kgochlObl. k. k. HofbibliothekT Wicn Dngiwtii. V Gorici, 20. januarija 1882. „So6a" izhaja vsak petek in velja s po$to prejemana ali v Gorici na Horn poSiljana: Vse leto.....i'. S 40 Pol leta.......i.20 tnvxt leta . . ./. ,. 1.1" Pri oznanitili'ut'jitav tako pri ,.jio- ianicah" se placuje za imvudiio tristop- no trsto: 8 kr. fie se tiska 1 krat Za vete drke po prostoru. Posatnesne Stcvilke se dobivajo po 8 kr. v Qorici v tobakarnici v go-sposki uHci, blizo „treli kron". ua starom trgit; innnnski ulici; v TvRtu, y tobnkAn.id: Vijt deiFa caserma St. 3. in v AjdovScini pri trgovcu g. Dolencu Dopi.-i naj se blagovoljuo poSiljajo prctlrtiftyn .^ofce" v Gorici v Hilarijanski ti8kahii,'nav'jcnina pa opravni6tva„So8o' na Korenji ˇ Sticsa - vi hiii St. 10 II nadstr.• Rokopisi Be ne vracajo; dopisi ua se blagovoljuo frankujojo. — Delalcoj in drugim neprnmognim bc naroCnim rafta, ako le ogtue pri urodnlstvu. Gnpod ir. Jirij Mi, M trim Dne 13. t. m. ob 6. uri 35. miuuti zve- ! cer naznanjal je zvon fcalosti in tuge 2alostno | vest za vsakega Slovana, posebno pa za nas | primorske Slovane, da nasega blagega, dobrega \ vladike ni vec mod iivimi. Posebno dolj proti 1 tuzoi Istri se je oni zalostm glas niocuo raz-prostira), proti onini nasim bratom, kateri so z , ranjkim svojega najboljsega ppdpiralca, svojega | oeeta zgubili. A tudi drugi Slovani iniajo vzroka ; dovoJj, da togujejo na grobu zglednega rodolju- \ ba, naj&stejiega znaSaja in vzornega dub. pastirja ; bil je pokojni neupogljiv steber za vse naie ideje, kakor tudi za uaso najvisjo dinastijo; podpiral in delal je za iiasu stvur, kder in ko-likor je moge), torej vse bolj na tiliem, ker j brez namena na hvaleznost, kakor pravi duhovni ! pastir, le iz ljubezni do Boga, cesarja, naroda ! in svojega Ijudstva. ; Pokojnik se je rodil od siromasnih rodi- I teljev v Tinjanu blizu Pazina v Istri dne 10. ! aprila 1312, torej ni se dopolnil svojega 70. ! leta. Ljudske Sole in nizjo ginmazijo obiskoval ! je v Pazinu, V. iu VI. razred pa v Karlovcu. Takozvane tilozofske in bogoslovne Studijc izvisil je v Goriei ter bil 11. sept. 1837 v inusnika ; posvefcen. Kaka bistra glaviea je pokojnik bil, se razvidi iz tega, da so ga njegovi visji Knialu po tern na Dutiaj poslali, da napravi doktorat bogoslovja, kar se mu je leliko in izvauredno dobro posre&lo. VrnivSeinu se z Dunaja je bilo najprej podeljeno mesto za veronauk na zeuski Ijudski soli v Trstu, kder je kasneje postal pro-fesor in ravnutelj semenisca in kanonik in zup-nik stolne cerkve sv. Justa. Dne 11. oktobra 1. 1857 je bil imeiiovan od nasega svitlega cesarja za poredko-puljskega Skofa, dne 21. decembra je bil od Nj, svetosti papeza Pija za skofa po-trjen in 2. maja 1858 v Gorici posvecen. Leta 1875 je bil imenovau in je prevzel triasko-ko-persko skofijo in bil odlikovan od nasega via-darja z vitezkim redom ielezne krone druge vrste. Livel je neizmerno stedljivo, za se je prav malo potrosil, kar je prihranil, razdelii je med narod, ali pa namenil za malo senienisce, za ka-tero se je jako zanimival. Se nasmrtni postelji je pokazal. kako malo mu je mari svetovni blisfi, s tem, da je naroSil, naj se mu napravi 6isto prost pogreb, naj bode pokopan na mirodvoru med druzimi duhovniki, in ne v rakvi, ter pre-prost karaeii z ednostavnim napisom naj bode znamenje, kder bode v mirn po6ival. Ve6en mu spominl Sklepi naiih iupanstev. Rekli smo zadnjie, da na§i zupani in ujih taj-niki so nasproti razinui gosposkam povsera piepoaiz-ni sluge, ki se dajo strahovati, kjer so sami svoji gospodarji. NaSa zupaustva se vsled svojega prepo-hlevaega znacaja nikdar ne puutajo z raznimi uradi, ker bi tada vse „z iupatt opiavila, AUdobri ljudje so predobri tarn, kjer jim nofiojo dobroto povraCati % I enuko dobroto. Naposled ima tudi potrp^ljivost slo-venskih 2upanstev svoje skrajne meje, in sarao zarad ziorabe njih pohlevnosti je par nasiji 2upaustuv skle- I nilo, po tujc osnovaiiih pisetn ne vofi spiejinnati. Ti 1 sklepi m dajo nicer laztozati, kakor kdo hoLe; po tub i sklepih bi iia^a 2upanstva poilala tudi pisma nazaj, I ki bi jim po imkljuLji dosla od kitujskega cesarja v I kitnj.skom j^zikii. Ali nnsi obCinski ino^je se niso uCili I risati logitiiih kolobarjev, da bi gledali tudi na bo-sudo, ki doloCuje in ohscza uateuko obseg in pojem ujih mirtli. Njim ni gledati na besedo, ampak na im-iiuMi. Nobeu sodnik tie bo gledal pri izpiakvanji, kuke bosede rabi pi'ostak, ampak na to, kaj bode re-Ci, kaj ou raisli. Zito ni nikakor piimetno spodtikati se nad bklcpi iiaSili 2upanstov, kakor bi oni hoteli abbolutiio zaviaCati v.iako v tujem jeziku doglo jim pismo. Na§a ^upanstva dobro vedo, s kom imajo opra-viti v prvi vrsti in red no, in zdravi domaci raziim jim pripovcdiije, ktulaj imajo le nonavadna o pravi la s tujiini drziilami, V.sak zakon in vsako pravilo za posAUiiLn«ga cloveka in ssa vocu drustva pa ima vdjavo sumo za pravilne in redne BluLajo; nunavadnih primcrov all izjem ne obsezajo. Pravilno in, rekli bi, skoro vsak dan mor.ijo 2upanstva obCe-yati s c. kr. uradi; za vsakovistne urade tedaj mora pravilo nastuti, V kaierem jeziku naj lupatistva I njimi ob&ujejo in jim oilgovarjajo ustuo ali pismeno. Tu pa je veudar n anivno pravilo, da ua|e 2u-pauijc obdujojo v svoj em jeziku z uradi. Zupau-Stva zastopajo svoje ob<5ine in ut«gnejo tem Skodo-vati ali koristiti. Za Skodo in korist so ^upanstva enako odgovorna, in ona sama in nikdor drugi, morajo Skodo prena§ati ali povracati, ako jih obCina-rji terjajo na odgovornost. Kdor pa je odgovoren, mora imeti tudi oblast, da se bo takd ravnal, kakor se mu je najla2e odgovarjati. Nikdor pa ne more tajiti da ne utegnejo priti ua§i 2upani v veliko §kbdo, ie tie razumejo prav po toje jim doposlanih pisem. Jas-no je pa tudi, da ebfcine veliko Skodo trp6, co morajo vzdr^evati take tajuike, ki so zmozm ve5 jczikov, ki vsled tega terjajo tudi veliko plaLo. Pri nas ima-mo tu pa tarn prav majhne soseske s kolikor toliko samostoJ!iimi ^upanstvi. Kak6 hoCe majhna obfiina vzdiievati poleg duhovnega pastirja, lastnega u&telja Se visoko plaeat.ega, vsled prenapetih zahtev morda ; na veliki Soli izucenega tajnika? Materijalni oziri in pravo obcinsko gospodarstvo ne dovoljujejo, da bi ob-fiene vzdr2evale prepl«6ane tajuike. Tako pravilo ne ! more niKdar obveljati, tudi ko bi se giedalo samo ua gospodarske obcinske dobicke. I Tako pravilo je pa tudi nenaravno, brezpotrebno, nepravifino in naravnost proti enakopravnosti. Gotovo je, da iupanstva smejo svoja posvetovanja in opravila zase zapisovati v douiacem jeziku. Uradni jezik na znotraj je tedaj po naravnem potu za naSa *upanstva slovenski. Da doma uradujejo po domafie, ne Skodu-jejo nikomur, ker so z doraadiui uradovanieiu edino in sama seboj v dotiki. Na zunaj jim je pa tudi podeljena praviea, da obfiujejo s c. kr. uradi v last-nem jeziku. Uradi v doraacih okrajih so vendar zarad obCin in obfiinarjev postavljeui in ne naopak. To je staro naravno pravilo in po zakonu enakopravnosti neoporefino zagotovljeno. Tega pravila se dr2i na Go-riakem si. deielni odbcr 2e od nekdaj, in 2upanstva na* §a se zarad tega ne morejo pritoievati, in iupanstvom za ta del ni potreba nikakih branilnih sklepov. C. kr. okr, glavarstva so pri nas pa tudi ie pred leU brcz spotike obCevala z na§imi 2upanstvi v slovenskem jeziku, in c. kr. okr. glavarstvo je enako poslalo valo* venskem jeziku svoj odlok Sempaskemu 2upanstvu, isti Odlok, katerega* smo zadnjift v naSem listu samo omenili. Enako se morajo ravnati c. kr. davkarije in vsi e. kr. uradi naSe de&le, kedar koli imajo z 2upan8tvi slovenskimi opraviti. Druzega pa nasa 2u-panstva tudi ne zahtevajo, naj bodi njih branilni skle-8 kakorSnimi koli besedami ali izrazi, uradov naSe deielo v tujem jeziku. In ko vidijo ista naSa iupaustva, da se jim hofe cel6 italijanSCina vsiljevati, morajo pofltati nejevoljna, kljubu pohlevno-mu zuaCaju, ki ga kuSojo di uguco le prcvcC na lastuo skodo. ZupaiiBtva naSa so izprevidela poslcdnja leta, kakd se irredentoyski duh siri po IMuiorskem in tudi v naSo dcielo; ona sprevidijo, da so ka2e z italijan-skim uradovanjem nevaruost ne samo Slovencem, ampak nasi sirji domovini, preljubljeni nam Avstriji. V interesu diuasticnem in politiCttera so se lup&nstva vzbudila, dasejim krivica ne dala, vuaj tarn ne, kjer se nevartiost mnoii tudi Avstriji. ' V tem je jedro Hupanstvenih sklepov, da nocejo se& pr(Ji!inati tujih, najmanj pa laSkih pisem od c. kr. uradov. V tem jih tudi mi spodbujamo in opo-minjamo, naj se ne piestrafiijo. Naj spoznajo, da Bluzljo domovini, in naj se, kakor jim je enakopravnoat za-gotovljena, zaporedoma obude do enakih sklepov, kakor so jim to, pot pokazala uoktora zapanstvu, Iu da m m bo nikdor spotikal, naj dolodio izgovoro, da noLejo yeO prejeinati od c. kr. uradov domaCe de2ele po tuje osnovanih pisem, najmnnj pa itnlljantkih. Kedar jim dojdejo pisma g Korofikega ali Tirolskega, ki so pa redka ko belu vrane, tedaj si poi^ujo v Gorici ali kjer si bodi potrebuili tolmaCcv. Z& izjemo pa naj se ne terjajo za uja objSa pravila!, To za danes, piihodujiC dalje o tem predmetu. P. S. Dobili smo dopisov in scstavkov za topra-Sanje. Prihodnjic spregovoritno dalje o zupauBtvu sem-paskem. Danes prosimo, naj nam slavna iSupaustva o Bvojfh sklepih zvesto vse poroSajo, dastvari primerno pojasnimo. 0r. _______ Dopisi. Prava slovenska Supanstva odlofino protestujejo, da bi se jim podtikali drugi nameni, in odioCno se morajo y \>m 6^vUi| dabi jimdobajala nistoa iz ^ }ft. Iz gon'Ske Okoiice, 15. jan. (Izv. dop.) Po dolgem odnaSaoji volitev v obL. zastop, po neuteme-ljenem rekuriranji proti njega izvpiitvi, pri§li smo v Sovodnje-Biljenski 2upaniji vendar enkrat, kakor je uze zadnja „Socaa poroCala, do volitvc 2upana in pod2upanov. Vrsila se je 11. t. m. v priCo okr. gla-varja bar. Rechbacha premisljeno in odloCuo. Prejlnji 2upan, gosp. vit. Gavdencij Tosi dobil je od 17 nav-zocih odbornikov 11, bar. Bianchi 6 glasov. Gosp. vit. Tosi, ko je videl, da mu je vctina zopetno zau-panje izrekla, je izvolitvo z ladostjo sprejel, se toplo zahvalil in obljubil, da hoLe vse svoje mofii porabiti j v blagor cele zupauije. Mi se zaaaSaino, da bode ; gosp. vit. Tosi po viteiko drial dano beaedo in da j bode tudi za oddaljeae Biljence nekoliko sloril; saj I ravno ti in ne jvodenjet so njemu svoje popoino I zaupanje pri volitvi izrekli. Ne Sovodenjci, so ga vo-lili zupana, ampak Biljeaci, kteri so mu dali Vseh 6 glasov, Sovodnje, PeC, Bubije in Gabrije pa samo 5. Ako bode novi gosp. zupau hotel, lahko mu bode se Biljeucem za dano zaupanje hvaleiaega skazati. Pot, ktera pelje skoz Bilje in ktera ve^e Sorodnje z Vol-cjodrago, tedaj Furlaaijo z vipavsko dolino, je proti tenia, da jo rabi de2ela bolj kot mnqgoktero skladov-no ali cel6 drzavao cesto, je se vedno revna obCinska pot, takd da po njej posebno 0 dezevji ni mogofie naprej priti. Biljeoci in cela de^ela, ki to pot zelo rabi, mu bodo vedeli toplo zahvalo. Tudi obe Vrtojbi bi morali nekaj storiti za svojo pot, ona je desetkrat slabejsa in grSa od Biljenske. Ravuo sedaj, te dni, ni mogoce skoz Vrtojbo, samo ilovico in blato so navalili na pot. To mora biti zo-pet tak 2upan, ki se boji, da bi se ljudje na poti ne prenaglili, kajti naglost ni pridna, si misli Vrtojben-ski g. zupan, tedaj ilovice in blata na pot. Iz gowSke okolice sploh Vambi, gosp. urednik, imel dopisovati samo 0 malovrednih pot^h, 0 nesna-gah po vaseh, 0 gnojiS(ih, ognojnicah. Z grdimi pot-mi, z nesnazaimi vasmi se goriska okoiica ires vilo odlikuje. Drugod so postave u2e davno enake aesnage po vaseh in na pot6h odpravile, le tukaj je se vse pri starem. GoriSka okoiica in goriSke okolice iupa-* nil le poeasij saj sodnji dan so qdloziHl V VrtOJbi, due 18. Jan. Draga mi „SocV-l Uze umogo, mnogo casa je miaulo, odkar nisi dobila iz naSe Ijube Vrtojbe nikak-ga dopisa niti sporoiila, da-si bi se bilo v teku cas* mnogo lahko sporocalo. A. zaliboze, kdor zna pisati, je !en ali preoblozen z o-opravki,ali pa se ma celo morda tudi ne ljubi v ca-sopise kaj porocati, in vrhu tcga je pa Se to, da je malo, prav inalo takih, ki bi znali kaj pisati. Vse dru-go ljud3tvo se pecaleboij z delom in oralom in diu-gimi knictijskimi opravki, ali pa si iScc zasluzka pri kakej tovarni ali delavnici. Za pisanje ali enake reci se malo ali nic ne brigajo, in vsled t.ga raooga ka-ka zanimiva novost. mnogokaj vaziiega ostane skrito pred javnostjo. In se sedaj, ko sem &e jez tega poprijel, kaj ti bom porocal ? Porocati ti moram, da smo tukaj /gu bill cnega naj boljSih mladenicev iz naSe obciue, Ja-nezaJakoba La Si 5a, vrlega mladwiica, poznauega in priljubljenega v vsej goriSki okclici. — Zgubila je mati nadepolnega sina, zgubila j;> ob-ftiua upanje, da bi dobila v kratkem casu v njern krepkega zastopnika v svojih potrebah, in zgnbil je tudi narod krepka podporo, katero je pokojnik po dovrSenih juridicnih studijah obetal. Zgubili smo vr-2<>ga in vzglednega mladenifia, komaj 25 let staiega. Kakor je bil ranjki priljnbljen, euako se je izkazala tui-bitelja in podpiratelja Solske mladim», skliknemo laliko iz dna srea; Bog nam ga ohrarii Se mnogo lett *) Saj ste sami povedali. da ni prav, ko vse moltt od Vnse atraaij prouimo totej, daite vsaj Vi 2gled tudi drugim. WW* S TomtaSkega, 17. jan. Prav si gnvnrila in dobro, draga So«a — v svojcin sestavku aUradi iu slovei'.ski je-'ik na GorSkem*. Da bi le oe bilo vse to bob v steno! — Dobro preSlndirajte ta clanek zlasti Vi, slovenski (? kaksni pa, fe ne siownski) z u pa n i in p 0 it i u p a n i na Tominskem. Bodite in 0-zj e v pravem pomeun besede. Ne btuiite bojazljivi, terjajte odlocno, kar je uarodu — obCtnam v prid, kar je pravicno in postavno, 11 e da bi se bali ko-mu zamcriti se. — In dopisnik iz Podmelca je tudi i»rav<» zatlel. — PaL res bi m)iaio pri nas vse diugacc biti. G. g. odvetuiki in uotarji na Tn-i minskera! Kedaj b«».sfp veudar xuCeli spisovati poslcd-uja sporoiila, pogodbi\ poubKistila itd. itd. v .slnv«»n-skem itwka? Kedaj si bosto najHi slovenSc ine 1 m a 2 n i h p i s a r j e v 7 Kako riolgo 5« mislite ostati pri starem kopitu ? C. k. sodnije, davkarije, gliivvtrst-va! Kako dolgo nas bosiit §e inutile z nemskimi ti^-koviiiiimi, s tajccu.4riftumi V Kako dolgo bo trajalo 5; i to razzaljivo kljuboviiiijr? Kje, — ceimi nam j»- usta-; va? Ustava'.* — UrarinKki absolutizem s^ pri na.s ' sopiii! : 0 bl.izeni Slovi'iici! Ali smo pac sreCni, da se I t'iko po ofietovsko za nas skrbi: Kadar bomo zuali ; vsi dobro tajc ropotati, 0 takrat bodn na.,topili /:•- j nas zlati fiasi, takrat boino imeli vsega dosti: dena- ^ rja, kolikor hoteli, blaga polne hrams, in tudi nem- ! §ke zusiifte bomo lahko brali in p(idpisovali(!), ker jih bomo razunHi. Ne boti treba sloven>ki (ne: takrat bo§ uze tajfiarski) kmot hoditi iz oddaljene sa- motne doline v hrupni, dve, tri, §tiri ure oddaljeni tig, da bi ti tarn kak zakotm pisa6 za denar prebral cusirifto. Prebral jo bol sani. — In tudi uradniki bodo imeli vse la$je, ker ne bo vp(5 na svetn teh sit- i;ih(U) Slovencev. Da, dosti je tega. Ni6 novega ni- sem povedal, pa: gospod urednikt — ne ustralimo se dela: kak bob morda vendai* obtici na steni. Ko- negno §e pristavim: Bog daj, Slovencu 1) dobrih le- tin, da si mateiijalno opouMre in 2) pamefe razsvetli, da bo vedel, — spoznal svoje pravice in jih tudi znal ceniti in se zauje potegovati ter z uma hvitlim me- 5em ugonobiti tisto krino — uze veste, katero. Z Bogom! _____________Bogfiampomagaj. It Kanala, 16. jan. (Nesreee). Ustrelil se j« star§i sin obce poznane, nam drage krfimartce Urie „v groti" pri Kanalu, Se le 20 let star. Imel je ranjki skrito pu§ko blizu svoje hiSe pod skalovjem; bal se je svoje skrbne matere, ktera mu je vedno zngala, da naj se ne peca s strelnim orodjem. Zghiil jenam-r«5 ranjki na 13. t. m. okoli 8. lire zjutra iz hi§e, kar naenkrat yusli§i se strel, domaCim zdelo se je cudno, pritekli so iz hiSe in naSIt so sina za hiso pod skalovjem ustreljenega, na tleh Ie^eCega. Sel je ranjki bojda poglcdat, ali je puSka §e v svojem var-stvu pod skalovjem, hotel je tudi pogledati, Bog si ga vedi kaj; vidclo se je, da je hotel pu§o iz skrivaMea izvledi. Cev (kana), puSkina bila je proti njcinu obr-nena, in ko je imel opraviti s petclittom, puSa poti in zadeite ga tako, da mu je strel skozi in skozi tre-buh prodrl. Padel je potem §e v 2 s^tija globok propad in v malo trenutkih bil je mrtev. Zalost ubo-ge matere vdove je nepopisljivu. Mladenici, varujte se strelnega orodja! Diuga nesreea se je pripetila ravno trsti dan na Vrhu nad Kanalom Zgorela je hi§a nekega kro» jaea, ogeuj je nastal po blaznem cloveku od ravno tarn, kteri pripoveduje, da mu je pri§el ukaz iz nebes, da mora tri hise vpepeliti namrufi zgorej omenjeno in pa Se drugi dve v sredi omenjene vasi. Znala bi ««e btla zgoditi strasna nesreCa. Priigal je namrefi zblaznetiec 2ep»i robec (facoletifij in vrgel tako pri^ganega na slamuato stieho omenjene biSe. Ta je zaSela tak«i modno gorett, in sreea, da se je to zgodilo zjutra «»-koli 5. ure. ko so hiSni za&H vstajatt; drugafie bi bili pogoreli vsi hiSni z 2ivino vred. Zblazneoec je uze v rokah pravice, pa kaj mu hocojo? Vrhovci po-zor I z norci ni veliko opraviti. Pogorelec ni bil za-varova!!, na§i go^podarji m zh taki, da tie poslusajo opnmiuov; oni se zavarujejo se le potem, kedar j»h nemila osoda zadeue. Z BOVSkega, 13. jan. Ondan je nekdo ptipo-vedoval v „SoCi'', kako je Sel na zirao popotovat v naSe planiuske doline in gore. Mtne je guala pa 11a-sprotna zelja: Sel sem se gret tje doli proti izlivu naSe Soce. Opazil sem mnogo in videl, da v goriSki planjavi ima Lah in Italijan Se veco 11106, nego jo imajo nemSki strelci na BovSkem. Videl s«m, da ita-lijanScina se razSirja med Slovence, tndi take, ki se Stejejo k narodujakom, kakor ku^na bolezen. Videl sem sam, in pravili. so mi, kako muogi goriSki narod-njaki najiajSi z Italijani obCujejo, in kakor se narod-njakom spodobi, v cistl toskanStim! Tak6 tudi umem, zakaj v Gotici molfie, da imajo na glavnih uratih c. kr. goriSke poSte napis samo v nemSkeui iu ital. je-ziku. Raziunem tudi, zakaj goriSke tobakarnice pro-dajejo dopisaice samo v nemSkeui in ital. jeziku Saj Slovenci v Gorici se ne zganejo, in ni Cudo, da jitn geniko mesto uvrSfiujejo poleg Vidraa med furlanska inesta. Behe sono le pi& importatiti citta del Friuli.* Pae. ilul«c\ dal^c stf jo prignali v Gorici in okolici goriski. Mi na BovSkem pa& nismo v raji, kar se tice enakopiavmisti; all to tolazbn imamo, da med trdimi Gerniani 111 na bovSkimi Slovenci je Se trdna ui'ja naSih mogocnih plauiit. iu v bliznjih pokrajinah uemskih je S>.i pravih koiiservativnih Nemcev dovolj, ki gore za Avstrijo. Uradniki, ki pri nas uocejo niL sliSati 0 naSem jeziku, nas vsaj ne prodajo tako br2 tujiu. Bismark je Se dalefi od nas; pri vas turn doli pa iiii.ite sovraga ravno na pragu. Iu va§i „prija-telji4 so si osuuvali „V Istria", fiasnik, ki hofie 11a-ravnost delati za unifienje najprej istrskih, triaSkili, potem pa w>li goriSkih Slovencev, in v prvi vrsti onih, ki so ob „Su6i" iu okoli Gotict'. Pac v nevarnosti ste veliki. da vas irredenta ne spravi stalno pod „mi-lo podu 'bje", dasi vam na zobe take iiameue taje. Zd6 se mi vasM sosedju cuaki hudim in nepoboljalji-viin gresMikom, ki zlociustva zakrivajo, tudi Ce jih na tat viui zahiifiS. Zato mho tu z vi'likim veseljem pozdravili one zupam*, ki so skleuili od uradov ne ve6 prejemati pisctii v fij.'iu jc/tku, in iz srea 2elim<> drugim zupa-uoiu pDgtun, da se vsega branijo. kar jiiu dojde v Bpnjat"lj1skem ital. jeziku." Vi se imate bojevati, kakor sem 11a uiojih poteh opazil, vprvi vrsti proti naj-hujSemu ne u.wprotniku, ampak prvemu aovrainiku slovenske naroduosti naGoriSkem: proti itnlijanskemu zivlju. V tem pogledu je skrajni Cas, da so sloven-ski zupani v spodiijem delu iiaSe de^ele vzdiguejo in posneiuajo one ^iipaue, ki ho jim pot pokazali. Tudi visoka vlada naj izve, da Vi, dragi iupani v goriSki planjavi, se v VaSih sklepih branite samo proti naj-hujSemu so.razniku, ki dela proti dinastiji, proti ce-sarju in potem proti Vam, Kakor sem sli5.il, imajo muogi VaSi iupani uamen, strogo zavracati vse ital. dopise od uradov, in v tem naj jih posneraajo vsi drugi. Visoka vlada pa naj te sklepe podpira, in upanje je, da jih bo podpirala, ker so v avstrijskem zmislu. Porofiajtc nam kmalu veselth novic v tem zmislul (Radi Vain ustre^etno, naj uam le dojdejo v obilem Stevilu! Ur,)^____________ S Krasa, 19. jan. (Razne nmizertjo11). Cell svet toil „iuiKerijo*, Kras se bolj. Tu ti jo vsak g«Hpo« dar prerok Jeremija na jeruznlcmskih razvaliiiah. Vsak tozi, vsak tuguje zarad davkov, slabih lotiu, KiuSevcc Se bolj. Ne di se tajiti, da revs&tia je velika, pa pri tiekaterth je zadolzenn. Kdor le kolickaj naSe ljudi spozna, in naj bo Se najhujSi optimist, sodil bo 0 njib, da so se s pametjo skregali. Poglejmo v naSe «)b6ine. Tu so ti take zmeSnjave, da babilonska bila je le „Senia* proti uaSim. Za vsako maleukost w ljudje pritozujejo' in pravdajo, cel6 do ttetje ^Stanc'jc", do Bminstistersivau. Tu ne sliSis dtugega govorjenja nega o pravdah. prito2bah, „rakorSi"; ljudje so vedno na cesti z vozom ali peS. Drdrauja vozov ni konca ne kraja. Zdaj drrr v Komen, drrr v Seiano, drtrv Gorico, drrr v Trst, drrr h kacemu kotnemu pisafiu; zdaj se toil ^politiS4, zdaj JunSticjal", zdaj pod Bkr-maiial". In te vozuje in pott stanejo veliko denarja, kmet ga nima, tedaj mora iti k oderuhu in placevati po 8—20 od stol In ta kmet tozi orevScuii! Cudno, pa veiidar itsiuciio. Kdor nima konja, gre 8 svojo lastno koCijo, s parotn, in ti so tako pogostni obisko* valci raznih so.isiij, da imajo s seboj vedno par pod-platov za nreSeivo'4. Ni Cudo, da je usnje vedno dra-ro, in da mtrenski strojarji in cevljarji imajo dela cez glavo! No, ako kmet noce svoje krave molzti, molzejo jo drugi. Le opominjaj te pravdarje, da zapiavijo vse svoje premjzcnje, reci jim, naj se vsmilijo vsaj svojih zeti in nedoliaih otiok, nicesar ne opraviS, njib „bucafc je bolj trda, kot v**k kraSki Skolj. Oai vedno euo tulijo: nNe genjam ue, jest moram vdobiti, jest poznam vse postave, vse spalagrafew, moj dohtar v G. mi je rekel, da vdobim, pa da v K. ne znaio soditi, in nardimo 0rakor§tt, magari do Bminstisterstva.'* Pozuam kmeta, ki se z obOiuo V. uze vec let pravda za stezo, katera palje po njegovi pcyemSCini Nota bene, ta kos prijemSciue ui vreden 5 gl., ker na njej zraste v dobri L'tini 10 bilk trave, groblje pa kvintale. Pravda je prtSla, je res, do Bminstisterstva,*t kmet jo je zgubil v tretji Stancji", in vendar ne „ge-nja" in se Se pravda za ravno istoin tisto stezo. Kaz umiS, kristjan moj? jaz ne. Iu ravno ta rao2 ima doma zalujoco ieno in troje malih otrok, kateriin kruh iz ust krade! To, to, je .ktmanal!8 Pa jaz ae zamerim toliko kinetom, ker so BzabitiM, zamerim vec ouim zakotniiii pisafiem Bdohtarjetn en miniature-, ki te nzabite" kmete hujskajo. Ti tako zvani Bhalbge-bildeten"—jaz jih iraenujem Bmo2ki demi-monde"--* skrbijo navadno le za svoj Sep, m da si le za „kvar-iu vdobijo, piSejo prijatelju iu sovraiuiku. Brez take robe nismo. Tu je clovece, ki se vsiljuje povsod za tajnika, in je ve5 Studirano, kot dohtar BTonkula* —sit venia—-to ciovece diaii iu hujska naSe pravdar-je Se zoper poStene in vestne zupaue ter kali mir v obCinah. Tak»m Suntaijem bi jih jaz vsak dan po vojaSko 25 naStel. Tako je pri nas, moj dragi ct-tatelj, in ni6 drugacel Povsod prepir, nevoSCljivost, obrekovauje in zadnje „brez jeze". Le v vasici blizu K. so veSeli Bfeatu faatje jq mozje. Tu ee koljejo iq lezejo na „klaftre.a Praznovali so praznik sv. §te-fana, pa, bodi si, da niso biii o smrti tega mu6enika dobro poduceni, ali da jira je teran mozjane zniesal, istioa je, da so menili prazuovati god sv. Jerneja; kajti porezali so nekega moza tako, da je bit reveL obleeen »a la ispaguoi" o casu Karola V. Knmenske-ga zdravnika so od samega sivanja roke bolide! To so ti kampeljci! Ako ima kdo bolezen v zelodcu, naj pride k ¦am, in nasi fautje ga bodo hitio ozdravili in—zastooj! Ako si pa zdrav, pridi pes, da po poti ne obolis, ker na§e poti so Bsalameii8ko* slabe. Bra! sem te dui, da bo cesta Lez Goijansko, Vojicico, Kostanjevico etc., skladovna cesta, pa da ostaoe stara cesta skozi Ivanigrad, in da se to bodo za zdaj nekaj „poflikalil" Stare Solne flikati — slaba roba I— Fovej, draga jSoca", gospodom kra§kega cestne-ga odbora, da najkrajsa, naj ravnejSa, najbolj za* vt'tna cesta je skozi Klancc (pri Gorjanskem), Vojsci-co ltd., da, ako staro ces'o obdr^ijo, naj napravijo vrhu vojSCifckega hriba pri Zagrajcu, tako iineiiovano BZahndrabteisi'nbabnB, da bo nas, konja in voz vlacjla do vrba; za ssenoiie vozove, ki priclejo iz Kostanjevi-ce, VujMice in Std, naj bodo vednu Stirje pari volov pripravljeni na „pripregou. Ako pi iiocejo toga na-praviti, naj wttikanjc** stare ceste ustavijo, raji danes kot jutri. Tako, tako je pri nas, Bog daj bolje! Na |Z 1st re, 16. jan. (Izv. dop.) Ravno sem bil nainenjen nadaljevati moje studije, ko me sicca 2a-lostna vest, da naiega preljubljenega vladiko ni vefi med Jivimi. Ptsati sem Vara hotel, kako so nekateri nasi c. kr. okr. glavarji po nasih ljudikih §olah postopaH in po kakolnem kopitu so rwse sole poraagali italija-nizovati. Gotovo lep in podueljiv slufiaj, kakorSuih ne najdemo v civiliziranih krajih uikdar. Toda za danes popujstim to zoperno stvar, katera bode gotovo §e v kratketn na vrsto priila, ter hocem sumo objaviti obtip, kateri se je polastil vseh tukajsnjih Slovauov, ko nm je Mostna vest o smrti naiega blazega ikofa dole-tel». h privatiiih dopisov nam je bib sicer uze prej znano, da so zdravniki v Trstu nesrefio le za nekaj casa odstranili, da so le zdravjc rajneega konccm mi-nolega leta nekako „zablekali% a vendar je bil uLe pricakovani iidnrec tako hud, tako obcutljiv, da smo vsi poparjem. Tnzen Istrant vidi se, kakor da mu bi bilo iu'bo sauio nnsprotno. Niso §e previa tri leta, ko je strela ubila izvratnrga, nwupogljivcga naroduju-ka, ko se je vracal ravno doiuu od pohoda pri bla-gem rftjncem, ki je tacas v Buzetu zakon sv. birine delil. Tacas so nasi Italijan&cJ zeljo izmzili: le Skoda, da ni tudi biskupa zadela; danes jim je zclja, sicer drugaCe, pa vendar dopoljnena. Kako je istrski narod naSega Jurija tislal, je bilo razvidno o casu njegove bolezni iz tega, da se je povsod vse trio po cerkvah, ko so bile molitve zanj, da bi mu Bog zdravje povrnil; a vse zastonj, Bozja previdnost je sklenila drugace. Zdaj narod tu-guje in povoda ima dovolj za to, kajti ne da se v doptsu, pa tudi ne v celem listu in ne v debeli knjigi dopovedatt in popisati, koliko je mjiii dobrega naSenm ljudstvu storil in kako je svoj narod ljubil. Od rev-nih roditeljev rojen ni nikdar pozabil, koliko je moral pretrpeti, dokler je do take stopinje dospel; vsled tega pa je naso mladino, ki se Sola, posebno gorko ljubil, podpiral in prav po ocetovsko zanjo skrbel. Uboga mladina, §e le sedaj bodes spoznala in vedela, kaj ti je rajnkt bil, preprr^ati se bodes morala, da ti je Notac* umrl. — Tuga uti ne dopuSca nadaljevati, le to se naj povem, da dokler bode v Istri le ie en Slovan, bode iivel spomin na preblagega na§ega biskupa dr. Jur|ja Dobrilo. Kaj pociva v mini! Politidni pregled, Danes se je odprl zopet dri. zbor. 28. t. m. pa ste na i z r e d n o zborovanje poklicani obe delegaciji na Dunaj, ki morati privoliti ve6 milijonov i/.rednih stroskov za izredne razmere. Kakor je znano, uvesti se bode vojaska po-atava tudi v juini Dalmaciji in v Bosni in Her-eegovini. V Bokeljah pa so se zadeli upirati taki uvedbi. Zadetkom je bilo malo beguncev Krivolijance?. Ali tem so se pridru^ili polagoma drug! nezadovoljnezX Dobili so svojega nafiel-nika, in ta je zaeel Jandarmom in vojakom aa-gajati s svojimi Cetami. Malo po malem so se nabrale ustajniSke 6ete, ki se zdaj razprostirajo dez dalmatinske meje v Hercegovino in §e dalje. Vsled tega je vojaSko nafielnistvo zafielo stanje zaresno premisljevati, in hoce upor zadusiti, predno se dalje razSiri alinevarno vname. Zato pa so zadnje dni odposlali mnogo vojakov iz raznih polkov v juiue de^ele, in zdaj je doli razpostavljenih najmanj kakih 35.000 vojakov. Tako je upanje, da se upor kmalu v raanj§ih raejah zatro. Vzrok ustaji pa ni iskati samo v vojaSki postavi, ampak v obCih razinerah onih dezel. V Dalmaciji ital. Mvelj vedno podpihuje Bokeljce ze zarad vlade, katero hofiejo izpod-makniti. V Bosni in Hercegovini pa hofiejo nad ljudstvom gospodariti z nemsko in magjar-sko u'pravo. To pa ne gre, in Mohamedand laliko slovansko ljuustvo §6uvajo in tako vodo na svoj mlin obrafiajo. Te novice so ta teden za nas najvazneje. POJASNILO. Naslednje poro5ilo priobCujemo z zahvalo, ker nam kaze s pravega mesta, kakd se nam godi, in potent tudi, kako pot nam je hoditi. Pojatinilo se glasi od besede do besede: „Slavno urednistvo I Resnici !ia ljubo prosim, da bi si, uredni§tvo naslednji popravek v svoj cenjeni list sprejplo: V Clanku flUradi in slovenski jczik na Gori-§kema St. 2 Va§ega Stovanega listadne 18. januarlja 1882 je ta-le odstavek: nKauatsko soduijo inrnjo v nasih gorah ^e od nekdaj za tako, kakor da bi bil Kanalski tig kako italijansko mesto iz srednje, ta ne spttdnje Italje, in ni nam znano, da bi se bilo tu kaj ali mnogo na boljse obrnilo. Enako uradujejo sodnije v Gorici, Ajdovd.iini, Komnu itd. v it ali jan* sCini*. Ta trditev ni popolnoma resnifina, kajti pri c, k. okr. sodniji v Ajdovfitiui uraduje se v nemske|m, a ne v laSkem jeziku, rl& ^asa, ko sem jaz tatn slu^boval, t. j. od leta 1876. naprej in Se zdaj reSujejo pa se pri tamofinjf c. kr. okr. soduiji vse vloge v onem jeziku, v kate-rem m vlo2ijo; po tej poti, menim, se tudi jezikovna ravnopravnost najlepse toltnuCi ter v dejanji spolnjuje, S spostovanjem F. KODRIC, c. kr. okr. sodnik. Cirkno, 17. jan. 1882,** Domade stvari. VfierajSnja fitevilka „So6e" je bila zasezena zatad dalj§ega dopisa iz HVolovskega okraja". Danes zveccr, v soboto, izide drugi natis iste st. f Skofa Dobrilo, v katerem smo primorski Slovan! uajblazega rodoljuba izgubili, nesli so k zad* njemu poCitku v sredo dopoludue. PoreSki in puljski skof dr. Glavina je imel veliko Lrno maSo, in je bil na celu velikemu sprevodu, katerega se je udele2ilo mnogo prvih cerkvenih, svetnih in vojaSkih dostojanst-venikov in premnogo ljudstva. K pogrebu je bilo pris-lo tudi vet kauonikov iz Gorice, Ljubljane in drugih lnt'st in krajev. Kanonik Sterk je govoril ob gomili pokonikovi o njegovih velikih zaslugah. Slava, slava veCnemu spominu pokojnikovemu 1 f G. Jak. J. Lasid, jurist, na§ rojak, vrl ro-doljub, je po dolgi bolezni umrl na lastnem domu v Vrtojbi, kjer so ga v sredo slovesno nesli k vecnemu pocitku. Lep spomin prerano umrlemu narodnemu mladeniau/ Pravila potrjena. Visoko c. kr. namestniStvo v Trstu je blagoYoljuo potrdilo pravila tSl ovens k e-ga braine.ga in podpornega drustvav I Gorici*. Namen temu druStvu je duSevno in ma-[ terijalno podpirati se. Drustvo bode sprejemalo ude po celi n?M deieli, in upati je, da bode iraelo tudi dobcr vspeb. Pravila se v kratkem razglas6 po ca-sopisih in po obCinah. Drustveniki se lahko ie zdaj vpisujejo pri g. Justu Vugi, opravniku wSoCeB, dokler se ne ustanovi zacasui odbor, ki bode skrbel za vs6 potrebe tega jako potrebnega in koristnega sloven-skega dtustva. Pomagajmo sil V. GoriSka ditalnica imela je preteklo nedeljo svojo drugo malo plesno zabavo, ki je bila zelo obi-skana. Med plesom so nas nenadno razveseljevali go-spodje udjes petjem. Te zabave, popolnoma narodne, imajo tudi to, da stanejo malo in (ita1niLnemu od-boru bo tudi laze skrbeti za besede, ker se ne se-kajo s plesi prevelike rane drustveui denarnici. Pri tej veselici se je priCela naro6uina nabirati za koro-Ski „Miru, in jako nas je razveselil, 2e prvi zelo do-ber izid. Po tej poti bo odbor svoj namen gotovo dosegel; kajti ze druga zabava je bila od prve bolje obiskana, vdelezile so se je skoto vse narodne dru^ine, in bil I ji je na vse strani popolnoma narodni znacaj. Le tako I naprej I Postale bodo iz malih narodnih gotovo tudi I velike edino le narodne zabave, ako se svojega strogo I drgimo, in ne bahamo s tujiw, Bodirao 2lo2ai, In ravno na malih sbodih beseda besedo da, in se po-ka2e lanogokaj, na kar posamernik ne naleti. Veuio, da ni vse zlato, kar se sveti, in ravno pri takih za-bavah nam je se druga prilika ta, da mzvidimo, kaj da namrec" prav za prav pod narodnim plagcem *Ml; kajti onega zgreje to, drugega drugo, in tako se mora hote ali nehotd pla§6 vendar le odlozlti. Radovedni smo, kake misli nam vtisne prihod-nja wselica! Y. QoriSka ditalnica bo imela doraaCe zabave 21. iu 28. t. m., potem 11. in 18. febr.; 4 febr. pa veliki pies* Opostnemcasupriredi besedo z godbo, petjem in igro. Mons. dr. Alojzij Zorn je obhajal preSlo nedeljo v Prvacmi, svojem rojatnem kraji, 25 letnico, odkar je posveSen v masnika. Vojaiko veteransko druStvo za GoriSko in Gradifiko bo imelo obfii zbor 22. jan. ob 10. uri predpol. v dvorani „ Restaurant Luropau. Dnevni red je: I. Odprtje leje. 2. Branje in potrditev zapisnika zadnjega obtaga zbora. 3. Porocilo o razvoji in vod-stvu drustvenih opravil. 4. P ted log za ustanovitev podpornep druStva v celem veteranskem drultvu, pred-luga piavii. 5, Dopolnitna volitev 3 primanjkujoCih odbornikov in predlog za imenovanje 4 odborniskih namestnikov. 6. Predlog za ustauovitev glasbe v glavi nem druStvu goriSkem. 7. KakorSni si bodi drugi predlogi. Kakorsne si bodi interpeiacije naj se blago-voljno nazuanijo pismeno 8 dni pied obCim zborom, in naj se vzame seboj poslano povabilo kot legitima-cijski list. GradiSka-ZdravSina kot zeleznilka postaja, Od 1. febr. naprej se ustuvi tukaj po 1 ml unto vlak St. 1011, ki pride Iz Komrina proti Trstu, da vsto-pljo osebe s popotnimi torbami. Vlak pride ob & Va zjutraj. ; Winkler M priSel za nameitnika v Tnt — tako so telegraflrali % N. f. Pr.« iz Ljubljane, Nia ne vemo, koliko bi bilo resnico v torn. Cesar je zaukazal z lastnoroenim plsmom na predlog finaiicnega ministra ustanoviti z lastnim pred-Bednikom iz desetih udov obstojefio komlsijo, ki bo preiskovala, kakd bi se upravne UBtanovo zmanjsale in v obec, kakd bi se najvec prihranilo v M. gospo-darstvu. Predsednik komisiji je imenovan Hohonwart. Bralno druStvo na OpCinah napravi v soboto, dne 4. februarija veselico a petjem, deklama-cijo, igro in plesom. Odbor. \J Trgoviuska in obrtnijska zborniea kranj- I ska je izvolila g. Jos. Kusarja za jpredsednika in g. Jan. Novak a za podpredsednika. Ob enem je izrekla svoje zaupanje sedauji viadi in del predsed- niku g. Winklerju. G. Albert Levidnik, bivSi c. k. okr. sodnik v Ptuji, je imenovan za ministerijalnega tajnika pri I justicnem ministerstvu, kjer je ze nekoliko mesecev I sluiboval. Tribftne contra Vesteneck pred porotno I sodnijo na Dunaji. Tu bi bilo mnogo povedati; naj I pa zadostuje, da so urednika „Tribilnea—obsodili na I 6 mesecev jece in 100 gld. globe. Pravde pa ni Se I konec, ker se je zagovorn K „Tribune" nega uredni-I ka oglasil proti tej razsodbi. Vodja zdruzene levice I dr. Kopp se je pokazal pravega junaka slobode v tej I pravdi, pa ne praSati, kakd! I Nasvet zupanom. Nek zupan ljubljanske o- I kolice je po „Novicabu spro2il to-le mtsel, katero tudi mi podajamo vsem slovenskim zapauom v kratkih be- I aedah. Du^ov§6ina ima svoje dekanijske sbode I (konference), u&telji svoje okrajne Solske sbode, I pri katerih se posvetujejo in sklepajo o svojih sploS- i:h in posebnih stanovnih zadevah, da tako njihovo delovanje more biti soglasno, toraj vspeSneje, in da I imajo nckako zanesljivo zvezo med seboj. Le 2upani nimajo 5e nic tacih shodov, akoravno bl bili njim naj- 1 bolj potreboi, da se morejo dogovoriti, kako jim o I raznih vpraSanjih in dclih svojega poslovanja ravnati se, da bo delal eden ko drugi ter si s tem svoj po- sel ohj§al v prid obtini in sebi. Taki iupanijski sbodi naj bi se napravljali vsaj vsak Cetit leta iu to, kjer mogoce, tako, da bi se shajali ^upani enega o- kraj nega glavarstva, kjer pa ne, le enega ali ve6 sod-, nijskih okrajev. Za zdaj bodi vrzena med ^upane le ta iskrica; 6e se — kar bi bilo zeleti — prime, se bo dalje javno pretresalo, kako bi se ta vazna rec v dejanje spravila. Judezeve groSe, kakor smo brali v gra^ki tetki nTagespostK, je dobilo pet kranjskih uci-teljev od uemskega schulvereina, iu sicer vsak po 50 gl., ker so se odlikovali v poduku za neinSko propa- I gando. Ti bodo imeli dober pust. Za drugo leto so obecali Se 300 gl. dati 6 pridnim (1) uciteljem, Jude^i ' Be. Mq ie m^\ ^ wprej, gosnotlnJ s Za hrvagki jezik so je astanovila stolica aa vseufciliSei tudi v Bolonji. Kakor je znaao, krvaSkega jezika tmli na pariskem vseucl!i§Li ne prezirajo. Po-menljivo znamenje sedanie dobe. „Sola\ glasilo GoriSkih ucitHjev. izhaja v zve-zkih po 25 kr. dopisp spvejenm g. V. Ceinie, aditolj v §t. Petrii pri Gorici. narofinino pa g. Tom. Jug, nadud. v Solkauu. Ta liht, ki napreduje po sestavkili in obliki, je pomenljiv za na§o pokrajino, zlasti ker razpravlja tn in tara na&e knye in na§e razniere z ozirom, kako naj ncitelji porabijo domace snovi v narodni podnk. 3. zvezek II. l"ta je rnvno izsel, hi prinaSa: 1) Zenujepfoje (dalje) 2) Kako se more v otroeih vzbujati veselje do Sol«? 3) Ojavuili knjiim-cah; 4) Vzgojevanjska all ljndako Solska druStv.i a) 0 rnskiganjl Tswbiiw brrilmh so>tavkov itd. Fopotnik, list za solo in dom — izhaja 10. dau vsacega uivseca v Celji in vvlju za ceto K'Jo "» gold., za pol lfta 1 gld. CO kr. Kalofciik in uredmk mu jc g. Mib- 2olgar. List priua&a zauiiuive sestavke. ki ho osuovani tudi za bolj ixobroftenc ljudi. Nastopil je Popotii'.k ravno III. leto. List, ured.: BivSi dijak! Oe poveste Vase ime, prav radi naznanirao nenavadni „koncert", hi ga jo po Vascm porofilu inn-la tukajinja gininazija 19. t. m. Javna zahvala. Vsi oni, ki so dobiotljivo kakor koli priporaoglt h koncerta due 14. t, m., ziasti pa g. polkovnik vit. pi. Raab, g. Evgea vit. pi. Panletig, gsdcna. Ema Ba-gnslasta, g, glasbeni ucjtelj Ziok, g. kapelnik Nejedly in naposled g. Jul. Dragatin naj prejroejo javno mojo najtoplejio zahvalo. Lucila Podgornik-Tolomei. Globoko gincnega srca, javljaino s tern presrfcno zahvalo vsein cc, sotudnikom, znancem in prijateljem, posebno pa gg. vrtojbauskim, prva§kira in dm gun pevcem za nagrobnico —t katcri so blagohotno spre-miii do gornilo preljubljenega pckojnuga sina, ozito-ma brata JAKOBA, JANEZA LASIC A, —¦ in vsein dariteljem prekrasnib vencev — z jedno bescdo, vsem, ki so ob smrti in bokziii uepozabljivega izkazali svoje blago soSutje in vdanost. Bodi slavni gosposki in ob&narjeni, zaizkazano 2ast, najtoplej§a zahvala! V Vrtojbi, dne 18. prosinca 1882. Dtuzina Lasiceva. Za mnogo soSatja in za obilno vdelcibo pri po-grebn iiepozabljive nam matere ANE pi. LOCATjELLI izrekaiuo vscm Castitim (U'lczuikom, posebno pa gg. pevcem za blagovoljno prvokratno sodelovanje najpri-srcnej§o zahvalo. V Vrtojbi, 11. januarija 1882. Zalujoca dru^ina. Poslanica. Gg. A. Z., L. J. in mnogo drugim. Na Va§e nesramno bljnvanje v poslauiei prve §t. nEdinostitt (v prilogi) ne dam Vam za zdaj oiti odgovora; videli se bomo v kratkem pri sodniji. Da ne bo pa svt-t, ki, po Valem izrekn, „od dalefi" gle-da — zares, svet mora Va§e poslano le „od dule6tt gledati, nikar „od biizo", da ne bovidel izvira Va^e poslanice, indaaebozazdaj mislil, dasem jaz restak 2upan, kakor Bie Vi „brez jeze" popisujete, nazua-njam istemu svetu, 1) da vsa ona stvar je bila u2e dAvno re§ena in dognana; 2) da so me A. Z., L J. et Comp. ravuo zarSd teb toCk tozili v Sezaui in Trstu, pa da jim je popoluoma spodletelo, ker obe oblasti ste me cisto opravifiili. Da.me §e po 8asopi-sih raznaSate in firuite, s tem javno ka2ete Vase hu-dobne, perfidne nakleye. Na svidanje! Na Vojscici, dne 18. janmrija 1882. JOZEF PERIC, 2npan. , Pattison-ova vata za protin I najboljit lek soper protin In rcvmaiUem vsakoieso vrstf, fcakor: bolecine v obrazii, prsih, vvaiu in zo-• hcb, protin v glavi rokah in nogah, trgaaje po ndili, bolest v | ' hrbtu Jn led;jah. V zavirkih po 70 kr.T polavlca 40 kr. G. €ristofdle*ti, lekarnica pri crnem medreda v Gtarici na Tnmiiku pri SkofiH. , '" " f Oziiaiiilo. Duo I. ffbriiarija prill, m. ob 10. nri zju- traj so 1>imUv list liru nttsfa ]m javni dta/bi ml- ; dalo zidanjc iu>vti4:» ri->-t:i 6vz p;>tuk -K;«>juotf. Dotic'ni pogi.ji siv zvcd«» pri podpisaiii'in. | 2upaiistvo v Sr.crrrj.tan, It), jsin. 1882. ! ^t!pan: Konrud pi. Fabris. J ______________;___________________________________i Anton Poiatzky, v (ioi'ici, v Rastchi It. 7 nasproti e. kr. loteriji. Za bli&rj»> spomlad priporoia dobro pre-skrbljono zaiogo izvrstnth vrtniti in zeliSctiih semen. Ob enem si dovoljuje prevdano oppzoriti, da je s 1. deccmbrom 1880 svojo stacuno pie-Mil v Rastel st. 7 nasproti c. kr. loteriji, in da ima svojo zalogo izkljufino in samo ondi, in da so vsi njegovi zabojt in zavitki napisani s celo njegovo firmo, na kar naj se posebno do-bro gleda. PriporoCa tudi galantarijsko blago in drugo drobnjav, kakor tudi bombazasto in lancno prejo za §iv, potem otroCje igraeo in vse orodjc in priprave, ki so potrebne krojaftun in eevljurjem itd. Vse to ima na velik izbor in prav po niz-kih cenah. fcslafljea 18?H'Lines'.itt7'Toplicah' s "arebrao medaljo. C. kr. izklj priv. dunajska nepremp6!jiva \a/naiii!o. jZavarovalna druzba Ogrsko-Francoska je iimenovala za svojega glavaega zastopnika za grofijo Gorisko-Gradi§ko gosp. -----'¦ FEBDINANDA CANDUTTI-J A bivajofiega v Goriei na Travniku St. 9. Atzgerdorfrko ecs:u*sko biserno pseno (jt &- men) ima ze povsud predobro ime kot zdrav in iz-vrsten 2ivez; iz tega napravljena slina&ta jnha je naj-boljega okusa in kaj dobra in zdrava za zelodec in ' gpodnji del telesa, kedar se kdo prehladt in oslabi, kar so imenitni zdravniki pripoznalt. ; NaS eesarsk! biserni jeLmen se dobiva na pro- ; daj samo v kartonih po 500 grainov, z zgornjitn var- i stvenim znamenjem, in sicer pri zdoljnjih firmah , K. k. pr. Atzgersdorfer RoHgerstenfabrlk. Brnder Hirsehfeld & Comp. in Wien. | Zaloga v Gorici: Jo2ef Bresausig, Mat. Cusmiu, i Jak. Marizza, Dom. Naidiiti, Jan. Persa. • MunU mm s solio I (Eau de vie de France) Franzhanntivein mit Salz napravil pod nadzor3tvom. po izvirnem predpiau iznajdnika Viljema Lee-ja O. CHI^ITOFOLETTI. To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga br^, prcj kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetju, o-peklinam in spcklinam, proti novim napadom, neduhi, rakont, i dristi, natoku krvi y glavo za obrarovanje zobor, proti otiski, disaenteriji, bolecinam, na obrazu, v usesih, v giavi, zlati i\\i, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, bolecinam na jetrih,, na o5eh,' zastarelim ranam, vpidenju osnemu in musicnemu skrnjaku, kurdeju, iovam in omotici. Veliko spriceval imaK«or ki potrjujejo moc tega izvrstnc-ga zdravila. V 70. letu svoje srarosti sem si popolnem ozdraril prste na rokah s frnncoskim zganjem in soljo. G. Senitsky. c. k. finanfiui komisar 1. r. Z Vasim francoskim zganjem s soljo sem dosegel naj-boljso vspehe, za katere sc Vam mskocno zahraljujem Alojz Klobucar, zupnik in dekan v poko.ji. Prodaja se v izvirnib. boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvomem priskrbniku r Gorici na Travniku M. pri Skofiji. uxivi:rzaln* mast za vsivje 1 OD KAEOLA EUSSA & Go. I Od \isokcga c. k. dezelno-brambcnega ministerstva i>otrj«)ija in pri c. k. v»,j»i vpeJjaiia kot pripozHnno r«. WT najboljSe obranijQ \isnj^ *Uii feC evije, skornjo, usnje pri vozeh, jermeni, naj si Se tak6 Itrdi, pusti ali razpo'cani, postanojo zo po eiikr'atni 'rabj I mebki kot zamtit in vlarhii, popolnem nepremocljivi, teni-I no drni, svotli jn vstrajno mocni. '' HI ikail.jioa zn poskuinjo po 50 kr., 1 ikntljica ~ 'Akgr,: |po 1 gi., i skatljica ~% t/2 kgr. 1 gld. 60 kr., 1 sk^iljica! 1 --; 1 kgr. oo 3 gold. \ |Ta mast s?a innje dobiva'so samo pri pososfniku predpmvice KAROL RUSS & Co, Wien, IV, Apfelgasae N. 6. Corvinjan : P'» FUASCU 1>KEU«SI, Temeljita pomo& vsem, ki so v ielodci ali trebuhu bolni. Ohmnjenje zdravja naslanja ho vofjim ilolom na a zimlinjonosti, ziiprtji ¦i in drugili bole/.nili. V toj voliki sti«ki rabil sun noknj 1 rasa „dr. Uoza Jivljoiiski balzam* g. lokarjn Pragnor-jit v i'ragi, in ta balziim mi ju zulo poma^al, zarnd Cm:\r ga bolebnetnu Llovviidtva no morem dovolj priporoLati; konocno opomnim tudi, da je zelo trpela moja hci na blodici in na krvi, h Xivlji-nskim balzamom pa so je oz-draviln popolnem. To potrjujeni po dolSnostl in kakor zahtova resniea. Dr. pi. Stnrtenwaut, Bad GicbiebeiiHteiii bei Hallo a. 8., Provinz Buchsen. l«r SVARJENJEI "VI Da se izogne ncljubim nnpakam, zato prbsim vse p. n. gg. nnrofnike, naj povsodi izroeno dr. Ro/.OV ilv-ljenski balzam iz lckarno B. Frngner-ja v Pragi z»-htevftjo, kajti opazil sem, da so nnroeniki na veo krajih dobili neuspesno zmes, ako so sahtovali samo zlvljenski balzam, in ne izrecno dr.Rosovega zivljenskegi' balzama. Frni k Eosov Zlvljenski hhii dobi se «;uim v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag-ner-ja, lekania ,k crnemu orlu" v Pragi, Keko dor Spwrnergnsse Xr. "205—U V l!«>mci: G. t'ristot'oletti. lekarnicar: G. B. Ponfoni. Ii-karnirar. V GGLKJI. Bamaso d'Elia. V THSTT : P, Prendini, leUamitar; G. Foraboscbi, lo-knrn'nir J. Sernuallo. V ZAGUK11U; Sigltt. Mitlbach lekurn'u-ar. Vse lekarne in vefije trgovine z mateii-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM BE TUDI DOBI: Prazko domade mazilo , zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenant prsa vnamejo, ali strdip, pri bu- i lah vsake vr-te, pri turiii, gnojnth tokih, pri crvu t pratu in pri nohtanji, pri zlozab, otcklinah, pri izmas* ienji, pri morski (mrtri) kostt, zoper rbvmatidne otekli- I, n«* in putiko. zoper kronicno vnetje v kolenib, roah, v !j Ifdji, ee si kdo nogo spahne, zoper kurje oeesa in potae "' noge, pri razpokanih rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po ptku mrcL>30v, zoper tekoce rane, odprte noge, zopoi rak in viuto kozo, ni boljScga zdravilft, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (2avba) se namaze na platneni robee in se pritisno na bolno stran. tat i — G_8_l:> ur se naredi nov flaster. — Zaprto bule in o-tekline se hitro ozdravijo ; kjer pa veil t«Ce, potegne mazilo v kratkem vso ognojieo na-se, i« raiio o-zdravi. — To ma-ilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker se po njem rana prej He zaceli, dokler ni vsa bolna ognojii-a ven potegttjena. — Tudi w brani rast divjega mtsa in obvaruje pred snetom (Crnim prisadom): tudi bolecine to hladilno mazilo potiSi."— Odprte in'tekoce rane se morajo prej z mlaCno vodo miti, potpm Se le se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Sknseno in po mnozih poskusib kot najzaneslji-vejie sredstvo znano, odstrani naglubost, in po njemae dobi tudi popolno uie zgubljen slun.' t sklenica I gl. a. v. .fo^te^^o^yoniiiire^nik': F^^ PODGQEISIK, — Tisjsa:^^ tHiJar1jan8ka tislcarna" v Gorici,