DRUŽBENO UPRAVLJANJE STANOVANJSKEGA SKLADA V BEOGRADU Da bi zbrali podatike o stmiovaniski na-jemnini, vzdržfivauju stanovanjsikih hiš in uspehib. družbenega upravljanja sta-uovanj, so ie dni v Beogra-du analiizirali stanje stanovauj, ki so pod dritžbenim upiavljanjem. Aoketa je zajela 50 od-stotkov poslopij. Z drugimi besedami, od 7.287 bišnih svetov na ozemlju Beograda so jih anketirali 3.496. Ce ocendimo aiktivinost hi&nih svetov v Beogradu po številu sej, ki so jab. imeli v 1. 1936, Tigotoviin«, da je vsak hišni svet sklieal poviprečno po šest sej. Poudariti moraino, da mnogi liišni sveti niso redno pisali zapisnikor in tako laliko sklepamo, lia je btilo dejain&ko povprečje sej še Be-kaj vašje. V istcm času je biilo sestanikov sianovanjskih najemnikov v vsaki aiike-tiraoi hiši 1.8 na leto. Nizko povprečje števila sestanikov stanovanjskih najem-mikov kaže, da rešujejo večioio vprašauj hišni sveti samri brez sodelovanja stauo-vanjskik uajemuikov. Ce analiziraino podatke o povprečuem števMu sej biŠHih svetov po skapinah b.iš z ra^zličnvmi dohodki, bomo ugotovili, da števiilo sej narašča hkrati z višLno dohod-kov hii5. . . Število sej hišnih svetov Dohodki hlš v 000 din Povpreije na hiSo do 10 1,8 10— 50 3,8 50—100 5,1 100—200 6,9 200—300 7,9 300—400 8,3 400—600 ^10,7 600—l.ODO 11,4 nad 1.000 16,1 Pii hišah z največjimi letnimi dohodki je povprečie sej višje, kar dokazuje, da je materialua osaova hišuih svetav po-inumbeii činitelj okrepljene aktivnosti. Hišni svcti večjib. hiš imajo bolj zaple-tene jialoge, ki terjajo pogostejše seje organov družbencga upravljanja. Na to vpliva razeu tega tudi to, da imajo večje hjše možnost izbire staaovaujskih najem-nikov za člane hišnih sveiov, kar ni Lrez vpliva na samo sestavo in aktivnost hiš-nih svetov. Struktura stroškov Uvedba druži>enega upravlj&aja je v marsičcm izboljšala ekonomienost uprav-ljanja stanovanj. To je posebno razvidno iz stTukturL' stroškov st^novaujskih hiš v zadnjili letih. Prejšnje povišanje s-ta-novanjske najemnine za 100 odstotkov iu kasuejše zvišanje za 50 odstotk*yv je ugodno vplivalo na spremembo strukture stroškov. Nizka stanovaujska najemnina v 1. 1952 je pripeljala do tega, da so šli vsi dbhodki hiše za stroške upravljanja. V tem obdobju je le 11,6 odstotka šlo za vzdrževauje hiš, režijskd stroški pa so kljub temu, da so bile cene kotuunalnih uslug nilje, pobrali 41,8 odstotka vseh izdatkov. 1952 1955 1956 Plače hišnikor 13,0 11,4 10,6 Lastniku hiše 3,2 7,8 3,4 PrispeTek skupnosti 25,6 7,1 6,4 Režajski stroški 41,8 31,2 23,4 VzdiževaLni stroški 11,6 37,5 40,5 Razni honorarji — — 4,4 Anuitete 28 5,0 7,0 Dnugi stroški — — 4,3 ioao 100,0 loo.o Prdspeveik stamovanjski skupnosti se je občutno zmanjšal v 1. 1956, ker st> do-hodki v absolutuern znesku narasli. To je povzročilo, da so se zmanjšali tudi re-žijskj stroški oA 31,2 v 1. 1955 na 23.4 v 1. 1956, čeprav so se cene katerih komu-nalnib uslug zvišaJe. Do znižanja je pri-šlo turfi pri drugih postavkah izdatkov za upravljanje, medtem ko so se postavke vzdržcvanje zvišale. Hašni sveti so setlaj innogo bolj saino-stojai in čfidailje bolj prevzemajo dela, ki so jili na njiihov račun opravljale sta-uovanjske uprave. Zatto pa so se nekaleri staroški zvišali. Med režijske stroške smo prižteli tudi odstotek, ki gre za zavaro-vanje luše kakor tudi za plačilo vseb. komunalnih uslug. Zviilanje ceq komu-nalnih uslug bo vsekakor vplivalo na zvišanje teli stroškov. Zalo bo morda v prihodnje potrebno pri vsakem zvišanju cen komunalirib. uslug (snaga, razsvet-ljava, im drugo) sorazmeruo povišati tudi stenovanjske uajemnine. Kaikor je iz taibele razvidno, so doseda-nji u&pehi pri vzdrževanju biš zelo veliki. To iž&oljSanje vzdrževanja izvira v pri-merjavi s prejšnjirni leti predvsem iz družbenega upravljanja. Z družbenim upravljanjem smo dosegli učinkovito varovanje poškodovanih stanovanj. Od skupnih dohodkov anketdranih hiš v 1. 1956 odpade na stanovanjsko najem-nino 74 odstotk je teko-če vzdrževanje opravlja navadno hišnik J ali stalni honorarni obrtniL. Tako tekoie vzdrževaaje ni rešeno, ker iraa samo 3,7 odstotkov skupnega števila hiš honorar-nega obrtnika, veliko število hišnikov pa ima premalo strokovne izobr^zbe. Potrebni so novi predpisi Namesto dosedaaje praise, da delajo-raanjša popravila Loaorarni obrtaiki, bi bi.lo treba bolj odloono težiti za tem, da se pri stanovanjskih sknpnostih organi-zirajo skupine obrtnnkov raznih obrtov, ki bi vzdrževald hiše na ozenilju skup-uosti. Za večja popravila morajo stanovanj-ske skupnosti odpirati uslužnostne dela-v-nice za popravila in si prizadevati, da bo tako organiziranim uslužnostnim delavni-cam to njihova osnovna dejavnost. Manjša obrtaa kakor 1udi gradbena podjetja, ki ne morejo vzdržati konkurenee večjih in bolje opremiljealh, bi moraJi po mneoju nekaterih z ugodaiini instrumenti usme-niti v v^Jrževanje stanovanjskih hiš, ra-zen tega pa se bodo hišni sreti verjetno odločili za trajncjša pogoclberia razmeija z obrtukni obrati. podjetji in uslužnost-nimi delavnicami glode prevzema taiko tekočih popravil kakor del za stalno vzdrževauje liiš. Tako bodo ustvarjene močne vzajemne obvezaosti, hišni sveti pa ne bcdb imeli težav pri posameznem najeinanju obrtnikov za vsato popravilo. Tako bodo hlše v rokah strokovnik oseb, ki bi skrbele, da bodo stalno vzdrževame v uporabnem stanju. Kar se tiče nadzorstva aad izvajaiijem del, so mnenja, da bi bilo potrebno za dela, ki jih izvajamo iz sredstev posojil, zahtevati nadzorstvo pooblaščenih c»eb, med-tem ko bi za ostala dela lahko delali to tehniki stenovanjskih »kupnosti in sami htšni sveti. Splošno je družbeno upravljanje sla-novanj v Beogradu znatno aapredovalo. Pomanjkljivosti so še, v nadaljnji praksi pa jih bo čedalje tnanj. Novj stanovanj-ski predpisi, ki jih pripravljajo. bodo vnesli v to področje 5e več reda in bodo znatno pripomogli k razvoju družbenega apravljanja s tem tako pomembnim skla-dom družbenega premoženja.