■poštnina plačana v gotovini huditetj kovali in v mestih držali, podeželskega človeka so se pa izogibali in so ga imeli za manjvrednega. Ne tako Slomšek. On je svoja mlada leta preživel na deželi. Do dobrega je spoznal vse ljudske potrebe, pa tudi ljudske napake. Posebno je čutil, da je treba dati ljudstvu izobrazbe. Začel je sam poučevati mladino v nedeljskih šolah in je tudi druge spodbujal k temu plemenitemu delu. Državnih šol takrat po deželi še ni bilo in tako večina ljudi ni znala pisati in čitati. Za take nedeljske šole je spisal tudi knjige, ki jih še ni bilo. Vedel je pa, da šola sama še ne zadostuje. Hotel je izobraževati tudi doraščajočo mladino in odrasle. Ustanovil je list »Drobtinice« in položil prve temelje »Družbi sv. Mohorja«, ki jo smemo imenovati njegovo delo. Kaj pomeni ta družba za naš narod, se vidi že iz tega, sla je doslej razdelila med Slovence že nad 20 milijonov izvodov dobrih knjig, ki jih dobite že v zadnji gorski koči. Vedno lepi so nauki, ki iih je v svojih spisih dajal Slomšek Slovencem, zlasti slovenski mladini. Kako je znal on lepo govoriti o lepoti našega jezika. Kako iskrena je njegova beseda, ko govori o poštenju in veri. Kako prisrčne so njegove pesmi, ki jih je zložil za slovensko mladino, da bi jo odvrnil od umazanih popevk in navdušil za pravo veselje, za poštenje in za vse dobro. Res pravi narodni buditelj je bil veliki Slomšek v tem, da je zna! vso svojo skrb posvetiti mladini. Mladina je bodočnost vsakega naroda. Gorje, če jo dobe v roke vzgojitelji, ki rušijo v nedolžnih srcih to, kar je najdražje in najsvetejše. Da bi mi Slovenci te vedno hodili pc njegovih potih! Ko bodo v nedeljo in ponedeljek deset-tisoči Slovencev šli v slovesnem sprevodu mimo groba svetniškega škofa Slomška, bodo vsi brez izjeme molili za veliko milost, ki naj jo Bog izkaže našemu narodu: da bi kmalu prišel čas, ko bomo služabnika božjega Antona Martina lahko častili na naših oltarjih in se mu priporočali v temnih dneh, ki utegnejo še priti nad nas. Pri vseh slavnostih pa naj naša srca, posebno srca naše mladine, čim bolj globoko dojamejo vse zlate nauke velikega škofa, da bomo šli na svoje domove kot prerojeni in polni navdušenja za veliko delo,' ki ga moramo neprestano vršiti, da bomo ostali katoličani in Slovenci, vredni svojega imena. Prijatelji, ne pozabimo, du smo Slovenci! (A. M. Slomiek.) I/U £eto 49 . Stev. 26 Svetnik in narodni W Clublfant, 24, iunifa 1936 ! V nedeljo in ponedeljek se bodo — ravno ha obletnico veličastnega evharističnega kongresa v Ljubljani — zbrali v Mariboru zopet Idesettisoči vernih Slovencev iz lavantinske, pa tudi iz ljubljanske škofije. Zbrali se bodo bb grobu velikega narodnega preporoditelja, svetniškega škofa Antona Martina Slomška. V srcih vseh udeležencev bodo isti utripi, (ste želje: da bi Bog poveličal svojega služabnika, škoia Slomška v svetniško glorijo in tla bi vsi Slovenci, ljubljenci velikega Slom-jfka, sledili svetlim vzorom, ki nam jih je on jjostavil na način, ki ga nas je on učil. Slovenci smo majhen narod. Žalosten de-ež majhnega naroda je tudi to, da nima mno-o duševnih velikanov, ki bi s svojimi velikimi eli in s svojim svetlim zgledom zapustili sle-ove, ob katerih bi se navduševali še pozni odovi. Mi Slovenci smo v tem pogledu iz-ma. Vedno, zlasti v najtežjih preizkušnjah, am je božja Dobrota naklanjala može, ki so svojemu narodu svetli kažipoti v vseh ogledih, može, kakršni sc drugim, večjim na-odom rode morda le vsako stoletje. Med prve aše narodne velikane smemo brezdvomno teti velikega lavantinskega vladiko Antona artina Slomška, ki je baš v dneh našega na-odnega prebujenja posegel tako odločilno v aše življenje, da lahko z mirnim srcem trdi-o, da je v veliki meri njegova zasluga, da mo Slovenci postali to, kar smo: verni ka-aličani in zvesti svoji deželi in narodu. Kar da velikemu Slomšku poseben sijaj, e njegovo svetniško življenje. Vse njegovo delo za narod je izviralo iz nadnaravnih na-iibov. On je v vsakem Slovencu videl celega tloveka: s telesom in z neumrjočo dušo, ki je človekova največja odlika. In le pri možu, kateri deluje za svoj narod tako, da vidi pred »eboj vedno tudi nadnaravni namen človeka, smemo trditi, da se res bori za ono, tolikokrat zlorabljeno načelo: zdrav duh v zdravem telesu. Slomšek je bil svetnik. Novodobni človek pred to besedo prestraši, kajti pod svetostjo si predstavlja zaostalost, čemernost, črnogledost, sploh nekaj, kar ne spada v današnje čase. Kakšna zmota! Ko pa je ie čisto P«|ateljstvo božje vir pravega veselja in sreče! Slomšek je bil svetnik svojega časa, ki je Se naš čas. Bil je kaplan, župnik, korar, škof. Sveta vera bodi vam lul, rnalerni jezik »odi vam JcljuS do zveličavne omike. (A. M. Slomiek.) Prinašal je sv. popotnico v kmečke domove, cele noči presedel v spovedr.ici, bil goreč pridigar, vzoren katehet. Bil je žalosten z žalostnimi, vesel z veselimi, strog s pokvarjenci. Na zunaj vse tako, kakor pri stotinah drugih duhovnikov. In vendar svetnik! Vse njegovo delo je slonelo rta nadnaravnih nagibih. Svojo visoko službo je pojmoval kot nepretrgano f Škof Anton Martin Slomiek. žrtev za dobro svojih vernikov. Cele noči je premolil, neznanske težave in bridkosti je prenašal in vse to Bogu daroval, da bi bilo vernikom v korist. Da, to je novodobna svetost. Ne le v mučilnicah prvih kristjanov in misijonarjev, ne le v puščavniških celicah, ampak tudi v današnjem svetu je prostor za svetnike. Tudi delavec za svojim strojem si lahko zasluži svetniško glorijo in mati, ki se trpinči v krogu svojih otročičev. Bolj kot kdajkoli današnja doba potrebuje svetih mož, svetih žena, fantov in deklet in nedolžne mladine, kajti s pojmom svetost je nujno združeno poštenje, ljubezen, požrtvovalnost, skromnost, pravo veselje in sploh vse, česar današnjemu Bogu odtujenemu svetu tako zelo manjka. Slomšek jc bil tudi velik Slovenec. Živel je v časih, ko naš jezik ni bil kaj prida cenjen. Celo takratni narodni voditelji Slovencev so se med seboj kaj radi v tujem jeziku pomen- Nedeljski in delavnishi kmet Nekaj Čudnega gre po naši deželi. Kakor v časih kuge, o katerih pripovedujejo stari ljudje, da se je iz neznanega sveta privlekla nekakšna megla, pod katero je vse zbolelo. Taka megla se vlači sedaj po nekaterih slovenskih vaseh in zoprno sili v sleherno hišo. Nič ne veš, od kod je prišla in kam je prav za prav namenjena, le to veš, da razjeda duha naše zemlje, da po dnjo boieha nekdaj tako pristno slovensko življenje. lz nekega središča so se po deželi razpršili ljudje, do najnovejših dni popolnoma neznani zgrabiti za koso, tla so dokazali ljudem, da se znajo sukati po travniku! Med kakšno gospodo neki žive, da jih ne gre gledat med tednom, zjutraj na vse zgodaj, ko še prepelica poje v globoki travi, in ko se travnik še koplje v rosi in je mrva še volina. Ti pa kose v nedeljo popoldne. v najhujši vročini, da bi nekim ljudem v obliki predstave pokazali, kako se kosi, in da bi jim vbiii v glavo spoštovanje do kmetskega dela. V taki košnji vendar ni nič kmečkega, to je skaza prave košnje! Spoštovanje do kmečkega dela naj torej preroki, ki se proglašajo za odrešenike, češ da i dajo take prireditve? Kmfečko delo je tako, kašo oni izpregledali in spoznali, da je vse, kar | kreno je: čedno in nečedno, prijetno in zoprno, lahko in težko, vse pa mora biti opravljeno. Kdo pa naj spoštuje kmečko delo? Kmet? Kmet je bilo skozi rodove slovenskemu narodu sveto, zanič in da so njegovi duševni temelji edini vzrok vseh njegovih križe v in težav. Samo te mora še zapustiti, samo poganski mora še postati, pa mu bo za vse večne čase odleglo. Tako oznanjajo neki nov »kmetsko mladinski evangelij«, čeprav imamo Slovenci že od zdavnaj drug evangelij, po katerem so skušali živeti vsi davni predniki. Vse naše navade, zlasti tiste, ki so količkaj v zvezi z vero in cerkvijo, hočejo osmešiti in ponižati, in upeljnjejo neke nove obrede, o katerih pameten človek ne more vedeti, čemu naj bi bili. Tak nov obred so v zadnjem času tekme koscev v nedeljo popoldne. Ta vsiljiva iznajdba prvotno ni prišla iz kmetske glave, ker kmetu še na misel ne pride, da bi brez nujne potrebe še v nedeljo kosil, ker ima čez teden košnje dovolj. Iz vsega načina takih prireditev pa se vidi, da gospodje, ki te reči vodijo, ne nameravajo izpremeniti zunanjega življenja našega kmeta, da bi mu morda hoteli popraviti ceste, ki so po nekod že strašno kotanjaste, ali da bi mu hoteli zamenjati lesene jasli s cementnimi, ali da mu jx>magali slamo na strehi zamenjati z opeko, ampak hočejo izpremeniti njegovo notranje življenje. Takim ljudem vsekakor ni všeč dosedanja nedelja, ali njen dopoldanski verski ali njen popoldanski izobraževala! značaj. Neko drugo in drugačno nedeljo bi radi, nedeljo, ki bi bila posvečena težkemu delu in njegovemu proslavljanju. Sest dni v tednu kmet trdo dela, takrat teh novih prerokov še blizu ni, za nedeljsko delo pa razpisujejo nagrade! In ta ali oni kmet, ki mu gre trda za zaslužek, proda še nedeljo. Z delom, s katerim si je čez teden služil kruh, si v nedeljo popoldne služi nagrado. Prireditelji takih tekem pa mu dopovedujejo, da je to znamenje duhovnega napredka in prvi korak k svobodi. Kdo potrebuje takih tekem? Kmet ne? Vsaka vas sama ve, kdo je najboljši kosec, kdo ima dobro in kdo slabo koso, kdo ima dobro in kdo slabo klepalno pripravo. Kmečko delo je polno tekme, vseh šest dni v tednu je treba delati, kolikor tek) prenese, zato kmet ne čuti prav nobene potrebe, da bi še sedmi dan nalašč za to skupaj zbobnanim gledalcem razkazoval, kako jc šest dni delal in trpel, ko ga ni nihče prišel pogledat in častit. Po pisanju in govorjenju, ki te tekme koscev spremlja, pa moremo z gotovostjo sklepati, da prirediteljem sploh nc gre za najboljšo koso ali najboljšega kosca, ampak imajo neko drugo misel za bregom. »Kmefski list« pravi, da so na neki taki iekmi vsi »občudovali spretnost tekmovalcev in dobili spoštovanje pred kmet-£' im delom in borbenostjo žilavih fantov«. — Ubogi kosci; ki so morali v nedeljo popoldne ga opravlja, ker je to njegov kruh. Ali naj gospoda spoštuje kmečko delo? V nedeljo popol- j dne si tega spoštovanja ne bo pridobila. Sicer j je pa kaj lahko spoštovati kmeta v nedeljo po- j poldne, ko je še kolikortoliko čeden, toda ne- j delj je v celem letu samo 52. Spoštujte kmeta in njegovo delo ostale dni, ko mu je strgana srajca vsa premočena od potu, čevlji trdi, da se kar lomijo in umazani od prsti, ko dela in gara ob hruševi vodi — če jo še ima — od zore do mraka! Šest dni v tednu je kmet celemu svetu na razpolago, da pride »občudovat njegovo spretnost«, sedmi dan pa ima kmet odmor! Kateri stan na svet« se mora v nedeljo boriti za spoštovanje do svojega del«? Ali ravno kme-^ tovo ddo ai vredno spoštovanja, če ga v nedeljo ue razksže? Spoštovanje do kmečkega dela tudi ni v razdeljevanju nagrad redkita posameznikom, ampak v tem, da bo delo vsakega kmeta več vredno. Da bo za svinjo, ki jo v jeseni pelje na trg, dober denar dobil, da bo kravo, s katero se je ukvarjal leta in leta, prodal za denar, ki bo kaj zalege! v njegovih domačih potrebah, skratka, da bodo njegovi žulji tudi v denarju kaj vrftdni. Na trgu pokažite spoštovanje do kmečkega dela, ne samo v nedeljo popoldne na travniku iz sence ven! Zdi se pa, da pri teh prireditvah tudi spoštovanje do kmečkega dela ni glavno. »Kmetski list« namreč pravi, da so tekme koscev »borba i« neizprosna borba vsemu, kar je zastarelo in vsemu, kar narod duši in ovira pri napredku, »in da s takimi tekmami« kmetska mladina preganja temo in razbija duševne verige, ruši bedaste predsodke o hlapčevskem delu in dviga zeleni prapor kmetske vrednosti, kmetske kulture, svobode in napredka.« Tako torej, preganjanje teme in razbijanje duševnih verig je to? To. da kmet do sedaj ni v nedeljo kosil, je zastarelo, temno in v verigah vkovar.o? Sedaj naj še v nedeljo kosi, & u. da ga bo »Kmetski list« pohvalil, da ga niči ne duši in da je premagal zadnje ovire nsmJ ka. Grozen je ta »Kmetski list«, pred kaifN, si kmet šest dni v tednu ne more zaslužiti hvale. Košnja po njegovem mnenju ni hw!! sko delo, zato se lahko opravlja tudi v ntdeii Na vse zadnje bodo o vsakem delu rekli da'"' hlapčevsko, da je ?e gosposko Ipraftanjt il kmet bo moral delati vse, brez ozira na neM in svetek. Tako bi radi kmeta pripravili ob « deljo, vročina pa bo kljub temu srajco premo čila in od košnje se bodo kljub temu v dUt»i žulji delali, pa če jo proglasiš za angelsko delo, Presodite sami: Ali je vsa ta nova navlati kaj izboljšala položaj slovenskega kmeta? Ali smo prišli kana h4prej, odkar smo takole začtij zametovati pota našii očetov? Aii res v tak« poganskem praznovanja nedelj »vstaja novi zarja tlačenemu narodu«, kakor se na vsa sstt baha »Kmetski list«? Tisti, ki pri takih tekmah sodelujejo, niso največ krivi, ker r.e vedo, da je najnevarseji volk tisti, ki se priplazi med ovce v ovčja kožuhu, da je za kmeta najbolj nevaren tisti meščan, ki se v nedeljo popoldne ves cedi sam ljubezni do kmeta, in govori — govori samot kmetu, človek bi mislil, da se bo raztrgal a kmeta, pa lepo zopet izgine v mesto, kjer skrivaj kuha svoje temne načrte, ki jih pa nobenem kmetu ne pokaže. Tisti, ki kose ali govore u takih prireditvah, se pač ladi pokažejo, več ne čimurnosti je v njih kot zlobe, prave zavednosti ia izobrazbe pa nič. Še tega se ne zavedajo, it nimajo na društva, ki iatke novotarije prirejajo prav nobenega vpliva, da imajo ta svoje voi stvo, ki je daleč od kmetskih članov, če bi kdo od teh preprostih fantov kaj ugovarjal ali kaj predlagal, na pr.: da prvi kosec, preden zastavi koso, reče: »Bog in sveti božji križ«, kar jtl stara slovenska navada ob začetku vsakega dela, ga bodo v organizaciji višje stoječi in bolj izobraženi, pa tudi bolj pretkani, zavrnili, da pai še ni dovolj napreden, da ga nove »ideje« « niso vsega prevzele in da je šc ves poln predsodkov, ljudstvo da hoče iti svojo svobodno pot, on pa da ne spada več med to ljudstvo, Čas je že, da prenehamo s temi komedijam Preženimo megle, da se 1h> odprlo kaj razgledi pred nami! Mrak, ki nas obdaja, je nevaren. Sence, ki begajo po deželi, so sumljive. Ne veš, ali prinašajo luč ali podtikajo ogenj. Kdor jih bo spoznal šele v svitu plamenov, jih bo prfr pozno spoznal. Zato pa jasnost in odločnost»' vsak korak! Kdor feoce pred nas, mora iiajpni pokazati, da spoštuje vse, kur je našega: vero, cerkev, jezik, starše in duhovščino, vse naie v«-site in narodne navade, tndi nedeljo I Kdor (d reči ne spoštuje, ni naš, pa če še bolj govoriči., da v nedeljo popoldne spoštuje kmečko delo. Eno leto ze spi v La Saile 1)1 v Ameriki ima slovenska družina Josipa I^gana čudnega bolnika, sina Josipa, ki spi že od 28. marca 1935 dalje. Leganova družina prvotno ni hotela spraviti slučaja v javnost, zato se je šele sedaj začelo o bolniku govoriti. Bilo je 28. marca lanskega teta, ko je prišel njih 80 let stari sin Josip z dela domov. Kmalu po večerji se je poda! k počitku in je sladko zaspal, toda ko so ga hoteli drugi dan zjutraj zbuditi, je bite vse zaman. Josip ae od tedaj ni več zbudil. Poklicali so bližnjega zdravnika, da bi ga pre. budil, toda vsako zdravilo in poskus jo bil brez.uspeha, Josip spi daa xa dnevom, teden za tednom, mesec, za mesecem in se ne zt" Devet zdravnikov ga j® žo preiskalo in ga poskušalo obuditi, a vse zaman. Od onega dneva daljo Josip niti ne premakne glave i" tudi ne odpre oči. Da se ga ohrani pri življenju, mu morajo na umeten način dajati hrano v usta. Hranijo ga z juho, mlekom in mehko kuhanimi jajci 111 zelenjavo. Leta 1033- J® Leganovega sina napadla neka živčna bol«-s»n, da je bil ves otsiabel k potrt; vedno 1« tarnal o glavobolu in kako da je zaspan m utrujen, zato jo rad večkrat tudi čez dan zadremal. h SARGOV Kdor si hoče ohraniti lepe zdrave zobe - uporablja redno J^jjjJ PROTI ZOBNEMU KAMNU V Maribor pojdemo Ze v nedeljo, 21. junija, so se začele Slomškove slavnosti v Mariboru. Nad 15 tisoč šolskih otrok je prisostvovalo službi božji, poslušalo govor lavantinskega škofa in mu izročilo debele knjige podpisov s prošnjo za heatifikacijo Slomška. Glavna Slomškova dneva pa bosta 28. in 29. junija. Ta dan se zbero tisoči in tisoči slo-/enskega naroda, da izprosijo pri Bogu slovenskega svetnika in poudarijo neizmerno važnost verskega in kulturnega dela pokojnega velikega cerkvenega kneza za katoliško vero in slovenski narod. Moški pridejo v Maribor žc 28. junija. Zakaj najlepša točka celotnega programa bo gotovo polnočnica na Slomškovem trgu. Posebnost te polnočnice bo sprevod moških z bak-, Ijaini in skupno sv. obhajilo. Tudi naše požrtvovalno ženstvo naj že po možnosti ta dan pride v Maribor, da bo priča molitve slovenskih fantov in tnož. . Otvoritvena sv. maša bo 28. junija ob 8. zjutraj v stolnici. Ob tej priliki bo obenem tudi proslava Vidovega dne. Društva se zberejo z zastavami pred škofijskim dvorcem ter spremljajo vladiko k službi božji. Zastopniki oblasti se udeleže službe božje v običajnem redu. Na koncu sv. maše bo molitev v čast Sv. Duhu za dober uspeh Slomškovih praznikov. Kako in kje bomo zborovali. O priliki Slomškovih praznikov v Mariboru se bomo poglobili tudi v Slomškove nauke, da jih uresničimo v življenju. Zato se bodo vršila zborovanja, in sicer dne 28. junija dopoldne ob 10. uri: Za žene: E. Deisinger: Slomšek in slovenska mati. -— P. Živortnik: Vzgoja otrok po Slomškovih naukih. — Zborovanje je v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Za dekleta: L. Horvatič: Pobožnost in nedolžnost srca, dva bisera slovenskega dekleta. — Drago Oberžan: Dekleta v i Slomškovi šoli. — Zborovanje se vrši v dvorani šolskih sester v Strossmajerjevi ulici. Za može: Dr. J. Basaj: Slomšek, učitelj in zgled | krščanske možatosti. — J. Štabe j: Možje, čuvarji Slomškovih izročil v slovenskem narodu. — Zborovanje se vrši v dvorani Apolo kina. i Slomškov trg. Za fante: Dr. J. Meško: Fant po Slomškovem srcu. -- Dr. K. Cepuder: Vera, luč ; narodne omike. — Zborovanje se vrši v kazin-| sik dvorani, I. nadstropje. Za akademike in izobražence: dr. J. Hohnjec: Slomšek, svetniški I genij slovenskega ljudstva. — Dr. S. Gogala: Večnostno jedro Slomškovih vzgojnih načel. --Zborovanje se vrši v kazinski dvorani, I. nadstropje. Za učiteljstvo: Prof. Bogovič: Vzgojna moč Slomškove osebnosti. — Zborovanje se vrši v gledališki dvorani. Za srednješolsko di-jaštvo: Govor: Slomšek in njegova slab za di-jaštvo. Slomškov duh in sodobne idejne smeri med dijaštvom. — Zborovanje se vrši v Karli-novi dvorani. Vsa ta zborovanja trajajo do 11. dopoldne. Na tnanifestacijskem zborovanju slovenskih fantov-kolesarjcv, ki bo na trgu Svobode ob 7. zvečer, govori Jože Košiček: Slomšek, naš svetniški vzor. — M. Geratič: Slomškovo izročilo sodobni slovenski mladini. — Pri tem manifestacijskem zborovanju bodo sodelovale mariborske godbe. Manifestacijski zaključni zbor Ciril-Meto-dovega jubilejnega leta. Letos obhajamo vsi slovanski narodi Ciril-Metodovo jubilejno leto v spomin 1050 letnice smrti sv. Metoda. Za Slovence je zaključek tega jubileja slovesnost Slomškovih praznikov, kjer bo obetttm za dne 28. junija ob 11.30 določeno manifestacijsko zborovanje v veliki dvorani Uniona. Zborovanja se udeležijo vsi, ki so bili na stanovskih zborovanjih, dalje vsi zastopniki oblasti, organizacije kakor tudi ostalo občinstvo. Spored manifestacijskega zborovanja je: Dr. Fr. Kova-čič: Slomšek — obnovitelj Ciril Metodove ide- je. Škot" dr. Ivan Jožef Tomažič zaključi Ciril-Metodovo jubilejno leto. — V začetku in na koncu zaigra godba himni. Dne 28. junija ob 10, zvečer se prične nočni sprevod mož in fantov, ki mu sledi po povratku na Slomškov trg skupno sv. obhajilo. Dne 29. junija bo na Glavnem trgu sveta maša z ljudskim petjem, nato pa procesija mimo Slomškovega groba. Za one, ki se vozijo z vlakom za polovično vožnjo. Vsi udeleženci, ki se vozijo z vlakom za polovično vožnjo, morajo imeti sledeča potrdila: 1. Na rumeni izkaznici, ki so jo kupili na domači postaji pri odhodu, žig te postaje. 2. V Mariboru žig odbora v izkaznici. 3. Pri odhodu še potrdilo mariborske železniške postaje na rumeni izkaznici. 4. Vozna karta se kupi doma in se nikjer ne odda. Šolska mladina ua Glavnem trgu med sv. mašo Udeležencem Slomškovih slavnosti iz ljubljanske shofije Narodu« noše se odpeljejo na Slomšekove praznike v nedeljo, dne 28. junija z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane 13.36 in pridejo v Maribor ob 17.29. Ako bi se priglasilo dovolj oseb, bi bil dovoljen poseben vlak, ker se zadostno število ni doseglo, se vozimo z vlakom, ki je zgoraj označen. Na ta vlak naj vstopijo tudi vso narodne noše med Ljubljano in Zidan, mostom. Na kolodvoru v Mariboru ae narodne noše uvrste v sprevod z zastavo Prosvetne zveze in fanfaro in korakajo na Slomšekov trg. Tisto osebe, ki so zaprosile za prenočišča, gredo prenočevat k Šolskim sestram. Prenočišče stane 5 Din in jo rezerviranih '200 postelj. Dekliški kroSki, ki so se prijavili za Maribor, bodisi v narodni noši, bodisi v navadni obleki, potujejo istolako z vlakom iz Ljubljane ob 13.36. Dobijo vse informacije med vožnjo od Vodstva dekliških krožkov in prenočujejo vbb pri Šolskih sestrah. Takoj po prihodu v Maribor se uredi sprevod s fanfaro in godbo do Slomšekovega trga, od koder se potem podajo na prenočišče. Zvečer se lahko udeležijo koncerta »Vnebovzetje« ali pa igre >Naša apostola«, katero prav toplo priporočamo zlasti krožkom. Zjutraj 29. junija se zberejo narodne noše, dekleta, žene, fantje in možje v Prešernovi ulici v bližini frančiškanske cerkve. V sprevodu se podamo h glavni službi božji na trg. Z glavnega trga na Slomškov trg koraka naša skupina tik pred duhovščino. Kako potujemo? Vsak, kdor hoče iti v Maribor, mora imeti izkaznico ali legitimacijo. Stane 3 Din in se naroča pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. S to izkaznico se kupi vozni listek do Maribora, obenem se kupi železniška legitimacija k 13. Ta železniška legitimacija naj se istočasno s karto žigosa. Ko pridemo v Maribor, ohranimo vozni listek in obe izkaznici, kateri pa je dati obe v Mariboru tudi žigosati. S tem imamo pravico do polovične vožnje od 20, junija do t. julija 1936. Pripomnimo, da za ponedeljek popoldne nedeljska izletniška karta, ne velja. Ta ugodnost namreč poteče v ponedeljek ob 12. Odhod iz Maribora )« določen na 14.15, prihod v Ljubljano 18.12 tako, da iiiiajo zvezo na vse strani. Ljubljančani pa se vračajo z vlakom ob 18 in pridejo v Ljubljano oo 22.03. ________ V vsako hiso »domolj A«! 3« Neurje nad deželo Od raznih krajev Slovenije prihajajo poročila o hudi vremenski nesreči, ki je v petek, 19. junija zadela lepo število kmetskih posestev. Poročilo iz Rajkenbarc« pravi, da so v soboto 13. junija v tsmošnji okolici udarjate strele, kakor da je sodni dan, iz neba je pa lilo, kakor da jc vesoljni potop. Te razdivjane množine vode so odnašale vse s seboj. Spodkopavale so drevesa, odnašale težke hlode, podirale zidovje in škarpe, s poiošenih travnikov seno, z njiv in vrtov so pa odnesle dobesedno vse kulture, tako da je na mnogih krajih popolno opustošenje. Po travnikih in njivah so bila ce-Ifl jezera in česar ni uničila voda, je uničila toča. tako da ljudje s strahom in obupom gledajo v prihodnjost. Nevihta je bila tako grozovita, da so ljudje onemeli, živali po stajah so pa tulile in rjovele od strahu. Nevihta je trajala skoraj dve uri. Skoda je ogromna, ki je na hitro ni mogoče preceniti, gre pa v stotisoče. Nad Cerkniško in Rakovsko dolino se je oni petek vsul močan dež s točo, ki je bila debela v premeru 5 cm. Potolkla je vsa zelišča, kar jih je bilo nad zemljo. Najhuje so prizadeti kr.iji okrog Rakeka, Zelš in Dolenje vasi. Nad gorenjskim Cerkljanskim poljem se je ulila IV. junija grozovita ploha dežja in toče. . iio je tako hudo, da ni bilo mogoče razločiti r bližini stoječih stavb. V hišah so morali prižigati luči, da si vsaj malo videl. Vsi potoki in irrabni so bili v nekaj minutah polni vode. Med hudim viharjem in groznim nalivom pa je padala debela toča. da je pobijala šipe na oknih. Vihar s točo je trajal dobre pol ure. škoda, povzročena po viharju, nalivu in toči, je velikanska. Toča je uničila sadno drevje. Kmet je upal na dobro sadno letino. Sedaj j« vsak up prazen. Sadni listi in sadje leži na tleh, aa drevju pa štrle prazne veje v zrak. Žalosten je po-sfled na razdejana pota in vrtove, a najžalost-leiši je pogled na polje. Po polju je prej valo alo žito: pšenica, rž, ječmen; lepo je rastel krompir, zelje, pesa itd. Žiio leži vse strto iri uničeno na tleh. Kmet je upal, da bo z dobro žitno letino plačal davke, nakupil vsaj nujno j potrebno obleko in borno preživel svojo druži-i no. Sedaj obupan gleda v bodočnost. V Tuhinjski dolini je padala kakor kurja jajca debela toča. Na Vrhpolju in v Nevljah je uničenih čez b0% vseh pridelkov, ri, ječmen pa popolnoma, da bo kar za pokositi. Na Lokah, Pod Hruško, v Potoku so uničeni vsi pridelki, na strehah je razbite polovico opeke. Na Lokah so dobili posamezne kose toče do 7 cm debeline. Ljudje s strahom gledajo uničene pridelke, ki so letos lepo kazali. Posebno so prizadete vasi od Karavank do šmartna, Pešajno-vice in Rakitovca. Tadi Savinjski dolini neurje ni prizaneslo. Trajalo je kakih 20 minut. Najhuje sta prizadeta kraja Dobrovlje in Podvrh. V Dobrovlju so še danes našli ponekod po več centimetrov na debelo toče. Mnogim posestnikom je toča uničila popolnoma ves poljski pridelek ?alost prizadetih je velika, saj je uničeno dolgotrajno delo in celoletni pridelek. Novomeška okolica je bila oni petek po nevihti zelo prizadeta. Zapihal je močan veter, \sul se je silen dež, med kaierim je začela padati kot oreh debela toča, ponekod celo kot jajce. Nevihta je prišla od Soteske in Topiic. Toča je tolkla krasno obetajoče polje v smeri Vavta vaa-jurna vas-Koroška vas-Vin ja vas in dalje proti Cetovcu. Vse to je trajalo kakšno uro. Toča je seveda popolnoma uničila vse žito, fižol, koruzo, posebno pa še vinograde, ki so letos mnogo ubetaii. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to,'da je nevihta najbolj oškodovala najsiromašnejše vasi, ki so že itak močno prizadete zaradi težkih gospodarskih razmer. Uničeni so vsi pridelki v župniji Podgrad, nad polovico pa v župnijah šmihel in Stopiče. Prosimo oba gospoda slovenska ministra za nujno pomoč. Rešite nas - vagatnmdov tm v svetem pismu j« zapisano, da bomo vedno imeli revež« med seboj. Tudi dob« naivfetjetfa gospodarskega blagostanja ne morejo dati vsakomur kruha v izobilju. Neiieic I« namreč virokov, ki lahko človeka privedejo tako daleč, da si sam pri najbolje volji ne more pomagati in da ostane navezan na darove dobrih ljudi, ki so mu kot soljudje in kot kristjani dolini pomagati. Zalo n« pozna-*no v zgodovini dob«, v kateri bi m krščanski dobrodelnosti n« odpiralo obtirno polje za iraeeiraiuko udejstvovanje. C« je ie v gospodarsko udobnih razmerah Sako, je toliko slabše v času gospodarske sti-pu, ko industrijski obrati brezsrčno mečejo »teoče delavcev na cesto, ko nI nikjer prilike skromen zaslužek in ko marsikdaj očetu Sestradane družine res ne preostane drugega, kakor da se uvrsti med prosjake in sku.U pri Bobrih srcih naberačiti vsaj toliko, da bo rušil Sebe ja tvoje pred poginom. Gospodarska »tiske zadnjih let je tisočem in tisočem tudi * nsii deželi potisnila beraško palico v rok«. Z obžalovanjem moramo priznati, da se doslej naša javnost ni dovolj zavedala tega žalostnega stanja. Vse premalo jc doslej bilo storjenega, da bi ti tisoči brezposelnih dobili vsaj skromno zaposlitev. Tako pripada Sc vedno zasebni dobrodelnosti skoraj izključno ffialojja, da preživi;« te r«ve£e. Kako pa je s privatno dobrodelnostjo, pa vemo. Največ dajejo Usti, Jsi so skoraj sasaš podpore potrebni. Bogfcfei pa. S« r»dke so izjeme 1 s« tapro v svoj« vile te p«i*če, b« vrtno ograjo pa pri-bijejo tablico, ki opozarja prosjaka, naj se ne bliia, če noče okusiti ostrih zob gosposkega psa... Zete se povodenj teh brezposelnih vedno bolj na iiroko rsuliva po deželi. Vse ceste so jih polne. Po dv«, po trije hodijo in si kar kljuke podajajo. Po dvajset, trideset jih na en dan obišče kmečko hite. Poznamo iupnišia, ki imajo vsak dan vsaj petdeset takih gostov. Kmet sam je danes revež, da se Bogu smili. Pri najboljii volji ne more dnti vsakomur, ki ga pride prosit za »vsaj eno kronico«. In tako se ti rtveži razočarani in vedno bolj zagrenjeni pomikajo od vasi do vasi, vedno bolj poini sovrašt*-« do človeške druibe, ki jim ne da t«ge J iesar sms j o pravico, to je dela is ' ha. Ali se naša javnost, naše oblasti «av kakšen razred ljudi se s tem vzgaja? Ali • m m zdi razumljivo, da ti reveži ker hla - ta komunističnimi in prevratnimi gesli, , obljubljajo bolji« čase? Zgodovina nas t i« so bi« ljudje te vrst« sajzenesIjlvejSa g • vsakega revolucionarnega pokreta. Potrebne j« rešitev tega vpraianja. But " ljudem delal Vse države sveta so to vpr«Ti;i nje bolj ali manj uspešno reševale na ta ni. čin, da se si zinile poiskati kreditov ta na dela, pri katerih so dobili brezposeln' in brezdomci skromen zaslužek. Na ta n^ to jih rešili propada in jih zopet naredi jj dostojne člane človeške druibe. Tudi v a»K ogromnimi davčni/ Ulji državi bi v primeri z dajatvami moralo biti več javnih del m s (ci manj brezposelnih in več zadovoljnih drža* ljanov. Z« nekatere teh potujočih siromakov m skoraj ni več rešitve. To so ie poklicni va$! bundi, ki delati sploh De marajo. Ti te rekre-tirajo iz onih prvih in vedno več jih jg. X; M beračijo več, ampak zahtevajo svoj delež. Ti ne marajo ne kruha, ne dela, ampak denar. Če jim kmet ponudi ilico pri svoji skledi, jim preprosta kmečke jed ne diši. Ct jih po-vabi na delo protj navadni odškodnini in hrani, ga nahrulijo, da naj tepci delajo, ne p* oni. Če kmet postane strog, mu zagroz« i požigom. Splošno mnenje na kmetih je, di gre velik del nenavadnih požigov v zadnjih letih na račun takih delcmržnežev, med katerimi je polno zločinskih tn nasilnih ljudi. Pred vagabundi je dežele brez moti. Kmetje sami jih ce morejo in ne upajo sami krotiti, oblasti se pa zanje domala nič ne zmenijo. Tako lahko svobodno gospodarijo po naši deželi. Ti ljudje so kakor nevarni bolniki, za katere je treba izdatnih, četudi grenkih zdravil. Nikar ne zamutajmo časa z odlašanjem, kajti prej ali slej bo treba začeti z brezobzirnim zdravljenjem. Našo deželo je treba te nadloge rešiti. Zgubljence bo treba m&gari s silo zopet privaditi dela. Varnostni organi po deželi in po mestih bi morali uutb nad njimi strogo nadzorstvo. Vsakega bi bilo treba poslati v domačo občino in tej naložiti dolžnost, da ga drži doma in zaposli na en ali drug način. Le v domači občim ie tudi mogoča kontrole nad tem, kdo je res pomoči potreben in kdo ne. Znano nam je, da je med brezposelnimi deiosnržneii zelo veliko takih, ki bi Ishko ne svojih domovih dostoino ali vsaj za silo živeli, pa tega ne marajo, ker |im je ljubše pohajanje iz kraja v kraj. ker telesno it? duševno propadalo in postajajo grozna rak-rana ns na*era naiodnem telesu. Posebno poglavje so brezposelni in pro-sjaki z juga, zlasti iz nekaterih predelov sosednje Hrvatske. Vemo, da je Um res hudo, vendar se nsm močno zdi, da slovensko gostoljubnost in dobrosrčnost na račun teh siromašnih pokrsjin izrabljajo nepoklicani ljudje. Ti prihajajo navadno t rašpehanimi bukvi-cami, v katerih potrjuje ta ali ona oblast, tis je prosilci- pogorelec, poplavljenec ali ne vem kaj —■ in ki so navadno že leta stare Bog ve, kolikim so ie ene same take bukvice služile za legitimacijo. Sodni akti vedo povedati, da »e pod Hrmo takih prosjakov neredko skrivajo pravi zločinci, ki so nevarni življenju in imetju svojega bližnjega. V tem pogledu zopet prosimo naše oblasti, naj bodo skrajne previdne pri podeljevanju dovoljeni za nabiranje milodarov, pa naj bodo za karkoli, dovoljenja iz drugih krajev države pa naj se glasom naredb tudi pri nas s;matrajo za neveljavna, Vsaka občina, vsaka banovina n» preskrbi svoje reveže sama. Mi v Sloveniji imamo svojih domačih, obojne vrste, več kot dovolj. Zato naj oblasti tudi v tem pogled« »trojo, breiobzimo pobijajo bajko o bogati/ Sloveniji, in za namakanje Ženska hvala Perite prihodnjič tudi Vi s Scbichtovim terpentinovim milom. Ono odpravi nesnago temeljito in prizanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!" \ petek zgodaj zjutraj je solnce irirknilo. Meščani so ta nenavadni pojav prespali, kmetje so ga pa opazovali pri košnji in na polju. Pri nas je bd mrk le delen, ponekod pa, kot kaže slika, je solnce popolnoma otemnelo. V vsako hišo Domoljuba) Novo semenišče za bogoslovce nameravajo zidati tudi v Mariboru. Na sliki vidimo, kakšno ho ko bo dograjeno Kakor smo že poročali, namerava tudi ljubljanska školija r.a svoje bogoslovce zgruditi novo, zadosti veliko iu zdravo poslopje. Obe dosedanji semenišči sta stari, nezdravi, tako da v nobenem oziru ne odgovarjata svojemu namenu. Zvestobi častt Katarina Koželj, upokojenka toliačn etovarne, stanujoča v Kamniku pri 1'renerju pod Žalostno goro, je ves čas, odkar >Domoljub« izhaja, njegova zvesta naročnica. Kmalu l>o doživela svoj SK). rojstni dan. Kljub visoki starosti ne pozna očal in redno prebere cel list od prve do zadnje strani. Pravi, da lii brez njega ne mogla prestati. Bog daj, da bi naša prijateljica v zdravju in zadovoljnosti doživela še mnogo let! Kako \e nadškof Jeglič godoval Svoj 86. godovni dan je praznoval pretekli teden v tihem zatišju 800 letne Stične naš ljubljeni nadškof dr. Ant. Bon. Jeglič. Ob tej priliki so mu čestitali najprej domači gospodje stiski očetje, fantje so priredili lepo podoknico s petjem in godbo in otroci so v družbi svojih učiteljev prišli voščit sivolasemu jubilantu. Nazadnje so sc gospodu nadškofu poklonili še zastopniki društva »Jeglič«, ki združuje bivše gojence zavoda sv. Stanislava. Bog ohrani pre-vzvišettega godovnjaka do skrajnih mej člove-škrtfa življenja. Na krivi poti ' Jadranska straža je irtlela pretekli teden svojo oblastno skupščino v Ljubljani. Ker je | bil doslej predsednik te ustanove dr. Pirk-1 majer, ki je obenem poslevodeči predsednik Jug. nac. stranko žalostnega spomina, so se proti zopetni izvolitvi dr. Pirkmajerja za predsednika pojavili mnogi protiglasovi. Dr. Pirk-majer tega ni upošteval in je zopetno izvolitev sprejel. Najbolj zdravo jedro Jadranske straže tvorijo otroci slovenskih katoliških star- šev, ki prispevajo po šolah članarino, a ki oddelek Jadranske straže pod Pirktnajerjevini vodstvom odločno odklanjajo. Če g. Pirkmajer in njegova bližja okolica tega ne ve, bo kmalu zvedela. Na čelo Jadranske straže spada vsekakor nestrankarska osebnost, ki bo ne samo po svoji nacijonalni sedanjosti, ampak tudi po svoji nacijonalni družinski preteklosti dala jamstvo za uspešno narodno delo Jadranske straže ob našem morju. A J JE NOVEGA Usodna zmota brezposelnega pleskarja Kranjske deželne elektrarne so se pred kratkim odločile, da prepleskajo daljnovod Velenje-Crnuče. Izrabile so te dneve, ko delo v Velenju radi pregleda parnih kotlov počiva in je zaradi tega daljnovod brez napetosti. V ta namen je bila najeta večja skupina pleskarjev, med katerimi jo bil tudi Mirko Matičič iz Doba pri Domžalah. Matičič je dobil nalog, da pleska železne drogove v smeri proti radijski postaji pri Domžalah. S Črnuč pa vodila v oni smeri nekaj časa vzporedno dva daljnovoda, in sicer oni, ki vodi proti Velenju, oziroma narobe, ter oni, ki odvaja tok proti Gorenjski. Matičič pa se je v teh daljnovodih zmotil in je šel inesto daljnovoda Velenje-Crnuče pleskat drogove drugega daljnovoda, ki so bili pod napetostjo 20.000 Voltov. Zlezel je na drog v bližini trzinske železniške OSEBNE VESTI d Popravljena krivica. Za predsednika upravnega sodišča je postavljen v Celju dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju. Kakor znano, je prejšnji JNS režim dr. Ivana Likarja z ostalimi sodniki brzojavno upokojil zaradi tega, ker je upravno sodišče v Celju razsodilo, da je konfinacija voditelja Slovencev dr. Antona Korošca, sedanjega bana dr. Natlačena, bivšega ministra dr. Kulovca ter odvetnika dr. Ogrizka protizakonita. Novi predsednik je znan kot odličen strokovnjak in brezpogojno nepristranski uradnik. d Hrvatski metropolii dr. Anto Bauer je bil po povratku iz Dalmacije zopet operiran v ušesu. Splošno stanje po operaciji označu-jujo zdravniki za dobro. DOMAČE NOVICE d Tri ure so zborovali preteklo nedeljo v Ljubljani slovenski pristaši treznostnega gibanja. Podali so mnogo krasnih poročil, ki izidejo v posebni knjigi. Alkoholizem je največja rakrana na našem narodnem telesu, zato želimo plemenitemu prizadevanju vse najboljše. d Konee šolskega leta bo zaradi velikih narodnih slovesnosti v Mariboru v spomin pok. škofu Antonu Martinu Slomšku v samem Mariboru že 28. junija, na vseh ljudskih šolah v Sloveniji pa 27. junija. d Kritika »Trgovskega lista«. — Glasilo slovenskih trgovcev piše v članku »Napovedi boljših časov« tudi sledeče: »Centralizem je treba začeti rušiti in ni drugega sredstva, če hočemo priti do boljših razmer. Uradno sc sicer že leta in leta »dekoncentracija« uprave napoveduje, dejansko pa lezemo vedno boli v centralizem. Tako so bile z novim finančnim zakonom centralizirane še neke ba-novin?ka trošarine, ukiniti se nameravajo bariovinske hranilnice, banovinski sveti postajajo vedno bolj samo olepšava za sprejemanje banovinskih proračunov, denarništvo enako leze vedno bolj v centralizem, da tako polagoma izginjajo zadnji ostanki nekdanjih samouprav. Mesto da bi se razširjala samo-6» postaje, ga najprej očistil rje, nato pa pričel svoje delo s čopičem. Komaj pa je nekajkrat potegnil s čopičem, je z levo nogo zadel ob žico. V naslednjem hipu je padel doli in se ujel na spodnji nosilec tako, da sta mu viseli na eni strani navzdol nogi, na drugi glava, z levim komolcem pa se je ujel na žico, ki je bila istoteko pod napetostjo 20.000 Voltov. Tam je visel precej časa, dokler ga niso opazili ljudje in obvestili transformatorsko postajo na Črnučah. Odtod so prišli uslužbenci, ki so ga s pomočjo vrvi spravili na tla. Pogled na mrtveca je bil strahoten. Razen čevljev je zgorela na njem vsa obleka, po telesu pa je bil ves zogljenei. za vse priložnosti naročite pri GentPSlnisiiiSPSiivLiubilsni. uprava ljudstva, se centralizem še širi. Naj se nam ne zameri, če po vsem tem ne moremo prav verovati v prihod lepših časov. — d 125 letnico šole v Črni pri Prevaljah praznujejo dne 28. junija 1936. d Iz zgodovine starih hiš ob ljubljanski Dunajski cesti. Lastniki hiš ob ljubljanski Dunajski cesti v bližini nebotičnika so te dni vložil pri okraj, sodišču 30 stanovanjskih odpovedi, s katerim zahtevajo, da se morajo najemniki stanovanj odnosno trgovskih prostorov in delavnic najpozneje do 1. avgusta izseliti. Te hiše, ki branijo marsikako krajevno zanimivost in ki jih stari Ljubljančani poznajo pod imenom »FrOhiichove« hiše, so stare nad 100 let, kajti to kaže letnica na ospredju prve hiše, kjer je zapisano Csr. 3 in 1796. Prvotni lastniki teh hiš so bili po zaznamkih ljubljanske zemljiške knjige Froh-lichi, ki so imeli na Vrhniki lastno pivovarno, iz katere so pivo vozili v prvi vrsti na Notranjsko in na Kras. V dobi tovornikov je ta pivovarna procvitala. Pred vojno je slabo obratovala zaradi hude konkurence. Hiše bodo popolnoma podrli. Ob regulačni črti, ki določa razširjenje ceste do nebotič-nikove črte, bodo zgradili veliko palačo, kajti za ta svet se zanima neka zavarovalna banka. S stavbnim podjetjem Dukič in drug se sicer še vodijo pogajanja, ki bodo ugodno končana. Sicer pa načrti za to palačo še niso predloženi mestnemu gradbenemu uradu. Skozi velika vrata, ki nosijo letnico 1796, so vozili v stari dobi vojaške krste, tam je bil glavni vhod v nekdanjo vojaško bolnišnico. Po Dunajski cesti pa se je nato uvrstil vojaški pogreb. Od leta 1841 je v zemljiški knjigi zaznamovan kot lastnik hiš Ant. Froh-lich, ki je leta 1877 umrl. Dediči so jeseni leta 1917 prodali hiše % ogromno vrtno skupino veletrgovcu Avgustu Tomažiču. Po njegovi smrti so nastopali kot lastniki Tomaži-čevi dediči, ki so hiše prodali. Sedaj so lastniki skupne hiš: ing. Dukič, ing. E. Stern, pek Ivan Piskar ter Matilda in Josip Zalta, ki imata v teb hišah tudi svojo trgovino z železnino. | banovinskih elektraren 8 krajevnimi veljaki v Trebnjem, Išt. Rupertu in Mokronogu. Dogovorili so se glede elektrifikacijo Trebnjega in krajev v mirenski dolini. Ob tej priliki sta se občini St. Rupert in Mokronog tudi že dogovorili o višini prispevka, ki ga bo treba dati za elektrifikacijo. Sklenjen je bil dogovor o načinu, kako bodo elektrificirani kraji plačevali svoj prispevek. Del prispevka bosta občini zbrali v denarju, primanjkujoči znesek, pa se bo kril iz elektrifikacijskega posojila pri Pokojninskem zavodu. Dohodke ža odplačevanje tega posojila bosta občini dobili iz pribitka na osnovno ceno električnega toka, ki kljub temu v teh občinah ne tlo dosegla 6 din za k i lova i uo uro, kar je še vedno zelo ugodno. Trebanjski in tržiški žu. pan sia obljubila, da bosta kar najhitreje pripravila vse, kar je treba še urediti glede plačevanja prispevkov, tako da bodo banovinske elektrarne tudi v Trebnjem in Tržišču mogle skleniti zaključne dogovore. Ker bo tudi vsa druga dela v polnem teku, smemo pričakovati, da bo v teh krajih že jeseni zasvetila banovinska elektrika. d Obratovanje je osfavilo lesno velepod-jetje Franjo Žagar v svojem obratu na Milanovem vrhu pri Rakeku. Stotine delavcev in voznikov je ob zaslužek. d O dr. Aleksandru Bodiju,' glavnem krivcu v aferi tihotapsko uvoženih preprog je »Domoljub« že poročal. Država je bila zaradi tega oškodovana za težke milijone. Sam Bodi je že zdavnaj na varnem, nekje za mejo, kjer bo gotovo preskrbel varno zavetje sebi in po krivici pridobljenemu denarju. — Bodi ni imel svojih pomočnikov samo v Bel- ■■■■■ najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. * Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. ■■■■nHiiinmminHHHiiin gradu, temveč tudi po drugih krajih naše države, tako v Mariboru, Celju, na Bledu in v Ljubljani in najbrže še drugod. Dr. Bodi je bil na Bledu zelo znana osebnost. Bil je na Gorenjskem na primer s bivšim predsednikom vlade dr. Srskičem, večkrat tudi z Jev-tičem, ko je bil ta še zunanji minister in pa predsednik vlade. Oblasti kolikor znano, še vedrfo niso dognale glavnega skladišča perzijskih preprog v Ljubljani. Na nekem skritem kraju je spravljenih — tako sodijo — kakšnih 30 do 40 najbolj dragocenih, seveda utihotapljenih perzijskih preprog. 0 vsem tem bomo še poročali, kadar bo kaj več znanega. d 1500 kg težkega morskega volka so ujeli ribiči na Jadranu v okolici Kraljeviče. d Za gospodarsko šolo v Svežini. Finančni minister je dovolil dravski banovini, da lahko najame posojilo 1,200.000 din pri Hranilnici dravske banovine za preureditev poslopij v Svečini pri Mariboru za potrebe kmetijske gospodarske šole. Gornjo odobritev je finančni minister tudi že predložil v potrditev ministrskemu svetu. ? V d Napredovanje elektrifikacije na Dolenj- | „„ ........ skem. Ono nedeljo so se sestali zastopniki j nedeljskem »Slovencu« čitamo v dopisu iz d Slovenska Krajina ali Frekmurjc strani, nego so tega krive težke gospodarski in finančne prilike v naši državi. Pri nas n! mogoče izvesti naenkrat popolnega sociahiegs zavarovanja, ker je naša država pretežne kmetska. Toda verujte, da je dobra volja na naši strani in da si bomo prizadevali, da ko. risti posameznih stanov v naši državi podpre-mo, a ne da jih zatreino. Samo s takim delom Slov. Krajine naslednje: Mislimo mi domačini, da je to naša zadeva, kako bomo svojo '.rajino imerfovali. Ime Prekmurje najdemo pred prevratom in po njem, to je res, vendar ludi ime Slovenska krajina (okroglina) najdemo pred prevratom in po njem. Torej s tom nič no dokažemo. Tudi s tem ne, če je ime Prekmurje znano pri ministrstvih. Sicer je res, da je izpeljanka iz Slovenske krajine težka, vendar sem čital tudi pred nekaj dnevi v »Slovencu« za prebivalce Slovenskih goric >Slovenjgoričanci«, ravno tako menda zveni : SlovenjkrajincU. Kalco naj se naša krajina imenuje, pa naj odločijo domačini sami. Pa se naj>oba naziva ohranita! Neki univerzitetni profesor pa ni tako trdno prepričan o nazivu Prekmurje in piše, da morda ima g. dr. Sla-vič prav, morda pa tudi ne. Sicer smo pa mi Slovenci in pustimo Kranjce, Stajerco in Hočevarje. Povejmo, kje smo doma in to naj lio vsakemu dovolj, naj nas potem naziva kakor hoče. Nekam naivno se mi zdi pisati o >SIovenookroglincih« itd. Prav tako bi se na in zdelo, če bi govorili o »Prekdravcih, Preksavcih, Prekkulpcih« itd. Pustimo to debato in dajmo Prekmurcem raje kruha in dela, da ne bo Slovenska krajina navezana na tujino. d 300.000 Din Je poneveril neki uradnik finančne direkcije v Banjaluki. d Ljubljano so obiskali te dni odposlanci poljskih, čeških, slovaških in bolgarskih železničarjev. d 400.000 Din primanjkljaja izkazuje okrožni urad za zavarovanje delavcev v Splitu. d Nesranuieža, ki je nadlegoval mlade deklice v ljubljanskem tivolskem parku, je stražnik spravil pod ključ. Pohotnež je 36 letni čevljarski pomočnik Franc Pestnar iz Čateža ob Savi. d V Rim in Neapelj, zanimivo, poučno potovanje po Italiji z avtom od 27. julija do 7. avgusta; ogled vseh večjih znamenitih krajev: Benetke, Padova, Firence, Rim, Neapelj, Pompej, Loreto itd. Podrobni spored pošljemo vsakomur zastonj. Dopise nasloviti: »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. d Romanje na Sveto Goro pri Gorici bo letos samo enkrat in sicer štiri tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek. Kdor se zanima za to lepo romanje, dobi brezplačna pojasnila ,če se javi najpozneje do 1. julija po dopisnici na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. d Moda, ki ne pride nikoli iz mode. Nič ni tako nestalno kot moda, vendar ena je vedno ista, katere se gospodinje drže že od praveka: nočejo imeti bleščeče belo perilo. Muke in trud Pranja so bo!j vate t razpoUgo in a; bilo vetrovno, »er bi bilo r. igače nemogoče ubraniti mi. kv=-r so sio-r. -a p&sjopja krita « s':an*>. je c ta! drvet fcii in gospodarskih poslopij, t -kodovaci so tr.se posestniki. Go-fnik :n r a pas««-.sika Seknika. živteo so k -reči še r-rjiii ir eoreč.h hlevov, pač ra je reerela j»> \~>i hišna oorerria io o:eki d Sir»U je »darila v gospodarsko poslopje Klemera Alojza na Dedu pri Hrastniku, ki je posoreio. 4 Umetni m!ia je i^srel v Trnovski visi pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Lastnik mlina Ivan Tramčar ima okrog 200. posestnika Tomaža 2mavca sprožil strel | v triletnega bratca in ga smrtno zadel. a v temni iio ga takoj prepeljali v banovinsko bolnišnico v Kragujevac, kjer so zdravniki na ranjencu izvršili operacijo, ki je trajala pet ur. Kljub pretoku krvi pa je ranjenec podlegel poškodbam. Pogreb se je izvršil v Kraeujevcu. d Tilnik si je ilomila pri padcu ?. voza pocestnica Jecl Julijana iz Korpule pri Šmarju zraven Celja. d Smrten padec s fešnje. Posestnik Fran-ko iz Kratnega pri St. Jerneju na Dolenjskem je splezal na češnjo. Na spolzki veji je omahnil. padel na tla in bil na mestu mrtev. -Franko je bil invalid in je imel umetno spodnjo čeljust. d Naboj šiber mu je raitrjrai frevoje. -Ono sredo popoldne so Pograjčevi pod Javorjem pri Šmartnem pri Litiji kosili. Okrog Na Rakek :. ki se je kot obmejna postaja iz male vasice razvil \ pravo mesto, te ob priliki vanja v Cerknici skoI dr. Rozman poslovi! temeljni kamen za novo cerkev, ki bo stala na "lestu Mire vaške cerkvice. JO so v senci počivali, pri tem pa ata se dva psa spopadla. Domači 18 letni sin Pavel Ku-lielj Je hotel psa spraviti narazen, pa je zamahnil g puško po kužetlh, pri udarcu je pa zgrešil ln udaril ob kamen, tako.da se je pušk« sprožila in ves naboj šiber je šel nesrečnemu fantu skozi trebuh ter mu raztrgal črevesje. Takoj so s kolesom poslali v Litijo !>o zdravnika, medtem pa ga je žunik Tomaž ; Javornik sprevidel. Zdravnik dr. Orel je z avtom bil takoj na Javomiku, kjer je fanta za silo obvezal ter ga takoj prepeljal v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Operacija pa žal ni uspela, ker je bilo črevesje preveč raztrgano. d Razne nezgode. V Ponovičah pri Litiji je v soboto padel z domačega skednja ter si zlomil desno nogo dveietnl posestnikov sin .ložek Savšek. — Na Hrušici pri Jesenicah Je v soboto sekal drva 41 letni železniški telegrafist Alojz Golob. Med delom si je odsekal palec leve roke. — Ljubljanska bolnišnica je sprejela 23 letnega delavca Franca Httnig-manna iz Rakitnice pri Kočevju. Na H6nig-manna se je med delom zrušil kup desk in ga pokopal pod seboj. HOnigmannu so deske zlomile levo roko ln ga poškodovale po obrazu n očeh. — Pod voz je padla in nato je kolo v,lo čez trebuh devetletni hčeri delavke Antonije Cvirn iz Ljubljane. Nevarne poškodbe. — Ledena posoda je padla z odra na glavo 27 letnem« delavcu Ignaciju Boršiču in mu prebila glavo. Revež, doma iz Gabrovca pri Pregradu v savski banovini, je v ljubljanski bolnišnici podlegel hudi poškodbi. — Avto je povozil 28 letnega splavarja Franceta Zinraj-ha iz Brezna pri Mariboru. Mož ima počeno lobanjo. — Opeka je padla na glavo dveletnemu Božidaru Žužku v Ljubljani in ga močno ranila. — S kolesa je jwidel ln se hudo pretresel 85 letni zidar Franc Zupan v Ljubljani. NOVI GROBOVI d A, kar si spravil, čigavo bo? Na Je- ranovem pri Mekinjah je umrla 77 letna ■lulijana Albrecht. — V Kamniku je preminul ekonom Ivan Kmetič. — V Brezovici pri Ljubljani je odšel v večnost zasebnik Matija Pograjcc. — V Podbrezjah so pokopali posestnika Janeza Gregorca. — Na Zgornji Ponikvi so djali v grob 80 letno Apolonijo Arnšek. — V Dravljah pri Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal Boris Crnic. —• V Stoprcah pri Rogatcu je umrla Frančiška Cvirnova, vdova po nadučitelju. — V Kranju je zapustil solzno dolino nadzornik proge Josip Svalj. — V Kapelah pri Brežicah je zapel mrtvaški svon 52 letni Mariji Kovačič roj. Blaževič. — V Mariboru je preminul Josip Strakl, skladiščnik drž. železnic v p. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali slaščičarja Janeza Pelikana. — V Slovenjgradcu je zapel mrtvaški zvon odvetniku v p. dr. Crnetu Ferdinandu. — Pri Sv. Jurju ob Taboru je umrla Julka Sm6u. — V Ljubljani so umrli: dvorni svet-nik v p. Anton Leveč, Mihaela Urbančič, vdova po mestnem cestnem nadzorniku Frančiška Leveč, mesar in gostilničar Pavel Košenina, višji sodni oficijal v p. Franc Matekovič, Anton Zupan, upokojenka Frančiška Medved roj. Kralj, poštni zvauičnik v p. Ivan Kalan, snažilka pri žel. direkciji Terezija Cotman iu soproga mestnega služitelja Amalija Zadnik. V vsako hišo »Domoljuba«! RAZGLED PO SVETU ....................................................aiinniMinii«iimiii«iaiia.....mamini lil imihi ^ nmm.......m.«.,...!. Abesmsko~ilaliianska vojna Po angleških poročilih iz Džibutija, italijanska zasedba Abesinije še davno ni končana. Med posameznimi važnimi središči, kjer se nahajajo italijanske čete in oblasti, je še mnogo prostranih, popolnoma nezasedenih krajev oziroma pokrajin. Mnogo je se-lišč, kjer Abesinci ne samo ne priznavajo italijanske zasedbe, ampak odkrito nastopajo proti nji. Italijani poskušajo polagoma razširiti svojo oblast tudi proti zapadni Abesiniji. Tam se je koncem letošnjega maja sestavila abesinska vlada z dedžasmačom Volde Mariamom na čelu. V južnih krajih Abesinije so na dnevnem redu nemiri in se vrše spopadi med domačimi in italijanskimi stražami. — Tudi iz Adis Abebe se čuje vsako noč streljanje. Čeprav so Italijani o okolici prestolnice uvedli za varnost zelo stroge mere in izvršili celo vrsto smrtnih obsodb, nikakor ne prenehajo pojavi razbojniških družin. Trdijo tudi, dn se je število domačinov v Adis Abebi zelo zmanjšalo. Mnogi Abesinci so zapustili prestolnico in odšli v notranjost dežele, da se pridružijo posameznim plemenskim poglavarjem, med katerimi se nekateri še nočejo pokoriti Italijanom, drugi pa koleliajo. Podkralj maršal G racijam je pred odhodom v Italijo sklical k sebi večje število bivših abesinskih višjih uradnikov, dostojan- ITALIJA s Drobiž. Nagrado 800 lir je dobila Fur-lanka Mikelut, ker je povila dvojčke. — Mrtvega so našli na gori Sabotinu nad Gorico 27-letnega Emilija Medena iz Doline pri Brdih. — Strela je med neurjem udarila 12-letno Felicito Braj-dot v Vipolžah na Goriškem, ko se je nahajala v kuhinji. Kakor ponavadi je strela udarila v dimnik. —■ Kaznovan je bil v Trstu mesar Ivan Konjedic, ker je kravje meso prodajal za vo-lovsko. — Pri nas v Jugoslaviji takih kazni ne poznamo, ker koljemo samo vole, krave pa imamo le za — pleme... MADJARSKA s Velika nesreča na Donavi. Dne 16. junija kmalu po polnoči, se je neki brod, ki vozi med nekim dunajskim otokom in Budimpešto, iz neznanega vz:oka potopil in je utonilo več oseb. Do 10 predpoldne so potegnili iz Donave 9 trupel. 15 oseb je nevarno ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Mislijo, da je bilo na brodu okoli 40 ljudi, tako da je usoda 17 oseb še neznana, vendar se sme domnevati, da so utonile. Do nesreče je prišlo takole: Strankarska organizacija tramvajskega osebja vladne stranke je priredila na tako imenovanem ljudskem otoku pri ujpestiju tovariški večer. Po končani zabavi so se ljudje vračali domov. Prevoz z otoka čez Donavo se vrši z zasebnim motornim brodoro, Kojc brod pripeljal do srede Donave, so opazili, da nekaj ni v redu in iakoj nato se je začel potapljati in jc v nekaj minutah popolnoma izginil pod vodo. Oblastva so takoj stvenikov in plemenskih poglavarjev. Imel je nagovor, v katerem je priznal, da so italijanske čete zaradi nepokornosti nekih abe-sinskih poglavarjev imele v zadnjem času zelo občutne izgube. Na cesti Adis Abeba— Desie so abesinski uporniki uničili tudi vefi avtomobilov. Grac.iani je rekel, da Ivo v bodočo za take in podobne dogodke poklical na odgovornost abesinske narodne prvake. Najpomembnejši dogodek preteklega tedna v mednarodni politiki je sklep angleška vlade, da se odpravijo sankcije uvedene proti ItalijL Angleški listi opravičujejo ta sklep, češ da je Anglija ogrožena na vseh koncih in krajih sveta in bi bil izid vojne a Italijo dvomljiv, ker je Italiia v zraku neprimerno močnejša od Anglije. Strokovnjaki bodo že vedeli, koliko je na tem resnice. Nekaj pa je gotovo: Ce je Anglija napram Italiji v vojaškem pogledu tako slaba, ni slaba od včeraj zjutraj, ampak že od prej ali vsaj od tedaj, ko je začela italijansko-abesinska vojna. Čemu potem sankcije proti Italiji, zaradi katerih je Jugoslavija pretrpela tako ogromno škodo? Nam, navadnim Zemljanom se zdi vendarle nekoliko preveč in več kot poniževalno za največjo svetovno velesilo, če je v šestih mesecih doživela s svojim Društvom narodov na diplomatskem bojišču z Italijo poraz, nič manjši od vojaškega poraza Abe-sincev na afriških tleh. izdala vse potrebne ukrepe za reševanje potnikov. Na kraj nesreče so takoj prišli gasilci in reševalno društvo. Alarmirali so tudi vojaštvo. Na bregovih Donave okoli kraja nesreče se je neprestano zbirala velika množica ljudstva, ki je z velikim zanimanjem sledila iskanju pogrešanih potnikov. Trde, da so bili vsi potniki v veselem razpoloženju. BOLGARIJA s Smodnišnica je zletela v zrak. V smodnik niči v bolgarski Sofiji je prišlo te dni do eksplozije. Delavcu, ki je opravljal svoje delo, je padel ogorek cigarete na patrono s smodnikom. Učinek je bil strašen. Polovica smodnišnice je zletela v zrak. Mrtvih je bilo na mestu 50 oseb, ranjenih pa nič koliko. AVSTRIJA s Drobiž iz Korotans. Na koroško-štajerskl meji so neznanci nameravali atentat na dunajski brzovlak. Na tračnice so položili več hlodov, bank>Tbarijch ii, um Mtter, imu *§•) . MjitramUm »Sesserajr v aaJMtr«!* In pa aejfcoljllsa dnevnem farzu, Vsiii vve bas&M posta napmlaatseje Poftot v BftSgMi, f ranoift, tfotamiijf ta Lasnem-burgu »jwejsmajs plaSta os saSe fakovm roemna. BIL6IM: K« mi-ti RrutltM. KAKUAl N. 1117-91 Para. S6LA& Ulh, No I4»M» M. Umi. MUMnOTRS; »•»»» tale«!"«*, Ifa iuhtovo poSIjenio bre»i>!»*n» neis čok. eaknatnloa katere pa je slučajno nek železničar še pravočasno zapazil. — V deželi je bivala hčerka ce-s.,; ia Karla. Adelheid. — Kresovi so letos dovoljeni samo v okvirju domovinske fronte. — Stidniarkn je začela z gradnjo šolskih poslopij v Medvedjem dolu in na Obirskem. TURČIJA Dosežen je že sporazum za tako zvano dardanelsko konferenco, ki se začne dne 22. julija v Montreuseu. Turčija bo smela Dardanelc utrditi, prevoz potniških ladij in tovornih ladij bo vedno dovoljen. Vojne ladje pa bodo morale mesec dni prej prijaviti svoje potovanje skozi Dardanelc, in ladja ne bo smela obsegati več kot 28.000 ton FRANCIJA s Načrt o uvedbi 40-urnega tedenskega de-lovnika in zakonski načrt o uvedbi kolektivnih (splošnih) delovnih pogodb je sprejel z veliko večino francoski parlament. — Stavkovno gibanje je v Franciji skoraj ponehalo. Večina delavstva se je vrnila na delo. Tudi zasedene tovarne so delavci mirno zapustili, ponekod celo v zelo veselem razpoloženju. Zato pa se je začelo opasno širiti stavkovno gibanje po Belgiji, ki ga izrabljajo v svoje namene komunisti. ŠPANIJA s Zaupnica za požig cerkva. V španskem parlamentu je vprašal voditelj katoličanov Gil Robles predsednika vlade zaradi številnih požigov katoliških cerkva po marksistih. Nič manj kot 250 božjih hramov je bilo uničenih od izbruha revolucije. Pri nato sledečem glasovanju je večina parlamenta izrekla vladi zaupnico. PALESTINA s Še vedno mnogo dela in skrbi povzroča angleškim upravnim oblastem revolucijonarno gibanje Arabcev v Palestini. Zdaj so predložile angleške upravne oblasti v Palestini angleški vladi v Londonu načrt, po katerem bi se Palestina razdelila v čisto arabska, čisto židovska in mešana okraja, da bi se tako zmanjšali povodi O veliki nesreči, ki se je nedavno zgodila v rumunski Bukarešti, smo že zadnjič obširneje poročali. Naša slika nam kaže razvaline tribune, pod katero je obležalo stotine mrtvili in ranjenih. za boje med Zidi in Arabci. Nadalje se angleška upravna oblast pogaja z Židi, da bi vsaj začasno prenehali z naseljevanjem v Palestini. RUSIJA s Na poti k demokraciji? Ruski sovjeti so pripravili načrt nove ustave, ki predvideva parlament z odgovorno vlado, splošno in enako volilno pravico ter priznava javno in zasebno lastnino. Vendar je volilni red tak, da bo bolj-ševiška manjšina še vedno popolen gospodar Rusije. DROBNE NOVICE Velike demonstracije zemljedelcev so bile v bolgarski Sofiji ob 13-letnici smrti Stambolij-skega. Letošnja italijanska žetev bo po uradni italijanski izjavi mnogo slabejša od lanske. IO1 11 -• i',,.i»rr;T a WrflfBtm j''imBmWl 20 leti so divjali^i boji ob rek, Somme. Si, ka kaže, kako so nemški topov, un.cli se svet zopet pripravlja na novo morijo... Najbogatejši dojenček na svetu. V Londonu sc krstili 3 in pol meseca starega sinčka danskega grofa ltaugwilza-Rewe„llowa in njegove žene. Grofica, kalere dekliško ime je Barbara Muflon, bo nekoč podei radi kako minuto posedeli, preden se vrnemo!« ie modroval plešasti lože, ki je bil starešina in Minc-in sosed. »E, jo bomo že dobili, saj se sama ne bo bra-nilal« jc bevsknil sitni Cene, ki jc imel jezik kakor strupenjača, a srce skopo in trdo kakor kamen. Ker je bil sorodnik ranjkega Mincincga moža, je prišel tudi med svate, kamor se je skoro vsilil. Dospeli so do hiše. Bila je zaklenjena, okna so bila zapolknana, nikjer ni bilo videti žive duše, kakor bi vse izumrlo. »Ali vam nisem pravil?« sc je smejal starešina in zlezel počasi z voza, potrkal na vežna vrata in prijazno pozdravi! s pojočim glasom: Dobro jutro nevesta, že se snieja bela cesta, čaka, ženin tc boga!, pojdi, gremo svatovatl Hiša je ostala zaprta, nič sc m zganilo v nji. Pači Oglasil sc je hripav glas: Kaj mi ženini bogati, naj ostanejo za vrati, moj bo, kdor ima srce, brez ljubezni vsak naj grel Ze hrošči Špela, preslica stara, dn sc ji le ljubil« je zarenčal spet Cene, ki jc bil posebno zeien in si je svoj debeli rdeči nos brisal in drgnil, dočim mu je znojno lice sijalo v tolšči in kar trepetalo. . Godci so spe! zaigrali, da hi nevesto omeh- j cah, saj bi že tako radi videli, da bi jim odprla. ' Pričeli so prositi. Svatje so obetali nevesti lepega in mladega ženina, jo rotili, naj ne bo tako neusmiljena, saj jo čaka vendar lepo življenje, dosti pogače in zdrave pijače, saj mlinarjeva žena nikoli žejna ne bo! »I.e sami žlampajte vodo!« se je spel zadrla Spela, ker jc slutila, da s tem posebno draži Cenca, katerega ni mogla živega videti, ker je tako mrzila njegovo skopost in trdosrčnosi. Cene pa ie same nestrpnosti kar stiskal pesti in bi najrajši glasno zarentači!, dočim so drugi vzeli vse za nedolžno šalo, čeprav bi se že radi od-teščali. Ljudje v hiši so ostali neusmiljeni, kajti običaj se mora spoštovati in nevesle ni kar takole spustiti iz hiše kakor mlado golobico iz golobnjaka. Se so se oglasila godala, zdaj so svirala divje in vihravo. Svatje so postali že nejevoljni, ker jim je bilo to oklevanje vendarle že pretirano. Kar so sc sredi kričave melodije nenadno odprla vrata in čez prag je priletela nevesta, za njo so se dveri takoi spet glasno zaprle. Neveste so se kar vsi prestrašili, lako je bila zakrpana in našemljena. Pa kako stara je bila. Kako tudi ne, saj je priletela čez prag teta Špela, ki je bila sama najbolj vesela te šale. Zdaj je stala tam, bolščala v svate in se glasno smejala: »Po sili sle me hoteli imeli, zdal sem pa tu! Kje pa je moj mili dragi ženin, da se popeljem z njim v cerkev k poroki, komaj čakam, da ga objamem!« »O ii teta tetasta, Špela špelasla, da se ti še toliko ljubi, kdo bi si bi! mislil?« se je režal starešina in jo povabil polsg sebe na voz. Zdaj pa je potrkala leta Spela sama: »Vrata odprite in dajte nevesto, mene ne marajo, starka sem siva, kakor bi revica bila jaz kriva, da sem prezgodaj prilezla na svet! Vrata odprite, hitimo čez cesto, čaka poljana, čaka nas niiva, čaka ljubezen, ki ne počiva, dokler poganja na svetu en cvet!« Vrata so se samo na pol odprla, a že jc godec Bincelj zagozdil vmes nogo. Naslednji hip se je prikazala nevesta in se smehljala vsa mlada in prikupljiva kakor kako dekle. Sama ni vedela, kaj bi rekla, kajti malo v zadregi je bila, pa se ie kar ujezila: »Če bi bila punica, bi nič ne rekla. Pa počenjate take neumnosti zdaj, ko sem bila že omo-žena!« Vsi so se zasmejali, le starešina se je nekam opravičeval, ko jo je miril: »Sam nc vem, zakaj smo danes tako veseli, menda zato, ker boš kmalu peeovska gospodinja. Saj si tako dobra ženska in nič veselega nisi užila pri svojem starem bolehnem dedu, vendar si ostala poštena žena. Prav zato te tudi proslavljamo, kakor bi bila šele danes prvič nevesta. Pa se nikar ne jezi!« Počakali so nekoliko m se okrepčali ter naio oblastno sedli na vozove ter se odpeljali. Zupraznovati so poroko. Veselo je bilo v Pečeh, kjer že zdavnaj ni bilo takega radovanja in pirovanja. Tudi oljar je bil na svatbi. V nekem kotu je ždel, a poleg sebe je imel Cilko. Vesel je bil gospodarjeve sreče in skoro zavidal ga je, ko jc videl, kako obraz žari Premišljeval je, kako je vendar čudno na svetu, da so nekateri ljudje srečni že od rojstva, drugi šele kesnele, a on se zaman bori z usodo, saj mu bo ležko kdaj zasijalo sonce ljubezni, kajti Cilka je ostala blazna, vendarle je ni mogel zapustili, ker io je ljubil zares nesebično in iskreno ler se (e vedno bol za njo. Šele drugi večer je bila svatba končana. Svatjt so se odpeliali domov in mir se je naselil med skalami. organizirale, k*kiuš (kaj bode »phovi odnosi u^na upravni ča noiittčai oblasti, kater« uj bodo prvenstvene ia katere apfc poAre-jene Haloge, Ha bodo zmotne služiti potrebam in interesom našega kmeta in da končno — kar ni nič manj rafcio — ne bodo predrage. O veliki noči jo listi prizesli izrleček uredbe o kmečkih zbornicah, kot io je izdelala posebna komisi-a v ministrstvu za kae-t! stvo. Priznati moramo, da nas ta osnutek ni zadovoljil Predvsem vsied tega ne. ker predvideva, da bi se kmečk* zbornica bavila največ s pospeševanjem kmetivstva kot stroke. ne glede na to. koliko je to areieno s sedaj veljavnim zakonom o pospeševanju lune-tiistva. Tako bi lahko nastal dvojni tir v kme-tiisko-pospeševalni službi: deloma bi io vršila spravna oblastra, deloma pa kmečke zbornice in bojimo »e. da bi tukaj ne bilo pravega »oglarja. Poleg tega bi bila taka kmetijsko pospeševalna služba odločno predraga. Se marsikaj dragega je, kar tu t tem osnutku ne zadovoljuje. Z ozirocc na to je Kmečka zveza dala pobudo. da naj se izdela nov osnutek Uredbe o kmečkih zbornicah. ProjtJa je gospoda bana, da odredi posebno komisijo, ki naj izdela tak osnutek skupno z zastopniki prizadetih organizacij. Te dni se bo vršila v tej zadevi posebna anketa (razgovor), kjer bodo sodelovali zastopniki banske uprave, Kmečke zveze, zastopniki poljedelskega delavstva i. dr. Da bodo čitatelji »Domoljuba, in člani Kmečke zveze poučeni, katera vprašanja bo treba pri tej priliki razjasniti, naj jih na kratko navedemo: t. Ali naj bodo Kmečke zbor&ice samo stanovska zastopstva kmečkega stana, ali naj »pada v njih delokrog tudi neposredno pospeševanje kmetijstva? V kolikem obsegu? Ali naj posredujejo tudi pri vnovčenju kmetijskih pridelkov? Tdio, kometi slišno sta zakonca odprla dvcr in šla v jasno mesečno noč. Zamišljena in skoro plašna se jc Minca zastrmela v čeri nad seboj, ki so iilile kvišku nagnjene daleč naprej, kakor bi vedno padale in bi nikoli ne dosegle lai. Počasi sla se napotila ob vodi. In zdaj ie pričel ženin šepetati svoji nevesti kakor mlad ljubimec Pravil ji jc o svoji ljubezni Pozabil je, da ni več mladenič, govoril ji ic iz duše Poslušala ga je in mu pritrjevala, se blaženo smehljala in ga opazovala. Ko se ie zazrla v ske-line. je začutila trenutno grozo, a pol (-m sc je takoj pomirila, saj ie imela poleg sebe krepkega moža in ničesar več se ni, hala Scle, ko je včasih izsledila v njegovih besedah kako tegobno misel, ki se ie m mogel od-križoti roti ta večer, ga je pogladila po glavi in se mu ljubeče nasmehnila: »Ce ne bo tu za naju. če ne bova imela sreče, pn pojdeva od tod, kajne moj dragi? Zdaj imava tvoie posestvo na poljani, pa še moj dom, ki naiu takoj sprejme ves lep in prijazen ter udoben Te pečine jo menda preresne in premrke!« »Privadiš se jih in rada boš tukaj!« jc omenil moz in cuhi da bi se njeni želji težko upira!, če bi holela od fod. »Rada bom iu, če bom vedela, tla si h srečen med temi čermi, če pa ne boš greva r«c ven na plan, kjer je sonce in dan in vejche! Roda sem tu. ker si ti tu, a brez tebe bi sc nikoli ne privadila teh kleči!« Ozrl se je po skalah: »Meni je, kakor da se je v teh nekaj urah, kar si h tu. vse spremenilo in oblažilo. Mlin je ves prazničen in prijazen, vse je prenovljeno in pomlajeno, vse ima vesdejši izrazi In sknline? Kako so bile vedno mrke, a zdaj so drugačne popolnoma drugačne! Da, draga, ti si z menoj in li si storila čudež, ne ti, temveč tvoja ljubezen! Trenutek sc jc zamislil, nakar je obicl svojo ženo in ji zašepetal: 2. Kdo »ai ima vohvao pravico v krneč k« iho»T»:ce"' 3. Ali in kako n*j bodo zastopani kmetijski delavci? 4. Ali aaj velja v olivna dolžnost? 5. Ali naj sc ustanove samo banovinske zbornice, ali naj se že obstoječi okrajni in občinski kmetijski odbori'vtelesijo zbornicam? 6. Ali naj se ustanovi tudi osrednja kmečka zbornica in kakšen naj bo odnos banovinskih zbornic do nj«? 7. Kako aaj se itvrte volitve v kmečko zrornico? Neposredno ali po delegatih? S. Kako naj se financirajo kmečke zbornice? Kakor j« že iz teh vrstic razvidno, je od, rtih še cela vrita vprašanj, o-d katerih dobre aii slabe rešitve oo končno odvisno, ali in v koliko bodo kmečke zbornice ustrezale potrebam našega kmeta. Kmečka zveza bo napela vse sile, da se kmečke zbornice končno organizirajo tako, da bo naš kmet v njih z zadovoljstvom in ponosom gledal svoje stanovsko zastopstvo in ki bodo po svoji moralni sili in avtoriteti tudi v pogledu pospeševanja kmetijstva in vnovče-vacja kmetijskih pridelkov zmožne braniti njegove interese. Kmečka zveza na pakadu V rcviici ie treba občudovati, s kakšno brzino sc širi organizacija Kmečke zveze po deželi. Kljub temu, da so sedaj liudie prezaposleni s košnjo ter se vrše po deželi različne prosvetne pri-reditve, število ustanovnih občnih zborov za krajevne Kmečke zveze narašča od nedelje do nedelje. Samo na področiu ljubljanskega organizacijskega vodstve je bilo v nedeljo, dne 21. t. m. ustanovljenih pet novih Krajevnih kmečkih zvez, a za šesto se je vrši! pripravljalni sestanek. Kar pa organizatorje Kmečke zveze navdaja s posebnim veseljem, je mladina v Kmečki zvezi. V nedeljo, 21. t. m. se ie ustanovila Krajevna kmečka zveza v Horjulu. Kljub temu, da je bi! I la občni zbor raz«is'"a ielc &o sv maši se ie zbralo v društveni dvorani nad 50 gospodov in kmečkih fanfov, ki so r velikim zadovoljstvom vzeti na znani* poročilo lairaka Glavnega odbora g. 5 e nk a , ki ie poročal o kmečkih zbornicah o kmečkem programu in drugih vprašanjih. Zavedajoč se pomena kmečke zveze, 30 volil: člane načelstva s posebno vestnostjo, in fo ne-le one za vodilna mesta, ampak tudi zastopnike posameznih vasi. za načelnika ie bil izvoljen mlad fanl, lov. Bas-bč Tone, sin posestnika in župana absolvent kmetijske Sole. Z ozirom na fo, 5! 0d te Kraievne kmečke zveze v resnici veliko obetamo. V S!. Vida no Uublfano se je zbralo po prvi sv. maši ni»d 100 n^ših gospodarjev in kmečkih fanlov, čeprav so mnogi zaposleni s pripravami za prosvetni dan. V imenu pripravljal, odbora je poročal g. dr V o r š i i iz Ljubljane, katerega >e-dernata izvajanja so vse navdušila zo Kmečko zvezo. Tudi fukaj so prijele za vodstvo mlade roke; z« načelnika ie bi! izvoljen tov. Knific, sin posestnika iz Medna in absolvent kmetijske Sole. Tudi v St. Jošfu nad Vrhniko so sklenili ia-mošnji gospodarji, da si bodo za bodočo občino St |ost ustanovili lastno krajevno kmečko z vezo Ustanovni "Mni zfeer Krajevne kmrfkr r Kranjski gori »e je vržtl v dvorani Ljudskeca doma v nedeljo 21. junija. Udeležilo se ga je ve- ilko število n ož io fantov. Občni zbor je vodil tov. Franc Gregori :i Kodkorena, ki je tudi poda! po-rofilo pripravljalnega odbora In prečital pravila, ki so jih navzoči odobrili. O potrebi orjisniilr&nja kmečkega ljudstva in o ciljih in delu Kmečke zv<>. ze pa je govoril tovariš Rozman Jakob, posestnik iz Bohinjske Bistrice. .Navzoči so z velikim zanimanjem sledili njegovim isvajanjem in so mu vet-krat navdušeno pritrjevali. Izjavili »o, da je fan, da se vs* podeželje organizira v Kmečki zvezi. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika lov. Košir Janez, posestnik v Kranjski gori. Predsednik KZ v Beti Krajini Na Suliorju pri Metliki se U! v nedeljo ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze. Udeležilo se ga ie 80 zavednih kmečkih gospodar;«, ki so bili vidno vzradoSčcni. ker jftt je obiskal predsednik in voditelj Kmečke zveze g. Bradat. Z izrednim zanimanjem m zadovoljstvom so sledili jedrnatim izvajanjem g. Brodaiia, ki jim ie v enotirnem govoru lolmačil nuinost kmečke stanovske »Da, ljubezen ie skrivnost, ki dela čudeže. In ljubezen bo blagoslovila te peči, kjer je prekletstvo- Zdai, ko bomo živeh tod ljudje, ki se liubimo globoko in resnično, bo zavladal tu drugi duh poln skrivnosti in lajinstvenosli a tudi poln dobrote in miline « 1 Poslušala ga je in sc ljubeče smejala. Zagle- i dala se ie v njegove oči m obSIo jo je sladko j genotte. &ik> ji je, da sta oba mlada, da nista i bila nikdar vsaksebi, da sc njuna liubezen ni nik- j dar prekinila, temveč ie bila večna kakor opojna | pesem rajske ptice, ki io ie pela dolgih sto let, pa je bila sladka in mila, da si je menih, ki jo je poslušal, mislil, da ji prisluškuje samo nekaj Kratkih ur. Ko sta se počasi vrnila v hišo, sta bila oba leno trudna hi šla sta počivat kakor dva mlada novoporočenca polna nežnega blaženstva. 6. Oljar e malega Miklavža telesno dobro vzgojil, kajti deček je poslal zelo krepak in ie komai štirinajstleten podrl na fla že vsakega šeslnaist-Ictnika. Bed sc sploh ni nikogar. Oče ga je skušal sam po svoje vzgojili, svaril ga je in učil, a fant ie bil trmast in očetova beseda ni kdo ve koj zaleglo pri rtiem. Oče ga je večkrat opazoval in vesel ga je bil, !e skrbelo ga je, da bi deček nc posta! prelepač, saj so se tedaj Gorenjci včasih pretepali kakor za slavo, zlasti je bilo zakoreninjeno sovraštvo med kmetskimi fanii in mestnimi rokodclfiči, ki so se šteli za meščane in so radi podeželske fante zafrkavali in se z niih norčevali. Sicer jc bil Miklavž v duši dober kakor otrok in nikogar ni nikoli izzival, samo krivice ni mogel trpeti m jc rad takoj posege! vmes, kjer jc spoznal, da se godi komu krivica Deček je imel mnogo očetovega na sebi, česor se je Pečovski zavedal m sc je zanj bal, kar jc fislo, kar je sam ' molče čuvslvovai njegov sin, kar očitno odobraval in priznal ter se ni bal nikogar. 1 Večkrat ic Miklavž srečal župana, ki ga ie vsokič jaostrani pogledal, sai nI mogel pozabiti Teobaldove smrti, čeptav mu je žena darovala šc drugega sina Starec ie navadno pogled.tl v sir on, čeludi ga je mlinarjev vedno prnazno pozdravil ln prav samo župan ie bil edini člowk. ki sc ga k Miklavž resnično bal, ne zavoljo njegovega županskega dostojanstva, lemvcč le, ker ie njegov prijatelj Tcobald tako žalostno končal v pečeh fer si ic Miklavž Se kesneje vedno očital, da ie samo on zakrivil dečkovo nesrečno smrl. čeludi je vedel, da ni mogel obdržali vrvi in je ni nalašč spustil Miklavž ie vede!, da ima župan moč. da on lovi v vojake čc ireba, a tega se ni bol in ni niti mislil na lo. ter je večkrat rogovili! po mestu, to IC bi! komaj šestnajstleten. Morda hi se Miklavž res preveč spridil, sai le že rad pogledal tudi v krčmo, kar oče ni opazil, ker je bil preveč zaposlen z delom «1 gospodarstvom. Vse pa je videla Minca. ki ie bila skrbna gospodinia in sc ie bela ne samo zn svojega moza temveč ludi za njegove oiroke, zlasti je pazila na Miklavža, sai ie vedeln da bo le-la enkrat pečovski gosriodar ln tako je Minca nekega dne priiazno in mirno povedala svojemu možu, da jo Miklavž prezira, da ona siccr ne zahteva, da bi jo kliral za maier, kar je brezmisehio, ker se fant zaveda, da je le njegova mačeha. Toda njegova dolžnost je vendar, da jo spoštujem in sluša, sai ie žena niegovega očeta. Zaupala mu je tudi, da je opazila. da je bil mladenič nekajkrat vinjen, dišal ie po vinu in kalno gleda! predse Nazadnje je pripomnila možu. da je o te"1 molčalo nckai časa. o ker je spoznala, da je za fania bolje, če ga oče trdo prime, mu ie pač zdoi zaupala, nikakor pa ne zavoljo tega, da bi čutila do njegovega edinca kako mržnio ah sovraštvo Mlinar, ki mu jc žena prinesla novo pomlad In je s svojo ženskosljo iri nežnostjo zelo blago- organizacije >n načrte Kmečke zveze za delo v bližnji bodočnosti. To delo gre predvsem zn tem, da <»«• ntnSomu ktinctu-gosj&odorsko' pomaga. — tov. Leopold Nemariič je g. Brodarju pojasnjeval potrebe Bele Krajine 1n naloge, ki tu čakajo Km. zvezo. Vsi navzoči so izrekli svoje neomejeno zaupanje v Kmečko zvezo. Za načelnika je bil izvoljen tov. Leopold Nemanič, Za tem se je vršil ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze v Metliki. Vodil ga je bivši poslanec in naš zaslužni prvoboriielj g. Ncmanič Joško iz Zclebeja. Navzočih je bilo nad 100 mož in fantov. Tudi tukaj je poročal g. Brodar in je bilo veselje zaradi njegovega prihoda izredno veliko. — 7.a načelnika te krajevne Kmečke zveze jc bil izvoljen tov. Neinanič Joško ml., sin posestnika in bivšega poslanca. — Prihod g. Brodarja med tovariše-kmete v Beli Krajini je bil za ie pravi praznik. Vsi so želeli, da jih po lepo uspelih občnih zborih obišče na domu. Kolikor je mogel, jim je ustregel, saj je stal cel dan med njimi. Videl je lahko, kako jc-Bela Krajina zvesta našim svetinjam, videl kako udanost in zvestobo si ie s trpljenjem, ki so mu'ga prejšnji režimi prizadejali, pri teh ljudeh zaslužil. Tudi po drugih oblinah Bele Krajine so priprave za ustanovitev krajevnih Kmečkih zvez v polnem leku. V kratic m se bodo vršili nadaljni občni zbori in zato upravičeno upamo, da bo Bela Krajina v najkrajšem času vsa v taboru Kmečke zveze. USTANOVNI OBČNI ZBORI KRAJEVNIH KMEČKIH ZVEZ V ponedeljek, dne 29. junija (praznik svetega Petra in Pavla): Vinica v Belokrajini, ob 11 dopoldne govori lov. B e n k o , tajnik glavnega odbora »Kmečke zveze« v Ljubljani Drngatuš v Belokrajini, ob 7 zjutraj govori lov. B e n k o Čistili. Srednja vas v Bohinju. Ob II dopoldne v občinski dvorani, govori tov. Rozman Jakob iz bohinjske Bistrice. Stari trg pri Ložu. Za birmanskega botra je bil g. ban dr. Marko Natlačen, nadomcstoval ga je g. Avsec Ivan, Knežja njiva, predsednik fantovske Marijine kongregacije. Birmanec jc bil iz ugledne krščanske rodbine Hribarjeve iz Bloške police. PO DOMOV ZAHVALA Podpisani Janez Kune, pogorelec iz Moravške gore 39, s tem potrjujem, da mi je gospod Leopold Brzin, župnik pri Sv. Križu pri Litiji, izplačal 1000 (entisoč) din kot požarno podpo.-o uprave »Domoljuba* v Ljubljani. — Obenem se kar naj-topleje zahvalim upravi »Domoljuba; za ta veliki dar in ostanem zvest naročnik »Domoljuba«. Ker »Domoljubi v resnici skrbi za kmetski stan, zato ga vsem kmetom prav toplo priporočam. — Sv. Križ pri Litiji, 15. junija 1936. — Kune Janez t. r. Gorenjski prosvetni Sabor v ŠL Vidu na Ljubljano V nedeljo 5. julija se bodo zbrale v št. Vidu nad Ljubljano množice prosvetnih delavcev in njihovih prijateljev, da skupno z domačim, najstarejšim kat. prosvetnim društvom v Sloveniji proslave 70 letni jubilej tega društva. Člani Blaž Potočnkove čitalnice so vsi na delu, da bodo slovesnosti kar najbolj veličastno potekle. Posebno pozornost vzbuja tekma narodnih noš v nedeljo popoldne s krasnimi nagradami za naj-lepše narodne noše. Na sporedu je tudi »štehva-riien, ki bo pokazalo del lepih koroških narodnih običajev. Dolžnost vseh članov naših gorenjskih, društev je, da se tega tabora potnoštevilno udeleže. Posebno narodne nc"e. okrašeni vozovi in okrašena kolesa so dobrodošla za udeležim pri sprevodu. V sprevodu nastopijo oficijelno ludi člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov. Spored : 4. julija: ob 18 promenadni koncert, ob 20 slavnostna proslava 70 letnice Blaž Potočnikove čitalnice s pravljično igro »Zlatorog*. 5. julija: ob ti sv. maša zadušnica za umrle člane BPC in žalna svečanost na grobu Blaža Potočnika, ob 7 zbiranje pred cerkvijo, odhod k sprejemu na kolodvor, ob H sprejem na kolodvoru, manifestacij-ski obhod, ob 0 na igrišču sv. Stanislava cerkveni govor o 1050 letnici smrti sv. Metoda, sveta maša z ljudskim petjem, nato prosvetni tabor, a) ob 70 letnici Blaž Potočnikove Čitalnice, b) krščanska prosveta, po U sprejem gospoda bana in slavnost. na otvoritev obrtne razstave v ljudski šoli, ob II popoldanska služba božja, ob 15 in pol: ljudska zabava s koncertom na veseličnem prostoru pred Ljudskim domom, tekmovanje narodnih noš, narodne igre (štehvanje, ples pod lipo), srečolov, prosta zabava. * d Narodne noše na Gorenjskem in v ljubljanski okolici! Za prvi naš prosvetni dan, ki se vrši 5. julija t. 1. v St. Vidu nad Ljubljano, razpisuje Prosvetna zveza revijo narodnih noš. Ocenjevala bo strokovnjaška komisija in 4 najlepše, pravilne narodne noše prejmejo lepe nagrade Prosvetne zveze. Po eno nagrado dobe t moška, 1 fantovska, 1 ženska ir. 1 dekliška narodna noša. Ker je to po dnevih preganjanja prvi naš prosvetni dan, ne sme ostati doma prav nobena narodna noša naših ljudi. V nedeljo, b, julija, vse v št. Vid nad Ljubljano na manifestacijo slovenske besede in slovenskih običajev. Fanlovslti tabor v Kostanjevici V nedeljo 5. julija, na praznik slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, se zbero fantje iz leskov-ške dekanije pri Materi božji dobrega sveta pri Kostanjevici na svoj tabor. Ob 10 bo sv. maša. po maši na prostem petje; nato govor priljubljenega govornika g. dr. Joža Basaja. Ob koncu pesem: Povsod Boga. Fantje, naš je ta tabor, naj ne bo nikogar, ki bi ta dan ostal doma! Proslava 100 letnice Josipa Stritarja Dne 4. julija ob R zvečer: Godba otvori uvod v proslavo. Deklaniacija. »Turki na Slevici.« Mladinski zbor iz Vel. Lašč zapoje: »Mlade vojake, Predice, Kokljo.c Govori g. banski inšpektor Ivan Dolenec. Mladinski zbor iz Ribnice zapoje »Oba junaka< in »Žabjo svatbo*. Recitacija iz Zorina, iz Spominov, Pikin Joželt. Dvoglasno petje s sprem-Ijevanjem planina: »Izgubljeni sin t in »Spomladi drino uplivala nani, da je postal ves prerojen, ie jriče! zdaj s svojim sinom nemo borbo Miklavževe svobode ie bilo kmalu kraj. Oče je budno pazil nanj in kmaiu spoznal, da včasih rod polcnori, sc izogne dela ler raje po-leda ali leži v kakem skritem kolu v senci ter strmi kvišku. I Kmalu sta zaplesala. Mladenič ie zdaj moral bih povsod zraven, zn vse se ic moral zanimali, vse ie moral vedeti. Oče ga ie krepko pesti), saj je takoi spoznal svojo napako, da sc je premalo britjal zani Prt jedi je moral sedeti fant med oč<-iom in gospodinjo. Pečovski ie budno pazil na njegovo obnašanje napram ženi in ga ie tudi opozoril, da mora Minco spoštovati ker ni samo menova mačeha temveč tudi žena njega, ki mu je oče ter skrbna gospodinja, ki skrbi za vse, zlasti zani, kol za svojega sina, zato ie pač lahko napram nji obziren in dober, če hoče, da poslane enkrat res pravi pečovski gospodar. Mladenič je vedel, da je nastala med njim in očetom vrzel, čutil ic, da ie oče vzel vajeti v roke in mu hoče vzeti njegovo, tnko nalohko pridobljeno svobodo. Ni hotel kloniti Oče pa ludi ni popustil in mu je vsak poskus, da l>i sc protivil, že kar v kali zadušit, dn bi sin vedno boli čuiil nad seboj krepko očetovo pest Nekega dne sla delala skupaj v mlinu 'Miklavž je nekai godrnjal, ko mu ie oče ponudil zimnalo sito, da bi presejal moko Mladenič ie sito sunkoma potegnil k sebi Oče je čuiil listi sunek in ujel sinov neprijazni pogled. »A tnko?« je mirno deinl mlinar m skočil k i Hemu ter ga objel čez pas ' i Mladenič se m hotel z očetom pretepali, o i skušnjava ga ie premagala, do ie želel poskusili niegovo moč kar mu ie bilo takoj žal, kajti Pečovski ga je nameraval Ic potisniti v kot in mu Priložiti zaušnico. Ko pa ie opnzil da se sin pro-nvj. ie zardel kakor kuhan rak, megovi roki sta '•■kor dvo železna Primoža zgrabili fatiia Ze ga jc položil na tla kakor paglavca in mu jih naložil po zadnii plati. Potem ga jc dvignil kol mlado mače, ga postavil na noge, odprl vrata in ga sunil na dvorišče. Skušal ic biti miren, ko ie sinu dejal: »Za kazen, da sc ne boš več spozabil, boš od jutri naprej dotlej, da le spoznam spet za vredne na nositi ime Pečovskih, poslal pri nas semo navadni hlapec s pravico vsakega drugega hlapca, tudi spal boš v hlevu. Za nocoj pa kar izginil Prosi Pelra nai le prenoči, ali pa pojdi kamor hočeš!« Zaprl ic za seboj vrata in se oddahnil, kajti ležko mu ic bilo lako slrogo nastopati proli lastnemu sinil, ki ie bil ves njegov ponos, a vedel ie, do surova sila včasih mnogo pomaga in zelo vpliva rta take mlade, še ne dovoli razvite ljudi, ki zelo spoštujejo telesno moč. Miklovž ie res šel k oljarju in mu bridko potožil svoie gorje, toda opravil je zelo slabo, sai ga ie Peter skoro napodil Sele, ko mu ie pripomnil, da mu ie oče sam rekel, naj se zateče l< njemu, mu je le nerad dovolil, da ie prenočil pri njem Toda prizanesel mu pa oljar ni in si ga jc pošteno privoščil, češ, da jc vedno upal, da bo vzgojil iz Miklavža pravega ponosnega pe-čovskega gospodarja, ne pa kakega lenega pretepača, v kakršnega se zdaj fant na žalost razvija: Oče sam je bil vesel, ko ie videl, kako si napredoval, ko si bil še deček Učil sem te plavali, dvigali skale, metali kamenje in gibanja na prostem Bil sem prepričan, da postaneš pravi junak in veselic svojega očela. Res si junak, a kakšen? Pretepači so že pričeli kazali s prstom za teboj, češ. da |ili boš enkrat vse posekal Ali meniš, da ie lo kakšno iunašlvo? Moliš se fantič! fie zciai te premikasbm in te bom tudi še čez nekai lel, čeprav sem suh kakor posušeno bedro, ti moč ic v meni. ki ie nikomur ne kažeml Da, nekdaj me ie sukal hlapec Tomaž kakor vrtovko in lisic sramote nisem pozab;!! Vadil sem sc m sam sem postal močan kakor hrust, čenrflv sem navidezno šibek. Porabljaj moč pri delu in bližnjemu v korist, ne pa za igračkunje, za meletije in pretepanje!« »Krivice ne morem trpeti!« je oporekel Miklavž »Tista pretepaška pravica ali krivica, sla si obe podobni, saj si ju pretepači dele po svoje. Ne vtikaj se vanje in pusti jihl Deloj doma in bodi priden, sicer boš enkrat staknil plačilo, ki ga dobi vsak, kdor rad kaže svoio moč. A tisto plačilo je kaj žalostno — nož v hrbet!« Naslednii dan ie pričel Miklavž hlapčevati in tudi spal ic v hlevu pri živini Cez štirinajst dni pa ie prosila zani Minca, saj ga ie rada imela, ker je bil sin njenega moža in kar mučno ji ie bilo, ko je opazila, da je mladenič postal potrt. In Pečovski se je takoj omehčal. Vse je bilo pozabljeno Miklavž je spoznal io dobro šolo in lotil se ie pridneie dela ter se zanimal za vse poslovanje, da je bil oče poslej z njim kar zadovoljen. 6. Drugo zimo, potem, ko se ic Pečovski oženil, ni padlo skoro nič snega. Zima je bila izredno mila in mlin je mlel skoro noč in dan, da so ljudje kar zavidali mlinarja, ki je dobro služil, čeprav se ni nihče inogcl pritožiti, češ, da icmlje krivično merico. Bližal se je božič Gospodar in gospodinja sta se ga posebno veselila, sai ie njuna ljubezen pri vsaki sivari in pri vsakem dogodku vzbujala v njunih srcih neko posebno zadoščenie in bho srečo Pted Tremi kralji ie hodil gospodar po mlinu, hiši in hlevih, v roki ie nosil kos krede .in na v sivk a vratu ie začrtal tri križe in začetnice treh v gozdu«. Igra: Oderuh. Prizor >Na senožeti., >rikin .ložek . Mešani zbor iz Vel. Lašč^ zapoje: >Pozimi iz šole«, »Večerno;. Godba zaključi večerno proslavo. V nedeljo 5. julija: 01) štirih zjutraj budnica. Sprejem gostov po prihodu vlakov in odhod v Podsnireko. Služba božja ob 10.30 v Podsmreki. Govor in odkritje spominske plošče. Petje: Molitev za slovanski rod. Govori zastopnikov društev in korporacij. Deklamacija: Doma. Bože pravde. Po proslavi povratek v Vel. l.ašče na veselico s pestrim programom. Udeleženci, ki žeie imeti stmovauje, naj se obrnejo na Odbor za proslavo v Vet. Laščah. Vsi udeleženci imajo pravico do polovične vožnje. Odbor bo storil potrebne korake, da bi se vožnja znižala na četrtino in bo o uspehu naknadno v časopisih poročal. Odbor. Na Velehrad! Zaključek velikega mednarodnega kongresa Apostolstvu sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo, dne 19. julija. Slovenski romarji bomo svoje potovanje na Velehrad uredili tako. da bomo najpozneje v soboto 18. julija zvečer dospeli tja. Potovali bomo z železnico in avtobusi, kakor si bo kdo izvolil. Za potnike z avtobusom bi bil prikladen sledeči spored, ki se bo pa lahko na zeljo potnikov spremenil. Odšli bi v četrtek 10. julija in se vrnili v Ljubljano v sredo 22. julija šli bi čez Maribor, kjer bi ee nam pridružili potniki iz Maribora, Gradec. Dunaj. Ko si ogledamo Dunaj, gremo skozi Bratislavo na Velehrad. kamor pridemo v soboto zvečer. V ponedeljek pridemo v Prago. V sredo iz Prage skozi Liuz, Jezersko nazaj. Ako se priglasi za avtobus 3f> oseb, bo stala vožnja 8oO.— dinarjev, ako jih bo več, bo manj. Stroške za brano in prenočišča poravna vsak sam, ker ei lahko poljubno izbira ceneje ali dražje. Vožnja z brzovlakom stane II. razred 2.170,— dinarjev, III. razred 1.380 din, ako bo manj potnikov kot 25. Ako jih bo več se bodo dobili znatni [•opusti, tako da bo stala vožnja z vlakom III. razred največ SHO din. Ako bi 6e jih pa priglasilo več sto. bi imeli pa svoj vlak, kar bi bilo pa še veliko ceneje. Potniki za avlo naj 60 prijavijo najkasneje do 5. iuiija, potniki z vlakom pa do 10. julija. Sicer je pa najbolje, če se priglasijo vsi čimprej in pošljejo 50(> din na račun. Vsa pojasnila daje 2upni urad sv. Cinla in Metoda v Ljubljani. Iz raznih krajev Vače. G. urednik! Dva dopisa, ki anio vam jih poslali, ste lepo djali v koš. Nam se seveda io ne zdi prav, ker bi vašim bralcem privoščili užitek, ki bi ga imeli, ko bi brali še nadaljno storijo o vaških fašistih: kako so se pritožili na upravno sodišče, na občinske stroške seveda; kako čakajo, kakšen bo končen obračun o njihovem gospodarjenju in kdo bo plačal eeho; kako se zlasti eden še vedno tolaži z upanjem na tisti čas, ?ko bomo zopet mi na vladi«; kako obeta grom in strelo na vse tiste, ki so napravili konec njegovemu plodonosiieniu delovanju pri občini Ali pa mikavno zgodbo o vaškem teletonu, o potočar-ski podpori, briški cesti, o občinski tehtnici, o ba-novinskih kolekib, o dveh krstah za enega mrliča itd. Same mikavnosti, s katerimi «e je fašistovski rod na Vačah ovekovečil za vedno. Ce bi g. urednik pustil takole stvar podrobno opisati, bi se vse lepše bralo, škoda! — (Opomba urednika: Mislili smo, da nas hoče kdo povleči za nos, zalo so Sle vaše storije v koš. Kakor pa vse kaže, so pa le resnične! Zato prosimo, da nam jih še enkrat napišete. Posebno zgodbo o vašem telefonu bi radi slišali naši čitatelji!) Hotič. Lansko leto so zgradili na Savi pri Litiji lesen most, ki je po večletnem moledovanju spojil povšnlške hribe s kolodvorom in s svetom. Sedanji rod bo pomnil, s koliko nevarnostjo pa tudi p koliko sitnostjo so se poprej morali ljudje prevažati čez deročo reko. Človek bi sodil da bo novi most na Savi odprl oči prebivalcem, ali vsaj odločilnim činiteljem po vaseh od Ilotiča gori do Dolskega, da bi se začeli spraševati, če ne bi bilo neprimerno bolje in naravnost zgodovinska pridobitev, ako bi se mesto zamudnega in nevarnega čolna dalo priti čez Sava v Verneku na kakršenkoli drug način. Saj prihaja tu v poštev cela hotiška fara, Vače s kandrško dolino; kolovra-ska stran. Gora pri Vačah in tudi del Peč. Vsa ta množica je navezana, če hoče na vlak na Kresnice. na prehod čez vodo v Verneku. Koliko ljudi je zamudilo že vlak, ki bi ga ne bili, če bi bil kak drugačen piehod; koliko je ljudi, ki «> ne upajo v čoln, in morajo iskati prehoda čez Savo po veliko daljšem ovinku. Ljubljančani se potegujejo za brv ali kaj podobnega čez Grobarjev kanal, da bodo mogli na Golovec na sprehod, koliko bolj bi bila v Verneku potrebna brv, da bi mogli iti ljudje čez Savo na kolodvor Kresnice in po drugih nujnih opravkih brez nevarnosti, nemo- teno in brez stroškov. Prosimo občinsko zlasti p«. kresniško in vaško, ki sta v tej zadevi žlis!'™0 klicani, da razmišljala, kako bi se dalo v'Verm gega, vsaj zanesljiva brv, ki bi vezala levi" h,7" Save z desnim in omogočala ljudem lažji i„ * sljivejši prehod čez vodo. np- ku, nasproti Kresnicam, napraviti, o ^ aln • ,U' lažji Sava pri Litiji. Dne tO. junija smo pokomli neznanega moškega utopljenca, starega okroe let. Pri selil je Imel uro in knjižico [loštne hranil niče, ia katere jo ps nekaj listov iztrganih Pro simo obvestila na župni urad, ako kje po»reS»i» takega utopljenca. — O binkoštnih praznikih »m« imeli v šoli krasno razstavo ob sklepu gospodinjski, šole. Čudili smo ne, da so dekleta v tako kratkem času izdelala toliko lepe oblek* in se priučile pri! rejanja tako -azličnib jestvin, od preprostega kruhi do najfinejših delikates. Prosvetno društvo, ki » izposlovalo tečaj, se najtopleje zahvaljuje vzornim, voditeljicama za veliki trud o priliki trimesečne« tečaja. — Banovinsko veleposostvo v 1'onovičah dobi v kratkem novega g. upravitelja zdravih zastopnikov posameznih fantovskih odsekov in g. jirošta K. Cerina je podal kot glavni govornik g. A. Smersu nafrt za udejstvovanje katoliškega fanta. Resnice kal. vere, slovenski jezik in družabne razmere naj bodo predmet fantovskega razgovora. Skrb za obliko-vanje ne,omahljivega značaja iu plemenitega (rta in mišljenja bodi največja. — Na Dol. Kaiiicncah je umrla dobra mati Planinšek Terezija; njen sin je kralj Eskimov v severni Kanadi. — V Lokali je zapustil ta svet Tomič Martin; bil je zelo priden oče in gospodar. — Nekaj časa smo hodili na trav. nike s koso, grabljaini in dežnikom. Hvala Hotni, zdaj imamo več stalnega sonca. Najbolj siromašna pot iz Prečne čez Žabjek na državno cesto bo -po naklonjenosti g. liana dr. Natlačena — vsaj za silo popravljena. Rakek. V nedeljo, dne 14. junija se je lačelo birniovanje v cerkniški dekaniji. Prevzviieni g. škof ilr. Rožni ar. so se v soboto dopoldne z avtom pripeljali na Rakek, kjer so jih zbrani |>ozdravili pred šolo. Potem so nadzorovali verouk v osijovni in meščanski šoli. Iz šole so se odpeljali v Cerknico. Tu so v nedeljo podelili zakrament sv. birme blizu 400 birmancem. Popoldne pa so se vrnili na Rakek, da so blagoslovili in vložili temeljni kamen Za mim ie hodila gospodinia in škropila prostore z blagoslovljeno vodo ter pobožno molila, nai da Bog hiši srečo in svoj blagoslov. »Zdaj smo že zavarovani pred divjo jago in strašno Pehtro. ki davi budi in živino!« je dejal stari hlapec lernač. ki jc hodil za niima, pobožno odgovarjal in se ves čas križal in klecal z nogama. Cilka ie v svoji blazni bolesti vsako leto pričakovala divji lov. Vedno ie upala, da ga bo videla, da ga mora dočakali. Klicala ie Pehtro, se norčevala v mračnih nočeh z duhov zuiuh v prirodi, jih vabila in se šalila, ter spet prosila, nai pridcio, vendarle ni bilo nikogar. Zadnje večere pred Tremi kralji ie vsako noč hitela med skale. V spominu ii je ostala stara pripovedka, ki so jo pripovedovali že dedje in pradedje ter io ie ohranilo ustno izročilo od bog-ve kdaj, da pride vsak nekrščenec takoj, ko umre, med divji lov ter leto brez miru z divjo jago okoli, iščoč po svetu pokoja. Divii lov iraja od svetega večera do Treh kraljev. Skozi zrak se zočuie divie rjovenje in sikanie ter žvižganje. Vmes odmeva pasji lajež in živalsko tulenje, ki se meša 5 človeškim vpitiem in kričaniern ler blaznim vzdihovanjem in javkaniem, kaiti nekr-šeenci, ki beže s tem lovom po svetu, silno trpe. sni ti mali neboglienci komai čakajo, da bi jiii kdo rešil in bi se mirno spočili v grobu Kdor sreča na poli divii lov, mora urno leči na desno kolesnico. sicer gorje mu. kaiti večkrat se ie že pripetilo, da ie divji mož, ki vodi lov pristopi! k člov eku, ki sc ni v lege! in mu ie mirno dejal: >Tu pa ie slar štor, ki ga lani še ni bilo!* in že ie kakor blisk urno zasadil v človeka svojo sekiro. Pravijo, da mora tak človek nositi vse ieto sekiro v svojem hrbtu, kar ga sicer ne boli preveč, le nepriietno mu je. Ce pa sekiro potegne tz hrbta, je izgubljen, kaiti izkrvaveli mora in fcmreti. Kdor pa vztraja vse leto s sekiro v hrbtu j vi sc sledeče leto na isti večer vrne na rneMo TJ kjer jc divjak vanj sekiro zasadil, sc vodnik divjega lova spel spomni, ko gre mimo: »Leto osorej sem tod pustil svojo sekiro v nekem starem panjul« 2e pristopi k človeku in mu jo izdcrc tako, da ga nič ne boli in sc rana pri priči zaceli, a človek je rešen. Cilka ni o tem premišljevala, upala ie samo, da bo videla divji lov in v njegovi strahotni procesiji svojega malega ljubljenca, saj so pravili stan izkušeni ljudje, da mu lahko reši ubogo ne-krščeno dušico, čc ga le pokliče po imenu kakega svetnika, ki ga mora izbrati za otrokovega priprošnjika in ona bo poklicala Tomaža, nasmehni! se ji bo nien otroček, io objel in že bo rešen nemirnega beganja, splaval v sveta nebesa. Vse noči ic Cilka čakala na divji lov, stikala za njim, begala v temnih nočeh okoli, posebno kadar ie zaslišala v daljavi grmenje in Ircskanje. Hitela ie po skalah, upala je, da pride divja jaga nepričakovano, kar završalo bo v zraku, švist-nilo bo, divje zapokalo, zaječalo m zakričalo ter se pognalo .mimo! Niči Zadnjo noč pred Tremi kralji je bila posebno nemirna, sai ie v drevju strahotno ječalo in pis-kalo ter zavijalo, v skalah pa je ireskalo, kakor bi bil sodnii dan. In Cilka se ie sproščeno smejala, prepričana, da ie prišla tista ura, ko bo videla svojega otroka. Hitela ie omamljena naprej, dalie v peči. Pozabila je na vse Tajna sila io je gnala preko skal in kmalu bi strmoglavila že v prepad, če bi je ne zadržal oljar, ki ie tiho šel po ozki stezi za nio. Cilka ga ie luje pogledala. Objel io je in ji ljubeče zašepelal: »Uboga moja Cilka! Vrni se domov. Nocoj si tako zbegana!« Nekaj časa ga ni hotela slušali, strmeča predse se je pogovariala sama s seboj. Potem ie vendarle šla počasi z njim proti domu Ko jo le gledal, mu je krvavelo srce, soj ie bila še vedno lepa in sam ni vedel, kdaj je začel tibo moliti pred jc. naj mu Bog reši to bihc, ki na na zemlji edinega liubi. Cilka je slekla, Pclcr te vedel, da ni več nevarnih strmin in io je kar pustil, da ie sama hi-! telu dalje. Blodnica jc dospela do reke in zazrla Toiko samodrugo, naslonjeno na svoj kolovrat Mirno je predla in pela staro pozabljeno pesem o pre-dici, ki nagaja Torki, katero )i pa nič nc more, ker je predica pošteno in pametno dekle. Toda enkrat sc zagleda v mlodega fanta, ki ji hoč« (»dražiti in ji nalašč skrivaj zvečer natakne motvoz, zaradi česar dobi Torka nad njo moč in jo raztrga. Fant prekasno spozna, kaj ie storil in skoči obupan v tolmun, kjer utone: forkn sama pri mračnem tolmunu stoji, sestra smrt sc iz valov ii reži: »Ker si ljubezen umorila, skoči šc sama v W hladno vodo, pa bo še tebi pri srcu lepo in mirno!« Blaznica ie strmela v Torko, poslušala Pe' sem in se potem zazrla v valove. Grmenje in ni* lenje je že potihnilo, veter je odpodii nevihto. Vse je molčalo. Torka jc utihnilo. Cilka ji ie zažugala: »Ti si prepodila divii lov in mojega malega, ti in nihče drugi ne! Tvoja pesem je prelep" zanj, tvoj kolovrat ga jc pregnal s svojim uspe* vaiočim drdranjem, kajli divja jaga liubi bobnenj in hrumeme. Razbijem Ii tisti kolovrat na droDJic kosce in ga treščim v valove!« Hotela ic v vodo. pa ic bil že spel pri oljar, k: ji jc zabranil in io lahno potisnil nazoi- Torku je obsedela na produ Kakor bi tela blaznici nagajati se ie spet oglasila njei pesem. Šcoetajc je odmevalo preko valov: »Ker si ljubezen umorila, skoči še sama v divjo v<»o. pa bo še tebi pri srcu lepo in mirno!« (Dalje.) za novo ccrkev, ki bo posvečena presv. Srcu Jezusovemu. Pri obredih so jih stregli naši gospodio |z Cerknice ter gospoda župnika z Unca in iz Planine. Po blagoslovu so prevzvišenl imeli na ,rastem pri cerkvi lep govor, v katerem so vaščane spodbujali, naj vsi enodušno pomagajo pri težkem delu, ki so ga začeli. Ce bodo složni, bodo mogli delo tudi dovršiti. Pri tem pa naj zaupajo na božji blagoslov. Saj cerkev zidajo Bogu v čast ter sebi 111 svojim potomcem v zveličanje. Po govoru so bile pete litanije z ljudskim petjem, nato so prevzvišeni podelili sveti blagoslov z Najsvetejšim, potem pa so se odpeljali v Grahovo. Pri lepi slovesnosti je bilo veliko ljudi, prišli so tudi z Unca in iz Planine. Temelj za novo cerkev je že sezidan. Bog daj, da bi cerkev kmalu zrastla do strehe, da bi se tako naše srčne želje spolnilel Prečua. V »ciganskem zakonu* sta živeli občini Prečna in fient Peter skoraj dve leti. Dr. Rezek, advokat v Novem mestu, poslanec JNS in podpredsednik parlamenta je bil za »fajmoštra« pri tej johceti«, ki jo je plačala prečeriska občina s 40 odstotki poviška občinskih doklad. Volitev za tnko občino se ljudstvo ni udeležilo. V Prečni je volilo od 738 volivcev le 73. — Dr. Korošec je na splošno želio naroda naredil konec nasilni zvezi in od-.redil razdružitev 8ent Petra od Prečne. Občinske volitve bomo imeli 29. junija. Vršile se bodo v občinski pisarni v Bršljinu, tik novomeške občine, kar je z.a mnoge zelo neprikladno. Hvaležni smo dr. Korošcu, da jo ustregel ljudski želji in nam vrnil občino. Volili bomo Zagorčevo listo, ki ima prave ljudske zastopnike vseh slojev: kmete in obrtnike, pa tudi delavce in železničarje. Zagorčeva lini« predstavlja zahteve, da se vlada pošteno in po Želji ljudstva, ki svojo besedo svobodno izreče, ne pa na komando par nasilnežev in |>od vodstvom žandarja. Možje in fantje: Na praznik sv. Petra in Pavla vsi na volišče in gla-sujtno 'a Zagorčevo listo. Za pravico, svobodo in poštenost! 1). M. v Polju. V našo občino se sedat kar eden za drugim zaletavajo najrazličnejši ljudje, ki bi radi naše ljudstvo Jvodilk. Vsem tem gospodom ie ljudstvo jasno povedalo, da se ne da razdvajati. V nedeljo 7. junija n. pr. je sklica! Ljotičev »Zbor« političen shod in mislil z mlatenjem prazne slame in demagogijo zasejati zmešnjavo tudi med naa. Dvorišče gostilne Benčina je bilo polno, tako, da so bili obrazi govornikov !tar ohžnrjenf od zadovoljstva in so poslušalce celo fotografirali. Toda plošča bo najbrže počila, gotovo pa nc bo zagledala belega dne pri nas. Že po prvem govoru je Ijud- stvo spoznajo kam merijo razni novi »firerjk ... Odpor proti besedičenju in hujskanju je zato vedno bolj naraščal. Večina je zahtevala besedo, da pove svojo mpenje, pozvala je predsednika, da dovoli razgovor, ker pa se gospodje niso upali z ljudstvom debatirati, niso dali besede, temveč so se odlikovan s surovim nastopom in zmerjanjem. Ljudje pa so z njimi poinetli, kakor se takšnim gospodom spodobi. Pokazali so jim, kje drži pot na prosto in gospodje so res pobrali Šila in kopita, bogatejši za izkušnjo, da ljudstvo ne mara delavskih taborišč in takšne »demokracije«, kot jo oni oznanjajo, Takega enodušnega nastopa naše ljudstvo že dolgo ni pokazalo in je bilo res razveseljivo gledati, kako odločno manifestira za svobodo in pravico. HruSica. Umrla je gospa Marija Praprotnikova, žena železniškega upokojenca in večletna naročnica >Domoljuba« in drugih naših listov. Bila je vzorna zena in mati. Vsak dan je biia pri maši. ^ivela je iz globoke, žive vere. Vzgojila je 9 otrok, trije pa so ji umrli. Pri njenem pogrebu se je videlo, kako je bila priljubljena. Velika množica io je spremljala na pokopališče, pevski zbor pa ji je zapel žalostinke. Bodi Bog pokojnici bogat plačnik, preostalim žalujočim pa tolažnik! Rovte nad Logatcem. To leto smo pričakovali, da bo obilo poplačan naš trud in znoj. Pa je prišlo drugače. V petek je zadel velik del naše občine tako strašen udarec, da kaj takega ne pomnijo niti stari ljudje. 01» 2 popoldne so se od vseh strani privalili težki črni oblaki. Pritisnila je huda sopara, da smo komaj dihali. Komaj smo se zavedli, Je se je vsula gosta toča, kot oreh debela. Klestila je listje z drevja, zbila vse sadje in uničila posebno v vasi Praprotno brdo dobesedno vse poljske pridelke. Žito je tako zbito v tla, da ga ne bo mogoče niti kositi. Z njiv je odneslo plodno zemljo in pota razdrlo. Ljudje žalostni hodijo po polju in s Btrahoiii gledajo v bodočnost, ter se vprašujejo, kako bodo mogli preživeti sebe in svoje družine. Nujno prosimo oblasti, da nam priskočijo na pomoč iu nam tako dajo novega upanja. St. Peter pri Norem mestu. Na praznik sv. Petra in Pavla borno Imeli pri nas občinske volitve. Vloženi sta dve kandidatni listi. JRZ ima za nosilca priljubljenega posestnika Antona Zuro. -Bivši nacionalisti pa so postavili evojo listo z nosilcem Antonom Rifljem. Ta pa je bil včlanjen pri naši JRZ, pa je šel med nasprotnike, ker so ga naši vodici lia vaških sestankih odklonili kot evojega kandidata ter ee izrekli za Zuro. Naši na- sprotniki bi niti no bili mogli spraviti skupaj zadostnega števila podpisov, da niso mnogo naših pristasev preslepili češ, da imamo vsi skupaj le eno listo z nosilcem Rifljem. Pa ta in vse druge zvijače jim ne bodo pomagale nič. Ljudje dobro vedo, kdo je tisti, ki je 11. junija v Jelšah, v pričo številnih voHicev bahaško govoril- »Reveži nimajo nič govoriti!« Ljudje dobro vedo, da se nasprotni glavni agitator zato tako žene, ker bi bil rad občinski tajnik. Ljudje pa tudi niso pozabili, kaka nasilja in ovadtištva eo nad nami izvrševali bivši domači nacionalisti. Volivci! Brez strahu pokažite vrata vsem agitatorjem nasprotne listo in jih vprašajte, kako je s tistimi taksami na zakol, ki so jih ljudje plačali, a zneski niso vpisani v občinski blagajniški dnevnik. Vprašajte jih dalje, kaj pomeni tista izjava, ki sta jo dne 15. julija 1935 podpisala Šegula in Tekstor nasproti krojaču Antonu Gotlibu za onih 85 din, za katere je Gotlib, nadlegovan in preprošen dal bivšemu županu Segulu ia dan pobotnico, češ da je prejel iz občinske blagajne denar, ki ga nikdar ni preje!. O, to jim bo sapo zaprlol Volivci! Na nedeljskem shodu sta vam gg. Tomazin in Weble zadostno pojasnila, da mora pri občinskih volitvah v št. Petru vsak volivec oddati svoj glas edinole g. Žuru, če hoče dobro svoji občini. Veste, da imamo na novi šo!i še 400.000 din dolga; veste, da potrebujemo vodovoda, vodnjakov in napajn-lišč; veste v kakem stanju so naša občinska pota t Ce nočete, da nam ne bodo vrata zaprta povsod, kjer imajo v rokah moč in oblast, tedaj vsi na volišče za listo g. Žure! Kdor bo volil drugače, ga 1» ljudstvo žigosalo za izdajalca nad občinskimi koristmi I Šmartno pri Litiji. Na Bregu je umrl splošno znani posestnik Jožef StTojan, p. d. Humanov oče. bil je vedno v naših katoliških vrstah in organizacijah, med ustanovitelji hranilnice in posojilnice, in dolgo dobo član nadzorstva. Naj mu sveti večna luči Družino naj tolaži liog. — Organizacija kmečke zveze lepo napreduje. Člani se pridno prijavljajo. Le nekateri postrani gledajo ter poslušajo ljudi, ki so vedno hujskali proti vsaki dobri stvari. — V litijski narodni šoli bo lepa razstava češenj in zgodnega sadja. Pogledat borno šli tudi Šmar-čani, ker bo na tejj razstavi tudi naše sadje. Dev. Mar. v Polju. Pri nas imamo okrog nože lepe cerkve kar šfiri gostilne. Plesa in veselic že desetletja niso imele. Godba »Polje« je pa na praznik Srca Jezusovega in vzornika mladine sv. Alojzija priredila veselico s plesom v gostilni pri U$£$ša$oče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) »Pograbi!« je zaklical vodja svojemu bližnjemu spremljevalcu, bradatemu starcu in skočil v sredo pretrgonega štirikota. Sklonil se je s konja, pograbil Tuzneldo in jo posadil predse v sedlo, isto je storil njegov spremljevalec z Mučijo, medtem ko je deset drugih dalo posla vojakom. Poslednji si še niso bili na jasnem o Kilo/aju in že je cela konjenica divjala z ugrah-jenim plenom proti Pincijskim vratom. Napad je tnko nenadno prišel in bil tnko srečno izpeljan, da so bili mestni vojaki in v oddaljenosti sledeča druhal od strahu kot okame-neli. Ko se je vodja četice zavedel, so se namišljeni legijonarji že bližali vratom. Sedaj je nastalo med prevarjeno stražo obsojenih zločink veliko razburjenje. Vodja je' poslal obvestilo v tabor pretorijanccv. Moštvo se je med preklinjevanjem spravilo, da pospravi mrtve in ranjene in krvnik jc glasno močno očital vodniku. Množica ljudstva pa se je razkropila na vse strani. Nenavadni dogodek se Jc razširil zelo živo opisan kot blisk po celem mestu. '(.ospodar sveto« je bi! ves razkačen. Ta dogodek ie bil nekaj nezaslišanega Pri belem dnevu v bližini pretorijanskega tabora si jc iz drznosti ali ošabnosii nekdo podvzcl napasti nt aZu '""''"'gu prefekta — da še več, uničil obsodbo mogočnega Rima, katere si ni upal uiti a"ar sam dotakniti!... »'-a njimi, za njimi!... takoj ho, takoj ka-■en., Tako in podobno je odmevalo po ulicah ln rimskih trgih. ol ure pozneje je oddirjal močan oddelek lom i'ancey na konjih skozi vrata z naroči-' <'<» pripelje drzne roparje žive. Po opisu straže o vodju so takoj uganili, da imajo opravka z drznim navalom Germana Servija. Tega in njegovo četo pa so nesli izvrstni kapadacijski žrcbci, ki so prehiteli vihar na polju in se komaj dotikali tal s kopiti. Proti poldnevu so sc preganjalci vrnili praznih rok nazaj. • Publij je sedel ravno pri zajtrku, ko mu je prinesel njegov glasnik vest o dogodku. Tudi on je uganil storilca, zato je odšel v sobo evojega gosta. Tu ie opazil v spalnici na mizi voščeno tablico. Vzel jo je v roke in bral: Ker nisem našel v Rimu nobenega usmiljenj«, zato sem si sam pomagal. Zapuščam Rim in vzamem s seboj Tuzneldo, obenem pa tudi Muj cijo, katero boš našel v hiši Radboda, ako boš imel toliko razumevanja, da je ljubezen take žene več vredna, kot vaša ovenela domovinska krepost. Ako bi se kdaj srečala na bojnem polju, kar se bo v kratkem času prav gotovo zgodilo, tedaj pozabi, da sva si kdaj prisegla prijateljstvo. Jaz vas ne bom varoval. V tvojem hlevu sem vzel pet konj, kalere pa boš v nekaj dneh dobil nazaj.« Publij je odložil tablico, povesil glavo in polglasno govoril. »Rim jokaj in obleci žalost, kajti kmalu boš videl svoje vdove in sirote desetkrat pomnožene.« 17. Na mestu, kjer sc steka Tn v Donavo in tvori z njo pravi kot je hil utrjen rimski tabor, katerega je sezidal še cesar Trajan v začetku drugega stoletja. Visoko gorovje je tvorilo po-(lolgovut štirikotnik in bilo zavarovano z večjimi in manjšimi stolpi. Obsegalo je velik prostor in bilo obdano z jarki in nasipi, ki so Branili dostop v tabor. V tein ogromnem prostoru je prebivala ccla vojska pehote in konrenice. Nekaj sto manjših hišic je stalo v urejeni razdalji ob obzidju in tvorilo nepretrgano ulico. Sredi tabora je stalo s prednjo stranjo proti glavnim vratom, večje poslopje, stanovanje poveljnika nadtrihuna legij. »Tabor Batavcev«, je biia ta močna vojaška naselbina na peščeni nižini O inave. Bila je to najskrajnejša cesarska vojaška postaja, kajti na drugi strani se. je začela posest svobodnih germanskih rodov. Tu so bili naseljeni Kvadi, dalje Markouiani, Hermtinduri in Buri — ki so že desetkrat potolčeni od rimskih legij, vedno iznova dvignili svoj uporniški meč, ako je mlajši rod pozabi! na poraz starejšega. Premagani, so se klanjali zlatemu orlu imperatorjev, so iz njihovih rok prejemali svoje kralje, kneze in postave in obljubili davek od premoženja in krvi. Komaj pa so se rane zacelile, so pregnali od Rima vsiljeno gospodo, odrekli davek in ljudi, najiadli cesarske dežele, željni sužnjev in drugega plena. V prvi vrsti so bili Kvadi kot najbližji, ki so neprestano ropali po sosednih provincah in strašno razsajali po Panoniji in Noviku, Potol-čeni od legatov in tribunov so bežali čez Donavo in izginili v nedostopnih šumah svojih pragozdov. Od Avgusta dalje so imperatorji neprestano mislili, kako bi divje rodove temeljito ukrotili in jih končno prisilili, do mirovanja. Toda v takem slučaju je vedno nastopila druga, nuj-nejša naloga za oboroženo moč, in legije, ki so bile določene pogaziti Kvnda in Markomune. so morale na vzhod ali v Afriko. Tako je prišlo, da so rodovi na levem bregu Donave, od Rima smatrani za vazale z dolžnostmi plačevati davek, priznali samo na videz rimsko gospodstvo, v resnici pa ee zelo inalo brigali za jezo ali zadovoljnost svetovnega mesta in oskrbovali po svoji volji svoje javne zadeve. Zato so se tudi pri vojaških pripravah popolnoma odtegnili rimskemu vplivu. cerkvi Tik pri cerkvi se je do jubanjih ur u!esa!o, pik) in muziciralo Mir. ki sicer vlada okoh naše cerkve, i« M to noč kaljen lipi('-e ;n rogovilieme >e tra:a!o dornalega vso noč. Ali nat se res počrnelo čas:, ko ie veliolo »Poncm e? circenses« za edino rešitev i j kri/e. Odklanjamo lako polovičarsko katoliško društvo, k: vpeljuje plese in s tem zavaja m'adino. Hočemo jasnosti v vseh ozirih. Sredn.e poti ni V kalnem ne bomo ribari'«! — Po dejannh bomo sodili Tudi z orirom na oosp. krizo m brezposelnost. prosimo, okrajno glavsisivo in občino, da % bodoče ne dovoli veselic s plesom nikomur. Vevče. Med mnogimi šport: ic tudi kopa:ve ozir plavanje za telo korblno, !e da mora bdi dostojno m ne pretirano Pri nas je zadnje teJne kopanje doseglo že višek Vse gie k vodi ah v vodo Prav posebno »idiličen« r>a ie lako zvani baje: v Sigah. Mnogo mladine :e tam kar po cei dan. večina pa le popoldne Mladi kopalo obojega spola se kopljejo malo, večina se zabava z igrami in šalami, med katerimi ne manjka nedostojnega vedenja in govorjenja. Tudi obleke teh kopalcev niso vselej dostojne V io mlakužo je piišla iskat revna mati svoje oiroke. ki ju je prvič m zadnjič pustila, in tako bi naj to pošteno mater posnemale tudi druge, ki hočejo imeli svoje otroke čiste tudi na duši. Marsikatere se rie zavedajo nevarnosti, v kateri se nahaja njih deca. pristojno nadzorno Oblast pa prosimo, da nastopi »roti kršilcem morale in budno pazi na dostomo vedcnie pri kopanju Občina naj začne razmišljali, kako priti za naše kopalce — po zgledu drugih občin — do cenenega in v nravstvenem o/i r it neoporečnega kopališča. DOBRO CTIVO _ k Nemško-sleTenski in sloreusko-nemški ifrjmi slovarček s slovničnimi podatki za Slovenca. — Sestavila prof. dr. Angela Piskernikova. Založila ■ i1 Unijama. Ljubljana 1936. Strani 232, mala 8* (žepni format). Vezan SO Din, broširan 20 Din. — Slovenci doslej še nismo imeli majhnega priročnega nemškega slovarja, ki hi ustrezal vsem praktičnim zahtevam. Imamo pač izvrstne večje slovarje take vrste, ki pa so temu primerno dražji in po obsegu za povprečno rabo prebogati. Zato moramo pozdraviti založniško dejanje Jugoslovanske knjigarne, ki nam je dala to knjižico. k IVmlninarsIfO. Sestavil A. Slivnik, založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena v platno rezani knjigi ;* 56 Din. broi. 40 Din. 1'rrutainar-s'vo j" iaiitog pri nas še vedno zelo zanemarimo in pomanjkljivo. Pri nas do sedaj nismo i,.ieb knjige tej enake, /ato perutninarstvo m moglo napredovati. kakor bi bilo želeti. Knjiga, brez katere naj ne !>o noben perulninar. obsega 174 strani in vsebuje in nudi vse. kar mora vedeti in znati umen rejec perjadi. Vsebuje veliko slik raznih r.ni^m in -r ! Pazi>ravl'a »el« važno poplavje o zdravju in bolezni perjadi. Knjiga bo izvrstno eiu-žiia vseiii ;«erutm«iar,e,'i. ta ko meščanom, kakor setjaku ter jo istim toplo priporočamo. Radio postaja r StraMmrgu bo prenašala dne 2«. junija od 5—6 poj.oldne slovensko uro. katero preskrbi slovensko pevsko društvo »Triglavr iz Meerlebsclia. Na programu bodo slovenske pesmi, katere bo pel iTriglavc pod vodstvom pevovodja Francoza Itohr Avgusta. Pozdravni nagovor na Radio bo imel izseljenski duhovnik gosp. Stanko Grims. Zbor Šteje 30 izvežbanih pevcev in pevk slovenskih rudarjev in njihovih žeria. Program radio oddaja« po»taje r Ljabljani. Vsak dan: 12 PloSče. 12.45 Vreme, poročila. 13 Cas. 13.15 Plošče. 14 Vreme, borza. 19 Cas, vreme, poročila. —- Četrtek. 25. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Naša srednja šola. 20.30 Pevski koncert. 21.30 Radijski orkester. 22 Cas, vreme, poročila, spored. 22.15 Radijski jazz. — Petek, 26. jun.: 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Ženska ura. 20-30 Klav. večer. 21.30 Rad. orkester. 22 Cas, vreme, poročila, spored. 22.15 Radijski orkester. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 27. junija: 11 Selška ura. 1H Radijski orkester, 18.-10 Pogovor s poslušalci. 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Zunanji politični pregled. 20.30 »Hmtadrac igra domače napeve. 21 Prenos iz Subotice. — Nedelja, 28. jun.: 8 Prenos slavnostne službe tiožje iz Maribora. 9.30 Napoved časa. poročila, spored. 9.45 Radijski orkester. 11 Razvitje prapora Zveze prostovoljcev. 17 Kmet. predavanje: O zatiranju tuberkuloze pri goveji živini. 17.20 Radijski orkester. 18.20 Otroška ura. 19.30 Nac. ura. 19-50 Plošče. 20 Prenos Sattnerjevega oratorija iz Maribora. — Ponedeljek, 29. junija: 9 Plošče. 9.15 Prenos slovesne službe božje ter govora g. prof. .Sušaik* i Glavnega irga r Mariboru. 11 Koncert slovenske glasbe. 12.30 Preaos ii Maribora: Izročitev pod- Z občinske deske Vzdrževanje znamenj in kapelic i " občine v Sloveniji, ki se ne bi ponašala s t?®' ali drugim spomenikom ne samo zgodovina marveč tudi kulturnega pomena Po svetovni 9| sta zrasli na naših tleh zlasti dve vrsti i ¥ spomenikov oziroma znamenj, to so spomi domačinom, ki 50 padli v vojski, m tak0 imen vani evharistični križi. Iz predvoinih časov d zgodovinsko, ua tudi arhitektonsko najboliV membrii lako imenovani kužni spomeniki fm-,, pa še celo vrsto drugih spomenikov znatne!" krtžcv, kapelic itd., ki so jih postavile posamezni župnije, vasi al; poedinci ob kakem pomembnem dogodku, nesreči, požaru, povodnji, potresu M i Vse lo daje naši slovenski zemlji prav posebnn izrazitost, ki jo opazi predvsem ludi tujec ki prjri, k nam. Zal, se lena naš narod premalo zaveda Po naši krivdi je tako že propadlo mnogo tega še več pa »mo zaradi premajhnega razumevanja za stvar sami pokvarili Na pr. po Gorenjskem 50 bila vsa znamenja z redkimi izjemami pokrita . skodliarni, v zadnjem času pa vedno bolj opa-žamo, da Ia značilna vrsta slreh na znameniti izginja in znamenja dobivajo po večin streho iz pločevine ali pa opetoe, s čemer ie znamenju odvzeta vsa prvotna izrazitost V javnem interes« je, da se zgodovinsko-arhileklonski značaj teh spomenikov našega ljudstvo ohrani. Kakor na drugih področiih, tako je sedanja bonska uprava spoznala svojo dolžnost tudi kar se t:če teh spo. menikov in je zaenkrat naročila vsem občinam, da ji sporoče, kakšna znamenja in konelice sloje na njihovem področju in v kakšnem stanju so. -Dolžnost vseh kutturnih budi v vsaki občini oai. župniji je, da se zanimajo za to važno vprašanje in skupno z ljudstvom varujejo ludi te kulturne vrednote svojega kraja pisav sa beatifikarijo A. M. Slomška »Lotu f. dr, Ivanu Tomaiiču. 17 Kmet. predavanje; Pleveli ig škodljiva zelišča ter njih zatiranje. 17.20 Veseli popoldne. 19.30 Nac, ura. 19.50 Plošče. 20.15 Ki j harmoniko igra g. Pilih. 21 Prenos iz Suliotiee. - I Torek, 30. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Slovenski I vokalni kvintet. 20 Prenos opere iz Zagreba. -Sreda, 1. julija: 19-30 Nac. ura. 19.50 Mladinski ura. 20.10 Umetnostni spomeniki v Ljubljani. 20.30 0|>erni spevi. 21.15 Koncert Radijskega orkestri. 22 Cas, vreme, poročila, spored. 22.20 Plošče. Že delj časa so Kvadi in Markomani mirovali. Mark Avrelijev prednik, Antonin Pobožni, mož visoko razvitega čuta pravičnosti in dobrohoten, ni dal nikdar povoda za tožbe. Dobrohoten in mil do wh, obziren tudi do barbarov, je razumel in znal obdržati tudi z najbolj raz-dražijivimi sosedi prijateljske odnošaje. V zadeve Markoma nov se ni sploh vmešaval. KVa-dom je dal na njihovo lastno zahtevo kneza. Tako so prebivalci rimskega tabora v Bataviji že dolgo vrsto let živeli v brezdelju. Bila je mejna straža, ki dolgo časa ni bila niti najmanj ogrožena in nikdar zapletena v boje. izvzemši male praske, v onih krajih tako nekaj navadnega. da niso o tem niti v Rim poročali. Toda v novejšem času je bilo opaziti onkraj Donave neko gibanje. Kmalu po smrti Anto-nina Pija so vdrle brez gotovega vzroka germanske čete v cesarske dežele in so zahtevale pravico naseljevanja tudi v mejah rimske države. Tribuni in legati so jih zapodili nazaj, a so v malih presledkih zopet obnovili svoje napade in nastopali vedno številnejše in bolj grozeče. K namestniku v Panonijo je prišlo odposlanstvo. kateremu na čelu je bil markomanski knez Balomarij in brez okoliščin zahteval da sc odstopi desni breg Donave Kvadom. Že so nameravale legije vdreti proti severu, ko je da! upor Pavi tov v azijski vzhodni deželi njihovemu pohodu drugo smer. Ves čas te orijentalske vojne so čuvali mejo Donave samo Batavijci, kjer je bil T taboru prefekt Servij klavdij Kalpurnij. ki je delil ; ,..Pr ,,kratk 1 m svojo oblast s tribunom Pu- blijem K vi nk t it i jen« Varom. * Štirinajst dni po onem napadu v glavnem mestu na vršilca rimske pravice, kjer sta biti šiloma oproščeni dve obsojeni devici je spal tabor globoko spanje vojakov, ki so bili celi dan vznemirjeni in -.jli vedno pripravljeni. Dan prej so se namreč onstran Donave pojavile germanske konjeniške čete in čeprav so bile proč od obrežja, so morali vendar njihovo gibanje neprestano opazovati, ker ni bil napad popolnoma izključen. Proti večeru pa se je bilo vrnilo nekaj prostovoljcev, ki so šli kot poizvedovalci v deželo Kvailor. s poročilom, da niso opa/ili nič sumljivega. Sovražniki so se gotovo umaknili in zapustili še ne ngasnjene ognje. Sedaj se je tabor oddahnil, odložili so oprave in šli k počitku. Kljub temu so stražile številne ojaeene straže zaradi varnosti. Tik ob bregu Donave sta stala dva jezdeca na straži in imela obrnjene oči in ušesa proti goram onstran reke. Nosila sta proste legijo-narske plašče če/ te medvedje kože. ki sia jih potegnila če zglavo. Tiho sla prisluškovala. Pri vsakem dihu se je valila iz ust gosta sopara, ki se je takoj spremenila v slano in oh-visela nabradi. Bila je jasna zimska noč in taka grobna tišina je vladala po zmrzli pustinji, da sta slišala plati svojo lastno kri v sencih. Za-mrzla Donava se je bliščala kot širok srebrn pas. pred njima vso okrog pa je ležalo gladko ogledalo sneženega morja, ki se je blesketalo v mesečini. Iz temne nebesne modrine je blesketalo na milijarde zvezd in niti najlažji šum ni vznemirjal tajmstvenega miru te noči se bodo igrali celo sezono dramatski igrokazi. Popolno tišina je bila. ko so se Germani umaknili. 1 o je bilo v tel, krajih nekaj navadnega. kaju po cesarskem ukazu je moral ostati nezaseden na kvadi j,k i strani pet milj širok pas zemlje. Tu ni smel nihče postaviti -ko-ce. nkresati ognja, loviti ali ribariti. Rim ni prenašal neposredne bližine sumljivih narodov, (žpiistosenje meja je bilo zanje najbolj utrjeno prijateljstvo. Od časa do časa so zaškripala kaka vrata v taboru ako je prišel stražo nadzirajoči stotnik da obide straže. Te so si klicale geslo kot dokaz, da strazijo. Njihovi klici so odmevali daleč »krog po snegu, zamolklo dokler niso izginili v gozdih. »Sirašen mraz!« je pripomnil eden jezdece« in se tresel. »Kri mi že zastaja « »Ničvredna služba!« je odgovoril driifi mož straže. »Ko bi imel človek vsaj požirek vina.« »Preveč zahtevaš! Služi, pes. za svojo rev-no plačo, čeprav komaj zadostuje ?a hrano in drži jezik za zobmi, sicer ti zna dati stotnik okusiti svojo palico.« »Ti pretiravaš. Toliko denarja, kolikor gl mi v taboru dobimo na leto, bi doma cclo življenje ne videli.« »Da, ti si z vsem zadovoljen!« »Ti moraš pa nejirestano godrnjati.« >Ker sem že sit službe v tujini« »Tudi doma bi moral služiti kakemu K"' spodarju.« »Ta je tvoj, kdor te najbolje plača.« I.egijonarja sta se zabavala v germanskem • jeziku. Bila sta od Servijeve konjenice Nekaj časa sta molčala, potem je zopet rekel prvi: »Preskakajva se malo. sicer znirznf va obenem z mrhami. Moja kobila se trese pM menoj kot suh lisj jeseni.« »Ako pa ta tu ...« je odgovoril drugi m P kazal na vrata tabora. i.j »Ničesar se ni bati. Stotnik je ravno sen J objezdil straže.e , in Udarila sta konje s petami ob trebili jezdila ob bregu reke. Če/ nekaj časa sta zopet vrnila na svoje mesto. 1 |jf Zopet sta molčala in uprla svoje p"- ,, y daljavo, odeta v megleni oblak, ki je 11 iz konjevih nozdrvi. ■ Drj. »Celo volkovi so se zarili v sneg.« ' pomnil drugi vojak. »Midva zastonj stra ■ ^ 'Ko bi bil prefekt v taboru, bi ne sinu strugi kot kameniti stebri.« je menil Pr;.'j _ je. »Naša sreča, da ga ni, t« bi nas muc" lom do smrti.« 99 VedararB®! 1 tekočina, 8 a mesto na Štajerskem, 8 a nož, ki ga nosijo orožniki in vojaki n& puškah, 18 a drugi Izraz za bajto, 17 pikajoča žuželka, 19 podoben izraz za ravnino, 21 Izraz za dolgo povest, kot n. pr.: Ben Hur, Pod svobodnim soncem, 28 jeseni pospravljamo, 24 prltrjevalna U vsak posestnik državi, 40 ameriški denar, 42 drug lsraz za >sapa«, 44 ploskovna mera, 48 de! telovadbe (lahko »tletlk«), 47 rdeča cvetlica, ki raste v žitu 46 krajši izraz ta darilo, B drug izraa r? jezo, 52 predboljSeviški ruski vladar, 53 del voza, 54 stavba, v kater! mlatijo žito, 5« naš denar, 58 doravno, 8 osebni gaiuiek, 9 = 44 vodoravno, 10 drug Izraz za vek, 11 s čimer je ometana zidana stena, 12 osebni zaimek: »nas«, 13 Število, 14»= 5S vodoravno, 15 pijača, 18 = 61 vodoravfto, 18=* 34 vodoravno, 20 = 85 vodoravno, 22 = 3« vodoravno, 25 = 30 vodoravno, 25 a = 38 vodoravno, 27 je 81 vodoravno, 27 a = 40 vodoravno, 28 a = 32 a vodoravno, 28 b = 42 b, 30 = 25 vodoravno 30 a je 46 vodoravno, 31 = 27 vodoravno, 31 a = 49 vodoravno, 32 = 28 a vodoravno, 33 = 52 vodoravno, 37 drug izraz ta veter, 39 nastane, če se ureiemo, 41 ima vsak človek, 43 = 64 vodoravno, 48 »rod«, 47 ima rad vsak Človek, 48 velika lesena posoda, 50 napravljajo čebele. 51 »delt, 53 = 17 vodorav- 65 = 24 vodoravno, 56 - 55 navpično, 57 del napisa na križu, 58 nikalnica, »ki«, 60 = 53 vodoravno. oziralni zaimek i členica, 25 dolžinska mera — 't roko, 26 najvišji oblastnik v banovini, 28 krajši izraz za kesanje, 29 ljudski pritrdilni izraz, 30 rimski oblastnik v Judeji, ki je obsodil Jezusa na smrt, 31 vodna ptica — na Blejskem jezeru, 82 drugi Izraz is fiožlč, 34 mesto n« Koroškem, 85 človek, ki se peča s čebelami, 36 ladijski poveljnik, 38 plačuje otroSko moško line, 60 isto kot 17 vodoravno, 61 prvi človek, 62 drug Ura* z« raj, 68 poglavar kur, 64 bodeč plevel. Navpično: 1 = 1 vodoravno, 2 = 17 vodoravno, 8 >= 24 vodoravno, 4 — 44 vodoravno, 5 otok v Jadranskem morju, kamor so se peljali letošnji romarji na Trsat, 6 moško krstno ime, 7 = 26 vo- Re&itev mgtmkes s,Kttž" Navpično: 1 Telovo, 2 olika, 3 bik, 4 ata, 8 kar, 7 sto, 8 osa, 9 Aleluja, 10 komat, 12 oke, 13 sod, 15 ena, 16 kosec, 18 sito, 21 en, 25 ara, 26 oko, 29 kad, 32 dar, 33 krt, 36 dr., 38 os, 39 soda, 40 Ivan, 41 Ana, 42 ara, 44 osat, 45 kolo, 46 rak, 50 dar, 52 mož, 53 Bog. Vadoravne: 1 tobak, 6 elita, 7 slikar, 8 otok, 11 sova, 12 os, 14 lek, 17 osa, 19 koleno, 20 mi, 22 od, 23 las, 24 ata, 26 on, 28 torek, 29 krajec, 30 on, 31 = 34 = 35 = ar, 86 dr, 37 to, 39 sir, 43 sok, 46 rov, 47-48 IN-RI, 46 sod, 51 Adam, 53 bala, 54 kanon, 55 motor. Naše uganke Kakor vidite, je »Domoljub« začel priobče-vati uganke. Morauio pa pojasniti ta korak »Domoljuba«. Mnogi vprašujejo, zakaj naj rešujejo, 8» ni nobene nagrade. Rss je, denarne ali knjižne nagrade nI Je pa nagrada, velika nagrada, ki jo dobi vsak, ki vedno in pravilno rešuje naše ugank«, Vsaka uganke ifci svoje dobre strani. Prvii ima uganka nameri, vat zabavati in kratkočasiti v nedeljskih popoldnevih. Vzemite »Domoljuba« in rešujte uganke! Ko jo boste pravilno rešili, boste, ako ie niste pri rešitvah sedanjih ugank, čutili neko veselje, češ, saj nismo tako nerodni, da bi tudi mi »e zmogli te ugaake. A ugank®, posebne Ic uganka te vrste, ima mnogo večji pomen, kot ljudi kratkočasiti in jih eabavati. Z reševanje« teh ugank > e učimo misliti. Dobro moramo pomisliti in preudarni vsako besedo, preden jo zapišemo. Ko »In ti raje ležiš v vojašnici pod medvedjo icožo, nc?« »Gotovo raje sedim za varnostnim obzidjem pri toplem ognju, kot da se potikam po Sujih gozdovih in preganjam te germanske pse.* >Ti govoriš, kot bi nikdar ne bil videl go-fdov in vendar si v njih zrastel. In ti german-iki psi so naši bratje!« »Lepi bratje! Barbari so!« »In ti morda senator?« »Jaz sem rimski legijonar in si hočem prislužiti lastno naselbino, da imam za svoja stara leta miren prostor. Noče se mi za lesene bajte naših gozdnih vasi.« Prvi vojak ni nič' več odgovoril. Svojega tovariša je samo prezirljivo pogledal. Ko sta zopet molče v nočuo tišino zatopljena, nepremično .stn!a, je bilo slišati nek Šum, ki je prihajal od juga. Hitro sta obrnila svoje konje na lo stran in prijela za meče. »Ali slišiš?« J]a, da, nekdo prihaja po snegn.« »Morda volkovi.« »Ali cesarski brzosei.« ^"m je bil še tako oddaljen, da nista mogla razumeti vzroka, a bližal se je hitro in sicer v ravni smeri proti taboru. •'Mi se mi, da je jezdec. .« 'Cela gruča jih je... prihajajo v ostrem tekli.« tofk^8 k®'"1 ""ženili tleh se je pojavila črna »Jezdeci so, pazi!« "rvi vojak je skrčil sredinec svoje desnice, K® vtaknil v usta in s tem naravnim instrumentom rezko zabrlizgal. Na to znamenje je oživelo obrežje Donave, Kakih deset tovarišev prijezdilo. Vdaj je bilo že prav razločno slišati, kako odmevajo zmrznjena ledena tla od dirjajoči!) konjskih kopit Stoi! Kdo tu i« je bik) slišati kiie »Ali mo ne poznate?« je prišel odgovor, dvignili Ščite. »Prefekt!« Vojaki so napravili vsrigo in »Pdzdravljeni!« je zaklical Servij in pri-drža! svojega pnhtečega konja pred vojaki. »Pozdravljen, prefekt!« je zaklical zbor Germanov in trčili so ščit ob ščit. »Najbrž ste ee v moji odsotnosti polenih,« ie rekel Servij, »toda takoj boste imeli delo... Herman!« Slavni stotnik je pognal konja do prefekta. »V po! ure gre germanska konjenica črez na onstran obrežja. Jezdeci naj vzamejo s seboj vse, kar je potrebno za vojsko.« « Herman je zdirjal z-več vojaki proti taboru, Servij pa se je vrnit k svoji četi, Jezdil je k potnemu vozu, katerega so čuvali iz Rima vzeti glsdijatorji. V enem teh, ki je bil tako urejen, da je bito mogoče udobno ležati v njem, sta bili Mueija in Tu/.nelda. Ker sta bili zaviti v tople medvedje kože in sta bili popolnoma mirni, je mislil Servij, da spita. Ko je pa dvignil zaveso, je vstala Tuznelda in rekla: »Ako me moj spomin ne vara, smo na meji države.« »Tako* je, ob Donavi smo,« je odgovoril Servij in pokazal z roko nazaj na zmrznjeno strugo. »Kaj nameravaš storiti?« je vprašala Tuz-nelda in pazljivo motrila obraz svojega ženina. In ker je Servij molčal, je pristavila: »Nc boj se, Mueija spi. Slutim namreč, da nas ne boš peljal v tabor.« »Kmalu bos izvedela, kaj nameravam,« Je odvrnil Servij tišje. »Zaenkrat skrbi, rla Mueija i ne izve. kje smo. Lahko bi se vzbudila v njej j rimska plemkinja.« i Nato se je obrnil ,k gladijatorjem. ! »Zaslužili ste si mir in plačilo. Kmalu boste , imeli oboje.« ' »Vsi udje me bole, eospod.« ie odgovoril . eden borcev ' »Tudi moji bi najraje zlezli narazen, a nekaj dni moramo še vzdržati,« je odvrnil Servij. Položil je obe roki konju na vrat in prisluškoval, kaj je v taboru. Tam se je že vse gibalo. Pešci so bili navajeni na nočne prefek-tove izlete in se niso za to dalje brigali. Jezdeci pa so skočili po koncu brez obotavljanja in ugovora in so se hitro pripravili za pot, ker so vedeli, da bo vsaka zamujena minuta strogo kaznovana. Nihče ni mogel slutiti, da nima strašni poveljnik nobene oblasti nad njimi. Brez dvoma mora biti kak cesarski brzosei na poti v tabor Batavijcev, da prinese germanskim jezdecem ime njihovega novega prefekta. Rimska oblast se je odlikovala s hitrostjo. Servij pa je poznal pota čez Alpe še bolje, kot je moglo biti znano cesarskemu brzoselu. Mesto, da bi šli iz Rima po poti preko Ogleja, so zavili pri Ravcni na levo in šli čez Verono in Trident po trgovskih potih naravnost proti meji in menjali čim večkrat konje in niso razsedlali ne ponoči ne po-dnevu, Servij pa je spal tudi na vozu, ako so mu pošle moči. Gore, katere so morali prekoračiti so sicer ovirale njihovo brzino, ta tudi cesarski se! je imel posla v Iliriji in Panomiji s sneženimi zameti. Servij je bil v tem oziru čisto miren, ker je bil prepričan, da ga sel ne bo prehitel. Še ni minilo pol ure, ko so prišle pri glavnih vratih cele vrste temnih jezdecev. Ko so vojaki opazili svojega prefekta, so dvignili ščite in so ga hoteli glasno pozdraviti. Servij pa je ukazal naj molče. Ko se je postavil na čelu svoje kojeniee, jo je peljal brez povelja čez most in obrnil proti gori, ki se je svetlikala v temni noči. Kot vojska duhov, so Sli legijonarji po mesečni noči - kot neskončno dolg, temen zvijajoč se pas na blesketajočili se, sneženih tleli. Kape so imeli potegnjene čez glave in tako so tiho šli orefektom. Navajeni na wl in še na >IX>MOUTB<. dne 24. junija 133S- tikj a,kilero Bs-iss "T" š*«« »sonati- La :•« >* puu« •• po-si«--' ~ « * -« bs. iaikc vjw»H»0 (irefeti is tiko ;« kaecaa tiiivi i id.—ies.=. 3s»i*i riiesi ?r. :«at to u»o *?■ marsi- katera ki u satur š« »uaio jomul!-- s»pc.as=:»o ti r«i»o_ Ker ii r» »posuta- zda e&a ''t1' č— io betedc k tako »»»-rit iinao ttf t««- laiili ??*ttu VMEO mnogo kine. X « jih o5> mi. pr-l-i: iaske sppoas&a »«»?=- raklai e s» Teli« potrebi daju šs efa •«» ^^ Ukokrat t :r(M tovor... m «suafcii t-; ,1« -j tudi prearcfiesss oc-reira. po&eS»»o « " —"•-A kako boi gcrarL.. i« aim»> bt-M-i. s tatenm; b. -_rr»iL sni Dan« mora biti «ik člar«« sekoiio govors-ka 3 pas:«:-*, ii ?* tc š noriš bcuio razfarrt: besessi ni.ii Ta « TUE E=ai rriki. da si lahek a saMve-s tačis — dob:ie ui besedni raklad P«Wa( 3 u boste Si!>; radi kako corste ie tako kiaao £ovor:t- »:: 5«pa »ssati. L* Brabro aa ce;o- Rdeča strahovlada \eviavno ^ je vrnil ir Španije francoski ■"asn-kar pierre Franfots Arminjon. Izdal je knjiži«.. v kateri opisuje življenje v Španiji, kakor ea je opMoval več mesecev. Časnikar piše meti dragim tudi sledeče: Pri rušenju cerkva v Jekli so se obnašali , hud:Jel-ki rdečkarji več kot divje. Najprej so J oarfTi-- • • . r. Saintes-Espeees. Pri tera fcr^eir.em početju sc. kazale posebno vnemo kc muniftične ienske. Nemogoče je povedati z r^Zizm. kako grdo so komunisti zasmehovali svete predmete. Cerkev La Purissima. cerkev sv. Imena Jezusovega, cerkev Odrešenikova. cerkev Ga-vetans. cerkev sv. Frančiška, cerkev sv. Iva- na. cerkev Barbare, cerkev samostanska cerkev Coneeptiouri;stcs - ' lets in cerkev samostanske bolniin Recol- N;-.... i >e iope: oooroiuje. ie jo: c;—->:t bo-se Udie v -nore. Doslej ne.-r-iic'. drn.::: in.f.jiir Miner prisostvoval spustim ,ei:»e Nemci po določilih mirov, pogodbe niso smeli graditi vojnih iadij. !nlc* de la Virgen de f-os so bilo porušene in upepeij« ne. Svetniki v cerkvi El Castillo. kjer se i lmia v kapeli avetnica-varuhinja me.,ta, fc^ tudi malo kaplansko stanovanje so boljgeviški razbojniki zravnali z zemljo. Hči učitelja v Jekli, dekle 18 let, je pre. vzelo vodstvo pri rušenju velikega oltarja. S plašoem presvete Device ograjena se je bolj. še viška deklina spakovala iz Matere božje i'n onečastila posodice za sv. mašo. S cerkvenim lepotičjem so boljševiikj brezverci uganjali nepopisne nesramnosti in se niso ustrašili niti samega Boaa, skritega pod podobo kruha. Pili so iz masnih kelihov, posvečene hostije teptali z nogami in pok njali v cerkvah in kapelah z boljšc-viškimi nič. vrednieami stvari, ki spadajo v znane hiše. V cerkvi sv. Frančiška se je 1000 komu-nistov na najostudnejši način norčevalo h obredov sv. daritve. Rdečkarji so oblekli masna oblačila in kazali v njih nepopisno grde prizore. Neki 22 letni mladenič, po imenu Ortuno, ki je v cerkvi La Puri&sima hotel preprečili rušenje in onečaščevanje svetih kipov, je plačal svojo smelost s smrtjo. Podivjana rdeekar-ska množica ga je na mestu ubila Tako daleč je torej privedla Španijo >!jud>ka frontne, čeprav ima komaj tri mese« nesrečno državo v rokah. Ali bodo tudi v Franciji, kjer je obšast tudi v rokah Mjudfke fronten zavladale podobne razmere? V kraju Santa C raz de Mudela v Spaniii so sedanji marksistični mogočnik; zaprli vsi katolsske šole, čeprav je ugovarja.o S00 družinskih očetov. V Guada'.a:azi so prepovedali šolo redovnic, kier so sestre brezplačno poučevale revne otroke. Dalje so morale urin-linke v Siguenci zapreti svojo šolo. Podobnt po. zaspani, niso vprašali niti mislili niso na io. kam jih po peljal. Ser\:j ii- jezdi! vedno naprej, rasno tako t:.-,, kot njegovi voiaki. Potni vozovi so bili na koncu čete. Preiezdiii so ravnino in prišli t jozd Kro-ka ji vraae ic srake, prestrašene od topota kopit. so p-fita^e nemirne. Mali oblački, nezrela, snheca so padali z dreves jezde-c-em v obraz Bilo ie ^roii iutrn. ko se ie Sers :j ustavi! r a r->bj velike soličave is zapevHa! s Mojim jasBitr £'asom »Stoj«, obenem ie pošepeta! Her-ki je sevlaj jezdil poler uiera: >I.»r«"i deklice v varstvo Herms^viku in mi: posej. da jih sr>rav: bra»i_ Ženske bi na? pri delu ovirale«. So je voz z Tnzneldo in Mutijo iziinil v eozdni teici. je zapo«edal Serrij: »Nastop v kror! Znaki t sredo'« v spretnostjo vaienih vojakov so aapravili ierdeci ^oipo veriro. ki ^ je fk'ein!a v ob!iki krota ocroi poveljnika. Ta je s"a! sredi fc-i-dae fohiave. is nad njim si blesteli v me-sečin: z'asti cesarski orli. ki so jih nosili pra-poronosei. »Gemaci'« je race! Servij. ko je v« ...h- lib. Lerijonarji so se začudeao .'-. iie-taH. Dokler so pod Ejeffo*:jj2 poveljsiv-om. so b:!i prvič e ten: imenom r arov- - ■ rr'' [ f- -bili Ji vse roditelje samo rirask: vojaki, za'katerih t»c«J-'xsc»st se ni nikdo rreem'- »Germani'« je posoril in cadaiieia";. >Xi-tem v a« izpeljal tabor« »to. ia bi p: iaoč j! ta-? rzpi-e z bratorsko krvjo, asipak. dt se t>o fremjtm t vami Porkjte pro;: Od tam ua« cieda ifa bfttiaja. ki je sa^ra prednikota v zi»oro^2:jih dajala loč. c Monro lepionariev j? f<- pozabila, da so se zbrali sjjlor predali; prej vsak™ t&> -podvzetjeai pri lna: v g-ozda. Rz^. ti vzgojeni v oie.iah rimske dr/ave. 'o poznali germanske navade samo iz pripovedovanja s:a--ej-:'i tovarišev. Toliko večje je bilo njihovo začudenje nad besedami svojega ptoveljnika. -Naprej nagnjeni na svojih konjih so poslušali vojaki dalje njegov govor ■ Najbrž so to noč n ia trenotek v vseh germanskih občinah tisoči oči uprtih v bledo lK>einjo n-v-i. Tisoči žele od rje navdušenja in pomoči, ker pnnOMi »vobodnih Germanov je postala Jšabno«t Rima neznosna. Glavarji naših rodov se posvetujejo v sveti! gajih, dvirajo svoj« orožje proti jutu in {.roze moči imperatorjev« »Germani' Vam r.e povon sedaj rimski prefekt in - lev. »mpak -:n kneza jfmati«U:a rod>t. vsi brat in rodovni voditelj' Kot rimski pre'ekt sem odložil znake svoje časti ic »bia4ti nedavno v Rimu na stopniicah Mark Avrebje-vera prestola. Kot rermanski vodja pa se obračam aa vas. moji bratje in va; vprašam kdo izmed vas se h--»če vrniti z menoj r domače E-oHovr. ia dobi osveta sramotno imenovanih harbar-kih rodov, pomoč nekaj tisx v hojn iz-vežSacih r®k?« -Strvijeve besede so tako vplivale na legijo-narjv. da so gledali nemo in uprto svojega roditelja z široko odprtimi očmi. ne da hi'bili r tem hip n na jasnem glede dalekoseinih nje-rovih zahtev. Morda so ca r.apačm razumeli, al: pa jih je prefekt pre:?kn«il v njih zvestobi. Servij Klaviij Kalpnrnij. se ni še nikdar prišteva! rems^sketan redu. on je re!jal ra rimskega fospoda .. »Vi mi a« veijaaiete?« je zaklical. ko je cT».-.?Tia! vzrok niihorega rac-1 k a. >Vi ne zaipate ri-okema prefektef« Vze! je glarni prapor iz rok praporonosca, | ,-»i-rral »"atega oris ra vrgel v «3fr ryk!ik-i ni! »Tako »aj pade rinsks moč, strta pod kopiti naših konj'« .seiaj šele so razumeli rojak:, da jim ai rovori! rimski prefekt. ampak uporni German. In takoj je udaril ščit ob ščit. sulica ob solit«. Toda v tein hrupu se je vmešalo tal: mrmranje precejšnje manjšine. Večina je vendar bila 5» strani preiekta. > Prijatelj: naših tlači te! jer se lahko vrne-jo v tabor!«'je zaklical Servij. ko je brnp pojenja! T>x)a niso Germani na ta način uredili '^ jih prepirov. Ko so se izločili Razna ptij«« legijonarji. so planili na nje uporni tovariši se je razvnel boj. , Servij. ki je pozna! navade sroje?« naroda, -e ni vmešaval. > nrekri/acimi rokami ie flt' da! boj in čaka! konca. . , Ni mil bilo treba dolffo čakati. Nekaj W mrličer je krnala pokrivalo gozdno ftohčira Ostali so zopet obkrožili Servija. k-:t bi p«'?' toranje sploh ne bilo prekinjeno V rtiamenl soglasja so zotw( trknili s ščitom ob s". co ob s-jlico. Nobenega co-irnjania ni bilo ker oni. k; so godrnjali, so 'pobarvali ene? srojo krvjo Servij j,? vzel ostale ri-m'ke prapore os«! ?.a drujtira. jih ilomil in rrgel ob .tla. Ko iail zainjeca orla. je dvignil svoj šc:.: ' in zapel Hermanoro pesetr, sToH.vdnih W Germani m jo povzeli in gozd od tisoč grl. ti so rmotila' krilate in ■^jj njegove prebivalce iz spanja. Pojoč r-o s" -uporniki proti severu. i- ' . „ . , j-1. bim ni 'ic' Ko se ;c Macna pi-eouvi.io - ■ " i„ ju obširnem P" strani obdana oi nrihov okrof k?' tn je videla plapolati sterilne .h Jjtjik terih so «e»ieli ia ležali rojaki na ko.an irveri. V vsako hišo »Domoljuba«! stvari poročajo Iz dragih španskih pokrajin. V Sallentu »o otroci brez šol, čeprav so starši vložili ugovor pri vladi. V Orenseju so zaprli štiri semenišča. Mesto Toledo naj bi namesto j katoliških šol dobilo 14 državnih, vendar se jc občina izjavila, da nima denarja zanje. V madridskih šolah ni za več tisoč otrok nobenega prostora. V Antequeri bi morala vlada ustanoviti 20 šol, ker je zaprla katoliške šole, i tudi tu ni denarja zanje. V Salamanci pa je se huje: ondi bi morali dati otrokom 40 novih šol, česar pa država ne zmore. Tako bo imela nova, protiverska Španija rajši nepismene ljudi, kakor pa da bi dovolila katoliškim šolam, da bi skrbele za pouk. — Marksisti, ali vas je kaj sram vaše španske »svobode«? Jugoslavija v številkah V naši državi bo leta 1960 nad 20 milijonov ljudi, ako bo število prebivalstva še naprej zrastlo za 200.000 letno. Leta 1921. je Jugoslavija imela 11,984.000, leta 1931. že 13,934.000, 1. 1932. pa 14,296.000 prebivalcev. Meščanov je bilo leta 1921. nad 15%, leta 1932. pa nad Na kmetih živi ve« kot 81% prebivalcev. V kraljevini Jugoslaviji je 5,418.000 pismenih, daljo 163 gimnazij s 83.000 dijaki, 35 kmetijskih šol s 1400 učenci, 8 strokovnih tehničnih šol in 19 bogoslovij. Obdelane zemlje je bilo leta 1933. več o - NUDI PO IZKKDNO UGODNIH OBNAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ SCe TTn S^b V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE ss Mssli ocjl^asnllc Vsaka drobna' vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetfjuke potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnike« ali vajencev tn narobe. Pristojbina za male oglate te platoje naprej. z vso oskrbo pri mojstru sprejmem, švigelj Franc, kovač, Goriče 22 p. Golnik. SIgŽtlinjO, V'm'ostojSno kuhe, ter vseh hišnih del. za večio trgovsko hišo na de.-eli išSem -takoj. Naslov v upravi Domoljuba pod št.S981. starejšega ali m'ajšega z,a vsa kmečka dela sprejmem. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi Domoljuba pod »Hlape« št. 8874. 3bvhr dražba dne 28. junija 1936 ob 15. uri pop. hiša na Vrhniki št 91. ki ima štiri sobe, dve kuhinji, shrambo, klet, delavnico. vrt ir. eltklr. razsvetljavo. Tone Ca-er-man, St ira Vrhnika 91. r. dobrih čevljev Siti Slttt oranji več kot 3 pari slabih. Naročite pri Jernej Joraj, Za-poge p. Smlednik. tfaše fBi'jafii6 hp;j,nil. nicab in posojilnicah vnovJujem hitro in pošteno. Obrnite so na edino pisarno, ki je oblastveno dovoljena in priložite znamke. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, Telefon 38-10. Pravili Jfjale^vso perilo kupite prav poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Ljublj. SmsSob gozd lep zaraščen naprodaj za 35 000"— dinarjev za hran. knjižice, po dogovoru in gotovimi plačilnimi pogoji. Več se poizve v občinski pisarni Motnik. Kovaškega pioMa sprejmem za izdelovanje orodja, krampov, lopat itd. Miha Lcžar, kovač orodja, Sr. Ga-meltne 7, Št. Vid nad Ljubljano. POSeStDO, delano6,' pri cesti, 15 minut od cerkve in šole takoj prodam ali oddam v najem. Alojzij Pečnik, Hrastje postaja Grosuplje. pridno, pošteno, ------vajeno kmečkega dela, sprejme Janez Zabjek, Zg. Hru'iot. pri Ljubljani. Fanta 16 letne8a Prid-ihiiiu nega in poštenega za kmetska dela sprejmem Zaloška c.39, Moste - Ljubljana. Pošten fant »ZtŽ 30.000 Din, želi poročiti pošteno in značajno dekle s posestvom ali nekaj gotovine. Dopise Domoljubu pod »Ljubezen« 8925. za kolarstvo, krepkega, dobro v/.gojenega,sprej-mem. Hrana in stanovanje pri meni. Jauk France, kolar, Kokrica p. Kranj. Hlapci Ig poštenih star-la> šev za kmetska dela in vajenega konj takoj sprejmem Vič 27. 16 do 19 let, za poljska dela sprejme takoj Dornik Janez, Podhom ŠL 14, Gorje pri Bledu. Da bi obdržali dosedanje cene, so romunski uvozniki pometali v morje 10 milij. pomaranč. 100 vagonov drv je zgorelo na češkoslovaški postaji v Liberen. iimasi Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-liuba« in »Bogoljuba«, naročate iuserate tn dobit* razne informacijo. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 Dopoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3830. bakreni in železni, pocinkani od 400'-~ n: dalje. Kotli za 2ganJekUho vseh si sUrnov. Filtri se® vino iu v«« v nasj stroko spadajoča dela — najceneje pri „ifOILillllfili" <8. 2 9.1., UUfeiffflEa Kolodvorska ul. 23 - Tel. 37-92 - Cenik zastonj Elektrika proti stenicam. Neki inženjer v Varšavi, ki ni mogel nikakor spraviti stenic iz svojega stanovanja in je moral zaradi njih nadležnoeti pre. bdeti mnogo noči, je rešil vprašanje uničevanja stenic z električnimi sredstvi. Zgradil je aparat, ki izžareva kratke valove. Z njim je obseva! stene stanovanja in je dosegel po tej poti nepričakovano velik uspeh. V kratkem je elektrika pomorila vse stenice v stanovanju, kjer je poprej gomazelo mrčesa. Inženjer je zdaj prijavil svojo napravo za patent in je verjetno, da mu bo ta patent nesel mastne obresti. Pii©r tistfi Ii fantji! Zelo dobro in poceni kupite pri nas vsakovrstno blago na pr: moške srajce, delavna, trpežne in ve-like od Din 25.— naprej, pražnje, srajce bele in pisane od Dir. 34.— naprej, krasne poletne svilene majce v vseh barvah od Din 49.—, bombažaste majce od Din 19.—, otroške od Din 8.- , moške vrhnje hlače od Din 40.—, otroSke vrhnje hlače od Din 20.—, puniparice in modne hlače od Din 88.—, moški dežniki od Din 3S.— naprej, kravate, nogavice, kopalne hlače itd. Dalje priporočamo veliko zalogo blaga za moške oblv.l,e, sukno, kamgarni, lodni od navadne do najfinejše vrste. Pri nakupu moške kompletne obleke dobite svilena kravate zastonj, pri nakupu drugega blaga nad Din 106.— tudi primeren nameček, to pa le, ako se sklicujete na inserat v Domoljubu. Vas vtjadno vabi k obilnemu nakupu znana in solidna tvrdka F. §. GorKar, Ljubljana Sv. Pttr« cesta 29. Kaj železo, dekler je vroče. Gostu v hotelu so izginili čevlji, kar je bilo hotelirju zelo nerodno in je bi! pripravljen, škodo takoj poravnati. Gost je napovedal, da so bili čevlji vredni 180 dinarjev. Ko je lastnik hotela segel v žep, da bi plačal, ga je gost prekinil: »Ravno zdaj sem se spomnil, da so bili čevlji dvakrat poterciplani in trikrat pete popravljene, tako da boste dodali še 90 Din « Mira ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča! Prostor^ene dXT«ne° 10 Din ~ " Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. Tel- 25-49. Izdajatelj: Dr Grego j Pečiak $ r*lr"to '■? reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. Telefon 29-92. 1» K0"J 1 ečJak' ™ Prednik: Jože Kosiček. — Za Jugoslovansko tiskarno: Karel čeč.