter se podali celo do severnoameriških obal. Pomorski geologi pa se tej spretnosti ne čudijo. V zadnjem obdobju so pri nekdanji danski prestolnici v Roskildu (zahodno od Kopenhagna) odkrili v mulju istoimenskega fjorda pet vikinških ladij iz 11. stoletja. To niso »grobne« ladje nekdanjih vikinških voditeljev temveč prave ladje, in sicer: dve vojni, dve trgovski in ena ribiška. Do sedaj je danskim izvedencem uspelo rekonstruirati štiri ladje, med katerimi vzbuja največje zanimanje 16,5 metrd dolga trgovska ladja, ki je gotovo plula po severnem Atlantiku tja do Grenlandije in morda tudi dlje. Vse imajo prekrivalno ali strešno oplato, ki daje izredno trdnost bokom, ne da bi bile opiate debele. Vikinške ladje so bile torej sorazmerno lahke. To jim je omogočalo ob ugodnem vetru polizrivno plovbo, kar je za jadrnice s križnimi jadri skoraj neverjetno. Izvedenci so bili do sedaj prepričani, da so lahko te ladje plule predvsem z vetrom v krmo. Rekonstrukcije iz Roskilda pa nesporno dokazujejo, da so predvsem vojne ladje, ki so dobile ime drakerji zaradi izrezljanega zmaja v. premcu, lahko prav tako uspešno plule z bočnim vetrom in celo proti vetru.
Ameriško ladjo Monitor bodo dvignili z dna?
WASHINGTON — Kakih trideset kilometrov pred Rtom Hatteras v Severni Carolini potapljači pregledujejo 60 metrov globoko razbitine Monitorja, da bi ga morda po 125 letih dvignili na površje. Monitor se je proslavil v ameriški državljanski vojni, ko je prisilil k umiku konfederalno oklopno fregato Merrimac. Monitor je bila nizka, vsa z oklepom obdana ladja, bolj podobna plitvemu zaboju kot pravi ladji. Nanjo so namestili vrtljiv oklepni stolp z dvema 280-milimetrskima topovoma.
Konfederalno topništvo ni bilo kos debelemu oklepu, pokončalo ga je razburkano morje v prvih urah novega leta 1863, ko so se valovi lomili na nizki palubi in prodirali skozi odprtine in dimnik. Ladja se je v nekaj sekundah potopila, za sabo pa povlekla 16 od 63 članov posadke. Take oklopnjače so gradili še nekaj let predvsem za rečno obrambo, saj je brodolom Monitorja nesporno dokazal, da taka ladja ne vzdrži razburkanega morja. Razbitine Monitorja so odkrili leta 1973. Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da je kakovostno lito železo dobro prestalo zob časa. Monitor jo je skupil predvsem po krivdi nekega ameriškega rušilca, ki je v drugi svetovni vojni razbitine zamenjal za nemško podmornico in jih zasul z globinskimi bombami.
SEUL — Izgredov, naperjenih zoper južnokorejskega samodržca Čun Du Wana, noče biti konec. Včeraj so se namreč nadaljevali srditi spopadi med študenti in s solzilci ter gumijastimi pendreki oboroženimi varnostniki, ki so v teku doslej najbolj množičnega protestnega dne priprli 3.731 pretežno mladih prenapetežev. Za povod včerajšnjih nemirov je poskrbel sam predsednik, ki je za svojega naslednika imenoval zvestega »oprodo« Roh Tae Wua. Demonstranti so se znesli nad parkirana vozila, nakar so se spoprijeli z bojno opravljenimi policisti, ki pa so jo pošteno skupili: kar 700 se jih je namreč zateklo v tamkajšnjo bolnišnico. Najbolj dejavno so v spopade posegli najsrboritejši vseučiliščniki, ki so se že predvčerajšnjim zabarikadirali v seulsko katoliško katedralo.
Predstavnik opozicije Kim Dae Jung, ki se že mesec dni nahaja v hišnem priporu, je včeraj začel gladovno stavko, predsednik Stranke za demokratsko spravo Kim Jung Sam pa je napovedal nadaljnjo zaostritev in okrepitev protivladnih protestnih pobud.
Glede usode hudo ranjenega študenta, ki ga je predvčerajšnjim solzi-lec zadel v teme, vlada neprediren molk, čeprav nepreverjene vesti dajejo slutiti, da je mladenič izdihnil kmalu po prihodu v bolnišnico.
Na sliki (telefoto AP): že vsakdanji prizor z južnokorejskih ulic.
Thatcherjeva bo darovala srce, pljuča, ledvice, oči
LONDON — Volilna kampanja .terja tudi v Veliki Britaniji veliko truda, predvsem pa veliko žrtvovanj. Česa vsega niso zmožni kandidati, da bi si priborili kak glas več in tako premagali nasprotnika. Tako se je Thatcherjeva v Birminghamu znašla pred dvema predstavnikoma »Lifelin-ka«, humanitarnega združenja darovalcev organov.
Ta dva nadebudna aktivista sta dalj časa prepričevala britanskega premiera, končno pa sta le prepričala železno damo, naj se tudi sama vključi v »Lifelmk«. Rečeno - storjeno. Margaret Thatcher je v predvolilnem duhu pristala na pobudo in se obvezala, da bo, po svoji smrti seveda, darovala srce, pljuča, ledvice, oči in nekaj centimetrov kože.
Lady D. lika za razvedrilo
LONDON »Ko so televizijski sporedi dolgočasni, mi je likanje v veliko razvedrilo.« Ko bi tak stavek izrekla katerakoli gospodinja, bi se ji najbrž nihče ne čudil. Likanje pa je priljubljen konjiček bodoče britanske kraljice Laay D.
Pred tem je že enkrat presenetila javno mnenje, ko je izjavila, da prav rada pomiva krožnike. Blagor njej, ki si krati princesi odmerjen, čas z likanjem in čofotanjem v umazani vodi!
Luknje v spominu sira Binga
LONDON Bivši direktor prestižne New York Metropolitan Opere sir Rudolf Bing je svoji ženi rekel, da gre po cigarete in je izginil. Ne gre za moža, ki se je skušal na neeleganten način znebiti sitne žene, pač pa za 85-letnega možakarja, ki ga muči Alzheimerova bolezen (možganska degeneracija). Policija ga je izsledila po 15-urnem iskanju.
Odprli pariški Air Show
V Le Bourgetu so na istoimenskem letališču odprli danes letalski sejem. Zvezda »Air Showa«, kot so ga imenovali Parižani, je najnovejši tip ameriškega bombnika B-l-B, ki ga vidimo na sliki. Dobro zastraženi bombnik bo v kratkem nadomestil starejše bombnike B-52 ameriškega vojaškega letalstva	(Telefoto AP)