Stran 7 V Avstraliji smo vsi tujci Gorenjska |j Banka Banka j poAubotn PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA WW3 GLAS Leto XLLX - št. 67 - CENA 150 SIT Kranj, petek, 23. avgusta 1996 V Škof j i Loki razdelili 23 neprofitnih stanovanj a Socialci" v neprofitnih stanovanjih? Župan in direktor Stanovanjskega sklada zagovarjata komisijo, vendar dvomi ostajajo. Škofja Loka, 23. avg. - V zadnjih dneh smo dobili kopico vprašanj, še več pa se seveda po S kol j i Loki plete govoric, kako so razdelili neprofitna stanovanja, ki jih je občina uredila v nekdanjem samskem domu na Trati. Razdelitev stanovanj ni bilo "loško" obarvana, saj so morali uporabiti republiški pravilnik o oddajanju neprofitnih sta- novanj. Dvomi ostajajo predvsem glede vprašanja, ali so res stanovanja dobili nekateri, ki bi sodili v socialna. V javnosti tako že odmeva zgodba o družini, ki se stiska pri starših v bloku in na stanovanje čaka že sedem let, zdaj pa se ji ni uspelo prebiti na prednostno listo, ker sta prosilca starejša od trideset let. Razumljivo je, da sta se medtem postarala, saj v zadnjih petih letih v Škofji Loki neprofitnih stanovanj niso delili. Zato pa so se na prednostno listo lahko uvrstili mlajši, z le nekaj let delovne dobe, ki jim je seveda uspelo z ustreznimi potrdili dokazati, da imajo dovoj dohodka na družinskega člana. S temi potrdili pa so seveda križi in težave, komisija jim je kot javnim listinam verjela, vprašanje pa je, če so vsa po vrsti resnična. V boju za stanovanje ljudje napravijo marsikaj, kar sta v pogovoru povedala tudi škofjeloški župan Igor Draksler in predsednik Stanovanjskega sklada Jernej Prevc. • M.V. Stran 17 emona centri emona marketi emona trgovine Danes gory jutri dol Asfaltne obloge v okolici škofjeloške avtobusne postaje so polagali v kar največji naglici zaradi kolesarske prireditve LOKA 96 in pri tem "zalili" tudi nekaj odtokov za odvod vode s cestišča. Napako so začeli odpravljati ta teden tako, da bo zadeva urejena pred večjimi nalivi. Seveda so s tem v sredo in četrtek povzročili v Škofji Loki pravo prometno zmedo. Foto: J. Pipan Jutri Gorenjski glas v Begunjah Dobimo se med 9. in 11. uro pred gasilskim domom. Blejske turistične želje: Matjaž Florjančič - nogometaš Želel sem v veliki klub V Italiji se ve, koliko je kdo vreden, koliko naj bi približno kdo zaslužil. Konkretne številke ne gredo v javnost prav zaradi nas igralcev samih. Eden pač podpiše pod boljšimi pogoji, drugi pod slabšimi. Manj so zaslužki javni, boljši so odnosi v klubu. Stran 10 in 11 Da bi se julij še kdaj ponovil! Julija so v blejskih hotelih in v kampu Zaka beležili za 38 odstotkov več prenočitev tujih gostov kot v enakem lanskem mesecu. Bled - V turističnih krajih, kjer so ali v tujini. Bled je tudi po vojni za 22,5 odstotka več nočitev gostov po osamosvojitveni vojni "želi" na "stavil" na tujega gosta in to se mu kot v enakem lanskem mesecu, v račun domačih gostov, so letos s je v letošnji poletni sezoni prvič vseh prvih sedmih mesecih pa 4,3 turističnim prometom razočarani, obrestovalo. V letošnjem juliju je odstotka več. saj se je veliko Slovencev odločilo prav na račun tujih gostov, preža dopustovanje na hrvaški obali dvsem iz Velike Britanije, beležil Stran 5 za vso družino v emona merkur trgovino rs V7 trgovina na drobno, d.d., Ijubljana ta NAROČILA: PZIRL© p.p 110] Ljubljena, telefon Tavam po svetu uú 1/-2. rj>-^y in izbiram najboljše za vas! IZKUŠNJE KUPCEV ČANG ŠLANGA NA VIDEOKASETI! Te zgodbe na videokaseti poklanjamo vsakemu kupcu Čang Šlanga, če naroči vsaj dve škatli in vsakemu kupcu Chang Luncha. Čang Šlang je na slovenskem trgu že tri leta. Tisoče naših kupcev je občutilo njegovo učinkovitost, kar potrjujejo njihova pisma. Na stotine kupcev čang Šlanga je svoje izkušnje predstavilo tudi na videokaseti. Izbrali smo izvrstne zgodbe: DZIRLO GUARD - USTNIK ZA TRAJNO UPORABO tip DRAGO P0LC "Nisem verjel v Čang Šlang, dokler ga nisem preizkusil. Shujšal sem štirideset kilogramov. To je del moje osebne zgodovine..." LIDIJA K0LETIČ "Preizskusila sem čisto vse: od uvoženih shujševalnih tablet do shujševalnih čajev, vendar je Čang-Šlang zame najboljša rešitev. To je del mojega življenja..." CANG SjLANG shujševplni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanje idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, vetrov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang Šlang bodo izgorele odvečhne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang šlang je sestavljen iz posebnih sestvin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego željene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijemo eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro raspoloženje. Isti učinek boste dosegli če popijete dve skodelici Čang šlang pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Cena: 999 SIT ZAHVALJUJEMO SE VSEM KUPCEM V SLOVENIJI, KI SO POVEDALI SVOJE MNENJE O ČANG ŠLANGU NA VIDEOKASETI IN S TEM POMAGALI VSEM, KI ŽELIJO SHUJŠATI. V črni in prozorni (kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje) barvi. Dva kompleta ali več: 799 SIT Cena: 1.999 SIT URAVNALEC PRSTOV "HALLUX" Ponujamo vam novi uravnalec prstov "HALLUX" iz mehke gume, ki neboleče uravnava prste. Nosite ga lahko ves dan iz že takoj boste občutili olajšanje. Tudi čevlje lahko brez skrbi obujete. Cena: 1.999 SIT KREMA ZA HITRO IN TRAJNO DEHIACUO Cena: 2.799 SIT SHUJSEVALNE HLAČKE Hitro se rešite odvečnih centimetrov obsega stegen in pasu. Mikrocelice shujševalnih hlačk ustvarjajo pogoje, da lahko spet pridobite sanjsko postavo! un* wuii>« au mi Pilin»r CKAM WÏTH MONCV HAAÍENIKUrjNHCttME MIT HONIG Strep krema uničuje dlake na korenu. Strep se uporablja za dlake nad ustnico, na bradi, za noge in za intimna mesta. SJBfOTERM f M Cena^999SjTJ DRŽO HRBTA MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS ZA ODSTRANJEVANJE MASCOBNIH NASLAG, 3-5 cm V 21 DNEH Pas BIOTERM Vam omogoča, da v roku 21 dni zmanjšate obseg pasu in bokov za 3-5 cm, oziroma toliko, kolikor potrebujete za vitko postavo. Pas BIOTERM imate na sebi preko noči, lahko pa ga nosite tudi podnevi (6 do 8 ur). Cena: 1.999 SIT Pas BIOTERM - Vaš intimni prijatelj iri psihoterapevt Vam omogoča, da se ponovo z veseljem pogledate v ogledalo in da ugotovite, kako izzivalni ste za Vašega partnerja. Pas BIOTERM je izdelan v različnih velikosti glede na obseg vaših bokov in pasu. King Kong 50 kondomov v medu - medenjaki. GIGIRICCI GIGIRICCI-LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzroke za sivenje las v starosti? Naj vam jih na kratko razložimo. Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo vaših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivi jo in s časoma postajejo popolnoma beli. Losion GIGIRICCI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim vnašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili kajti GIGIRICCI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. Uporabljajo jih moški in ženske. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO, PREPRIČAJTE SE SAMI! KREMA PROTI STAROSTNIM PEGAM Cena: 2.999 SIT NAROČILNICA - 061/213-475 IME IN PRIIMEK:........................ ULICA in št.: .............................. KRAJ, poštna št.: ........................ KOLIČINA:...................IZDELEK: Naročilnico pošljite na naslov: DŽIRLO International d.o.o., p.p. 45, 1101 Ljubljana za vse izdelke: + PTT stroški in pakiranje Petek, 23. avgusta 1996 AKTUALNO 3. STRAN • GORENJSKI GLAS ZA i n PROTI Asfaltiranje v hribih in v dolini V dolini pravijo: hribovcem privoščimo asfalt Dvoje cest na območju občine Cerklje že nekaj časa zaposluje misli domačinov: hudo razdejana (republiška) cesta skozi občinsko središče in nekaj kilometrov visokogorske ceste od Raven proti Ambrožu. Katera naložba je bolj upravičena, je župan Franc Čebulj bolj naklonjen urejanju hribovskih ali dolinskih cest, so vprašanja, ki jih pogosto načnejo ob jutranji kavi ali večernem kozarčku. Cerklje, 23. avgusta - Ko so lansko poletje s šampanjcem nazdravili cestni povezavi med Trato in Šenčurjem, so se oglasili županovi nasprotniki in mu očitali, da je kakšna druga cesta veliko bolj potrebna obnove, denimo tista, ki gre od Brnika skozi Cerklje do žičnice za Krvavec. Tudi ob vsaki nadaljnji cesti, ki dobi novo asfaltno prevleko, Cerkl-jani oživljajo svojo bolečilo, ceš da so vse poljske poti prej na vrsti kot cesta skozi občinsko središče. Letos, ko se na veliko asfaltira po hribovskih vaseh, in ko je ze domala pri kraju tudi največji občinski cestni projekt, cesta od Raven proti Ambrožu, so prej omenjena razmišljanja spet aktualna. Dileme ni: visokogorska cesta ali tista skozi Cerklje Razumni občani sicer vedo, da je treba kolikor toliko enakomerno vlagati v razvoj Na razpotju Stiska vas - Ambrož. investirala občinski (in v primeru cerkljanske ceste tudi republiški) denar. V Cerkljah se zadnji dve leti, odkar so samostojna občina, res veliko dela pri urejanju Vinko Štern občine, in da so zdaj na vrsti ene, prihodnje leto pa druge vasi, letos na primer ceste, drugo leto cerkve, naslednje Sola... Vendar si ne morejo kaj, da ne bi tehtali smiselnosti ene ali druge naložbe v komunalno infrastrukturo. Je °plj potrebna asfaltna cesta v visokogorju ali tista, ki teče °d Brnika skozi Cerklje do Žičnice? Hribovci, ki jim dobra cesta pomeni dostopnejšo pot v civilizacijo, se bodo verjetno ogrevali za Prvo, v dolini pa jim bo verjetno pomembnejša cesta skozi občinsko središče, zlasti *e je tako sramotno razdejala kot cerkljanska. Eni in drugi imajo zagotovo tehtne razloge za takšno razmišljanje, naloga občinske oblas-ll pa je, da presodi, kam bo Tine Parec komunalne infrastrukture. Toliko kot zadnji dve leti se pod staro kranjsko občino ni naredilo polno desetletje. To je županu Francu Čebulju kot utelešenju občinske oblasti pripravljena priznati celo opozicija. Anton Kopitar, občinski svetnik iz županu in večinski koaliciji nasprotne stranke, pa ob tem pravi, da Sidraf oblasti budno gledajo pod prste, kako ta vlaganja potekajo. "Ob asfaltiranju ceste Ravne - Ambrož smo tudi v naši stranki prepričani, da je ta odsek hribovske ceste potreben ureditve. Imamo pa nekaj pomislekov, najprej ob dejstvu, da ta naložba ni bila vnesena v letni plan, in da od župana nismo dobili jasnega odgovora, iz katerih virov se ta cesta financira. Odgovor, da iz letnega proračuna, nas ni zadovoljil. Če je za omenjeno cesto, denimo, od države pridobil kak tolar iz sklada za demografsko ogrožene, toliko bolje, le da na ta vprašanja nismo dobili odgovora. Zagovarjamo tudi misel, da je zgolj asfalt na visokogorski cesti premalo, temveč je nujno potrebna tudi ureditev nabre-žin, saj bo sicer že prva zmrzal na cesti storila veliko škode. Nujno potrebne so tudi odbojne ograje. Županu in občinskemu svetu smo jasno povedali, da je bolje, če je na tej trasi kak kilometer asfalta manj, da so le dobro urejene nabrežine in vse ostalo, da ceste ne bo odnašala voda in ji ne bodo škodovale slabe vremenske razmere." V hribih je že domala končan veliki projekt Ravne - Ambrož. Medtem pa v dolini še vedno čaka na temeljito obnovo glavna prometnica v dolini, republiška cesta Brnik - Cerklje - Žičnica Krvavec. "Cesta je na vso moč potrebna obnove," pravi svetnik Anton Kopitar. "Župan se sklicuje na to, da je za to investicijo premalo denarja. Po našem mnenju ga je dovolj za prvo fazo, ko naj bi bil obnovljen odsek od občine (bivše policije) do table za Zgornji Brnik, ob pogoju, da bo cesta tekla po obstoječi trasi. Država je za vzdrževanje. Po mojem laičnem mnenju in sodeč po višini investicije ceste proti Ambrožu obnova kilometra ceste velja okoli 15 milijonov tolarjev. V prvi fazi pa naj bi šlo za slaba dva kilometra ceste, ki jo je resda treba razširiti, asfaltirati, narediti pločnik in urediti odvodnja-vanje meteornih voda. Zagovarjam pa tudi zahtevo, da je treba v obnovo te ceste vključiti še most pri policiji. Nekaj pa bo treba narediti tudi glede odseka od policije proti žičnici, vsaj poskrbeti za cestne ovire, ki bodo voznike prisilile k manjši hitrosti. Zdaj je namreč vsakdo, ki se pripelje iz smeri žičnice, prepričan, da je na prednostni cesti, čemur je primerna tudi hitrost njegove vožnje." Kje je sploh ta Šenturška Gora? Letošnje poletje pa gradbeni stroji niso brneli le na cesti proti Ambrožu. Asfaltirali so tudi na Štefanji Gori in od Sidraža proti kamniški strani. Samo ljudje, ki živijo v hribovskih vaseh, vedo, kako jim urejena cesta približa civilizacijo iz doline. Ludvik Pavlin s Šenturške Gore, ki se je osem let kot predsednik krajevne skupnosti ukvarjal s krajevnimi problemi, ve o tem veliko povedati. "Kako pomemben je asfalt v hribovskih vaseh, vemo le tisti, ki smo leta in leta vzdrževali makadamske ceste, jih nasipali in utrjevali, potem pa so nam neurja vsakokrat sproti odplaknila naša prizadevanja. Za občino in komunalo je zaradi tega zagotovo ceneje, če so ceste v hribih asfaltirane. Za nas prebivalce pa asfalt pomeni, da nam je dolina bližja, zlasti še, če so ljudje tako kot mi na Šenturški Gori, odvisni od trgovine, zdravstva, predvsem pa službe v dolini. Ko sem še pred leti na kranjski občini iskal možnosti, da bi na Šenturško Goro dobili asfalt, so me tamkajšnji funkcionarji spraševali: kje pa je sploh ta Šenturška Gora? Sicer smo tudi v letih, ko Luknje in zaplate, značilnosti ceste skozi Cerklje. ljudje hodili in vozili po makadamu, naj imajo zdaj tudi oni ceste, kot se spodobi." "Prometa skozi Cerklje je veliko, cesta pa slaba, tako da se kar bojimo, kdaj bo kak avtomobil zaneslo," pravi Tilka Kern, doma v samem središču Cerkelj. "Verjetno bi bilo bolj prav, ko bi prej v centru kot v hribih poskrbeli za asfalt. Vendar pa slišimo, kil"*" z asfalt°m na kamniško stran približan tudi 8 to cesto namenila 27 milijo-"" " ' nov tolarjev in še dva za l°metrov oddalj enemu Kamniku. Tilka Kern smo še bili pod Kranjem, tu gori marsikaj naredili: leta 1991 smo nazadnje asfaltirali, že prej so dobile asfalt vasi Ravne, Apno, Sidraž. Od letos pa je Sidraž povezan tudi s kamniško stranjo, kamor kar nekaj domačinov hodi na delo. Do Kamnika je s Šenturške Gore 8 kilometrov, do Cerkelj 6 in do Ludvik Pavlin Kranja 18." Ludvik Pavlin, ki se je na Šenturško Goro priselil pred 22 leti, se še spominja, kako slabe ceste so tedaj vodile sem gor. "Na tem makadamu smo razdejali nič koliko avtomobilov. Avto ni zdržal niti od ene registracije do druge, da bi ne bilo potrebno kako popravilo. Živeti v hribih je bilo včasih res veliko težje kot v dolini, zato ni čudno, če so iz vasi vsi uhajali v civilizacijo. No, po zaslugi razvoja je zdaj tudi v hribovskih krajih drugače." O asfaltirani cesti, ki jo zdaj dobiva tudi Ambrož, pa Ludvik Pavlin pravi, da so nanjo resno računali že leta 1982, obljube pa se uresničujejo šele zdaj. Hribovcem privoščimo asfalt "Doma sem s Štefanje Gore, zato mi je seveda prav, da tudi v hribe pelje asfaltna cesta," nam je dejal Tine Pavec s Štefanje Gore. "V Cerkljah bi bila nova cesta tudi hudo potrebna. Kako je slaba, vidim, ko prihajam v Cerklje po opravkih, v cerkev ali h Kernu!" Tudi dolinci so prepričani, da dobre ceste niso le njihov privilegij. "V Šmartnem so ceste že nekaj časa kar dobro urejene, ravno zdaj asfaltirajo še kos ceste v Prenje," je povedal Vinko Štern iz Smartnega. "Glavna cesta skozi Cerklje je v zelo slabem stanju, tako da je res že čas, da jo obnovijo. Tako ne mislijo le Cerkljani, temveč vsi, ki se vozijo skozi vas. Mislim pa, da je tudi prav, da asfalt potegnejo do hribovskih vasi. Dolga leta so tamkajšnji Anton Kopitar da gre v Cerkljah za cesto v republiški pristojnosti, in da je država zanjo dolžna dati tudi denar. Če ni denarja, pa tudi župan ne more kaj dosti storiti." Župan je na zadnji seji občinskega sveta zagotovil, da se bo rekonstrukcija ceste skozi Cerklje septembra vendarle začela. Septembra pa bo tudi otvoritev ceste Ravne - Ambrož in menda jo bodo pospremili z velikim koncertom. Pela naj bi tudi Boris Kopitar in Helena Blagne, županova pevska kolega na amaterskih pevskih tekmovanjih izpred dveh desetletij. Izkupiček koncerta naj bi šel spet za cesto. Sicer pa župan, ki mu nasprotniki zamerijo veliko vnemo pri asfaltiranju v hribovskih vaseh, to potezo utemeljuje z načrti, ki jih ima občina pri razvoju turizma. Prednosti krajev v cerkljanski občini so zlasti območje Krvavca in slikovite hribovske vasi tam okoli. Če naj bodo dostopne turistom, je treba najprej poskrbeti za infrastrukturo, nam je ob neki priložnosti že pred časom dejal župan. Da o Erednostih za domačine, ki odo poslej nemara raje ostajali v domačem kraju, niti ne govorimo. D.Z.ŽlebirFoto: Una Doki Študentsko popotovanje po Ameriki Naporno, a poučno Poročam vam sicer iz Kranja, vendar je moj namen napisati nekaj o ZDA, kamor nas je absolvente Fakultete za organizacijske vede iz Kranja pot popeljala oziroma prepeljala čez "lužo". Zaradi časovne omejitve nam je uspelo videti le košček te "obljubljene dežele" in sicer severno-vzhodni del ter del Kanade. Prvič smo se spoprijeli z veliko dimnezi-jo, ko smo pristali v New Yorku, tem velikem, jabolku (Big Apple), različnih narodnosti in kultur. Po nekajdnevnem pristanku v New Yorku, kjer smo obiskali World Trade Center, ki že več kot 25 let omogoča posameznikom in podjetjem ter javnim agencijam uspešno delo po svojih mednarodnih poslovnih aktivnostih. WTC kot poslovna organizacijska enota daje možnosti poslovnežem iz vseega sveta novega pogleda na politiko prodaje in nabave, jih oskrbuje z nasveti strokovnjakov ter omogoča marketinški prodor. Seznanili smo se tudi z utripom dela v sedežu velike računalniške firme Microsoft, znane po softwearskem bumu windows 95. Med razgovorom z njihovimi strokovnjaki smo bili deležni informacijske predstavitve njihovega poslovnega sistema. Uslužbenci firme Microsoft so pokazali zanimanje tudi za naše delo na fakulteti, kar sklepam glede na njihov interes pri pogovorih z našimi absolventi informatike. Obiskali smo nekaj manjših podjetij. Od znamenitosti pa bi omenili: Empire State Building, Madison Square Garden... Pot smo nadaljevali proti Washingtonu, kjer smo obiskali univerzo v Baltimorju, s katero naša fakulteta že vrsto let sodeluje na področju informacijskih ved. Na univerzo nas je povabil prof. dr. Jenkins, kjer smo imeli obilo možnosti pogovorov s profesorji in študenti primerjati študijske programe, štipendijske pogoje ter njihove kapacitete z našimi. Spotoma smo si ogledali nekaj muzejev in parkov v okolici Bele hiše. Po tem delovnem in zanimivem obisku smo se podali na pot do Clevelanda, kjer smo spoznali razdalje na ameriški način. Cleve-land, mesto težke industrije, ter največje slovenske izseljenske matice v ZDA, kamor je večina Slovencev prišla med obema svetovnima vojnama in je prva generacija še živečih v manjšini. V Clevclandu nas je sprejel častni konzul Slovencev prof. dr. Bonutti in nam je omogočil srečanje z dekanom State University of Cleveland ter razgovore s študenti omenjene univerze. Predvsem nam bo ostala v spominu knjižnica, ki ima odlične povezave z večino svetovnih knjižnic. Prezentacija samega poslovanja knjižnice je bila tako izčrpna in popolna, da smo imeli občutek, da bi se na njihov študijski način kaj hitro navadili. Omeniti je potrebno še, da nas je dr. Bonutti popeljal v elevelandsko slovensko četrt in nam pokazal nekaj slovenskih znamenitosti. Iz Clevelanda pa smo odpotovali proti Kanadi, kje smo trčili na "veliko vode", kar po indijsko pomeni Niagara z veličastnimi slapovi "Niagara Falls". Preko prelepe pokrajine države Ontario smo prispeli v glavno mesto te kanadske države, Toronto, ki pomeni za razliko od mest ZDA čistost, red ter umirjenost kljub mešanju kultur priseljencev. V Torontu so nam slovenski izseljenci omogočili obisk University of Toronto, kjer smo se lahko prepričali o dejanski velikosti in vplivu močne univerze na mesto in okolico. Prispeli smo ravno na dan diplomiranja in se seznanili z velikostjo študijskega aparata, ki je potreben za delovanje take velike fakultete, kjer na dan podelitev diplom promovirajo tisoč in tisoč študentov. Sprejeti smo bili na kanadsko finančno ministrstvo v Otawi. Pogovarjali smo se z gospodom Petrom Cekuto - kadrovskim direktorjem in Nikole A. Anidjar -direktor oddelka (oba slovenskega rodu). Pripravila sta nam gradivo in celodnevno predavanje o finančnem poslovanju kanadske države in samem poslovanju Ministrstva za finance. Kar se tiče znamenitosti, smo si ogledali CN To wer in spoznali utrip mesta, ki je ravno takrat praznovalo 200. obletnico najdaljše ulice v Kanadi - Younge Street, ki se začne v Torontu in se konča nekje 160 km izven Toronta. Spet nas je čakala dolga pot, ki smo se je že navadili, nazaj v New York. Tam smo bili tri dni, ko smo bolj morali kot želeli odleteti domov. Sedaj smo tu in upam, da sem vas vsaj malo z mislimi prepeljal "čez lužo". V tem trenutku bi se v imenu udeležencev strokovne ekskurzije zahvalil za strokovno pomoč pri organizaciji naslednjim: prof. dr. Jožetu Florjančiču (dekanu Fakultete za organizacijske vede Kranj), Študentke FOV Kranj pred univerzo v Torontu. mag. Goranu Vukoviču (predstojniku Centra za izobraževanje in svetovanje pri FOV Kranj), Stoja-nu Jakopiču (World Trade Center Ljubljana), Aaronu Marku (Microsoft), Slovencem v Kanadi: Veri in Toniju Jeleniču, Martinu Vuksiniču, Johnu Holarju, Nicole A. Anidjarju, Petru Cekuti, Marjanu Kolariču ter za finančno pomoč naslednjim podjetjem in institucijam: Tkanina, d.d, Ljubljana, Krajevna skupnost Sora Medvode, Donit Medvode, Mladinski servis Kranj, Občina Medvode, Troja, d.o.o., Trzin, Hermes Softlab Ljubljana, Krka Novo mesto, Novi študentski servis "Študent", Šmarje Sap, Cetis, d.d. Celje, Lek Ljubljana, Kobis, d.o.o., Trzin, Občina Ivančna Gorica, Študentski servis Maribor, Študentska organizacija Maribor, Križaj d.o.o. Medvode, Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede, Občina Cerkno, Občina Ilirska Bistrica, Halo Pizza Kranj, Euro-plin, d.o.o., Slovenica Ljubljana, May, d.o.o., Kranj. • Saša Slavkovič Glasbeniki meseca KIKI BAND Glasba brez kikirikanja (čeprav bi iz imena lahko sklepali drugače) Najprej jih nikakor nisem mogel priklicati. Nato mi je to le uspelo in nazadnje sem se odločil za obisk. In sem šel tja gor v Selce. Resda se malo zamudil, pa vendar... In ko so začeli odgovarjati na vprašanja, mi je bilo vse jasno. A kaj mi je bilo jasno? Ja zakaj so glasbeniki meseca. Oboževalke so dobesedno visele na oknu (da o oboževalcih sploh ne govorim). Beseda je dala besedo, vprašanje odgovor in tako smo se zapletli v dolg in zanimiv pogovor. Od tega, kako in kdaj so začeli, pa seveda kaj igrajo najraje, kje igrajo... Aja, vas zanimajo odgovori. No prav! K i kij i so trije (in samski)! Ja, kikiji (oziroma člani Kiki banda, da ne bo kakšne pomote), so trije. Stanko (harmonika in klaviature) pa Matej (kitara) in Miha (baskitara in bariton). Prvi se piše Leben, druga dva, ki pa sta slučajno brata, pa Megušar. Starost članov ansambla - najmlajši je Miha (ki jih ima ...najst), starejša dva pa jih imata nekaj čez dvajset. Pa kdo bi se ukvarjal z natančnim številom let. Važno je, da so vsi mladi. In pa seveda pripravljeni na žur. In ker so vsi trije mladi in ker so (to pravi ženski del naše redakcije!) tudi fejst, torej ni naključje, da jih je sokrajanka (in morda celo oboževalka, kdo bi vedel) Mrakelj pozvala, naj javno, brez vseh zadržkov,..., in sramu obelodanijo imena svojih deklet. Torej, po svoje je osupnilo tudi mene, priznam, nobeden od treh muzikantov trenutno nima dekleta. Igranje pri Kiki bandu pač zahteva veliko časa, poleg tega pa imata dva med njimi službe, eden pa šolo, in časa za ljubezen je včasih kar premalo. To pa, da ne bo kakšne pomote, še ne pomeni, da bodo fantje postali in ostali zagrizeni samci. Kje pa! Seveda vsak od njih išče tisto pravo. Vse oboževalke pa naprošajo, da ne nadlegujejo preveč njihovih njihovih domačih telefonov. Če že so popolnoma gotove, da so se zaljubile v katerega od njih, naj raje počakajo na špil v bližnji okolici in se s fanti osebno pogovorijo. Nekaterih stvari telefoni pač niso sposobni prenesti. Spoštovana gospa Minka Žagar, seveda imajo fantje še druge zaposlitve! Samo z muziko v začetku pač ne gre. Najmlajši Miha je dijak, ko bo dokončal šolo bo monter in upravljalec vodovodnih in energetskih naprav, brat Matej je avtomeha-nik, Stane pa mizari. Seveda pa ima vsak svoj hobi. Miha denimo zelo rad ribari, sedi ob vodi, namaka trnek in lovi ribice. Matej, kot mi je povedal, prostega časa skorajda nima, saj je poleg službe treba pomagati tudi očetu na kmetiji, tako kot brat veliko časa preživi za kitaro, če pa se zgodi, da ima slučajno prost večer, pa se prav rad odpravi na pivo. Pa Stane - ta kljub vsem zadolžitvam in službi še najde čas za košarko. In dan je natrpan. Garancija za srečen zakon Poslušalce pa običajno zanima, kdaj so muzikantje pričeli igrati Kiki band med vajo skupaj. Kikijevci skupaj igrajo že tri leta. Najprej so se imenovali beli cvet, a se je izkazalo, da ansambel s prav takim imenom že obstaja. Zato so se morali preimenovati, vendar pa nikakor niso in niso našli pravega imena. Dokler ni Matejeva in Mihova mama ob gledanju televizijskih reklam nehote pomislila na tiste bonbone v belem papirju, tiste K... In tako so postali Kiki band. In kot velja za vse muzikante in skupine, so bili njihovi začetki bolj skromni. Harmonika in kitara, pa izposojeno ozvočenje... Po enem, dveh, treh,..., špilih so starši ugotovili, da iz njih še nekaj bo, zato so jim pomagali ob nakupu boljšega ozvočenja in inštrumentov. Kikijevci pa so specialisti za igranje na ohcetih. Podatka, na koliko ohcetih so igrali doslej resda nimajo, zagotovili pa so mi, da doslej še noben poročni par, kateremu so igrali na ohceti, še ni ločil. Matej Magušar Stanko Leben Miha Magušar Fantje zato menda razmišljajo, da bi mladoporočencem začeli izdajati garancijske liste, a samo do datuma veljavnosti poročnega lista. Igranje na ohcetih pa poleg muzike zahteva še bogat zabaven program z obveznim humorjem, v čemer pa so kikijevci prav tako veliki mojstri. Poleg porok in pa maturantskih plesov pa igrajo tudi na različnih veselicah in prireditvah. Največ igrajo v domači selški dolini, pa v Tržiču, okolici Bleda... Skratka povsod, kjer si želijo dobre zabave ob glasbi. Njihov repertoar bi z dvema besedama lahko povzeli takole: dobra glasba. Začeli so z narodno-zabavno glasbo in se kasneje nekoliko preusmerili v popularno muziko. Danes igrajo tako eno kot drugo. Če na radiju slišijo kakšen dober ?tikelc', ga dodobra preposlu-šajo, sedejo vsak za svoj inštrument ter se ga naučijo igrati. Na živih nastopih repetoar sproti prilagajajo zahtevam občinstva. Rezultati, pravijo, nikoli ne izostanejo. Vprašanja pa tudi zmrdovanja 'a tile mulci narn bodo igrali', se že kmalu spremenijo v zadovoljstvo in ugotovitve 'ja saj so čisto v redu'. In žur gre naprej. Kakšnih posebnih vzornikov, pravijo, nimajo. Resda igrajo veliko skladb znanih Čukov, naj kot zanimivost povemo, da so z njimi Že nastopili kot tudi denimo z Adijem Smolarjem, sicer pa je zanje najvažnejše, da gre glasba v ušesa. 0° tem pa opozorilo, da so fantje V študiju Krajnik pri Juretu in Mitju že posneli dvoji prvi dve svoji skladbi, skladbi pa imata naslov Mateja in Za vaju dva. Prva, kot lahko sklepate iz naslova govori o deklici, druga pa je nastala med služenjem vojaškega roka, ko se Je ob kančku domotožja Mateju m Stanetu z Mihovo pomočjo skaldba kar sama zapisala na notno črtovje-Doslej svoje kasete še nimajo, iz1? prve napovedujejo za prihodnji začetek jeseni. K izidu bodo verjet; no morali kakšen tolar prispevati tudi sponzorji, ki pa to pridno počnejo že sedaj. Tako jih v trgovini z oblačili Pr' Štefan za vsak nastop oblečejo, pred nastopom jim pričeske uredijo frizerji v frizerstvu Mitja Kovačič, tiskarna Čuk jim stiska vizitke in plakate, kot četrti sponzor pa nastopa se gostilna Pr' Birt. Seveda so novi sponzorji vedno dobrodošli kot tud vsakdo, ki bi jim pri njihovi glasb^ ni poti karkoli pomagal. Doslej jj» je prav po tej plati zares vell/*j pomagal Ivan Rupar iz ansam;Jo Obzorje, pa seveda starši, in še kaki ga nenamerno nismo omeni}1' Ob koncu Stanetu, Mihu in Mateju tudi mi lahko zaželimo obilo sreče-vas pa prosimo, da nam še napr J pošiljate vprašanja zanje. Kone koncev je pred nami še ena tedenska predstavitev v Panorami. • besedilo in foto: Uroš Spena* Blejske turistične želje: Da bi se julij še kdaj ponovil! Julija so v blejskih hotelih in v kampu Zaka beležili za 38 odstotkov več prenočitev tujih gostov kot v enakem lanskem mesecu. Bled - V turističnih krajih, kjer so po osamosvojitveni vojni "želi" na račun domačin gostov, so letos s turističnim prometom razočarani, saj se je veliko Slovencev odločilo za dopustovanje na hrvaški obali ali v tujini. Bled Je tudi po vojni "stavil" na tujega gosta in to se mu je v letošnji poletni sezoni prvič obrestovalo. V letošnjem juliju je prav na račun tujih gostov, predvsem iz Velike Britanije, beležil za 22,5 odstotka več nočitev gostov kot v enakem lanskem mesecu, v vseh prvih sedmih mesecih pa 4,3 odstotka več. Po podatkih Turističnega podjetja TPS Bled, so gostje blejskih hotelov in kampa Zaíca od letošnjega januarja do konca julija "ustvarili" 154.485 nočitev, kar je 4,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, a še vedno približno polovico manj kot v letu pred slovensko osamosvojitveno vojno. Najbolj spodbudno je, da je bilo nočitev tujih gostov kar 135.975 oz. skoraj desetino več kot v lanskih prvih sedmih mesecih, medtem ko so nočitve domačih gostov (22.510) močno upadle in jih je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 53 odstotkov manj. Iz tega je več kot očitno, da Bled od republiške akcije Imejmo se fajn (doma) ni imel nobenih koristi. Delež tujih nočitev se namreč povečuje iz leta v leto in je v letošnjih prvih sedmih mesecih znašal že 86 odstotkov. Julija zasedena več kot polovica ležišč Zanimiva je tudi primerjava turističnega prometa po mesecih. Če so lani beležili največje rasti v spomladanskih mesecih in največje padce poleti, je letos slika obrnjena. V letošnjem juliju je bilo kar 22,5 odstotka več nočitev kot v lanskem, nočitev tujih gostov pa je bilo v tem mesecu več kar za 38 odstotkov, še vedno pa za dobro tretjino manj kot 1990. leta. Čeprav bi Blejcem lahko očitali, da se hvalijo s primerjavami na zelo slabe lanske osnove, jim je vendarle treba priznati, da se zasedenost turističnih zmogljivosti izboljšuje. Julija so bili hoteli zasedeni 57-odstotno, kar sicer ni skrajni cilj, je pa zadovoljivo in precej boljše kot lani, ko so bili v tem času zasedeni le 41-odstotno. Za sedem mesecev je povprečje 32 odstotkov, kar seveda še zdaleč ni dobro, je pa bolje kot lani. Angleži se vračajo na Bled In iz katerih držav največ f>rihajajo gostje na Bled? Po etošnjih sedmih mesecih so na prvem mestu Nemci z 29-odstotnim deležem tujih nočitev, na drugem mestu so Angleži z 22 odstotki, tretje mesto pripada Italijanom z devetimi odstotki, sledijo pa Nizozemci, Avstrijci, Hrvatje in Amerikanci. Podatki kažejo, da je Bled zelo odvisen od majhnega števila (občutljivih) tujih trgov. Gostje iz sedmih držav, ki smo jih omenili, so "ustvarili" od januarja do konca julija kar 81 odstotkov Gorje - Na območju krajevne skupnosti Gorje so letos spomladi asfaltirali približno 2,5 kilometra dolg odsek ceste od Krnice do Laz in Spodnjih Gorij, v kratkem pa bodo asfaltirali še makadamske odseke od avtobusne Postaje Krnica do Poljske, od Poljšice do zaselka Zatrata W skozi vas Poljšica v skupni dolžini več kot dva kilometra. Večino denarja bo zagotovila blejska občina, nekaj pa naj bi prispevali tudi krajani. Kot je povedal Predsednik sveta gorjanske krajevne skupnosti Anton Poklukar, naj bi 90 gospodinjstev s Poljšice in iz Krnice prispevalo po 200 mark, za vsak avto pa še dodatno 100 mark. Občina in krajevna skupnost bosta do začetka Šolskega leta uredili (tlakovali) tudi pot od osnovne šole do živilske trgovine, po kateri največ hodijo šolarji. Zemeljska dela (na sliki) je prevzelo Cestno podjetje Kfanj, ostalo pa bodo naredili v okviru javnih del. Na °bmočju krajevne skupnosti je še več makadamskih cest, °bnove je najbolj potrebna cesta od GG-jevega avtoparka do Podhoma, z deli pa bodo lahko začeli šele potlej, ko bo Znano, kje bo potekala severna blejska obvoznica. • C. Z. Slovensko povprečje slabše od Bleda Skoraj vsi turistični kraji v Sloveniji se pritožujejo nad slabim turističnim prometom. Po predhodnih podatkih stastističnega urada je bilo letos v Sloveniji v prvih sedmih mesecih za štiri odstotke manj prenočitev kot v enakem lanskem obdobju. Prenočitev domačih gostov je bilo za pet odstotkov manj, tujih pa za dva odstotka manj ali kar za dobro tretjino manj kot v rekordnem letu 1989. Več nočitev, enak finančni izkupiček? Kakšna bo letošnja končna turistična bera na Bledu, ni odvisno samo od zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti in števila nočitev, ampak predvsem od finančnega izkupička. Na Bledu se bojijo, da finančni rezultati kljub večjemu turističnemu prometu ne bodo boljši od lanskih. Razlogi za Črnogledost so predvsem neugodna tečajna gibanja ter naraščanje stroškov financiranja in stroškov dela. Mladi gasilci so letovali V Mladinskem okrevališču na Debelem rtiču pri Ankaranu vsako leto letujejo mladi gasilci v starosti od 8 do 14 let in njihovi mentorji iz vse Slovenije. Letos pa je na Debelem rtiču letovalo tudi 20 mladih gasilk in gasilcev iz kranjskogorske in jeseniške občine. Letovali so v izmeni od 23. do 30. julija. V torek, 23. julija, so se mladi gasilci in njihovi mentorji zbrali pred Poklicno gasilsko in reševalno službo na Jesenicah, od koder so se z avtobusom odpeljali na težko pričakovano morje. Tako otroci kot mentorja Ivan Spolad in Franci Rozman so se na Debelem rtiču nastanili v paviljonu "B". Največ časa je bilo na letovanju posvečenega prav plavanju, zato so bili vsi veseli novega bazena. Po razmeroma zgodnji večerji so se v večernih urah napolnila igrišča za nogomet, odbojko in košarko. V športnih spretnostih so se pomerili paviljoni med seboj. Po 20. uri je sledil še družabni večer s predstavitvijo vseh, ki so letovali v okrevališču, njihov gost pa je bil pevec Jan Plestenjak. Zanimiva je bila tudi vožnja z ladjo do Pirana, saj je bila sama vožnja za marsikoga velik dogodek. Mladi gasilci pa so uživali tudi v nočnem kopanju, zopet novo doživetje za marsikoga. Predzadnji dan poletnega letovanja na slovenski obali so organizirali igre veselja in smeha na plaži, zvečer pa so mentorji in pedagogi skupaj z vodstvom okrevališča pripravili poslovilni večer, ki se je odvijal na ladji. Kar prehitro je minil teden in mladi gasilci in gasilke jeseniške in kranjskogorske občine so se morali posloviti od prijetnega letovanja, Debelemu rtiču pa so rekli: "Nasvidenje čez leto dni." Lojze Kerštan ^ared je idejni projekt za izgradnjo športne dvorane Pridobili bodo šolarji, športniki in kulturniki Cerkljanski svetniki so na zadnji seji dobili na mizo osnutek Pr°jekta za gradnjo prizidka k šoli in novo športno dvorano. erklje, 23. avgusta - Le športni nov'8"8 "aJ bi zahteva,a 210 mi,iJ° y tolarjjev, prizidek pa nič manj boČe,i naJ bi 'eta 1998 z dvorano, ki sed s*most°jni objekt, na mestu bilti e telovadnice J>a bi šola pridobilo n°^e uči,nice- & v občini ne bi fv< - Sicer sedeži in občinsko knjižnico. Staro telovadnico naj bi porušili, k šoli pa prizidali prostore, s katerimi bodo pridobili Í2 novih učilnic. Projekt, ki so si ga na avgustovski seji ogledali cerkljanski svetniki, bo Prv ?ODene druge naložbe, bi lahko pretreslo še ministrstvo za šolstvo in „° končali v dveh letih, pravi župan, šport. Slednje lahko šele leta 1999 buj rešitv iPa idejna zasnova vsebuje velik k* bodo Cerklje obogatila za 3 športno dvorano (igrišči za šport. zagotovi sredstva za sofinanciranje pšrojekta, nam je povedal župan Franc Čebulj. Že zdaj pa je jasno, da ttlal0!?eí m košarko s tribunami), je finančni zalogaj tolikšen, da bo za Čirni ovadnico in vsemi pripadajo- nekaj časa zavrl vse ostale naložbe Prostori, kulturno dvorano z 250 občini. D.Z.Žlebir Že osmič na Sv. Jakoba Preddvor, 23. avgusta - Tudi letos se Preddvorčani in okoličani že veselijo tradicionalnega družinskega pohoda na Sv. Jakoba, ki ga vsako leto prireja Turistično društvo Preddvor. Letošnji pohod, ki bo v nedeljo, 25. avgusta, je že osmi po vrsti, udeležence pa na njem pričakujejo od 7. do 12. ure. Na vrhu, pri Isknni planinski koči, namreč prireditelji obljubljajo zanimiv program z družabnimi igrami in privlačnimi nagradami. Eden od sponzorjev, Oljarica Britof, podarja nagrado najštevilčnejši družini, ki bo v nedeljo osvojila Jakoba, Pekarna Maček z Jezerskega pa najstarejšemu udeležencu namenja sladko darilo. • D.Ž. tujih nočitev, samo Nemci, Angleži in Italijani jih skupaj 60 odstotkov. Ce primerjamo letošnje sedemmesečne rezultate z lanskimi, ugotovimo, da je bilo letos nočitev angleških gostov skoraj še enkrat toliko kot lani, nizozemskih pa za polovico več. Nočitev nemških in avstrijskih gostov je bilo v letošnjih sedmih mesecih že za dobro polovico več kot v primerljivem obdobju 1990. leta. Čeprav nočitev angleških gostov bržkone ne bo nikoli več toliko kot nekdaj, ko so predstavljale kar polovico vseh tujih prenočitev na Bledu, pa se njihov delež popravlja. Tudi za prihodnje leto kaže dobro, saj je v Angliji veliko zanimanje za obisk in ogled Slovenije. C. Zaplotnik Čestitke najstarejšima Koseze, 22. avgusta - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Sinkov Turn so na priložnostnem tekmovanju in slovesnosti čestitali najstarejšima članoma društva in veteranoma Janezu Sršenu in Alojzu Gosarju. Janez Sršen, ki še vedno sede tudi na kolo, in Alojz Gosar sta poleti praznovala 90. rojstni dan. Oba sta postala člana PGD Sinkov Turn leto dni po ustanovitvi društva. Ker ju takrat še ni bilo v kraju, nista bila med ustanovnimi člani Prostovoljnega gasilskega društva Sinkov Turn, ki ima danes skupaj s podpornimi okrog 200 članov. Je pa PGD Sinkov Turn eno najbolj delovnih in uspešnih društev na Gorenjskem, saj se je iz tega društva udeležilo letošnjega državnega prvenstva kar sedem ekip in vse so na prvenstvu zabeležile lepe uvrstitve. Na svečanosti so veterani Janezu, ki še vedno tekmuje v ekipi veteranov, izročili plaketo. Obema jubilantoma pa je predsednik PGD Sinkov Turn Janez Jenko izročil kipec Florijana. • A. Ž. Želje za dober met Na Norveškem bo evropsko mladinsko prvenstvo, v Pretoriji v Južni Afriki pa člansko svetovno prvenstvo v kastingu. Slovenska mladinska in članska reprezentanca v kastingu pred odhodom na mladinsko in svetovno prvenstvo. Bled, 22. avgusta - Na Nor veškem bo od 24. do 27. avgusta evropsko mladinsko prvenstvo v kastingu. Slovensko reprezentanco bodo na prvenstvu sestavljali Dolores Novak, Dušan Stevano-vič, Niko Grega, Jure Jan in Blaž Hrast. Slednja sta iz Ribiške družine Bled. Konec meseca pa bo v Pretorijo v Južni Afriki odpotovala na svetovno prvenstvo v kastingu tudi članska reprezentanca, ki jo sestavljajo člani iz Ribiških družin Tolmin (Peter Kovačič in Tomo Soten-šek), RD Soča (Borut Furlan) in RD Koper (Bruno Zorko). Pred odhodom na prvenstvo so člane obeh reprezentanc predstavniki Ribiške zveze Slovenije in komisije za kast- ing predstavili v Ribnem pri Bledu, kjer je tudi kasting center in kjer bo prihodnje leto evropsko člansko prvenstvo v kastingu. Slovenija pa bo prihodnje leto tudi gostiteljica svetovnega prvenstva v ulovu rib s plov-cem. Pred odhodom na prvenstvo v kastingu so dober met mladim in članom zaželeli tudi glavni sponzor mladinske reprezentance Martin Merlak iz Turistične agencije Kompas Bled, predstavnik Ribiške zveze Slovenije in Franc Krmelj, predsednik RD Bled. Glavni sponzor obeh reprezentanc v kastingu je Ascot Ptuj - blagovna znamka Ness. • A. Ž. Ravne, 23. avgusta - Dobrodošli pod Krvavcem, bi lahko naslovili tole podobo, ki sprejme domačine in turiste na Ravnah, prav v križišču, kjer se cesta odcepi proti Ambrožu in Krvavcu. Nič čudnega, da je zabojnik za odpadke prepoln, in da presežek smeti leži okrog in okrog, saj vanj poleg domačinov in lastnikov počitniških hišic odlagajo smeti tudi številni dnevni obiskovalci teh vasi. Le prvih in drugih je samo na območju Šenturške Gore okoli tristo. - • D.Ž., foto: Tina Doki Damjan in Sašo Sofronievski sta v enem julijskem vikendu domov prinesla kar tri pokale Damjana hitrost spremlja na balinišču, Saša pa v kartingu Ko je pred dobrima dvema letoma Damjan Sofronievski prinesel prvo zlato medaljo z velikega tekmovanja, svetovnega mladinskega prvenstva v balinanju, je bil njegov polbrat Sašo star komaj sedem let in si je tudi sam želel postati dober športnik - Letos, sredi julija, sta Damjan in Sašo isti konec tedna domov prinesla kar tri pokale, Damjan za posamično in ekipno tretje mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v balinanju, Sašo pa za tretje mesto na dirki za državno prvenstvo v kartingu Ko se je pred dvema letoma v časopisnih prispevkih, po radiu in televiziji začelo pojavljati ime Damjana Sofronievskega, komaj petnajstletnega balinarja ekipe Trate iz Škofje Loke, so se mnogi spraševali, kido je ta fant, ta Sofronievski, katerega priimek je komajda kdo znal prav izgovoriti, zapisujejo pa ga še danes mnogi na vsaj tri različne načine. In ko se je lani prvič v medijih pojavil še en Sofronievski, tokrat Sašo, je marsikdo pomislil, da je pač ta makedonski priimek naek-rat postal sinonim za mlade uspešne gorenjske športnike.... Vse skupaj pa je pravzaprav hitro rešljiva uganka. Oba sta namreč priimek dobila po očetu Aleksandru, ta pa po svojem očetu Ljubu -Trpetu. In ravno Damjanov in Sašov ded ima veliko zaslug za to, da sta fanta že kmalu postala odlična športnika. "Moj oče se je rodil v Makedoniji. V Tetovu je bil nogometaš, boksar, rad pa je imel tudi druge športe. Zato je odšel na študij v Beograd, kjer je postal profesor telesne vzgoje. Iz Beograda je prišel v Kranj, vendar pa tu ni našel službe profesorja, zato se je zaposlil v Iskri.-V Kranju se je nato tudi poročil, saj je bila žena Nada, moja mama, doma iz Trboj. Ko sva se rodila brat Lado in jaz, je imel oče veliko željo, da postaneva športnika. Tako sva imela oba rada šport in sva se z njim veliko ukvarjala, sam sem igral hokej pri HK Triglav v Kranju, vendar pa vrhunskih rezultatov nisva dosegla. Zato pa sta deda z njimi razveselila oba vnuka," pripoveduje Damjanov in Sašov oče Aleksander, ki je poleg deda in obeh mamic, Damjanove mame Brede, ki živi na Trati pri Škofji Loki in Sašove mame Vesne, ki sedaj živi z Sašom in očetom Aleksandrom v Zapužah, gotovo najbolj ponosen na športne uspehe obeh sinov. Na Trati so hitro odkrili Damjanov talent Damjan se je z balinanjem spoznal že v Medvodah, ko je skupaj z maminim očetom zahajal na tamkajšnje balinišče. Ko se je preselil na Trato, pa je imel balinišče tako rekoč za domačim blokom in že v osnovni šoli je bil skoraj toliko časa na balinišču kot pri pouku. Komaj devetletni tretje mesto. Med Sašo se ne boji hitrosti, že dvakrat letos pa je na dirki za državno prvenstvo osvojil pokal za njegovimi najzvestejšimi navijači je tudi polbrat Damjan. prvenstvih še ni zaključil: "Ker sem še dovolj mlad, bom drugo leto nastopil na svetovnem mladinskem prvenstvu v Maroku in upam, da bom tam svoji zbirki medalj dodal še katero!" Sašo na poti do Formule 1 Isti konec tedna sredi julija, ko se je Damjan v Franciji boril za kar dva pokala, pa se je njegov komaj devetletni polbrat Sašo na karto-dromu v Portorožu boril za drugi pokal na svoji kratki športni poti. "Karting mi je postal všeč že, ko me je ati prvič peljal na kartodrom v Portorožu. Sam sem prvič peljal avto Domna Jurančiča, brata bolj znane Nine Jurančič. Všeč mi je bilo in kmalu sva z atijem redno začela zahajati v Portorož na kartodrom, čeprav sem bil takrat, pri sedmih letih, še premlad za udeležbo na tekmovanjih. Ati mi je kupil go-kart in z osmimi leti, lani aprila, sem nastopil na prvi dirki za državno prvenstvo. Takrat sem bil osmi od štirinajstih tekmovalcev in čeprav sem bil najmlajši v tej kategoriji (razred N 60), mi je do konca sezone po treningih že uspelo priti na prvo štartno mesto. Na zadnji dirki sem celo vodil, pa mi je nato Tako tudi ni čudno, da je svoje prve balinarske uspehe na domačih tekmovanjih začel nizati že kot osnovnošolec, prvo zlato medaljo z velikega tekmovanja, s svetovnega mladinskega prvenstva v Saluzu v Italiji, ko je skupaj z ekipo postal svetovni prvak, pa je prinesel domov ob zaključku osmega razreda. S Damjan svojo hitrost in spretnost vedno znova dokazuje na domačem balinišču na Trati, pa tudi na velikih mednarodnih tekmovanjih. Se bo Sašu uresničila želja in bo nekoč sedel tudi v dirkalniku Formule 1? komaj petnajstimi leti se je uvrstil v prvo ekipo Trate, ki kot najuspešnejše gorenjsko moštvo nastopa v slovenski balinarski super ligi. Damjan je nato lam osvojil bronasto kolajno v pozicijskem izbijanju na svetovnem mladinskem prvenstvu na Reki, prav tako bronasto kolajno v pozicijskem zbijanju pa je nato prinesel še z letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva, ki je bilo sredi julija v francoskem Carvinu. Hkrati z medaljo in pokalom za posamično tretje mesto, pa je skupaj z ekipo osvojil še pokal za ekipno tretje mesto. "Damjanovi rezultati in številni uspehi, ki jih je dosegel v zadnjih letih, so prav neverjetni, saj odlično balina na različnih tekmovanjih, od mednarodnih srečanj, do domačih ligaških tekmovanj, poleg tega pa izvrstno nastopa na velikih tekmovanjih. Čeprav mu ni še niti sedemnajst let je v zbirko enajstih medalj z velikih tekmovanj, kolikor jih ima naš klub, Damjan prispeval kar tri. Udeležil se je treh svetovnih mladinskih prvenstev in z vsakega prinesel kolajno. Tako Damjanovi rezultati, kot rezultati Uroša Vehar-ja, ki igra že v članski reprezentanci, pa tudi rezultati nekaterih mlajših balinarjev, od katerih je posebej pomembno omeniti Davorja Janži-ča, pa so rezultat načrtnega dela Balinarskega kluba Trata. V zadnjih letih smo razvili svojo balinarsko šolo, rezultat te šole pa je, da iz nje vsako generacijo lahko prispevamo novega slovenskega reprezentanta, seveda najprej med pionirji, nato med mladinci in kasneje med člani," je zadovoljen nad uspehi svojih varovancev in Balinarskega kluba Trata predsednik kluba Bojan Buden. Ničkaj zadovoljen pa po prihodu Z letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva ni bil Damjan Sofronievski, saj je potiho v posamični konkurenci pozicijskega izbijanja pričakoval celo več kot bronasto kolajno. "Ko smo odhajali na tekmovanje v Francijo, smo načrtovali vsaj eno medaljo, imeli smo možnosti tako ekipno kot posamično. Sam pa sem bolj potihem načrtoval celo naslov svetovnega mladinskega prvaka. Kot kaže pa sta trema ali športna sreča naredili svoje in v odločilnih trenutkih sem dosegel precej slabši rezultat, kot ga navadno dosegam na domačih tek- Damjan, ki ga navijači poznajo pod imenom Softi, ima v domačem balinarskem klubu na Trati veliko navijačev pa tudi vzornikov, med katerimi je tudi svetovni članski podprvak Uroš Vehar, s katerim je tudi skupaj proslavljal prvo svojo medaljo z velikih tekmovanj - ekipno zlato s svetovnega mladinskega prvenstva v Soluzu pred dvema letoma. movanjih. Ta pa ni zadoščal več kot za tretje mesto in bronasto kolajno in seveda sem moral biti na koncu zadovoljen tudi s tem. Še posebno, ko nam je uspelo medaljo osvojiti tudi v ekipnem delu tekmovanja," se letošnjega nastopa na mladinskem svetovnem prvenstvu spominja Damjan Sofronievski, dijak škofjeloške lesarske šole, ki pa s svojimi nastopi na mladinskih svetovnih Damjan in Sašo Sofronievski sta samo v enem julijskem vikendu domov prinesla tri pokale, oziroma medalje. odpovedal motor," pripoveduje Sašo Sofronievski o svoji veliki ljubezni, hitrih avtomobilih. Radoživi Sašo, ki je letos zaključil drugi razred osnovne šole v Begunjah, in ki kar ne ve, kam z vso energijo, potem prizna, da ima poleg svojega športa rad tudi nogo-met, da rad hitro smuča, da se poskuša tudi v košarki in zadnje čase na rolerjih. Toda čez avtomo* bile ga ni! "Ko bom še malo zrasel, bom najbrž nastopal v cestnohi-trostnih dirkah, moja največja Želja pa je, da bi nekoč tekmoval v Formuli 1," prepričan vase pove Sašo. Oče Aleksander, ki z njim hodi na treninge in dirke, seveda zaenkrat še ne dela tako dolgoročnih načrtov, saj ve, kako drag šport je avtorno; bilizem in kako težko je dobiti sponzorje, ki so pripravljeni vlagat1 v mlade tekmovalce. S Sašom sta člana Y.C.C. motosport teama * Kranja, Aleksander Sofronievski pa je vodja karting sekcije. "Mladi s danes sicer zanimajo za moto spori, vendar pa je ta šport precej drag-Sašom nama je uspelo dobiti nekaj sponzorjev: Medisan, Nimbus, *«j karno Magenta z Bleda, SonnnH. Gorenje, in seveda klub, nekaj ten sponzorjev, zlasti Medisan, Ascom in Gorenje pa pomagajo tudi Darn' janu. Tako so stroški zaenkrat se vzdržni, kaj bo kasneje, pa je težK povedati," pravi Aleksander Sotro-nievski. • Vilma Stanovnik Meta Lenarčič, urednica slovenskega radijskega programa in slovenskega glasila v Melbournu V Avstraliji smo vsi tujci "Ko sem odhajala, sem mislila, da bom še prišla nazaj, toda pot se je zavlekla, v Avstraliji sem si ustvarila dom, družino in zdaj sem tam doma." Meta Lenarčič je bila zadnjič doma na Posavcu pred šestimi leti, ko sta starša praznovala zlato poroko. Nič se ni posebej spremenilo, le ljudje, pravi. Šla je v Kranj, tako kot v starih časih, ko je še delala v Iskri in je poznala večino ljudi tu naokoli, sedla za mizo pred kavarno in opazovala ljudi okoli sebe. "Niti enega človeka nisem poznala. Kaj pa sploh delaš tukaj, sem se vprašala, saj je tole kakor Indija Koromandija..." Nekaj dni nazaj je na naše uredništvo prišla poravnat naročnino na Gorenjski glas gospa Meta Lenarčič. Nič nenavadnega, razen tega, da naročniki ponavadi to storijo na poštah ali bankah. Nič nenavadnega, če bi Meta Lenarčič ne prejemala Gorenjskega glasa v daljno Avstralijo. Do Melbourna sicer časopis pride s približno tedensko zamudo, pa nič zato, pravi. Vse informacije iz stare Otroci tukaj, starši tam Pravi, da se na življenje v Avstraliji ni bilo tako težko privaditi. Največja ovira je bil seveda jezik, ki se ga je počasi učila, največ skupaj s hčerama. "Kakšnih problemov zato, ker sem priseljenka, nisem imela. Veste, v Avstraliji smo v bistvu vsi tujci. In največ nas je prišlo ravno v tistih letih, ko sem prišla tudi jaz, od 55. do 65. leta. Naši otroci so v avstralsko družbo seveda že popolnoma vključeni. Oni so tam doma. Mi pa ostajamo nekje na sredi. Ne povsem tu, ne povsem tam. Mama in oče sta v Sloveniji, otroci v Avstraliji, mi pa v sredini. Domotožje je naš stal- Mama Terezija Lap je bila na obisku pri hčeri deset let po njenem odhodu v Avstralijo. "Zdaj mi je že vseeno, če ne živijo tukaj," pravi, "en čas je bilo pa hudo. Eno leto sem vsak dan malo po tretji stala pri oknu in jo čakala, da pride, tako kot je hodila domov, ko je bila še v službi v Kranju. Pa je ni bilo. Potem, z leti, pa se bolečina nekako zgubi v človeku. Pa ne, da bi pozabil na svojega otroka, samo tako hudo ga ne Pogrešaš več. Prvih deset let sem posebej težko živela, ker nisem vedela, kako moja hči Živi v daljni Avstraliji. Ko sem jo obiskala, je bilo pa dobro. Oddahnila sem si, ko sem videla, da živijo še bolje ^ot mi doma." domovine so dobrodošle. In ker Meta Lenarčič že pet let vodi tudi slovenske oddaje na zasebni radijski postaji v Avstraliji, dosežejo gorenjske novice tudi Marsikatero drugo slovensko uho v Melbournu. Ko odhajaš, ne veš, da je za vedno Seveda smo njene počitnice v nomovini izkoristili tudi za kratek obisk v hiši njenih |taršev, Lapovih na Posavcu. S«le dobro je prišla, zato je D,'o tisti dan v hiši še čutiti Meta Lenarčič, Slovenka v Avstraliji, urednica slovenske revije Planica in slovenske oddaje na eni od zasebnih radijskih postaj v Melbournu. "Slovensko društvo v Melbournu je zelo močno. Veliko nas je, radi se družimo, politične razprtije nas ne ločujejo. Seveda spremljamo priprave na volitve v Sloveniji. V naših medijih predstavimo problematiko, v podrobnosti ali celo prepire pa se ne spuščamo. Predaleč smo, da bi se nas take stvari dotaknile. Živimo pač v Avstraliji, kjer imamo svoj politični in gospodarski sistem, od katerega je odvisno naše življenje. veselo vznemirjenje. Domov je prišla tudi njena sestra Neža, ki sicer živi v Borovljah. Prav po žensko se je klepetalo, da so mama in hčeri nadoknadile vse zamujeno. Marsikaj smo slišali tisto dopoldne; kako je, ko gre človek od doma, kaj ga vleče, kako se tujina od tujine razlikuje in kako je, ko človek pride spet domov. "Ni mi bilo treba iti. A kaj, ko si človek vedno želi malo pogledati okrog vogala. Seveda sem takrat, ko sem odhajala, mislila, da bom prišla nazaj, ampak pot se je zavlekla, v Avstraliji sem si ustvarila dom, družino, se začela učiti jezika in si našla delo, zdaj sem pa tam doma. Toda naše navade, našo tradicijo držimo naprej. Brez tega si jaz ne morem zamisliti življenja. Večine tradicionalnih navad, kot je na primer praznovanje božiča po naše, ostali Avstralci ne poznajo. Piknik, večerja v mestu, to je zanje vse. Nič vzdušja, nič domačnosti. V običajnem dnevnem ritmu pa se seveda podrejamo avstralskim navadam. To pomeni, da smo tako rekoč ves dan od doma, vidimo se šele zvečer." Takole veselo je bilo tisti dan pri Lapovih, le malo preden se je vsa družina zbrala pri kosilu, ki ga je, oblečena v predpasniK, ki ga je mama sama izvezla pred šestdesetimi leti, skuhala "ta avstrijska" sestra Neža. Sestra Neža že več kot dvajset let živi v Borovljah, pred dvema letoma pa je tudi ona odšla na obisk v Avstralijo. "Počutila sem se kot doma. Tako gostoljubnega sprejema nisem navajena. Kar verjeti nisem mogla, kako Slovenci v Avstraliji držijo skupaj in kaj vse naredijo za slovenski jezik. Pri nas na Koroškem je, predvsem zaradi politike, to drugače. Takoj, ko se včlaniš v kakšno kulturno ali podobno slovensko društvo, ima vse skupaj že politični predznak. Žal. Tudi jaz bi živela v Avstraliji. Tam niso tako malomeščanski. Le ena stvar me je tam presenetila: Ženske namreč, ki se v trgovino odpravijo kar v domačih haljah in navij al kah v laseh. Te navade pa najbrž ne bi prevzela." ni spremljevalec. Najhuje je med prazniki... Zdaj smo se tako navadili, da za novo leto točno ob polnoči telefoniram mami in očetu in si rečem, no, zdaj sem pa doma." Stiki med člani družine Lap so, kljub temu da živijo tako rekoč vsak na svojem koncu sveta, številni. Ena od hčera Mete Lenarčič je bila v Sloveniji lani, druga pa predlani in obema je bilo tu zelo všeč, čeprav je njuna domovina Avstralija. Ob vseh večjih praznikih so skupaj; tokrat bo Meta Lenarčič v Sloveniji ostala do oktobra, ko bo oče praznoval osemdesetletnico, potem pa jo družina in delo že vlečeta nazaj. Slovenski radio v Avstraliji "V Melbournu imamo Slovenci možnost sodelovati na dveh radijskih postajah, na državni in na eni od zasebnih radijskih postaj. Dvakrat med tednom in še v nedeljo zjutraj lahko poslušamo eno uro slovenskega programa. Na zasebni radijski postaji pa na slovenskem programu delam že pet let. Vse delo je prostovoljno, brezplačno. V postajo je vključenih kar štiriinpetdeset narodnosti, tako da program vsak dan dne, vsako uro v drugem jeziku. Slovenci smo na sporedu ob sredah med sedmo in osmo zvečer na frekvenci 92,3 FM. Oddaji, ki jo pripravljamo, pravimo Magazin, delava pa jo skupaj z našim patrom Tonetom. Oba sva morala sodelovati v posebnem govornem tečaju, brez katerega te ne spustijo za mikrofon. Čas, ki ga preživim v Sloveniji, tako izkoristim tudi za nakup kaset s slovensko glasbo, tako da smo v Avstraliji tudi na tem področju vsaj približno na tekočem z dogajanjem v domovini. Veliko novic, ki jih uporabim v naših poročilih, dobim prav iz Gorenjskega glasa, ki do nas pride s približno tedensko zamudo. Pater Tone je naročen na katoliški tednik Družina, tako da nabereva več kot dovolj novic za najine oddaje. Naše ljudi zelo zanima, kaj se dogaja v Sloveniji. Tisto, kar o političnih dogodkih objavite na drugi strani časopisa, je ravno dovolj. Pa uporabim tudi druge infor-macie, ki jih dobim v Gorenjskem glasu, nazadnje sem za radio pripravila prispevek o lajnarjih, ki ste ga objavili: lajne se v Avstraliji pač ne sliši..." • M.A., foto: Lea Jeras prF°v*Pnd hišo. Na sliki z materjo in očetom, ki bo jeseni poteka od šeste zjutraj do znoval rojstni dan, ter mlajšim bratom, ki je ostal doma. druge ure ponoči naslednjega KOMPAS HOTELI GORNJE POSOČJE TOLMIN TUDI JESENI JE V DOLINI SOČE LEPO - DOMAČNOST, PRIJETNO POČUTJE, BOGATA IZBIRA TIPIČNIH PRIMORSKIH JEDI - REKREACIJA IN IZLETI - BOGATA KULTURNA DEDIŠČINA HOTELA KOMPAS na MOSTU NA SOČI in MATAJUR V KOBARIDU vas pričakujeta. Polpenzion že od 2.900,00 SIT dalje. Posebni popusti za družine, otroke, upokojence in skupine. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel.: 065/81-007, 81-240 PRODAJNA SLUŽBA HOTELOV FAX: 065/81-007, 87-470 065/87-010 -kompas HOTEL, MOST NA SOČI 065/85-311 - hotel matajur, kobarid Medijske Toplice Izlake Počitnice, prilagojene sodobnemu ritmu življenja Medijske Toplice v samem centru Slovenije. - Razgibana, prijetna okolica, kot ustvarjena za izlete. - Najdaljši tobogan v Sloveniji. Če ste doslej Zasavje poznali predvsem po rudarstvu, je zdaj čas, da ta del Slovenije spoznate še z druge, prijetnejše plati, kot kraje, v katerih si lahko odpočijete. Pravzaprav je tradicija toplic v Izlakah že dolga. Izvir termalne vode je namreč že leta 1877, ko je kopal rudniške rove, po naključju odkril v Kamniku živeči Izlačan Alojz Prašnikar. Kljub temu je trajalo več kot štirideset let, da so Izlake v tridesetih letih postale prijetno turistično mesto. Po nacionalizaciji so bile v petdesetih in Letno kopališče je bilo v pomladi 1993 prenovljeno in obsega 8 tisoč kvadratnih metrov prostora, od tega je 1500 kvadratnih metrov vodnih površin. Sprejme do dva tisoč kopalcev. Sestavljajo ga trije ločeni bazeni in vodni tobogan, ki je najdaljši v Sloveniji, saj meri kar 106 metrov. V zdraviliško rekreativnem delu hotela je na voljo pokrit bazen s termalno vodo, ki doseže temperaturo 32 stopinj Celzija. Čas kopanja v Medijskih Toplicah v nasprotju z drugimi ni omejen. Ob kopanju se lahko odločite tudi za savno ter različne vodne in suhe masaže. Valvasorjev vrelec Medijske Toplice so domače in tuje goste privabljale že konec prejšnjega stoletja. Vrelec je opisal že baron Janez V. Valvasor, kije preživel mladost na bližnjem Medijskem gradu. šestdesetih letih počitniško mesto zasavskih rudarjev, pred desetimi leti pa se je z obnovo hotela v zdravilišču začela nova zgodovina Medijskih Toplic. Da je čas denar, vedo vsi ljudje iz poslovnega sveta, zato prav gotovo ni odveč poudariti dejstva, da so Medijske Toplice, ki sodijo v občino Zagorje, od Ljubljane oddaljene le kakih 45 kilometrov in so pravzaprav v samem središču Slovenjie, GEOSS je od Izlak oddaljen le deset kilometrov. Hotel v zdravilišču ima 35 sob s 77 ležišči, restavracijo, bistro bar in teraso. V Medijskih Toplicah pa že v kratkem načrtujejo razširitev prenočitvenih kapacitet na 240 postelj. Najpomembnejše, kar ponujajo Medijske Toplice, pa je seveda termalna voda. Iz izvira prihaja termalna voda s temperaturo 26 stopinj Celzija, ki je priznano zdravilno sredstvo za zdravljenje po poškodbah in operacijah na gibalih in nevrots-ka stanja s telesno simptomatiko. Zdravilne učinke termalne vode dopolnjuje terapija v hotelski ordinaciji z akupunkturo, magnetoterapijo, speleoterapijo, homeopatijo ter vodnimi in suhimi masažami. Ker sodoben življenjski ritem zahteva predvsem aktivne počitnice, so v bližini Medijskih Toplic za vse, ki si želijo tovrstne sprostitve, na voljo tudi teniška in druga športna igrišča, manjša smučišča, veliko pa je tudi možnosti sprehodov. In ne nazadnje - Medijske Toplice so v samem središču Slovenije, kar predstavlja odlično možnost za številne izlete v bižnjo in daljno okolico. Zasavje, do nedavnega znano le po rudarstvu, predstavlja zaradi številnih naravnih in kulturnih zanimivosti in zaradi lege, ki je v samem središču Slovenije in zato hitro dostopno od vsepovsod, se razvija v pravo turistično središče. Železniki - zadnji slovenski predstavnik na Igrah brez meja Odšli kot zadnji, vrnili se kot drugi Snemanje enoinpolurne oddaje je trajalo celih 6 ur in pol. Železniki, 23. avgusta - Ekipa Železnikov je bila zadnja slovenska ekipa, ki je nastopila na Igrah brez meja (IBM). Medtem ko bo deveta oddaja na sporedu slovenske televizije šele v nedeljo, pa so Železniki za svoja dekleta in fante trepetali že sredi julija, ko so to oddajo snemali. Železnikarji so se v Torino odpravili že 11. julija. Tedaj so se predstavili tudi svojim krajanom. Pred odhodom so dejali, da so se dobro pripravljali, in da upajo na najboljše, da pa je vse odvisno od faktorjev, ki na takih tekmovanjih krojijo razplet. In končni razplet je v Torinu res krojilo kar nekaj faktorjev. Najprej zelo močna in za normalen okus preveč bojevito nastrojena madžarska ekipa, ki je nazadnje tudi zmagala. Še več, zmagala je tudi na finalni oddaji. Nato slaba organizacija, ki je pešala iz oddaje v oddajo, kot da so se Torinčani Iger brez meja že naveličali. Glede na Ekipa Železnikov (z leve proti desni): stojijo • Tomaž Lotrič, Brane Kavčič, Tanja Polajnar. Aleš Jensterte, Matjaž Jelene in Boštjan Drobnič; čepijo - Alenka Gartner, Brigita Šturm, Jože Rakovec (kap.), Smilja Olič In Andreja Bogataj. zahtevnost nekaterih vaj, je bilo tudi za varnost tekmovalcev slabo poskrbljeno. Železnikarji so bili tudi oškodovani. Da je mera polna, celo v slovenski igri, kjer je bilo treba uloviti dve ribi, a je bila našim predstavnikom na voljo le ena. Po pritožbi so zaplet delno uredili, a ne povsem, saj so dobili manj točk, kot bi jih mogli. In nazadnje, tekmovalci se niso mogli znebiti občutka, da je celotna zadeva ena sama televizijska zabava, saj je snemanje trajalo 6 ur in pol. Kakorkoli že, s 55-imi točkami je ekipa Železnikov zasedla drugo mesto. Če jim že ni uspelo osvojiti Torina na tekmovanju, pa so ga ob njem in izven njega. 110 njihovih navijačev je bilo najbolj bučnih, tako da so na koncu že kar italijanski navijači prisedali k njim in skupno navijali. Med navijači je bil tudi pihalni orkester Alples, ki ozračja ni ogreval samo med tekmovanjem, ampak tudi v ponedeljek podnevi v torinskem centralnem parku, kjer je njihovo igranje po pripovedovanju Železnikarjev poslušala polovica Torina. Kako so se odrezali v posameznih vajah, namerno nismo pisali, da vas ne bi povsem prikrajšali napetosti med ogledom nedeljske oddaje. Za Že-leznikarje se tako ve, da si bodo oddajo ogledali skupno na velikem platnu pred plavalnim bazenom v nedeljo, 25. avgusta, ko praznujejo tudi 20-letnico delovanja bazena. Slavje se začenja že ob 16. uri. Sodelovanje na Igrah brez meja pa ne bi bilo mogoče brez stotine sponzorjev in organizacijskega odbora, katerega predsednik je bil Robert Kuhar, ostali člani pa BojanLeben, Jože Rakovec, Janez Ferlan in Judita Olič. PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA KRANJ d.o.o., GREGORČIČEVA 6 i Ker se bo kmalu začelo novo šolsko leto, smo za vas pripravili | kompleten izbor šolskih potrebščin po najugodnejših cenah in ugodnimi plačilnimi pogoji. Sicer se pa lahko sami prepričate: ZVEZEK A4 99,00 - 129,00 ZVEZEK A5 65,00 TEMPERA BARVICE 648,00 VODENE BARVICE 411,00 BARVICE SUHE 130,00 - 4.080,00 FLOMASTRI 73,00 - 725,00 PUŠČICE POLNE 905,00 - 1.907,00 PUŠČICE PRAZNE 184,00 - 500,00 NAHRBTNIKI (tudi usnjeni) NOVO NOVO NOVO NOVO Pri nakupu nad 2.000 SIT se boste udeležili velikega nagradnega žrebanja, ki bo 7.9.1996. 1. NAGRADA: Barvni televizor in še 9 ostalih nagrad Po 19. avgustu nas boste našli tudi na Koroški c. 35 (bivši Mini metro -Dekor), kjer vam bomo postregli na precej večjem prodajnem prostoru! TEST: VOLKSWAGEN POLO 1.6 limuzina PREOBLIKOVANJE Pri Volkswagnu so po uspešni premieri nove generacije najmanjšega hišnega avtomobila, naredili še limuzinsko različico. Polo clàssic ali polo limuzina kot avtomobil imenujejo pri slovenskem Volksvvagnovem uradnem zastopniku, pa je tudi v bližnjem sorodstvu s hišnim polbratom, seatom cordobo. Sprednja žarometa sta malenkostno drugačna kot pri običajnem polu, maska hladilnika do potankosti enaka, sprednja blatnika pa daljša, bočna linija je na spodnjem delu vrat vdolbljena v prid večji karoserijski trdnosti. No, seveda je opazno daljši celoten avtomobil, ki s 4,14 metra zunanje dolžine, sploh ni več tako majhen. Vse skupaj, razen nanovo oblikovanega zadka, je že znano, in kar takoj se je Polo 1.6 limuzina: limuzina ravno pravšnjih mer, v sorodu s Seatovo cordobo. +++oblika ++prostoren prtljažnik +končna obdelava I —premalo živahen motor -motorne zmogljivosti -preglednost nazaj Zadek: sorodstvo z audijem A4. potrebno sprijazniti, da polo limuzina ni nič drugega kot v Volkswagnova oblačila preoblečeni seat córdoba. Zadek je vseeno privlačen, in čeprav je prtljažni pokrov dokaj visok, ne pokvari celotnega videza, prej nasprotno, poudarja klasično zasnovo. Seštevek zadnjih luči, prtljažnega pokrova in masivnega odbijača, spet daje misliti, saj je zelo očitno, da se spogleduje z audijem A4, seveda v po-manjšanem merilu. Prtljažni prostor s 455 litri prostornine pri postavljeni zadnji klopi bi moral zadoščati tudi tistim, ki jim bo polo limuzina služil tudi kot prvi hišni avto, poleg tega pa je s Podiranjem zadnje klopi Prtljažni prostor moč povečati na celih 762 litrov. Tudi notranjost tega avtomobila pravzaprav ni nič novega in je skoraj do potankosti takšna kot v cordobi. Edina razlika je pravzaprav v volans-kem obroču, ki ima tri krake, v sredini pa na okroglem stikalu za zvočni signal, Volkswagnov znak. To hkrati pomeni, da v serijski opremi ni varnostnih zračnih vreč, vendar pa je z osrednjo ključavnico, volans-kim servoojačevalnikom, elek-tromotorjema za dvig sprednjih stekel in toniranimi stekli, raven opreme kar zadovoljiva. Tudi odlagalnih prostorov ne manjka, poleg odprtih polic v vratih, za odlaganje drobnarij in vedno potrebnih pripomočkov služita še večji zaprt predal pred sovozniškim sedežem in manjši tik pod volanskim obročem. Občutek lahko vara, toda vsaj navidezno sta prednja sedeža v limu-zinskem polu nekoliko boljša kot pri španskem tekmecu, prav tako pa si voznik tudi, če ima nekoliko daljše noge brez večjih težav izbere ustrezen položaj, tudi zaradi po višini nastavljivega volanskega obroča. Čeprav je prostor v notranjosti dobro izkoriščen, se utegne zgoditi, da za višjerasle potnike na zadnji klopi zmanjka kakšen centimeter prostora, toda če je to družinski avto, tja tako ali tako sodijo otroci. 1,6-litrski štirivaljnik je znani in preizkušeni motor s klasično zasnovo s po dvema ventiloma na valj, eno odmično gredjo v CENA do registracije: 23.770 DEM (Porsche Slovenija) r v mesecu avgustu W nakupu 2 avtoplaščev S@sxsf vam brezplačno operetno avto. Pri nakupu 4 avtoplaščev S&Ssxgí vam podarimo Majico Polo in operemo avto. vašnajbouši partner za VARNO VOŽNJO KRANJ, si.nu i.i /•>••,.h |.i ;8< < i.-i. >n i i / i > i (. 19, > > i <■« i ! Notranjost: že videno. glavi in večtočkovnim elektronskim vbrizgom goriva. Ker pa polo limuzina s svojo 1030 kilogramsko težo niti ni tako lahek avtomobil, bi motorju prijalo nekaj več živahnosti, ki jo voznik pogreša predvsem, ko se odloči za hitro prehitevanje. Petstopenjski menjalnik se sicer lepo sklada z motorjem, hodi prestavne ročice so sicer nekoliko predolgi, zmanjšana pozornost pri pretikanju v vzvratno prestavo pa večkrat povzroči zoprno škrtanje. S tovarniško obljubljeno končno hitrostjo 170 kilometri na uro in pospeškom do 100 kilometrov v 13,4 sekunde, so zmogljivosti vendarle povsem spodobne, o povprečno 9,4 litra porabljenega bencina na naši preizkušnji, pa bi se dalo izreči kakšno pripombo. Tehnični podatki: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiri-taktni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1595 cem, 55 KW/ 75 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4138 mm, s. 1640 mm, v. 1410 mm, medosna razdalja 2440 mm, prostornina prtljažnika 4551 762 I. Najvišja hitrost: 170 km/h, pospešek 0 do 100 km/h: 13,4 s. Poraba goriva po ECE: 5,6/7,4/9,2 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 9,41. Skupni lahki dostavnik Peugeota in Citroena Partner in berlingo Peugeot in Citroen, oba sodita v skupino PSA, sta se ob številnih drugih uspešnih projektih s skupnimi močmi lotila še novega lahkega gospodarskega vozila, ki se pri Pcugeotu imenuje partner pri Citroenu pa berlingo. Po predstavitvi skupnega dostavnika peugeota boxerja in citroena jumpcrja, enopros-torskih peugeota 806 in citroena evasiona, ter iz njiju razvitih peugeota experta in citroena jumpija, sta obe tovarni, tokrat brez sodelovanja italijanskega Fiata, stopili še za stopničko niže. Partner in berlingo spadata v najmanjši segment lahkih dostavnih vozil, o čemer govori podatek o največji dovoljeni obremenitvi, ki znaša največ 800 kilogramov. Oba avtomobila sta po svoji karoserijski zasnovi dokaj ino- vativna, saj tovorni prostor ni povišan, ampak se lepo zliva v zgornji rob velikega vetrobrans-kega stekla. Zadnji del zapirajo krilna ali pa dvižna vrata (odvisno od izvedbe), pri najbolj tovorno razkošni izvedbi gre vanj cele tri kubične metre tovora. Pri Peugcotu zaenkrat vztrajajo samo pri različici z zaprtim tovornim prostorom, medtem ko nameravajo pri Citroenu že prihodnji mesec ponuditi tudi izvedbo z dodanimi stekli in skupno petimi sedeži. Na voljo bodo trije različni motorji, začenši z bencinskim 1,1-litrskim štirivaljnikom s 44 kW/60 KM. Paleto dopolnjujeta še dva dizelska motorja, 1,8-litrski s 44 kW/60 KM in 1,9-litrski z 51 kW/71 KM. Glede na to, da je bilo v Evropi lani v tržnem segmentu, kamor sodita partner in berlingo, prodanih 328.700 vozil, si tako pri Peugcotu kot tudi pri Citroenu od novincev obetajo veliko. • M.G. Spremembe pri Oplu frenteri Oplova terenska frontera je kmalu po predstavitvi pred petimi leti postala najbolje prodajani avtomobil svojega razreda, za prihodnje models-ko leto pa se ji obetajo nekatere spremembe. Največja novost je nov turbodizelski motor, ki so ga izdelali pri italijanskem proizvajalcu VM Motori. Nov 2,5-litrski agregat je nastajal ob sodelovanju Oplovih inženirjev, v primerjavi s prejšnjim 2,8-litrskim pa ima izboljšane zmogljivosti, mirnejši tek in ustrezno emisijsko razmerje. Motor s posrednim vbrizgom goriva v fronteri z oznako TDS zmore 85 KW/115 KM pri 3600 vrtljajih v minuti, največji navor 260 Nm pa doseže že pri 1800 Nm. Dvovratna frontera TDS doseže hitrost 155 km/h, štirivrat-na pa 150, medtem ko pospešek od 0 do 100 kilometrov znaša 16 oziroma 16,8 sekunde. Poraba goriva kljub temu ostaja zmerna, povprečje pa se pri dvovratnem modelu giblje okoli 10 pri štirivratnem pa 10,2 1 plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Poleg novega turbodizelske-ga motorja so fronteri namenili še nekaj drugih novosti. Tako bodo vsi modeli na voljo z zračnima varnostnima vrečama za voznika in sopotnika, prenovljena pa je tudi armaturna plošča, z bolj zaobljenimi in tekočimi linijami. Namesto stikal za brisalnike so ob volan namestili novo ročico, spremenjeno pa je tudi stikalo za vklop luči, ki je takšno kot pri drugih Oplovih modelih. Frontera ima tudi nekoliko drugačno zunanjo podobo. Na voljo je v šestih novih karoser-ijskih barvah, na voljo je nov zaščitni plastični lok, rezervno kolo pa je dobilo novo srebrno preobleko. Z novim models-kim letom tako ponuja dve karoserijski različici s trdo ali platneno streho, dvema medos-nima razdaljama ter tremi motorji, vsi modeli pa imajo priklopljiv štirikolesni pogon. M.G. Ta limuzinski polo naj bi bil všeč tudi ali pa še bolj moškemu delu, predvsem pa tistim, ki si želijo klasičen in družinsko uporaben avto, ki pa naj ne bi bil prevelik. M. Gregorič AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel.: 054/242-277 PRIMERA 1.6, 16 V, 120 KM CENA: 33.990 DEM DARILO: KLIMA STANDARDNA OPREMA: * AIR BAG * CENTRALNO ZAKLEPANJE * ABS ' MEGLENKE * ELEKTRIČNA ZAŠČITA PRED KRAJO * SPOJLER SUBARU prodaja novih in rabljenih vozil - ugoden kredit, leasing - servis, kleparske in ličarske storitve AVTOHISA KADIVEC Pipanova 46, ŠENČUR tel.: 064/41-573 INTERVJU Matjaž Florjančič - nogometaš Želel sem v veliki klub V Italiji se ve, koliko je kdo vreden, koliko naj bi približno kdo zaslužil. Konkretne številke ne gredo v javnost prav zaradi nas igralcev samih. Eden pač podpiše pod boljšimi pogoji, drugi pod slabšimi. Manj so zaslužki javni, boljši so odnosi v klubu. Florjančič pokvaril Realovo uverturo, je nedavno pisalo v enem izmed naslovov na športni strani Nedela. Članek je govoril mojstrskem golu, ki ga je v prijateljski tekmi Real - Torino za ekipo slednjega iz prostega strela dosegel Matjaž Florjančič, reprezentant in trenutno eden najboljših nogometašev v Sloveniji. Svoje dolgoletne nogometne izkušnje v profesionalnem nogometu je nabiral na Reki pri istoimenskem klubu, v dresu Cremoneseja iz Cremone, v novi sezoni pa bo igral za torinske "maglie granate", kot navijači zaradi granatno rdečih majic, imenujejo nogometaše Torina. V otroštvu so ga prijatelji zaradi drobne postave klicali Mališa, v šoli po priimku Flori, ko je igral na Reki po dalmatinsko Mate, v Italiji, kjer ne poznajo črke ž, pa so ga navijači krstili za Matio. Z Matjažem, ki se sicer redko prepusti v novinarske roke, sva se pogovarjala o njegovi nogometni poti, o Italiji, eni izmed najbolj nogometnih držav na svetu, o okroglosti slovenske nogometne žoge... skratka o profesionalnem nogometu, ki je bil in je še eden pomembnejših delov Matjaževega vsakdana. Vaša profesionalna nogometna pot se je začela, ko ste odšli iz Kranja na Reko Ti takratnemu jugoslovanskemu prvoligašu Reki, ampak z~žogo ste se spoznali že mnogo prej? "Že kot mulec. Igrati sem začel z desetimi, enajstimi leti, pri Korota-nu, starem kranjskem klubu, ki danes ne obstaja več. Kot pionir sem igral za Kokrico, potem sem šel k Savi, kjer sem igral za kadete in mladince. Zadnje leto kot mladinec pa sem že igral za kranjski Triglav, ki je bil takrat v slovenski ligi. To je bil pomemben preskok, kot mladinec v člansko ekipo in prvo slovensko ligo, ki je bila takrat tako močna, kot je danes naša prva državna liga. V tisti sezoni sem dal devet, deset golov." Ob nogometu pa končali škofjeloško gimnazijo. "In potem sem v Ljubljani nameraval vpisati takratno Visoko šolo za telesno kulturo. A obrnilo se je drugače. Na Brdo pri Kranju sta prišli na priprave ekipi Reke in Vojvodine, s katerima sem v dresu Triglava odigral prijateljski tekmi. Videla sta me trenerja obeh klubov in mi oba ponudila prestop v njuni moštvi. Izbral sem Reko, ki je bila bližja. Vojvodina bi takrat, bilo je leta '86, plačala več, a sem se odločil za Reko, ker se je bilo od tam zmeraj mogoče dobro prodati v druge klube jugoslovanske lige. Danes bi gotovo ravnal drugače, saj bi bila Srbija veliko boljša odskočna deska zame. Sicer pa je bila takrat edina možnost za mlade slovenske nogometaše, preko Olimpije priti do prve lige in potem naprej graditi svojo kariero. Ampak, ker je le-ta izpadla iz jugoslovanskih lig v takratno republiško, so se nenadoma vsa vrata zaprla. A imel sem srečo, da je prišlo do teh dveh prijateljskih tekem." Torej, te mora nekdo, bodisi trener bodisi selektor iz kluba, ki igra v višjem rangu tekmovanja, opaziti na eni izmed takih tekem...? "V Kranju sem bil kot igralec na neki način omejen, nisem se imel kje pokazati. Kljub temu da je bila takratna slovenska liga močna, je bila še vedno le slovenska liga. V teh prijateljskih tekmah s prvoliga-šema sem kot igralec prvič pokazal svoje kvalitete v, za profesionalni nogomet, veljavnem prostoru. Če si igral v slovenski ligi, v jugo prostoru nisi imel velikih možnosti. Kot mlad nogometaš pa vseeno nisem hotel v Olimpijo, vsaj dokler sem hodil v šolo v Škofjo Loko. Nemogoče bi bilo, da bi poleg šole še hodil na treninge v Ljubljano... Nihče ti ne garantira, da boš nekoč uspel v nogometu." Pa vendar, videl vas je Skoblar, takratni trener Reke. Prišlo je do podpisa pogodbe. Kako je bilo takrat s prestopom, je vaš tedanji klub Triglav doblí kakšno odškod-nino za vas...? "Ne verjamem, če greš iz amaterskega v profesionalni klub, odškodnin ni. Sam sem dobil, glede na takratne Z. R 1 5 C E uiilek nedotaknjene narare DRUŽINSKE POČITNICE ZA MALE IN VELIKE ŠKRATE 7 x po\pcnz\on • piknik • pohodniški izleti (Lovrenška jezera) • izlet s kopanjem v Termah Zreče (Rogla) • neomejeno kopanje v Termah Zreče, za otroke brezplačni tobogan (Terme Zreče) • obisk kmečkega turizma • turistična taksa in zavarovanje Tedenski paketi že od 26.640 tolarjev naprej NAJEM BUNGALOVOV NA ROGLI IN VIL TERME V ZREČAH BIVATE 7 - PLAČATE 5 OD NEDELJE DO PETKA V VILAH TERME v dvoposteljnih sobah polpenzion že za 25.000 toL jev UNIOR TURIZEM Tel.: 063/768-20, 768-1105, 768-1117, Fax: 063/762-446 Predstavništvo Ljubljana 061/329-264, 061/315-389 predpise o prvih profesionalnih pogodbah, okrog pet, šest tisoč mark. Plačali so mi tudi stanovanje in hrano, živel sem namreč v enem tamkajšnjih hotelov. Imel sem plačo ■ okrog tisoč mark, s premijami pa je bilo mogoče zaslužiti okrog dva, tri tisoč mark na mesec. Ko sem prišel na Reko, je ta še igrala v pokalu UEFA, bila je precej močan klub, a po šestih mesecih je odšel trener, kasneje še direktor, počasi je padala kvaliteta in v zadnjih letih, na Reki sem bil pet let, se je celo borila za obstanek v prvi ligi." Vsekakor pa ste se z odhodom na Reko na neki način že odločili za pot poklicnega, profesionalnega nogometaša? "Za mladega človeka je bila to velika stvar. Mislil sem si, če uspem ali pa ne, v življenju nisem nič izgubil. Karkoli bi takrat delal, na noben način ne bi mogel zaslužiti tri tisoč mark na mesec. Pa še delovna doba mi je tekla. Na Reki sem vsega skupaj ostal skoraj pet let. Vmes sem odšel na služenje vojaškega roka v Beograd in se vrnil na Reko decembra '90." Poleti naslednjega leta se je začela vojna v Sloveniji, bivša država je razpadla... So tudi ti dogodki odločili, da ste odšli v Italijo? "Še preden sem šel v vojsko, je bila zainteresirana Roma, prišli so me gledat, igral sem desno krilo in bi se kot tip igralca lahko vklopil v italijanski nogomet. Bil pa je problem, ker nisem imel odslužene vojske, bil pa sem tudi še premlad. Mislim, da si takrat po naših predpisih moral dopolniti 26 let, da si lahko odšel v tujino. Če bi imel malo več sreče, bi lahko šel v Romo, enega večjih italijanskih klubov. A na Reki sem "čakal" le še eno sezono, začela se je vojna, razpadla je država, razpadla je nogometna liga in dobil sem priložnost za tujino. V kombinaciji so bili nemška Borussia, španska Sevilla in italijanski Cremo-nese." Odšli ste v Italijo. Kako je bilo takrat? Si je zopet prišel kdojogle-dovat vašo igro ali ste imeJTmened- žerja, ki vas je ponujal naokrog in...? "Italija je kot velika tržnica, saj večina nogometašev hoče igrati prav v Italiji. Zaradi najboljšega prvenstva na svetu in dobrega plačila. Moj menedžer je dobro poznal športnega direktorja Juventusa in v Italjo sem v bistvu prišel prek njega. Moj manager je bil pač dober z njim in dvakrat so me prišli gledat iz Cremone. Bili so zadovoljni z mojo igro in podpisal sem pogodbo za tri leta vredno okrog 1.350.000 mark." Kar precej? "Nekaj je dobila Reka, nekaj manager, ostalo pa jaz v naslednjih treh letih v obliki plače. Sevilla je v tistem trenutku malo zaspala. Prišli so gledat Šukerja, videli so tudi mene in so hoteli kupiti oba. Sam sem imel probleme s kolenom in nisem želel iti na razgovore s Španci. Potem je to zamrlo, ko pa so slišali, da se dogovarjam z Italijani, so mi ponudili boljše pogoje. Samo odškodnina naj bi bila milijon dolarjev. Ampak Reka se jim je zahvalila, ker je bilo že podpisano za Cremo-nese. Ob prestopih je težko, čakaš in čakaš, potem se pač za nekoga odločiš. Meni je bilo najpomembnejše oditi v tujino, če pa je bila to Italija, toliko bolje. Po petih letih igranja v Cremoni jc bilo spet neko čudno naključje. Po starih pravilih bi moj klub lahko zahteval zame okrog milijon in pol mark odškodnine. Z odškodnino pa je igralec že v začetku pogajanj hendikepiran, ker je njegova vsota precej večja, kot če jc prost. Po novih pravilih pa gre lahko vsak igralec, ki mu poteče pogodba, iz kluba v klub brez odškodnine." Kako ste se sicer privadili na življenje v Italiji? "Na Reki sem imel trenerje za jugoslovanski sistem igranja nogometa, to je bila jugoslovanska šola, drugačen stil, drugo razmišljanje. V Italiji pa je desetkrat večji profesio-nalizem, kot pri nas. Veliki denarji, velike ambicije, veliko klubov starta na prvo mesto, veliko klubov hoče ostati v ligi, in igralec prve lige toliko zasluži, da je jasno, da svoj način življenja podredi profesionalizmu. Kar se tiče življenja samega V Italiji, sem imel šest mesecev nekaj problemov. Dokler se nisem aklima-tiziral, naučil jezika..." Pa res, jezika, kako je bilo z vašo italijanščino. Ste opravljali klïlçsne tečaje? "Sicer nisem nikoli prej govoril italijansko, ampak tja sem šel s štirimi leti francoščine, ki sem j° imel v srednji šoli. Tako sem imel podlago v slovnici in po šestih mesecih sem že kar solidno govoril italijansko. Brez tečajev." In sedaj po petih letih? "Zdaj je vse čisto normalno, navajen sem na njihovo življenje-na njihov nogomet. Če bi moral iti igrat v bivšo jugoslovansko ligo, ne vem, če bi šlo. Enostavno ti pride v kri, drug sistem, drugačne ambicije, večji stadioni, več publike. Tudi to je tisto, kar te zadovolji." Kakšen je delovni dan nogojn?' taša,Jči igra v italijanski ligi? "Ob ponedeljkih smo vedno imeh prosto, v torek popoldne prvi trening, v sredo dva, v četrtek prijateljska tekma z manjšim klubom, v petek 40 minut lahkega treninga, v soboto 45 minut aktivnejšega treninga, * nedeljo tekma in spet prosto oo nedelje zvečer do torka popoldne. Prostega časa torej ne manjkal "Niti ne." Nadaljevanje na 11. strani Kaj počnete takrat? "Nič posebnega. Ura, ko naj bi bili nogometaši zvečer doma, je nekje pol enajsta, enajsta. Med tednom ni bilo problema, tudi če smo bili zunaj malo dlje, če smo šli recimo v diskoteko, vedno je bil rezultat. Letos, ko rezultata ni bilo, pa smo se držali bolj doma. Ponavadi se gre zvečer na kakšno večerjo in ob deveti, deseti domov. Ob petkih in sobotah pa tako ali tako nismo nikoli hodili ven, v soboto smo bili celo po cel dan v karanteni. Sicer pa doma največ gledam televizijo, filme, šport, pa kakšne videokasete..., včasih tako za rekreacijo igram tenis..." Karantena? "To je vedno dan pred tekmo. Spiš, ješ v hotelu, malo treniraš in gledaš televizijo, malo igraš karte, sprehodiš se po mestu. Vseskozi pa si na dosegu." V tej sezoni boste igrali za Torino. Kaj je pomembneje, ko se profesionalni nogometaš odloča za prestop k drugemu klubu, denar ali veličina in ambicije kluba? "Pet let sem igral v Cremoni, res da sem odigral solidno, ampak Cremonese je majhen klub, s katerim ne moreš doseči veliko. V drugi ligi smo osvojili prvenstvo, se vrnili nazaj v prvo in se tam borili za obstanek. Moja matematika, po kateri sem se odločil za Torino, pa je bila, če pridemo nazaj v prvo ligo, bom plačan kot nogometaš v prvi ligi, torej bom finančno zadovoljen, in drugič, če bom dobro igral, bodo tudi hoteli podaljšati pogodbo. Torino pa je poleg tega tudi eden najstarejših klubov v Italiji, klub ima dolgoletno tradicijo, zveste in močne navijače in dobro finančno zaledje v velikem industrijskem mestu." Ampak Torino je prav tako kot Cremonese izpadel iz prve lige v cjrugo in oba Imata v naslednjem Ijtu možnost povratka. "Že, že. Ampak pri Torinu je povsem druga situacija, oni so v prejšnji sezoni za malo zgrešili pokal UEFA, letos pa so z isto ekipo po nekem čudnem naključju, s precej smole izpadli. Letos so z menoj vred kupili sedem novih igralcev in njihova prva ambicija je vrnitev v prvo ligo. Je pa tudi res, da čeprav nisem v elitnem rangu prve lige, raje igram v velikem klubu, kot Je Torino v drugi ligi kot pa v kakem majhnem klubu, kot je bil Cremonese, v prvi ligi." (^številkah tokrat ne bova? "O številkah ne bi govoril. V Italiji se ve, koliko je kdo vreden, koliko naj bi približno kdo zaslužil. Kon- kretne številke ne gredo v javnost prav zaradi nas igralcev samih. Eden pač podpiše pod boljšimi pogoji, drugi pod slabšimi. Manj so zaslužki javni, boljši so odnosi v klubu. Mene recimo niti ne zanima preveč, koliko zaslužijo drugi. Seveda pa je čisto drugo tisto, kar objavljajo mediji." V Torinu od vas kot napadalca bržkone veliko pričakujejo, In če sklepam po tem, je bil vaš prestop kh finančno eden močnejših v klubu? "Recimo, da bo moja plača zagotovo ena močnejših pri Torinu. Odvisno pa je od tega, kakšno pogodbo imaš. Jaz sem pri tem izkoristil to, da sem napadalec, da sem tujec in s tem reklama za njih, konec koncev pa tudi ni bilo potrebno plačati odškodnine mojemu staremu klubu. In kot sem si rekel: "Hočem poskusiti v velikem klubu, čeprav v drugi ligi." Moje osebne ambicije pa so bile tudi, da ostanem na severu Italije, blizu doma." Se pogosto vračate v Slovenijo, koliko ste vezani na domače okolje? "Toliko, kolikor imam doma družino, starše. Sicer sem kontakte z domačim okoljem bolj ali manj izgubil, vidimo se s kolegi, pa še to nimam časa, da bi obiskal vse. Letos sem bil na dopustu pri mojih bivših soigralcih na Reki, bil sem teden dni na Korziki. Malo sem prišel domov na Mlako pri Kranju, naokrog sem "letal" zaradi pogodbe s Torinom, urejal papirje, urejal sem stanovanje v Torinu, se selil iz Cremone." Odigrali ste tudi skorajda vse dosedanje tekme slovenske reprezentance. Kako je z obveznostjo igranja za domačo reprezentanco? "Recimo, da je to moralno obvezujoče. Po predpisih mora selektor toliko in toliko dni pred reprezentančno tekmo sporočiti tvojemu klubu, da te potrebuje. Sicer pa klub že vnaprej dobi okvirni program tekem za tekoče leto. Mislim, da te klub mora pustiti za vsaj sedem prijateljskih tekem na leto in pa vse kvalifikacijske nastope." Torej ne moreš reči: "Ah ne bom igral, sem skregan s selektorjem." "To so pač osebne stvari. Nastopanje za reprezentanco je s tega stališča povsem prostovoljno, nihče te ne more siliti. Tu niti ni logike. Če je nekdo nezadovoljen, zakaj bi ga poklical. Imeti nezadovoljnega igralca v ekipi je zelo neproduktivno." Kakšna je pa razlika v "feelin-gu", v Italiji si dobro plačan, igraš za denar in je to tvoja osnovna služba, pri igranju za reprezentanco je denarja precej manj, igraš za svojo državo...? "Ni problem v denarju. Problem je v tem, ali imaš kvalitetno ekipo ali ne. Se lahko zoperstaviš nasprotniku ali ne. Slovenija je majhen prostor, nima nogometne tradicije, ni močnih klubov, ki bi igrali v evropskih pokalih, igralci nimajo izkušenj... Kako potem narediti neko sanjsko ekipo." V kvalifikacijah za letošnje evropsko prvenstvo je izpadlo vedno tako čudno, vedno za malo... Zakaj? Ni bilo entuziazma, niste igrali 90 minul? "Sreča je zelo čuden pojem, nekaj sreče je res treba imeti, da lahko kaj narediš. Ampak sreča ponavadi ne traja dolgo. Lahko se ti zgodi enkrat, dvakrat, da tvoja ekipa igra zelo dobro, nasprotna pa izredno slabo. Na dolgi rok pa se kvalificiraš lahko le s kvaliteto. To pa je po moje za Slovenijo zelo težko, skoraj nemogoče. Da bi prišli pred Hrvaško in Italijo? Tu ne vidim logike. Hrvaška ima Bokšiča, Bobana, Šukerja, cela njihova obramba igra v Angliji, Španiji, Italiji." Nogometaša pa konec koncev prodajajo tudi reprezentančni nastopi, posebno ko gre za tekme z velikimi nogometnimi državami? "Ja, dogaja se, da igralec dober transfer naredi šele, ko pride s svojo reprezentanco na evropsko ali svetovno prvenstvo, seveda če gre za reprezentanco, ki je kvalitetna v celoti. Hrvati so se recimo po tujini in od nas ponavadi pričakujejo, da ko pridemo v reprezentanco, da smo ravno takrat v najboljši formi. Z malo igralci narediti rezultat. V boljših reprezentancah je drugače, če ta ni v formi, je tu drugi enakih kvalitet. In tu je razlika. S težke tekme v tujini, za svoj klub, v sredo še reprezentančni nastop. To je tudi fizično težko zdržati. " Prejle ste omenili produktivnost. V nogometu ne manjka tudi poškodb. Kako je z zavarovanjem? "Klub vsakega svojega igralca zavaruje za vsoto, ki jo je zanj odštel po pogodbi. Kolikor si vreden, toliko te zavarujejo. Posamezno pa se zavaruje še vsak igralec zase." Noge še posebno? "Ma, zavarovan si v celem kosu. Mene zavarovanje stane okrog pet tisoč mark na leto, in če bi se poškodoval tako, da ne bi več mogel igrati, bi dobil okrog petsto tisoč mark odškodnine. Sicer pa take poškodbe niso tako pogoste." Glede na to, da so v nogometu zaslužki več kot solidni, kako vi obračate denar, ali v kaj vlagate...? "Ne. Kar se tiče obračanja kapitala, zaenkrat sploh še nisem veliko razmišljal. Trenutno še igram nogomet in ves moj čas vložim v to. Enostavno nimam časa, da bi se ukvarjal, kaj bom zgradil, odprl... da bi lahko izvedel tisto, kar si želim izvesti. Z nogometom zaslužim več, kot bi lahko s katerimkoli drugim poslom, zato mislim, da je najboljše, da se nogometu posvečam tako dolgo, kolikor bo mogoče." Do katerih let je to mogoče? "Odvisno od zdravja. Nekateri igralci "trajajo" do triintridesetega leta, spet drugi igrajo še pri petintridesetih." Vi jih boste jeseni dopolnili devetindvajset? "Ja in računam na vsaj še eno, če ne dve pogodbi." Tudi poroka se začne na p tako evropskem prvenstvu veliko bolje prodajali, njihova cena je bila tudi do 100 odstotkov višja. Slovenije žal ni v tako visoki nogometni družbi. Če bi igral za Hrvate, bi to, kar sem dobil pri Torinu, zagotovo podvojil. Seveda to ne velja za tiste najboljše, ki imajo tako ali tako visoko ceno." Kako nam Slovencem kaže v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo? Danska ni nepremagljiva...? "Saj pravim, če ni kvalitete, ni velikih možnosti. Slovenija ima majhen izbor nogometašev, ki igramo v kot pogodba, kako je z razmišljanji v te) smeri? "Zdi se mi, da trenutno še ni pravi čas za te zadeve. Imam prijateljico iz Cremone, kjer ima svoj kozmetični center. Ampak počasi. Tu ne gre prehitevati, to ponavadi pride samo od sebe. Čeprav včasih ne veš, kako se bodo v življenju odvijale stvari naprej. Včasih se menjajo tudi iz dneva v dan. Ponavadi ne delam velikih dolgoročnih planov. Kakor bo prišlo, bo prišlo. Trenutno bom igral za Torino, kako bo naprej pa..." • I. Kavčič, foto: J. Pelko KONJIČKI RUlMLMŠIii: m VIDEO IGRE DISTRIBUCIJSKA HIŠA •OSO DISTRIBUCIJSKA HIŠA, KJER SO DOMA NAJBOLJŠE IGRE C.S.C. d.o.o., Gornji trg 24, Ljubljana; tel.: (061) 125-9-153,125-9-235 LESTVICA NAJBOLJŠIH 10 (PC CD ROM): 1 GRAND PRIX 2 MICROPROSE 2. FADE TO BLACK ELECTR. ARTS 3. OLYMPIC GAMES EIDOS 4 THEME PARK EAC ELECTR. ARTS 5 DUKE NUKEM 3D EIDOS INTER. NOVOSTI NEED FOR SPEED SPECIAL EDITION ELECTRONIC ARTS nam je tokrat pripravil prijetno novost - izboljšali so namreč eno najboljših dirkališč z eksotičnimi cestnimi avtomobili, kar jih je na PC računalnikih. Zapodite se po cestah v železnih konjičkih, kot so FERRARI 512tr, LAMBORGHINI DIABLO, PORSCHE 911... Seveda so med izboljšavami vključene nove proge za dirkanje, novi avtomobili, izboljšano mrežno igranje, grafika in seveda pomembna izboljšava -igra namreč sedaj deluje tudi po WINDOWS 95. RACE MANIA Predstavljamo vam prvo SLOVENSKO komercialno igro, ki je doživela distribucijo po vsem svetu. Igro je namreč naredila slovenska programerska skupina TANGOR. Igra je avtomobiliska dirkalistična iz 3. osebe, z obislico nasilja (orožja) in odlično grafiko ter igralnostjo. S svojim avtomobilom, ki ga lahko tudi izboljšate ali zamenjate v delavnici se preganjate po cestah in zbijate nič hudega sluteče pešce in seveda druge voznike na cesti. 6 FIFA SOCCER '96 ELECTR. ARTS 7 CIVILIZATION 2 MICROPROSE 8 COMMAND & CON. VIRGIN 9 SPACE HULK 2 ELECTR. ARTS 10 NEED FOR SPEED ELECTR. ARTS NAGRADNAIGRA Tokrat smo prejeli rekordnih 32 pravilnih odgovorov na nagradno vprašanje. Med njimi smo izžrebali nagrajenca, ro je g. Janez Porenta iz Škofje Loke. Nagrado bo prejel po pošti. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE Naštejte vsaj 6 avtomobiliskih tovarn fjtudi model avtomobila), ki izdelujejo ekskluzivne (eksotične) športne avtomobile. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrado -CD ROM in KING'S TABLE. Odgovore pošljite na naslov: C.S.S. d.o.o., p.p. 1351. Brezovica in ne pozabite pripisati svojega naslova! Podjetje C.S.C. d.o.o. se ukvarja z distribucijo in prodajo računalniških iger, multimedije in video iger (PLAYSTATION, SEGA, NINTENDO). Našo kompletno ponudbo si lahko ogledate v trgovinah HOBBIT v Ljubljani, Mariboru in Žalcu. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu! TRGOVINA HOBBIT Ljubljana, Gornji trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 125-92-35. 1VAJBOU ISKALE IGRE TEGA POLETJA: WING COMMANDER F1 GRAND PRIX 2 EURO '96 COMMAND & CONQUER AH-64D LONGBOW BIOFORGE GENE MACHINE RACE MANIA 3 3.290 SIT 7.890 SIT 5.790 SIT 7.390 SIT 8.590 SIT 2.490 SIT 6.990 SIT 4.990 SIT CIVILIZATION 2 DUKE NUKEM 3D FIFA SOCKER 96 WARCRAFT II A.T.F. (advantical fig.) SETTLERS 2 AFTERLIFE NEED FOR SPEED S.E. 7.490 SIT 6.590 SIT 5.990 SIT 7.390 SIT 7.290 SIT 6.990 SIT 8.790 SIT 8.590 SIT Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 LESTVICA DESETIH NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V JULIJU: 1. OBLEGANI 2 (Under Seage 2) Steven Seagal 2. HITROST (Speed) Keanu Reeves 3. POGUMNO SRCE (Braveheart) Mel Gibson 4. PODU FANTJE (Bad Boys) Will Smith 5. IZBRUH (Outbreak) Dustin Hoffman 6. MASKA SMRTI (Mask Of Death) Lorenzo Lamas 7. UMRI POKONČNO 3 (Die Hard 3) Bruce VVillis 8. RESNIČNE LAŽI (True Lies) Schwarzenegger 9. KONGO (Congo) Dylan Walsh 10. BUTEC IN BUTEC (Dumb and Dumber) Jim Carrey SMRTONOSNA PRIVLAČNOST (Body Chemistry) - triler Tom Redding (Marc Singer) vodja laboratorijskih raziskav, ima na prvi pogled vse: prelepo hišo, dobrega sina in soprogo (Mary Crosby), ki ga iskreno ljubi. Ko pa se zbliža s kolegico Claire Archer (Lisa Pescia), se njegovo urejeno življenje postavi na glavo. Ko popolnoma izgubi kontrolo, Tom ugotovi, da je svoje vrednote postavil na kocko. Cena njegove strasti bi lahko bilo njegovo življenje... Film temelji na izvrstni igralski zasedbi. Marc Singer je poznavalcem filma znan že iz znanstvenofantastičnih uspešnic Gospodar zver in Gledajo nas, skupaj z Mary Crosby pa sta igrala že v filmu Berlinska zarota. TANKA MODRA LINIJA (The Thin Blue Line) - komedija Bil je Mr. Bean, bil je Črni gad in sedaj, prvič na video kasetah v vlogi najneumnejšega policista vseh časov. Kaj se zgodi na policijski postaji, ko na predlog inšpektorja Grima, inšpektor Fowler postavi poli- cistko Hobil iz policijske službe v kriminalistični preiskovalni oddelek in ji dodeli superskrivno nalogo, da preoblečena v ulično prostitutko namami v past zares veliko zverino. In kako je to preživel inšpektor Fowler? V juliju smo vam predstavili tretji del uspešnice Umri pokončno. Spraševali smo vas, kje je bilo glavno prizorišče dogajanja drugega dela. Pravilen odgovor se glasi letališče (prvi del v stolpnici, tretji pa v New Yorku). Pravilnih odgovorov je bilo 213. Izmed teh je žreb namenil nagrade naslednjim bralcem: 1. nagrada: 14 dni brezplačne izposoje filmov -Jernej Lešnjak, Struževo 14/B, Kranj 2. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov -Štefka Tršan, Valburga 42/A, Smlednik 3. nagrada: 3prazne audio kasete - Andrej Markelj, Smokuč 29, Žirovnica Novo nagradno vprašanje: Zanima nas ime igralca poznanega pod vzdevkom Mr. Bean. Odgovore na dopisnicah pošljite na naš naslov. Tudi v prihodnje bodo nagrade tri: 1. En teden brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. Risanka Kimba, 3. Prazna audio kaseta ORNITOLOGIJA ACROCEPHALUS ■ ODSEV DELA DOPPS "Tisoč let smo se gnali za ribjimi glavami, zdaj pa imamo za kaj živeti - da se učimo, odkrivamo, da smo svobodni! Dajte mi eno samo priložnost, dajte, da vam pokažem, kaj sem odkril..." PIŠE: BRANE KOZINC (R. Bach: Jonatan Livingston Galeb) Tisti, ki smo pred petindvajsetimi leti "brskali" po grmovju in iskali ptičja gnezda, še zdaleč nismo mogli osmisliti svojih iskanj in odkritij tako kot danes. Bili smo v podobnih težavah kot mladi galeb Jonatan. Po ustanovitvi Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije leta 1979 se je na hitro spremenilo. Takoj je bil namreč ustanovljen tudi uredniški svet, ki je začel z izdajo društvenega glasila Acrocephalus. Številni ljubiteljski opazovalci ptic in strokovnjaki smo se tako dobili priložnost sporočanja in povezovanja z ostalimi. Ker se v glasilu vsakega društva zrcali tudi delo članov, se spodobi, da ga podrobneje predstavim. Samo ime Acrocephalus pomeni latinsko rodovno ime za trstnice - v Evropi jih je 5 vrst, so z izjemo rakarja okrog 13 centimetrov velike ptice, ki so prilagojene za hitro smukanje skozi trst in ščavje, njihov življenjski prostor pa so močvirja. Do danes je izšlo 74 številk, s prispevki ali zgolj kratkimi poročili o opazovanju na terenu je sodelovalo kar 124 pretežno domačih, nekaj pa tudi tujih avtorjev. Poleg obeh ornitoloških atlasov - zimskega in gnezdilk, ki sta bolj poznana širši javnosti, je društvena revija dokument o pojavljanju ptic na ozemlju Slovenije. Profesionalni in amaterski ornitologi v strokovnih člankih obravnavajo orni-tofavno določenih predelov, višinske razširjenosti, prehrano in gnezdenje posameznih vrst, poročajo o obročkanju in najdbah. Zanimive so obravnave prepoznavanja manj znanih vrst, v ta namen pa je v vsaki reviji objavljena tudi skrivnostna fotografija. Odgovor na vprašanje: katera vrsta je na fotografiji, je objavljen v naslednji številki, tako, da člani preizkusijo svoje sposobnosti v determinaciji vrst. Za tiste, ki prvič prično z objavljanjem svojih opazovanj s terena je primerna rubrika "Iz ornitološke beležnice". Kdor opazi redkejšo ptico ali v nenavadnih okoliščinah, mora zabeležiti vsaj kraj in datum opazovanja, sledi pa opis obnašanja in število primerkov. Mozaik je sestavljen iz drobnih kamenčkov, prav tako pa zaključke o posameznih vrstah lahko naredimio iz množice podatkov, v tem je vrednost te rubrike. S pomočjo skrbno izdelane bibliografije zlahka poiščemo prav podatke o vrsti, ki nas trenutno zanima. Najbolj odmevni in boleči so prispevki o posegih v naravo, saj dobro vemo, daj je za obstoj vrst in ohranitve biološke raznovrstnosti osnovnega pomena primeren življenjski prostor, ki pa ga živalim človek nenehno krči. Bolj berljiva so poročila o prizadevanjih in pobudah za naravovarstvene akcije, kot so: vključitev v mednarodni projekt Drava - Mura, zavarovanje in renaturacija Škocjanskega zatoka, zavarovanje Cerkniškega jezera, Ljubljanskega barja, predlogi za zašito manjših predelov ter priprava naravovarstvene zakonodaje. Za tiste, ki se izobražujejo s pomočjo literature in so radi na tekočem z najnovejšimi dognanji na ornitološkem in naravovarstvenem področju, je dobrodošla rubrika o izidu novih knjig. Kako revijo ocenjujejo sami člani, razberemo iz ankete, ki jo je pred kratkim izvedel uredniški svet (Tome D. in Geister I.) Anketo je prejelo 360 članov, odgovorilo pa je 58 vprašancev (16,1 odstotka). Osnovni pokazatelji ankete so: 91,4 odstotka vprašancev z veseljem pričakuje revijo, 5,5 odstotka jih je razočaranih, ko revijo prelistajo. Najbolj moteče je neredno izhajanje 48,2 odstotka, kar pa je pri majhnem številu članov (že nekaj let pričakujemo vsaj 400 članov) pravzaprav razumljivo. Anketirani berejo vse rubrike dokaj enakomerno, najbolj pa si želijo, da bi revija v celoti izhajala v barvah. Dejstvo je, da že prevladujejo barvne fotografije. Za tiste, ki se raje izražajo samo s fotografiranjem in nikakor ne poprimejo za pero ali sedejo za tipkovnico, pa je namenjena sprednja stran ovitka, ki jo od 35 številke dalje krasi barvna fotografija ptice. Revija ne ostaja v okvirih Slovenije, ampak je tudi pomembno okno v svet, saj si jo društvo izmenjuje z okrog 100 sorodnimi organizacijami po svetu, vsa tako pridobljena literatura pa je članom na voljo v društvenih prostorih. Kot vidite Acrocephalus s svojo vsebino ni le revija, temveč močna povezovalna nit med somišljeniki. Če postanete član DOPPS-a (sedež: Languso-va 10, LJ) bodo informacije o pticah prišle vsake dva meseca v vaš dom, saj članarina (3600 SIT) vključuje naročnino na Acrocephalus. S članstvom boste rešili tudi "Jonatanov" problem na področju omitologije, seveda če ga imate. FUatelistične novice XXIV, Avgusta v filateliji vlada zatišje pred jesenskim viharjem. To je čas počitnic in le nekatere poštne uprave izdajo po nekaj znamk. V tem času jih je večina dopolnila svoje olimpijske izdaje. Tudi avkcijske niše delajo obračune in se pripravljajo na nove dražbe jeseni. Kmalu bodo izšli novi katalogi Mi-chel, Stanley Gibons in Scott, tako da bomo lahko videli, kakšno je stanje na tržišču v preteklem letu. Že sedaj lahko ugotavljamo velik pribl. 20-odstotni porast zanimanja in cen za klasične znamke 19. stoletja, medtem ko znamke dvajsetega stoletja več ali manj stagnirajo. V upadanju so cene za avionske znamke (10 odstotkov), rastejo pa tudi cene za specialne tiske in eseje. Nekaj cvetk iz sveta filate-lije nam lahko pričara, kako popularen je ta hobi: Avk-cijska hiša Gotz iz Nemčije (letni promet 23 milijonov DEM - marsikatera tovarna pri nas ima manjši promet), je na eni od zadnjih avkcij prodajala kar kompletni pošt- Prihodnjo nedeljo, 1. septembra, bo v Tržiču na Šuštarski nedelji 96 promocija nove poštne znamke z motivom šuštarske svetilke - "luči na gauge". Isti dan bo na poŠti 4290 Tržič možno dobiti tudi spominski poštni žig. ni urad v vsemi pritiklinami. Kupec ga je dobil za 15.000 DEM in bi lahko takoj odprl svojo lastno pošto. Sicer pa redno vsak mesec prodajo po 4000 lotov. Harmer's, ki ima izpostave v Londonu, Zuer-ienu in New Yorku, pa mesečno naredi za več kot 5 milijonov dolarjev prometa. Kupci seveda niso samo bogataši s šestmestnimi številkami na žiro računih, kupite lahko tudi znamko za 10 dolarjev. Poskrbeli bodo za vas enako dobro, kot če bi jih kupili za 100.000 dolarjev. Avkcij je vsak mesec več kot 100 in lahko si sami izračunate, kakšen denar se vrti v znamkah in filateliji, ki je statistično še vedno najbolj FILATELIJA MAÜRITIUS in F0T0 STUDIO 163 Tavčarjeva 19, 4000 KRANJ, tel. (064) 224 505 od 16. do 19. ure Nudimo: - abonmaje - ves filatelistlčni pribor - znamke, žige In dotlske -ocena in, odkup zbirk 2namk, starih pisem In razglednic - nasveti za oblikovanje zbirk - fotografije za dokumente - družinski posnetki -komercialna fotografija - razvijanje in Izdelava fotografij razširjen hobi na svetu. Naložbe v redke in iskane znamke pa so na vrhu seznama tradicionalno zanesljivih naložb. (Majhen borzni nasvet: prodajte svoje obveznice in kupite si kakšno drugo znamko. Trenutno je na auk-cijah ponudba ua nekaj Havajskih misionark, eno pismo iz Mauritiusa z znamko Post Office ter kar nekaj črnih bavarskih enic, da o drugi šari, ki ne presega vrednosti 50.000 dolarjev ne govorimo. Če ne prej, vaši otroci jih bodo lahko prodali za dvojno ceno. Avstralija bo prav tako kot Slovenija v začetku septembra izdala nov niz znamk: nadaljevala se bo serija mineralov. Tokrat sta na vrsti diamant in biser. Papua Nova Gvineja: ša je izdala serijo štirih hroščev (kozličkov), ki so najbolj razširjeni na otoku. Božični otoki bodo izdali tri znamke s tremi jadrnicami skupaj z notami starega angleškega korala: Jaz vidim tri ladje. Sredi avgusta se je z odkritjem zlate žile na Aljaski začela zadnja velika zlata mrzlica. Na Klondike je odšlo na tisoče pustolovcev in sikal-cev sreče. Med njimi so bili tudi Slovenci. Eden med njimi - Anton Stander ie postal neizmerno bogat (mrl je V revščini). V spomin nanj in na vse tiste rojake, ki so odšli s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko bo na pošti 8000 Novo mesto 17. avgusta poseben žig ter dotisk na pismu celini. Oblikoval ju je M. I« Fock, skupaj pa izdali FD Novo mesto in filatelija Maur-itius iz Kranja. Michael I. Fock KONJIČKI Čas je za pripravo zimske krme Divjad ne mara zaraščenih jas V Lovski družini Jezersko so v začetku meseca lovci s sodelovanjem gasilcev očistili 3 hektare gozdnih površin. Že lani so v Lovski družini začeli načrtovati čiščenje gozdnih površin na območju Komatevre. Nekdaj, še pred vojno, je bila namreč to planina z lepimi travnatimi površinami. Po vojni pa seje začela zaraščati. V LD Jezersko so se odločili, da bodo gozdne površine očistili in jih uredili tako, da jih bo divjad spet obiskovala. "Divjad ne mara zaraščenih jas in senožeti. Zato sili v dolino na kultivir-ane kmetijske površine, kjer se potem kmetje jezijo zaradi škode. Mi smo se v družini odločili, da postopno z akcijami nekdanje planine očistimo in tako smo se v začetku meseca lotili tudi sk . //c/ pGD Jezersko je v akciJi sodelovalo okrog Komatevre, kjer smo očistili 4Q fJcevsLD Jezersko. okrog tri hektare gozdnih površin.," je povedal stareši- Na območju, ki so ga v 150 kubičnih metrov lesa za na LD Jezersko Franc Ekar. uspešni akciji očistili, je bilo celulozo. Vejevje pa so požgali. Pri tej akciji so sodelovali tudi gasilci z Jezerskega, ki so na višini 1.300 metrov varovali celotno območje, da se pri požigu vejevja ogenj ne bi razširil. V akciji za ponovno ureditev planine je sodelovalo okrog 40 lovcev in skupina gasilcev pod vodstvom poveljnika Janeza Polajnarja in predsednika PGD Jezersko Dušana Šem-rova. Akcije pa sta se udeležila tudi lovski inšpektor Jožko Muri in sekretar Lovske zveze za Gorenjsko in gozdni inženir Branko Galjot. V lovski družini, kjer so med drugim tudi že pripravili zimsko krmo, načrtujejo, da bi na območju Komatevre uredili demonstracijski center za usposabljanje novih lovcev. • A. Žalar Očistili so tri hektare površin, vejevje pa pokurili. ASTROLAJF ASTROLAJF Letos bo v Kranju že 26. razstava gob Za zdaj podpovprečna rast Gobe se čistijo v gozdu in odlagajo v košare. Zlato pravilo: gob, ki rastejo iz ovojnice oziroma jajčka, ki imajo bele lističe in pod klobukom na betu zastiralce, se velja izogibati. V Kranju na Gorenjskem sejmu bo tudi letos od 10. do septembra tradicionalna Jjazstava gob med sejmom. *0 bo že 26. razstava Gobarske družine Kranj, pri kateri vsako leto pomagajo kranjskim gobarjem tudi čla-j« Gobarske družine Škofja M>ka, Jesenice pa tudi Ljubl-]ancani. Čeprav je za zdaj ,etoŠnja rast gob podpovprečna, pa v vodstvu Gobarske jjfužine Kranj pričakujejo, da »odo na razstavi lahko prestavili veliko vzorcev. Zato e zdaj vabijo obiskovalce na razstavo, na kateri bodo orga-"'zirali tudi strokovno razla-s°> z nasveti, kako pripravimo |pbe, kako gobarimo itd.. rOvnK:i«__v° y_____ Strupena zelena mušnica - Foto: B. Malovrh °vabilo pa že zdaj še pose- im p e'Ja za šo,arJe> ki Dodo meh na razstavi prost vstop. ži ^edsednik Gobarske dru- ne Kranj Božo Malovrh nam "Čeprav si bomo s kolegi iz sosednjih družin, s katerimi dobro sodelujemo, prizadevali, da bo razstava Je med kramljanjem o letošnji zanimiva in bo na njej čimveč pa se bliža čas, ko odženejo gObarsk' ___ 1 ■<> *«» (mmitul taïlrn onhani. rl <> / n i k :i r i r ('. ko- "»trski sezoni zaupal, ?ao_tudi letos na razstav Kranju povabili poznavalce iz vse Slovenije. da razstavo v vrst, je ta trenutek težko napovedati, koliko vrst gob bomo predstavili. Za zdaj je bila rast gob letos pod pov- prečna. Ko se bodo nočne in jutranje temperature znižale, pa lahko pričakujemo, da bodo gobe "pognale". Sicer /o^i kukmake in golobice, če jih dobro ne poznamo, laki? zamenJamo z nevarnimi mušnicaml. Do zamenjav jajx? Prid* pri belem gozdnem kukmaku (kukrnak nima med t, °z^roma ovojnice) z belo mušnico (ima ovojnico), 0e, , kariljem (spodaj rumen) in rdečo mušnico (spodaj ntuš 'm bisernico (meso rožnate barve) in panterjevo blhT'00 mes°)> nted zlato (rumeno meso in lističe) in (nim° £°'°^co (belo meso in lističe) in med rumeno (na n° P°vrSini rožnatih odtenkov) in tribarvno grivo deiufovriini ima rožnate odtenke). Sicer pa vse grive jejo odvajalno in se lahko pojavijo prebavne motnje. gobani, dežnikarice, ko-prenke, kolobarnice, ježki, grive, kukmaki." Dve zlati pravili sta: gobe je treba čistiti v gozdu, odlagati pa jih moramo v košare in ne v polivinilaste vrečke. Drugo zlato pravilo pa je, da se je treba gob, ki rastejo iz ovojnice oziroma jajčka, ki imajo bele lističe in na betu pod klobukom zastiralce, izogibati. Gob praviloma tudi ne nabiramo ob cestah zaradi izpušnih plinov oziroma težkih kovin. Radioaktivne pa so predvsem kostanjevke, ma-velj, bledivke. • A. Žalar Od 23. avgusta pa do naslednjič T OVEN Mati, marelične cmoke bi, vam bo takole čez kakšen mesec šumelo v ušesih. Če ste mati, pomeni, da jih boste morali skuhati svoji familiji, ni druge, če ste oči pa znate kuhat, vsa čast vam, če znate pripraviti tudi marelične cmoke, če pa ste mlajša oseba, to pomeni, da morate marelične cmoke predlagati zgoraj omenjenima dvema. Če se v gornjih osebah nikakor ne vidite, potem pride v poštev knjiga naredi si sam, oziroma zakuhajte si jih. V f BIK _J "Bik je, kdor se s petjem ukvarja," je v eni svojih t ■ pomembnejših pesmi napi-_J sal znani slovenski pesnik — -1 Janko Muuulec. Zatorej tudi vi nikar ne poskušajte posneti svoje kasete. Čeprav imate izreden dar za prepevanje in vas bo v začetku septembra prijelo, da bi posneli techno verzijo Zdravljice. Nikar. Pred nedavnim se je v Angliji namreč poleg pojava norih krav, pojavil tudi pojoči bik. Zatorej, nikar se ne ukvarjajte s petjem, da ne boste zares postali bik ali pa bikica. DVOJČEK Primerilo se vam bo, da boste v prihodnjem na določene zadeve gledali dvojno, celo za nekatere predmete se vam bo zdelo, da jih vidite dvakratno. Na cesti boste recimo opazili fičota, ki bo imel štiri kolesa spredaj in štiri zadaj, pa dva volana. Ko boste enega septembrskih vikendov prbili s kolenom v mizo, boste s flajštrom zaflikali oba kolena. Zdelo se vam bo namreč, da imate dve rani. Dvojnost se bo končala, ko boste v gmajni videli tri čisto enake marelarce. Od takrat naprej boste vse videli trojno. RAK A veste, kaj se je dogajalo v filmu "Kopiji pod brezo"? Ne. Pa si vsaj predstavljate? Tudi ne. Naj vam izdam skrivnost. Neki tip je cel film iskal brezo in ko jo je našel, je začel... Kaj je začel? Začel je pod njo kopati. Tudi vam se bo sanjalo, da kopljete, kar bi v končni fazi lahko pomenilo zaklad, lahko pa tudi znamenje, kaj ste počeli v prejšnjem življenju. Na roko kopali predore za podzemeljsko železnico v Pragi. Ja, v prejšnjem življenju ste bili Čeh in to moški primerek Ceha. Nasvet: nikar ne kvantajte čez Čehe. TEHTNICA Kdor tehta, tega stehta-^ M jo, pravi star arabski preg-■■■ ovor. Zato v prihodnjem mesecu nikar ne tehtajte preveč. Ali bi kupili novo hišo ali ne, ali bi preples-kali asfalt v vaši ulici na roza ali ne, ali bi sosedovemu psu pokazali vsak večer jezik ali ne..., nikar ne tehtajte in premišljujte. Odločit se je treba s prve, sicer se človek rado premisli. Prvi pozitivni rezultati bodo 16. septembra, ko boste na skretu brez razmišljanja potegnili vodo. S prve. ŠKORPIJON Za to, da vas je prehlad za dva, tri dni prbil na posteljo in tistih par metrov okrog nje, za to ste si krivi sami. Se boste pa drugič še pravočasno odpravili na železniško postajo, ne pa da na pol poti proti postaji ugotovite, da imate še dve minuti in celo vozne karte, da še nimate. Predlog, predhodno telefonirajte na železniško, da boste deset minut zamudili, naj vas vlak počaka. Če se vam bodo smejali, potem ji zaje... in si kupite lasten vlak. Tukaj imam eno vizitko... Lokomotivex, d.o.o., podjetje za trgovanje z vlaki, Leva štreka 6, Podnart. Telefona pa nimajo - aja..., tle še piše, da so ogledi vlakov vsakega 28. v mesecu takoj po kosilu. STRELEC Kdo se je pa tebe spom-nu. Pa ravno ta mesec, ko na sceno stopijo devičniki. Sami si boste krivi, če boste spet ustrelili v prazno. Spet boste namreč nonstop jedli prazne sendviče, torej -zgoraj kruh, spodaj kruh, vmes pa nič. A je pol kaj čudnega, da ne morete zadeti v polno. Takole shujšani in shirani. Nasvet: Ob prvi priliki v trgovini kupite pol kile rastlinske masti in jo pred vsakim obrokom pojejte dve fest polni žlici. Zadeva vam bo sedla na želodec, v sede pa je vsekakor lažje streljati kot pa v stoje. Če ne zastopite, potem pa nič. I ■ Glede na to, da ni dolgo, >*^k M kar ste praznovali svojo m iks - letnico, je prav lepo, m A da ste si tudi vi privoščili -1 nekaj dopusta. No, saj se znate zorganizirati in si neke vrste dopust privoščite tudi med delovnim časom. Boste rekli, da ne! No, pol pa lažete. Včasih vas namreč en malo odnese tja gor med oblake. Glede na to, da se imate za poslovnega, mogoče pa tudi ste, zvezde kajpak na tem področju še tavajo v temi, bi se lahko dogovorili z meteorološko službo. Šiht ekskluzivnega dopisnika niti ni tako švoh. DEVICA Trdno se boste odločili, da boste enkrat v prihodnosti odšli na dopust na Deviške otoke. O njih ste nekaj brali v neki reviji, ko pa ste se spravili k zemljevidu pa, se bo vaša pamet končala. Raje pokličite nekoga iz vaše bližine, saj veste koga, ki je tako rekoč izvedenec za te zadeve. Povedal vam bo, da morajo biti deviški otoki nekje blizu deviško bistrih slapov, od koder je tudi doma narodnoza-bavni ansambel Slapovi. P.S.: To pa je ob reki Niagari. ^ KOZOROG ^^rl Zgodba je bila taka. V 1 Zvezdoslovec, torej jaz, ■ lir % sreča kozoroga. Pa ga vpraša: "Zakaj imaš tako mm_ velike roge?" Pa le-ta odgovori: "Zato, da kadar pridem domov, gor obesim srajco, pa rekle. Veš mi manjka obešalnikov." Ja, tudi v prihodnjem mesecu vam bo primanjkovalo obešalnikov. Vsaj enkrat na teden si zato v kakšni gostilni, kjer imajo srbsko hrano privoščite tako imenovano "srpsku vešalicu". Dobro bo, če vas bo "vešalicu" jedlo več, da kelnar ne bo opazil, da boste svojo "vešalicu" odnesli domov. Priporočilo. Če še niste bili na morju, se le poberte. VODNAR Zapasala vam bo tortica zraven pa en pollitrski jogurt. Sli boste v slaščičarno in rekli: "Tortico pa pollitrski jogurt." Uni pa: "Tortice imamo, pollitrs-kega jogurta pa ne." In spet vi: "No dobro, če že tortice nimate, pol bo pa pollitrski jogurt čisto zadost." In ne čudite se, če boste jogurt, ne, jogurta nimajo, ampak tortico dobili direkt u glavo. "v "W\RIBI ^k m Imate to smolo, da ste v hImL·b zvezdnem krogu na vrsti m » zadnji. Žal se je zgodilo, M ^k da se je zvezdoslovec tako —-zelo utrudil, da mu je glava omahnila na pisanje, zaprl je svoje oči in zaspal spanje pravičnega. Zato se ravnajte po navodilu številka 7, v katerem piše. V primeru, če zvezdoslovec zadrema, pogledati v priročnik "Ribolov, muharjenje in lovljenje rib, ki so v sorodu", ki je izšel pred 18 leti pri eni švedskih založb. Ne vem, pri kateri. Vprašati na švedski ambasadi na Dunaju. NAJST NAJST NAJST Kako sta vam minila dva poletna meseca? Na morja, v hribih, v potepanju ali kar doma v prijetnem brezdelnem vzdušja? Kakorkoli, zdaj se nam vsem skupaj počasi izteka. Ste doživeli poletno romanco? Ali pa ste morali pri svojih nekajNAJSTih letih na počitnice s starši? 0 prvem ni dvomiti, drugo pa ima prav tako svoje prednosti. 0 tem si lahko preberete na naslednjih dveh straneh, namenjenih nam med eNAJST in devetNAJST leti. Pa kozmetični nasveti, dopisovanje v tujem jeziku, cunjice, sladke skušnjave, eNAJST naj-naj glasbenikov, skratka vse, česar ste že sicer vajeni v teh vrsticah. Za začimbo vas bomo s sedmimi zlatimi pravili učenja spomnili še na šolo. Tudi ta ima svoje prednosti, pa če verjamete ali ne. In še povabilo: pišite nam o vsem, tudi o poletnih avanturah. Če se vam je katera res posrečila, bo tudi javno objavljena. Vprašaj kozmetičarko Grizem nohte! Rada bi imela dolge in lepe jo previdno potisnemo z nohta proti nohte, da bi si jih lahko lakirala, vendar si jih neprestano grizem. Napišite kaj o negi nohtov, morda me bo to pritegnilo, da bi si jih puščala dolge. Nekajkrat sem to že poskušala, pa se mi zelo hitro začnejo lomiti, piše 14-letna Tina. Noht pokriva končni prstni členek in varuje prstne jagodice. Sestavljen je iz roževinastih celic. Raste iz nohtne korenine. Z ob-nohtja sega na nohtno ploščico nežna nohtna kožica. Noht raste zelo počasi, na rokah od 3 do 4 mesece. Z rokami delamo marsikaj, z njimi pridemo v kontakt tudi z robu. To najtežje naredimo po kopanju s Jrotirko alt z vatirano paličico. Zadebeljeno kožico ob nohtu lahko odrežemo, pri tem pa moramo paziti, da je ne ranimo ali ne zatrgamo. Preko ranjene kožice namreč lahko vdrejo bakterije in pride do vnetja, ki je lahko zelo neprijetno. Na koncu nanesemo na nohte (in tudi na roke) mastno hranilno kremo in jo vmasiramo. Po potrebi lahko uporabimo tudi sredstvo za utrjevanje nohtov. Nohti dobijo poseben sijaj, če jih namažemo z limoninim sokom Vsej negi pa sledi lakiranje nohtov. Če boš imela nohte nala-kirane, te bo lak vsakokrat, ko boš drugimi ljudmi, zato moramo imeti prste nesla v usta, opozoril na to, roke vedno čiste in lepo je, če so da je grizenje nohtov grda razva-tudi negovane. K negi rok spada da. • Kozmetičarka Ana Mali tudi nega nohtov. Nohte si skrajšamo s pilico: pilimo vedno v smeri od strani proti sredini. Nohti naj imajo ovalno obliko. Obnohno kožico omehčamo in Še nekaj dni... Presneto, spet šola! Za nekatere bo čez dober teden konec počitnic. Srečni študentje, ki se jim predavanja nadaljujejo šele čez dober mesec, porečete zavistni srednješolci. Ni čisto tako, kajti večina študentov nima polnih treh mesecev počitnic. Vmes jih večkrat prekinjajo izpitni roki. Ampak zdajle nekaj kratkih (in spodbudnih) besed za tiste, ki se Jim čez teden dni že spet začne šola. Če bi dali na tehtnico dobre in slabe strani, bi se vsaj na začetku leta prevesila na pozitivno plat: spet bomo v (dobri) družbi vrstnikov! Slabša stran šole je kajpak učenje. Da nam bo šlo lažje od rok, naj nanizamo nekaj izkušenj, ki nam jih je pred koncem šolskega leta posredoval dipl. ing. Andrej Svetina, ki si jih je pridobil pri inštruiranju matematike injizike. 1. ücí se iz svojega zvezka in ga dopolnjuj. Poudarek naj bo na povezanosti pravil in primerov ter praktičnih eksperimentov. 2. Delaj domače naloge. 3. Uči se razumevati snov tako, da isto nalogo rešiš na več načinov. 4. Po možnosti se uči na glas. 5* Sodeluj v šoli in se čimvečkratjavt 6. Telo si utrjuj s športno dejavnostjo. 7. Če si neuspešen, nikar ne obupaj, ampak ponovno na šatrt učenja in razumevanja. In veliko uspeha, kajpak! Še zadnji počitniški dnevi S starimi na morje* Ali sodiš med tiste, kijih starši še ne pustijo na počitnice s klapo ali celo v dvoje? Ti je namenjeno počitnice preživeti z mamo in očetom, y najslabši možni varianti, če si star nekajNAJST let? Če je tako, upoštevaj nekaj naših NAJST nasvetov. Počitnic je resda ostalo bolj malo, ampak če te v tem času čaka odhod na morje ali kam drugam v družbi tvojih dveh starcev, ti bodo naslednje vrstice nemara prav prišle. Jezi te že misel na to, da greš na morje z mamo in očetom. Toda verjemi, da ni nič izgubljeno, in da se imaš lahko prav v redu. Če nič drugega, pomisli vsaj na to, da greš morda zadnjič z njima počitnikovat, in da boš pozneje morda skupne počitnice pogrešal(a). Če preživljaš dopust z njima, ti ni treba skrbeti za mnoge stvari: hrana, denar, pospravljanje... Izkoristi še zadnje trenutke odvisnosti od staršev: ker ni ni treba skbett za te banalnosti, imaš več časa za zabavo in potepanja. Najbolje se boš imelfa), če vsako leto preživljate dopust v istem kraju. Tako imaš zagotovo sialno druž- bo in najljubše kotičke, kamor rad(a) zahajaš. Če greste vsakič kam drugam, se teže znajdeš: sam(a) moraš spoznati druščino tn diskoteke, kamor boš zahajal(a). Pa nič ne de, priložnosti za sklepanje poznanstev je Čez glavo: na plaži, v slaščičarjah, kampih, "kafičih"... Svoja dva starca dobro poznaš in zato veš, kaj lahko pričakuješ v zvezi z zabavo tn nočnim prihajanjem domov. Seveda je z njima man) svobode, kot bi bilo v primeru, Če letuješ sam(a) v družbi vrstnikov. Toda poskusi ju prepričati, da so počitnice, da drugo jutro nI obveznosti, da je vse svo-bodneje kot doma, zato ti pripada malo kasnejša "policijska ura". Če pa starši vztrajajo, da se vrneš do določene ure, se je najbolje kar prilagoditi. Sicer pa smo o taktiziranju pri starših ob neki priložnosti že pisali. Ob- ljubljamo, da še bomo. Če te stari zalotijo pri spogledovanju s pripadnikom nasprotnega spola ali celo pri drobnih počitniških nežnostih, se ne sekiraj preveč. Tudi sami se bodo še spomnili da so poletne ljubezni v tvojih letih nekaj normalnega. Le kakega pretiravanja in izzivanja si raje ne privošči. O. Morda se ti bo zdel ootročje, pa vendarle: uživaj v trenutkih s svojo družino. Pojdite na sladoled, vozite se skupaj na vrtiljaku, "tunkajte" se, vsi skupaj bodite rahlo odštekani. Verjemi, tudi tvojim starcem se prileze. Predlagaj jima, naj si privoščita romantičen večer v dvoje (če še nista pozabila, da sta bila nekoč tvojih romantičnih let), zaplešeta na hotelski terasi ali večerjata ob svečah. Ti pa medtem (enkrat za spremembo) uživaj v družbi brata ali sestre. Popisujmo e'\ v tujem jeziku Moji dragi svetovljani! Si pridno dopisujete v angleščini, nemščini in še katerem jeziku? Če se še niste opogumili, poskusite. Videli boste, kako zanimiv postane tuji jezik, ki je v šoli nekam pust, brezbarven, dolgočasen... Če pa veš, da je za njim tvoj "pen friend" iz Švice, Velike Britanije, Afrike, Avstralije ali Singapurja, je to povsem druga zgodba. Tina Klemene iz Kamne Gorice ima toliko naslovov dopisovalcev iz tujine, da jih nismo mogli spraviti v eno samo številko na straneh, namenjenih nam mladim med eNAJST in devetNAJST leti. Danes objavljamo že drugi del. *Miss Maria Yoao Bila Bailley *Mr. Holger Koetner Av. d. Afonso Henriques 94-2 D Annabergstr. 59 2830 Barreiro 65931 Frankfurt am Main Portugal Germany *Mr. Isaas Asante Christian J.S.S. p. o. Box 76 , Nkawkaw Ghana, West Àfrica Nadaljevanje prihodnjič. Mr. Jame K. Asante p. o. Box 33 Nkawkaw Ghana, West Àfrica Še ena vestna dopisovalka se nam je oglasila že pred poletjem. To je Ana Bajželj, Ješetova 10 c, 4000 Kranj. Tole je njeno pisemce: "Živjo! Dopisovati sem si začela pred enim letom in mislim, da je to res nekaj izrednega. Spoznaš ljudi, ki postanejo tvoji naj-bližnji prijatelji, čeprav so več tisoč kilometrov stran. Moji dopisovalci in dopisovalke so mi dali več naslovov njihovih prijateljev, prilagam pa tudi naslov kluba I.P. F, kjer sam najdeš prijatelje z vsega sveta. Upam, da vas ne moti, ker so dopisovalci samo iz Afrike. Veliko doptsovalskih užitkov vam želi Ana Bajželj." 'Safori Akosua Kumiwaa (18 let) in njeni dve sestri (Safori Akua Otwiwa -16 let in Safori Yaa Oparebea) Nana Osae Djan Exp. p.o. Box 186 Nsawam, Ghana West Àfrica *Asare Biney * Aboague Kingslet House n. Qll p.o. Box 186 Nsawam - Adoaoyiri Nsawam Ghana Ghana - West Àfrica West Àfrica *Emmanuel Aoako Gyeryre (20 let) c/o Mr. John Kabutey p. o. Box 42 Nsawam Ghana - West Àfrica In še naslov kluba za mednarodno dopisovanje: * I. P. F. Brestova 24 1380 Cerknica Slovenija. Ciao! Naj ...NAJST Na našo rubriko Noj...NAJST ste kar malce pozabili. Še vedno sprejemamo ideje o vaših najljubših glasbenikih, dišavah, jedeh, filmskih facah, blagovnih znamkah oblačil, diskotekah, lokalih... Zagotovo se bo tudi vam porodila še kaka zamisel! Naša Naj... NAJST top lestvica pa Je tokrat glasbena. Sestavila jo je 10-letna Ana, ki po letih sicer še ne sodi v našo druščino. Ker pa gre proti eNAJSTim letom, Jo bomo predčasno sprejeli v naš klub tn objavili njenih eNAJST najljubših glasbenih izvajalcev. 1. Kelly Family 2. Caught in the Act 3. East 17 4. U2 5. Adi Smolar 6. Leteči potepuhi 7. Scateman 8. Gimme 5 9. Gtnna G. 10. Babilon 11. Čuki Tudi prav. Pričakujemo še kopico vaših predlogov. Odveč je poudarjati, da bodo nagrajeni! Sladke skušnjav Vroča poletna ljubezen Prejšnjikrat nam je naš sodelavec Sladžan "postregel" z jagodnim Jrapejem, tokrat za poletni posladek predlaga sadno kupo. Sadja je ta čas res veliko na voljo. Sadno kupo sestavimo iz tistega, ki nam najbolj prija. Narežemo ga na kocke, sladkamo in pokapljamo z maroški nom. Če ga nimamo, je tudi sladkor dovolj (za one, ki štejejo kalorije, pa morda tekoči natreen). Na koncu sadno kupu serviramo v ustrezne kozarce, dodamo še kepico sladoleda, okrasimo s smetano tn čokoladnim prelivom. Prileze se v prav vsaki družbi In naj vam tekne t *mtIV Kotda f \ m bi že konec B , %J» junija, ko se je šele napovedovalo poletje, slutili, da vreme domala vse poletje ne bo za nikamor, so manekenke iz agencije Butterjly Berlin v Cerkljah prikazale tudi oblačila, ki so kot nalašč za takšne razmere. To so poletne pletenine, kakršne izdelujejo pri Rozmanovih na Smledniški 62 v Čirčah. Dekleta so zrla izza očal Optike Prime iz Kranja, pričeske pa jim je napravil naš znanec, frizer Samo Boncelj, ki ima svoj salon na Tomšičevi 30 v Kranju. Ta utrinek z modne revije, ki so jo dekleta iz agencije Butterfly Berlin izvedle ob tradicional nem Prazniku cvetja v cerkljah, smo hranili nalašč za konec avgusta, ko nas večerni hlad že opominja, da prihaja ttCf ffC*Cf Na letovanju je čas omejen, zato gre vse nekoliko hitreje. Srečaš tipa (punco), poaovarjata se na plaži, poljubljata se, čez nekaj dni pa gresta vsak zase domov. Ni enostavnejšega od tega. Ko pride čas, da se vrneš s počitnic domov, oba poletna zaljubljenca zagotavljata, da si bosta pisala, si telefonirala in se pogosto obiskovala. Kaj od tega se uresniči? Kaj si obetati od vročih poletnih romanc? Kaj se bo verjetno zgodilo? Morda sploh ne boš doživella) poletne ljubezni Če pa vendarle, potem se običajno zgodi da se bo z vemenom vred ohladila. Ker je takšna usoda večine poletnih romanc, ob vsej zanese-nosti svetujemo tudi malce jasno glavo. Morski ambient ima svoj čar: tip povabi punco na nočno kopanje ali na vožnjo z avtomobilom, kar oboje običajno pomeni prikrito povabilo na seks. Če punci ni do tega, potem naj jasno reče ne. Le zakaj bi počela nekaj le zato, da ustreže tipu. Čeprav jo zamika, kaže pomisliti da bo ta ljubezen kratkega diha in ali je smiselno nekaj tako lepega, kot je spolnost, razvrednotiti na tak načini Hej, zdaj pa že moraliziramo! Vrnimo se k poletni zaljubljenosti zakaj nas sploh doleti? Daleč od svojega normalnega vsakdanjika je vse videti veliko bolj zabavno, vznemirljivo in privlačno, posebno še punce in fantje. Sonce, morje in pesek te sprostijo, bolj si razpoloženja) za karkoli Če ti je v domačem okolju kdo všeč, najbrž ne greš takoj z vsemi topovi v napad: dolgo jo (ga) skrivaj opazuješ, se o njej (njem) pogovarjaš s prijateljem, prijateljico, potem se spogleduješ, dokler vsa zadeva ne dozori Na morju nimaš časa za vse faze; življenje tu hitreje teče in na voljo imaš le nekaj dni da zgrabiš ali pustiš. Zlasti veliko deklet od morja pričakuje tudi poletno romanco. Tudi če tip ni ravno za k filmu, se spustijo v avanturo, tudi zato, da se doma pozneje prijateljicam hvalijo o svojem doživetju. Če je tvoja poletna ljubezen vrh vsega še tujec, tujka, se ti zdi naravnost eksotičen, eksotična. Zanimivo je tudi, ker se pogovarjata v tujemjeziku. Uživaj v poletni romanci vendar se nikar preveč ne vnemi Najpogosteje se zgodi da se potem, ko mine poletje, ne bosta več srečala. Dobro premisli tudi, preden daš naslov in telefonsko številko. Ko se vrneš v domačo vsakdanjost, bo poletna avantura videti čisto drugačna. Za pripovedovanje prijateljem, prijateljicam, za spo-minjanje in za zapis v dnevnik že morda, za kakšno drugo rabo pa nejabrž ne bo več. Nikar se v ljubezenskih zadevah na morju ne spuščaj predaleč, vsaj ne dlje. kot bi se doma. Sproščena atmosfera te lahko zanese, pozneje pa to obžaluješ. KABELSKA TELEVIZIJA KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16 1240 Kamnik Jg} TEL.: 061/817-282 OBRTNIKI IN PODJETNIKI POZOR! KVALITETNO VAM IZDELAMO PREDSTAVITVENI FILM ZA VAŠO DEJAVNOST OZIROMA PODJETJE DOLŽINE DO 3 MINUTE. CELOTNO IZVEDBO (SCENARIJ, REŽIJO, RAČUNALNIŠKO OBDELAVO...) PREVZAMEMO MI. NE ZAMUDITE IZREDNE AKCIJSKE CENE 990 DEM! V ceno je vključena izdelava in enkratno predvajanje predstavitvenega filma preko GIZ SLOVENIJE, v katero se vključuje 15 lokalnih TV postaj. Za lepše fface Vse dobro nosimo v sebi Jesen. pa nam ne bi bilo treba, saj JJJ° se morali že v poletnih mese-^ domala zavijati v pletenine. Javen Pa še spomtnček na bolj joče poletne dni: Benettonov mo-' v katerem smo spomladi po-ae« manekenko Uršo Kristan. Draga mladenka, dragi mladenič! Poletje je čas počitnic, sonca in prijetnih doživetij. Naj te nič ne ovira pri doživljanju lepega! Vse, kar si želimo, nosimo v sebi le odpreti moramo oči, ušesa in srce. Rezultati bodo presenetljivi in tudi izgled vaše kože in vaš videz nasploh bosta lepa in privlačna. Vse ženske in manj ženske revije so polne nasvetov, kako do dobrega videza z različnimi pomadami, dietami, telovadnimi vajami in kaj vem še vsega. Fotke v vseh razpoloženjih Razmišljala sem, kaj bi vam napisala, da bi "vžgalo" prav v tem času in prav posebej za mlade. Res je, vse dobro nosimo v sebi Kaj če bi vas tokrat navdušila za kakšno lepo knjigo, za lepo misel, ki jo boste prebrali v njej in ki vam bo olepšala dan? Kako lepo je življenje, če smo zadovoljni sami s seboj in s svojim videzom. Med počitnicami si lahko izmislite različne igre, s katerimi si lahko trajno izboljšate svoje počutje in pridobite dober videz. Mnogi radi fotografirate. Če nimate fotoaparata, si kupite tistega za enkratno uporabo (cena je zelo sprejemljiva) in za "štos" sem si izmislila dobro igro. Poslikajte cel film: slikajte se (ali pa naj vas prijatelj ali prijateljica) čisto od blizu in v različnih razpoloženjih. Pazite, razpoloženje mora biti pristno (ne se brez veze spakovati)! Ko boste imeli slike razvite, si nalepite ob posteljo tisto z opazno slabo voljo in ono, na kateri ste videti zares srečni Vsako jutro ti bo tvoja podoba povedala, da je sreča v tebi, le opaziti jo moraš in z njo začeti nov dan. Druga prednost teh fotk: imel(a) boš lep spomin na počitnice! Ml I H 14 MU Ml \ t \ IS I I I I S V Studio Ma, Bleiweisova 6, Nebotičnik, TV. nadstropje, od 9. do 19. ure, telefon 218-785 Na koži se vidi, kaj se dogaja znotraj Tako, dragi moji! Z vami se veselim da ste vedno za igro. In zakaj ne bi svoje podobe še ovekovečili, saj smo pravila kozmetične igre že dobro osvojili Pa ne pozabite na sadje in zelenjavo v vseh oblikah, pa na obilo sonca, zraka in plavanja, ter seveda na dejstvo, da je koža le največji pokazatelj našega notranjega dogajanja. • Kozmetičarka Mojca Zaplotnik VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA ZOOLOŠKEGA VRTA LJUBI JANA Tokrat smo Vam pripravili zanimivo veliko križanko edinega Zoološkega vrta v Sloveniji. Zoološki vrt mesta Ljubljane je odprt vse dni v letu, razen ob ponedeljkih, ko je za obiskovalce zaprt. V letnem času je odprt od 9. do 19. ure, v zimskem času pa od 9. do 16. ure. Nudijo tudi možnost strokovnega vodenja. Za reševalce križanke so pripravili 3 družinske vstopnice za ogled Zoološkega vrta, 3 nagrade pa prispeva Gorenjski glas. Vaše rešitve nagradne križanke pošljite na dopisnici najkasneje do 4. septembra. Rešitve pošljite na GORENJSKI GLAS, 4001 Kranj, p.p. 124 ali oddate v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agenciji Tik-Tak v Preddvoru ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Ne pozabite pa tudi na zanimiv Glasov izlet v Zoološki vrt, ki bo 30. avgusta. Petek, 23. avgusta 1996 V Škofji Loki razdelili 23 neprofitnih stanovanj, kar ni prineslo samo veselja, temveč tudi jezo in pritožbe "Socialci" v neprofitnih stanovanjih? GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Razumljivo je, da se jezijo tisti, ki stanovanja niso dobili, vendar se upravičeno zastavlja nekaj vprašanj, predvser ostaja dvom, da so stanovanja dobili tudi tisti, ki bi sodili v socialna. Ük?5a Loka' 23, av8usta - Vsekakor ie treba škofjeloško oocino pohvaliti, da se je sploh lotila tako zahtevnega Projekta, saj je 23 novih stanovanj za občino velika Pndobitev. Toliko večja, ker v zadnjih petih letih novih "snovanj ni bilo, verjetno jih tudi nekaj let ne bo. Vendar je Pfav dejstvo, da so nekdanji samski dom na Trati preuredili j neprofitna stanovanja, za kar je občina najela posojilo pri stanovanjskem skladu Republike Slovenije, povzročilo tudi težave. Spoštovati so namreč morali republiški pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem, izkazalo pa se je, da ni najboljši, saj največ pritožb leti prav na sam pravilnik. Tttdi škofjeloški župan Igor Draksler pravi, da so občinski Pravilniki boljši, saj so natančnejši in niso tako odprti, kot je republiški, ki zato omogoča špekulacije. Tega smo se zavedali, pravi Draksler, toda morali smo ga spoštovati, če smo želili pomagati ljudem. Ključe novih stanovanj °odo razdelili 29. avgusta, s 1« septembrom pa bo začela teči neprofitna najemnina. £a enosobno stanovanje bo Znašala 15 tisoč tolarjev, za dvosobno 19 tisoč tolarjev in *a trisobno 36 tisoč tolarjev. Bivši samski dom v Franko-Vem naselju je občina po Jgodni ceni od podjetij odkupila leta 1994. Obnovili so Praktično vse, raven nosilne konstrukcije in pridobili !-297 kvadratnih metrov sta-Jovanjskih površin in 294 kvadratnih metrov poslov-mn prostorov v pritličju in Prvem nadstropju. V lepo Preurejenem bloku je osem enosobnih, dvanajst dvosobnih in tri trisobna stanovanja, pomanjkljivost novega objekta so le parkirišča, saj jih lam že zdaj primanjkuje, Poslej pa bo gneča Še večja, kar že jezi okoliške prebivalce. Naložba je znašala 181 ^ilijonov tolarjev, kar zna-Sa približno 1.420 mark na kvadratni meter. Občina je naJela pri republiškem stano-Vanjskem skladu posojilo in g tako kot ena redkih v sloveniji lotila izgradnje neprofitnih stanovanj. Zaradi Posojila so morali spoštovati Republiški pravilnik o oddaji u neprofitnih stanovanj v da je prišlo osem pritožb, po besedah direktorja Stanovanjskega sklada Jerneja Prevca sta se samo dve nanašali na odločitve komisije, preostalih šest pa je kritiziralo pravilnik, da ni dober, da ni pošten. Vse pritožbe so bile zavrnjene, tem prosilcem torej preostanejo le tožbe. Tako Prevc kot župan Draksler sta nam namreč dejala, da odločitev ne bodo spreminjali. Pravilnik je res problematičen Republiški pravilnik je na nekaterih mestih res problematičen, pravi Jernej Prevc. Tako daje prednost mladim družinam do trideset let, stvar sicer ni izključujoča, vendar je s tem moč pridobiti pomembno prednost. Zato je lahko prišlo do tega, da stanovanja ni dobila družina, ki je čakala že sedem let, medtem pa sta se starša postarala čez trideset let. Druga sporna stvar so stanovanjske razmere. Največ, kar 160 točk, namreč dobi tisti, ki stanuje v baraki, 140 točk podnajemniki ali najemniki profitnega stanovanja, 130 točk tisti, ki živijo v samskem domu in le 120 točk tisti, ki se stiskajo pri SiV^-mmSl!ffiVT,« starših ali sorodnikih. Na Pritožb arJe povzročilo kup utesnjenost je sicer moč Dušanih le Polovica Na prošenj dobiti nekaj dodatnih točk, vendar največ 20, če na družinskega člana odpadejo štirje kvadratni metri stano- P ^a maja objavljen razpis je vanjske površine, kar je res H lSlo 65 Vlog, V Skladu f ■7",° maln Cinikom so jih obravna §e l. 5.2- Slaba polovica pro nJj Je bila torei uslišana torej uslišana, so morali zbrati Navzgor niso bile zato ne moremo Prosilci pa 215 točk 0rr»ejene, Vračunati, kolikšen del točk °J možnih je bilo potrebno 2brati za pridobitev stanovanja. , Na odločitve stanovanjske ^misije oziroma upravnega OQbora Stanovanjskega skla- zelo malo Pravilnik je torej zelo podoben socialnemu, saj največjo prednost daje tistemu, ki pride od drugod, se nastani v gradbeni baraki in in na občinska vrata potrka za stanovanje. Še vedno torej podpira staro prakso priseljevanja z juga, če bi to veljalo za socialna stanovanja, bi nekako še razumeli, toda gre za neprofitna stanovanja, ki naj bi bila namenjena Odkupujemo privatizacijske delnice KRKE, LEKA, PETOOLA, PIVOVARNE LAŠKO, ftSSfcfc TOVARNE UNION ter delnice DRUGIH PODJ ^ poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji ^^^^^Informacije po telefonu 061/140-30-10._ spodnjemu delu srednjega sloja. Takšne družine pa običajno ne stanujejo po barakah, temveč se stiskajo pri starših, z enim ali dvema otrokoma, na tretjega pa zaradi stanovanjske stiske sploh ne upajo pomisliti. Problem je toliko večji, ker odraščajo družine, ki žive v blokih in nimajo kam iti. V stanovanjskih hišah problem še nekako lahko razrešijo, saj si mladi uredijo podstrešje ali zgradijo prizidek, v bloku pa te možnosti seveda nimajo. Za gradnjo nove hiša pa imajo seveda zelo malo možnosti. Vprašljiva pravilnost potrdil Pri neprofitnih stanovanjih so prišli v poštev prosilci, ki dosegajo in ne presegajo določenega zneska dohodka na družinskega člana. Omejen je torej navzdol in navzgor, kar je seveda prav, saj "socialci" ne bi zmogli plačevati najemnine. Izračun teh meja je zelo zapleten, denimo, tričlanska družina je mobitel URADNI UMNI PRODAJALEC J--ZDAJ! 064/225-060, 860 029 KIDRIČEVA 6tV KOROŠKA 26. KBAHÍI Poslovni val Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Pentium 75 k od 125.944,00 SIT ali 8.822.00 SIT mesečno! Teï.:0é4/22 10 40 Fax:064/22 37 92 morala doseči 53 tisoč tolarjev bruto plače na družinskega člana. Če sta zaposlena oba starša, s tem verjetno ni bilo težav, če je samo eden, pa je to že kar lepa plača. V boju za stanovanje ljudje seveda naredijo marsikaj, celo ločujejo se, da seveda ne govorimo o tem, da si pridobijo "ustrezna" potrdila. Vpisati nekaj višjo plačo je dandanes usluga, ki jo napravijo v marsikaterem podjetju, naj gre za posojilo ali stanovanje. Saj jim celo na davčni upravi ni težko napisati potrdila, da nekdo nima premoženja, čeprav temu ni tako. V zemljiški knjigi pa tako ali tako marsikaj ni vpisano. Zavedamo se, da ljudje izsiljujejo, jokajo, lažejo, blatijo druge, ki so stanovanje dobili, skratka poskusijo vse, mi pa nismo policaji, da bi lahko vse vedeli, pravi Prevc. Tudi zdaj prihajajo in pripovedujejo, da so drugi navedli lažne podatke. Čeprav na občini zagotavljajo, da spodnje meje dohodka na družinskega člana niso spuščali, dvomi ostajajo in verjetno se je vsaj nekaterim "socialcem" le uspelo prebiti v neprofitno stanovanje. Dvome potrjuje dejstvo, da so nekateri prej zavrnili socialna stanovanja, ki seveda niso tako lepa in udobna v prenovljenem bloku. Občinski možje pravijo, da bodo pri najemninah strogi, in da stanovalci ne morejo računati na subvencije, ki so ji dandanes deležni le tisti, ki so resnično socialno ogroženi. Kaj je družina in kaj ne Ob kopici pripomb na republiški pravilnik pa se vendarle nekaj dvomov nanaša tudi na stanovanjsko komisijo. Če pustimo ob strani, da vseh potrdil niso preverili, kar jim sicer ni bilo potrebno, pametno pa bi bilo, obstaja dvom o tolmačenju družine. Jernej Prevc pravi, da so upoštevali dvojino, kar pomeni, da so točke na mladost (starost do 30 let) dobile le družine z obema staršema, samo z enim pa ne. Ločenci potemtakem teh točk niso dobili! Na naše vprašanje, kako bi ravnali, če je eden od staršev umrl, pa smo dobili odgovor, da takšnega primera pač niso imeli. Veliko pripomb je bilo tudi na sestavo komisije, natančneje na članico Vesno Kova-čevič, občinsko uslužbenko. Ljudje se sprašujejo, kako je lahko desetletja v stanovanjski komisiji, kar je sporno toliko bolj, ker se je še vedno drži sloves, da so stanovanja dobivali le priseljenci z juga. Župan Draksler je dejal, da so komisijo sestavili tako, da so člani drug drugemu gledali pod prste, res pa je kar ustaljena praksa, da je v komisiji vedno tudi gospa Kovačevi-čeva, ki stvari najbolj pozna. Na naše vprašanje, ali je nemara pomagala "socialcem", saj se na občini ukvarja tudi s socialnimi vprašanji, odgovora nismo dobili, saj je skrit v potrdilih in pravilnikih. Na koncu lahko zapišemo le, da je pri dodeljevanju stanovanj še vedno marsikaj po starem, saj stanovanje še vedno lažje dobiš, če prideš od drugod, se naseliš v razmajani baraki (če sploh je še kakšna v Škofji Loki) in Cotrkaš na občinska vrata, eliko lažje kot domačin, ki dela v Škofji Loki in se stiska pri starših ali se pridno uči in ustvari družino, še preden diplomira. Prav v Škofji Loki so v občinskih pravilnikih že skušali uveljaviti določilo, da moraš vsaj deset let živeti v občini, vendar jim to ni uspelo, ker je menda v nesoglasju s človekovimi pravicami. Kakšne pa so potemtakem pravice domačinov, ali ne bi bil čas, da bi stvari uravnovesili in bi vsaj nekaj prednosti imeli domačini, ki delajo v svojem kraju? M. Volčjak H KABELSKA TV llMk- 1 J ' KAMNIK - DOMŽALE \(- /xrf y/ Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 IŠČEMO ODDAJNEGA TEHNIKA. DELO V VEČERNEM ČASU. CENJENE PROŠNJE POŠLJITE DO 2$. AVGUSTA 1996 NA NASLOV: TV IMPULZ, PP. 70, KAMNIK 124t AMZS Delavci AMZS so nudili 6 pomoči na cestah in opravili 23 vlek, najdaljša pot, ki so jo opravili, je bila v Ormož. GASILCI Na Možianci so opazili dim, vendar so kranjski gasilci ugotovili, da je le nekdo kuril odpadke. Od reševalcev so dobili klic, da naj bi nekdo storil samomor, zato so vlomili v stanovanje na Horvato-vi, vendar se je izkazalo, da je stanovanje prazno. V Savski loki so gasili smeti. Jeseniški gasilci so gasili požar v Verigi Lesce ter opravili tehnično intervencijo na Blejski Dobravi. V Škofji Loki so se ukvarjali z vodo, saj so popravljali in črpali vodo v Viličarjih. GORENJSKI NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici smo dobili 3 dečke in 4 deklice. Najtežja je bila tokrat deklica s 4000 grami, najlažja deklica pa je tehtala 2750 gramov. Na Jesenicah so na svet privekali samo trije dečki. Najtežji je tehtal 3940 gramov, najlažji pa 3200. URGENCA V jeseniški bolnišnici so na kirurškem oddelku oskrbeli 143, na internem 31, na pedriatičnem 8 ter na ostalih 10 pacientov. TURIZEM Na Bledu so v teh dneh nudili nočitve 4100 gostom, zasedenost v hotelih je čez 90 odstotkov. Temperatura vode je 21,5 stopinje, v Bohinju je za stopinjo in pol hladnejša. Tu je zasedenost v hotelih 49, v kampu pa 61-odstotna. Na Šobcua so z obiskom zadovoljni, saj imajo za 57 odstotkov več gostov kot lani ob istem času. Prevladujejo tujci, ki jih je kar 80 odstotkov, voda ima še vedno 19 stopinj. 985 Iz centra za obveščanje so nam sporočili, da se, razen manjšega požara pri tovarni Planika, ni zgodilo nič pomembnega. glasbeni večeH POD H0MAN0V0 LIPO Petek, 23.8.: IRA ROMA večer ciganske glasbe in poezije ŠKOFJA LOKA PO SLOVENIJI ___ UREJA: Jože Košnjek Veliko pobud za varuha človekovih pravic Zaostanki v sodstvu, nespoštovanje rokov... Ljubljana - Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je od začetka letošnjega leta do sredine avgusta prejel 1.479 pobud, od tega največ s področja sodnih postopkov, upravnih zadev, socialne varnosti, stanovanjskih vprašanj ter omejitev osebne svobode. Do sredine avgusta {ih je "obdelal" 766, še 713 pa jih obravnava. Na podlagi etošnjega dela posebej opozarja na potrebo po brezplačni pravni pomoči za socialno ogrožene, na zaostanke v sodstvu in na neupoštevanje rokov pri pisanju sodb. Varuh je v tem času "posloval" tudi zunaj ljubljanskega sedeža, saj je bil v Mariboru, Celju, Radovljici in Slovenj Gradcu, kjer se je pogovarjal z več kot s stotimi posamezniki. Julija se je sestal s tremi ministri. Ministrico za pravosodje je opozoril na prepočasno odločanje sodišč, še posebej na okrajnih ter delovnih in socialnih sodiščih. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je med drugim opozoril na problem slepih in slabovidnih, ki ob stečaju podjetja ostanejo brez najmanjše socialne varnosti, ministra za notranje zadeve pa na to, da bo prednostno obravnaval pobude, ki se nanašajo na prekoračitev policijskih poblastil. • C.Z. Odločitev slovenske vlade Oman ni več častni konzul Ljubljana - V javnosti se je šele sredi tega tedna razvedelo, da je slovenska vlada že na seji 25. julija sprejela sklep, s katerim je Nicholasu Omanu odvzela dovoljenje za opravljanje poslov častnega konzula Liberije v Sloveniji. Oman, ki sicer živi v rezidenci Grimšče pri Bledu, je kopijo note o odvzemu eksekvature prejel 1. avgusta, zato je s stavbe v Grimščah tudi že snel diplomatske oznake. Čeprav državi za odvzem pooblastil ni treba navajati razlogov, je v javnosti o razlogih za to veliko ugibanj in sumničenj. Največkrat je slišati, da je odvzem pooblastil posledica želja po kriminalistični preiskavi njegovih poslov ali tega, ker je v "zgodbi" o slovenskem oboroževanju razkril nekaj novih podatkov in omenil tudi več sodelavcev iz političnih vrst. Oman označuje odločitev slovenske vlade kot predrzno dejanje, značilno za nekakšne "banana republike". Lastninjenje sindikalnega premoženja Komisija za stanovanjsko gospodarstvo Občine Tržič v skladu s 6. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 35/ 94 in 42/94) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Poslovni prostor se nahaja v ožjem mestnem jedru, v pritličju občinske stavbe, Trg svobode 18, Tržič in je namenjen trgovinski dejavnosti. Skupna površina znaša 40,66 m2 (prodajalna 22,99 m2, skladišče 17,67 m2). 1. POSEBNI POGOJI: - dejavnost v poslovnem prostoru mora biti v skladu z Odlokom o namembnosti poslovnih prostorov in poslovnih stavb v Občini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88); - poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas s 6-mesečnim odpovednim rokom 2. INTERESENTI MORAJO V VLOGI NAVESTI, OZIROMA PRILOŽITI: - opis dejavnosti, ki jo nameravajo opravljati v poslovnem prostoru, - višino najemnine, ki so jo pripravljeni plačati za poslovni prostor, - pravne osebe dokazilo o registraciji dejavnosti, ki jo nameravajo opravljati v poslovnem prostoru, in fizične osebe potrjen priglasitveni list za samostojnega podjetnika posameznika oz. obrtni list. Komisija bo pri izbiri najemnika upoštevala popolne ponudbe, poslane priporočeno po pošti v roku 8 dni na naslov: Občina Tržič, Urad za urejanje prostora, Trg svobode 18, 4290 Tržič, s pripisom "Ponudba za najem poslovnega prostora - ne odpiraj". Ponudniki bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po preteku razpisnega roka. TRŽiC TRG SVOBODE 18, 6U290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 Vmešavanje v sindikalno lastnino V Svetu kranjskih sindikatov menijo, da je predlog zakona o lastninjenju sindikalne lastnine (predlagali so ga socialdemokrati) poskus politizacije sindikalnih problemov in nasilno vključevanje sindikatov v strankarske zdrahe. Kranj • Ko je državni zbor pred nedavnim opravil prvo obravnavo predloga zakona o skupnem upravljanju lastnine bivše Zveze sindikatov Slovenije (v imenu stranke SDS ga je predlagala trojica njenih poslancev), je hkrati tudi priporočil sindikalnim organizacijam, naj do 10. avgusta posredujejo pravne osebe, o tem medsebojno dogovorili. Sindikalno lastnino bi po načinu njenega nastanka morali ločiti na več kategorij: na slovensko lastnino, ki je nastala z združevanjem sredstev sindika- uporabljali ali delili, v Svetu kranjskih sindikatov menijo, da predlog zakona pomeni nov poskus vmešavanja države na področje sindikalnega odločanja. Pa ne le to! Po njihovem mnenju gre za poskus Socialdemokratske stranke Slovenije, da si prek svoje podaljšane roke, to je sindikata Neodvisnosti, in pod pretvezo tov iz vse Slovenije, območno lastnino, ki je rezultat dela in združevanja sindikalnega denarja na območni ravni, ter na svoja stališča o lastninjenju sindikalnega panožno ali poklicno lastnino (Dom pravične delitve sindikalne lastnine zago premoženja. Svet kranjskih sindikatov je grafikov). Lastnino naj bi razdelili po tovi boljše materialne pogoje za delo. To je pred kratkim predsedniku državnega številu članov sindikatov, pri tem pa bi tudi poskus politizacije sindikalnih proble-zbora Jožefu Školču, predsedniku vlade pri slovenski lastnini upoštevali vse člane mov in nasilno vključevanje sindikatov v dr. Janezu Drnovšku in predsedniku sindikatov v Sloveniji, pri območni pa le strankarske zdrahe, je v pismo zapisal Svet komisije za spremljanje in nadzor last- člane s tistega območja. Ob tem, ko bi kranjskih sindikatov, ki zavrača zahrbtne sindikati morali dokazati število članov, naj bi pri delitvi lastnine upoštevali tudi dejansko uporabnost prostorov in dosedanja vlaganja upravljalcev. ninskega preoblikovanja družbene lastnine Izidorju Rejcu poslal pismo, v katerem od državnega zbora zahteva, da pri sprejemanju zakona ravna evropsko in demokratično. Svet kranjskih sindikatov se zavzema za to, da bi državni zbor sprejel zakon o lastninjenju sindikalne lastnine šele potem, ko bi se vsi sindikati, ki imajo status Poskus SDS in Neodvisnosti Ker je premoženje sindikatov izključno njihova lastnina, o kateri imajo samo sindikati pravico odločati, kako jo bodo içre Neodvisnoti in zakonsko delitev sindikalne lastnine brez predhodnega dogovora med sindikati; prav tako ne pristaja na medsebojno kupčkanje štirih sindikalnih central z lastnino, tudi s tako. ki ni bila nikdar njihova. Primer za to je Delavski dom v Kranju. Delavski dom je kranjska sindikalna lastnina Kot navajajo v Svetu kranjskih sindika; tov, je slovenska vlada po drugi svetovnj vojni prenesla Narodni dom, ki je bij zgrajen že 1928. leta, na Okrajni sindikalni svet v Kranju, sindikat pa ga je potlej obnovil in dozidal še tri petine sedanje stavbe. Iz arhivskih dokumentov je raz; vidno, da je gradnjo kril s prispevki sindikalnih organizacij, delavnic in podje/ tij, s prihodki od tombol ter s prostovolj; mm delom svojih članov, in da ga je tudi kasneje kot dober gospodar redno vzdrŽf val in obnavljal. Ker za gradnjo JJ1 vzdrževanje doma ni nikoli koristil repUD' liških ali zveznih sindikalnih virov, t16 more biti del slovenske sindikalne l*j! nine, ampak je bil vedno in mora tudi ostati del kranjske sindikalne lastnine' Svet kranjskih sindikatov ne pristaja na predlog, da bi lastnino, ustvarjeno z delorn in prispevki kranjskih delavcev, brezpla£j no prenesli v nek republiški kapitalsK sklad, s katerim bi samostojno upravljal' štirje reprezentativni sindikati. • C*^*^ STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Na taboru 14 tisoč ljudi Iz Slovenske ljudske stranke so sporočili, da je njihov osmi tabor, ki je bil v nedeljo v Gorišnici pri Ptuju, vsestransko uspel, in da je bil doslej največja politična manifestacija katerekoli politične stranke v samostojni Sloveniji. Z več kot sto posebnimi avtobusi in z nekaj tisoč osebnimi avtomobili je na tabor prišlo čez 14 tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije, na letališču Moš-kanjci pa si je prireditve, ki so se vrstile čez ves dan, ogledalo še precej več obiskovalcev. Stare sile zavirajo razvoj socialdemokracije Na povabilo Socialdemokratske stranke Slovenije se je konec prejšnjega tedna v Sloveniji mudila delegacija Socialdemokratske stranke Nemčije. Delegacija se je udeležila zaključka poletnega tabora SDS v Trenti in proslave ob 100-letnici ustanovitve socialdemokratske stranke na Slovenskem, ki je bila v Bovcu. Med obiskom so nemški in slovenski socialdemokrati razpravljali o prihodnosti evropske socialdemokracije, še posebej pa so opozorili na težavno vloço novih socialdemokratskih strank v državah tranzicije. Po večdesetletni komunistični diktaturi in zatiranju delovanja demokratičnih strank si morajo nove socialdemokratske stranke z velikimi napori šele pridobiti vpliv, ki so ga imele pred začetkom komunistične revolucije. Pri tem jim nasprotujejo sile komunistične kontinuitete, ki se skoraj v vseh postkomunističnih državah razglašajo za izvirne socialdemokratske. Z vplivom, ki so si ga pridobile še v času enopartijske vladavine, nadzorujejo celotni finančni, ekonomski in medijski prostor in s tem še danes ovirajo razvoj prave socialdemokracije. Peršak: Janša, prenehajte z obtoževanjem! Ko je državni zbor na izredni seji sklenil, da bodo referendumi o spremembah volilnega sistema približno štiri mesece po konstituiranju novega državnega zbora, je predsednik socialdemokratske stranke Janez Janša večino, ki je glasovala za takšno rešitev, označil za "skupino skorumpiranih poslancev". Ker je s tem "vrgel kamen" tudi v poslance Demokratske stranke Slovenije, je predsednik stranke Tone Peršak javno pozval Janšo, naj preneha z nevzdržnim in nedostojnim obtoževanjem brez kakršnihkoli dokazov. "Prenehajte vsakogar, ki se glede česa ne strinja z vami, obtoževati, daje skorumpirani "bivši komunist" ali kaj podobnega. Takšno zmerjanje političnih nasprotnikov, ki pač ne sodijo, da je večinski volilni sistem edino sprejemljiv za Slovenijo že zato, ker se tako zdi Vam, je vse prej kot demokratično," je Peršak zapisal v javni poziv Janši. Obnova koalicije Za Slovenijo Slovenska nacionalna desnica javno poziva vse demokratične stranke (SKD, SLS, SDS, LS), da jasno in glasno povedo svoje stališče do obnovitve koalicije Za Slovenijo. V stranki in v njeni poslanski skupini tudi menijo, da večinski sistem, kakršnega vneto zagovarja samo SDS, ni primeren za Slovenijo, ki je po petih letih demokracije » parlamentarizma šele na z četku oblikovanja političneg prostora. SDS bi očitno rao. stopila korak nazaj v eno- 3 dvoumje, v katerem bi lju~J lahko izbirali le med dve«^ političnima usmeritvami- lil' grožnjami, da bo zaradi voi nih referendumov začela P° opek pred evropskim sodi sč za Človekove pravice, dokazuje, da ne priznava toritete državnega zbora, .j, tavnega sodišča in °sti^, ustanov pravne države • ! Iz gorenjskih strank Najprej volitve v stranki d0 Jesenice - V Združeni Usti socialnih demokratov bod kandidate za državnozborske volitve določili na znotraj strankarskih volitvah. V območni organizaciji na ^scniC^ so za strankine volitve evidentirali osemnajst kandidatov, katerih jih je s kandidaturo soglašalo pet. Kandidati se bo ^ stranke predvidoma septembra predstavili članom s volilnem okraju, ki obsega občini Jesenice in KranJ^t Gora. Pri izbiri so upoštevali delavsko usmerjeno,^ kandidatov, spoštovanje narodnoosvobodilnega boja uresničevanje strankinega programa, ki poudarja zdr».^ gospodarsko politiko, zmanjševanje socialnih razhk brezposelnosti ter pravičnejšo obdavčitev bogatejših sloj prebivalstva. Nezadovoljni s televizijsko oddajo , e Radovljica - Občinski odbor Slovenske nacional» stranke (SNS) protestira zaradi slabega in pristransKca vodenja televizijske oddaje Parlamentarna križpotja, bila na sporedu 7. avgusta na drugem program^ ^ Slovenija. Voditeljici očitajo, da je favorizirala gos^gj stranke SDS, da je predsedniku te stranke Janezu J* ^ dovoljevala vse, tudi nenehno vtikanje v razprave osi gostov, in da je predsedniku stranke SNS Zmagu JeUJLgi dovolila govoriti šele proti koncu oddaje, ko so razpravljali že dvakrat ali trikrat. SOTO GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Ivan Bizjak/Direg Mali oglas'i: telefon:^ •ripravaza«»»;:-Ql7/ Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/2zJ*,kj|i. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Poštna banka Slovenije ima okenca na 538 poštah Poštna so hkrati bančna okenca PBS sodi med mlade, manjše banke, postopoma se uveljavlja, zaradi svojih posebnost pa namerava ostati samostojna. Ljubljana, 21. avgusta - Poštna banka Slovenije (PBS) je nastala pred štirimi leti, dokaj hitro pa se razvija, k temu seveda pripomore povezanost s Pošto, saj so Poštna okenca hkrati tudi bančna. Med varčevalci je veliko upokojencev, ki jim Eostani tudi na dom prinesejo gotovino, če tako želijo. Pogovarjali smo se s IENRIKOM PETERNELJEM, v. d. direktorja, ki je vodenje PBS prevzel z letošnjim junijem, ko je dotedanji direktor Samo Nučič odšel za namestnika guvernerja Banke Slovenije, Peternelj pa je bil prej namestnik direktorja PBS. "Kdaj in kako je nastala PBS?" . "Poštna banka je bila ustanovljena 1. julija 1992 kot delniška družba, ustanovila so jo tedanja PTT podjetja Slovenije. Kasneje je bilo njeno lastništvo v celoti Preneseno na Republiko Slovenijo in teko je še zdaj." "Kako je do tega prišlo, ste to morali "opraviti?" "Ne, ni bilo potrebno. To se je zgodilo, *P je bilo PTT podjetje razdeljeno na Mlekom in Pošto, na javni podjetji, ki sta v lasti države, hkrati se je spremenilo tudi lastništvo PBS kot samostojne delniške uružbe, podobno se je zgodilo tudi Mobitelu, ki je bil kasneje prenesen pazaj v lastništvo Telekoma. Prav tako le Pošta Slovenije zaradi medsebojne Povezanosti zainteresirana, da postane ustnik PBS, ki nima svojih bančnih °kenc in posluje prek poštnih. Pošta namreč pričakuje, da bo tako lahko zaraščal njen promet, hkrati pa seveda judi promet PBS, brez dvoma pa bi se lako povečalo tudi zaupanje ljudi v Poštni sistem in PBS." 'Takšne povezave imajo tudi drugod, ?° primer v Avstriji, so tudi tam te b«nke v lasti pošt?" I Res imajo podobne kombinacije, lastništvo pa je po Evropi nekoliko ulično, ponekod so v celoti v lasti P°§t, drugod v večinski lasti in imajo še £ruge delničarje. PBS ima zdaj samo 'a"tnTc 'astn^a' _ra^unamo' ^a bo njen postala Pošta, saj je bila banka ustanovljena s kapitalom PTT podjetij. Ni pa rečeno, da bo ostal samo en lastnik, ^e se bomo odločili za povečanje jamstvenega kapitala, bomo šli zaradi dokapi-telizacije verjetno v javno prodajo delnic, seveda pa takšna odločitev ni samo v [okah banke in njenega lastnika, temveč tudi Banke Slovenije." "Je PBS na seznamu državnega prečenja, ki bo namenjeno PID-om?" 'Ne." "Kako se je PBS uveljavila?" .pBS je mlada banka, v štirih letih pa *e je zelo povečala. Bilančna vsota je ob faključku leta 1995 znašala 10,8 milijarde tolar °dstotna realna rast." Kako vam to uspeva?" yecejsen korak naprej smo naredili Fedvsem pri poslovanju s prebivalstvom, on« ost PBS Íe v tem> da uporabljamo tuH-nc? mrežo» P° Sloveniji pa je 538 pošt, teo poslovni čas je ugoden. Poleg Ja je za imetnika tekočega računa ali ramlne knjižice vsako okence matično, a celotnem območju države ima enake ton?6' kar ie zel° pomembno. Prav ^lko denarja lahko dvigne na pošti v jurski Soboti kot na Jesenicah, v Novi stv ali v Ljubljani. Druga pomembna 0mar pa Je> da predvsem starejšim j. "°gočamo izplačila na domu, gotovino JlrnPnnese poštar." *«*o se to obnese?" ÜD!°. možnost uporabljajo predvsem Gojenci, med našimi varčevalci pa je veliko upokojencev, večinoma imajo odprte hranilne knjižice, manj tekoče račune. Za banko je ta storitev seveda dražja, saj pošti plačamo dodatni strošek, vendar je to oblika za pridobivanje varčevalcev." "Koliko novih upokojencev ste dobili s spomladansko akcijo pokojninskega zavoda za izplačevanje pokojnin prek bank?" "Kar precej izmed tistih, ki so se odločili, da pokojnino dobivajo prek banke, odraža se v povečanju bilančne vsote. Precej upokojencev pa je ostala pri izplačilu gotovine." "Koliko varčevalcev imate, koliko od tega na Gorenjskem?" "Po vsej Sloveniji imamo približno 26 tisoč tekočih računov in 86 tisoč hranilnih vlog, od tega na Gorenjskem 11 odstotkov tekočih računov in 14 odstotkov hranilnih vlog. Prek naše banke pa plače Çrejema večina uslužbencev Pošte in elekoma, pomemben delež pa imajo upokojenci." "So upokojenci dobri varčevalci?" "So, del sredstev kar ostaja v banki." "Kolikšen delež imajo v bilančni vsoti sredstva prebivalstva?" "Več kot polovico, ostalo so sredstva podjetij in drugih komitentov. Bančne posle opravljamo doma, določena opravila plačilnega prometa s tujino v zvezi z mednarodnimi plačilnimi instrumenti, nimamo pa deviznih hranilnih vlog, saj jamstveni kapital banke ni tako visok, da bi imeli polno pooblastilo. Opravljamo pa menjalniške posle, na 250 poštah po Sloveniji. Vključeni smo v bankomatno omrežje Nove Ljubljanske banke, ki ima že 300 bankomatov, med njimi je tudi šest naših, zadnjega smo pred kratkim postavili v pošti na Planini v Kranju. Naši komitenti lahko čekovne blankete naročijo po telefonu ali s posebno dopisnico, prejmejo pa jih na dom ali v službo. Kot Erva banka smo se vključili v Petrolovo artico Magna, zdaj je v tem sistemu že veliko bank. Vključeni smo tudi v Activo, Eurocard-Mastercard, skratka poskušamo biti primerljivi z drugimi bankami." "Kako velika je PBS v primerjavi z drugimi bankami?" "V Sloveniji je zdaj 32 bank, prebijamo se z zadnjega mesta v letu 1992 in zdaj so na 22. do 23. mestu po bilančni vosti. Naš tržni delež je majhen, le 0,7-odstoten, računamo pa, da se bo zaradi porasta bilančne vsote povečal." "V kolikšni meri poslujete z gorenjskim gospodarstvom?" "Poslujemo z gospodarstvom po vsej Sloveniji, tudi na Gorenjskem, kjer pa je težje pridobivati sredstva podjetij. V gorenjsko gospodarstvo pa skušamo plasirati sredstva, približno 7 odstotkov naložb je usmerjenih v gorenjsko gospodarstvo." "Kako ocenjujete gorenjske gospodarstvo?" "Ne glede na težave nekaterih podjetij ocenjujem, da je gospodarstvo gorenjske regije poleg ljubljanske najbolj zdravo. Upam si trditi, da ima naša banka najmanj rizičnih naložb na Gorenjskem." "Je Gorenjska banka tako močna in dobra, da se podjetja ne odločajo za odpirajo žiro računov drugod?" "Na Gorenjskem je prisotnih precej bank, Gorenjska banka seveda najbolj, večina firm ima žiro račun pri njej. Mislim, da je Gorenjska banka zelo zdrava banka, dobro sodelujemo z njo, na področjih, kjer je to potrebno. Sodelujemo tudi z zavarovalnico Triglav, predvsem pri zavarovanju potrošniških posojil, poslovna enota Triglava v Kranju pa je poblaščena za sklepanje teh pogodb. Tudi sicer je naše poslovanje razpršeno po Sloveniji. PBS ima sedež v Ljubljani, kjer bomo v kratkem vse službe združili v hiši na Cigaletovi 15, ki je v lasti Pošte in Telekoma. Večji del bančnega poslovanja je v Ljubljani, center tekočih računov pa imamo v Celju, center hranilnih vlog in menjalniškega poslovanja pa v Mariboru. Pri današnji tehnologiji oddaljenost ne predstavlja več ovire. V naši banki pa je zaposlenih 123 ljudi." "Kakšen je poslovni rezultat PBS?" "Lani smo ustvarili 102 milijona bruto dobička, skupščina ga je po plačilu davka v celoti razporedila v rezerve banke. V letošnjem prvem polletju smo ustvarili že dobrih 90 milijonov tolarjev bruto dobička, kar je že skoraj toliko kot lani vse leto." "V Sloveniji je vse bolj aktualno povezovanje bank, kakšni so Interesi PBS?" "Težko govorim o tem, kakšna bo politika PBS. Majhne banke so seveda bolj občutljive, kar se v zadnjem času vse bolj kaže in politika gre vse bolj v smeri povezovanja manjšin bank z večjimi. Vendar mislim, da bo PBS zaradi svojih posebnosti ostala samostojna banka." "Boste uvedli tudi devizno poslovanje?" "Za zbiranje deviznih hranilnih vlog zaenkrat nimamo posebnih ambicij. Nimamo sicer širokega pooblastila za spremljanje izvozno uvoznih poslov podjetij, vendar pa v mednarodnem plačilnem prometu opravljamo določene posle, z mednarodnimi poštnimi nakaznicami, tujimi poštnimi čeki, hranilnimi knjižicami nekaterih tujih bank in podobne stvari. Za poslovanje s tujino bi potrebovali precej strokovnjakov, zato mislim, da bi bilo dovolj, če bi se s tem v Sloveniji ukvarjajo le nekaj največjih bank." "Nekatere banke so do zgornje meje povečale obresti za vloge, kar kaze, daje borba za denar vse večja, kakšne so v vaši banki?" "Vsekakor, zaradi dogovora o pasivnih obrestnih merah so razlike zelo majhne. Zgornja meja je 7,5-odstotna, mi jo dosežemo šele z vezano na tri leta, nad enim letom pa je obrestna mera 7,3-odstotna." "Kolikšne pa so obresti za potrošniška posojila?" "Posojila dajemo svojim komitetnom, torej imetnikom tekočih računov in hranilnih vlog ter tistim, ki s posojilom kupijo blago pri podjetjih, s katerimi imamo sklenjene pogodbe. Pri posojilih do enega leta je realna obrestna mera tudi 8-odstotna, posojila do štirih let pa so nekoliko bolj ugodna na osnovi predračuna kot gotovinska."M. Volčjak Napoved stavke v Planiki Kranj, 23. avgusta - Oba sindikata v kranjski Planiki sta na skupnem sestanku napovedala stavko, ki se bo začela v sredo, 28. avgusta, ob 8. uri, če do tedaj ne bodo izpolnjene sindikalne zahteve. Sindikat podjetja Planika Kranj in sindikat Neodvisnost KNSS Planika Kranj zahtevata izplačilo julijskih plač in drugih obveznosti do delavcev najkasneje do 27. avgusta, vendar pa to ni edina zahteva. Od delavskega sveta in vodstva podjetja namreč zahtevata, da pripravita in izvedeta kadrovske spremembe v vodstvu oziroma zamenjavo vodilnih na tehničnem, komercialnem in splošnem področju, saj po mnenju sindikatov slabo opravljajo svoje delo. Od države, bank in drugih institucij pa zahtevajo, da se aktivno vključijo v reševanje razmer v Planiki oziroma da izpolnijo dane obljube. Stavkovni odbor se bo do dneva napovedane stavke intenzivno pogajal z vodstvom in organi podjetja, da pravočasno in sporazumno razrešijo vprašanja, ki so razlog za stavko. Če predhodna pogajanja ne bodo uspešna, bodo stavko vsekakor organizirali. Akcija "Imejmo se fajn" izzvenela v prazno Turistična sezona slaba Kranj, 23. avg. - Turistični urad je sporočil predhodne podatke o letošnjem turističnem prometu v prvih sedmih mesecih, ki kažejo, da je turistična sezona slaba. Iz turističnih krajev prihajajo vesti, da je avgustovski obisk boljši in za dokončno oceno bo treba še počakati. Vprašanje pa je, ali izpad lahko nadomesti dober avgustovski teden ali dva. Julija letos so v Sloveniji našteli 206.709 turistov, kar ie bilo 5 odstotkov manj kot julija lani; domačih gostov je bilo 108.594, kar je bilo 17 odstotkov manj kot lani, tujih pa 98.115, kar je bilo 12 odstotkov več kot lani. Pri številu nočitev so podatki podobni, saj so julija našteli 883.592 nočitev, kar je 10 odstotkov manj kot julija lani; nočitev domačih gostov je bilo 539.734, kar je bilo 17 odstotkov manj kot julija lani, tujih pa 343.858, kar je bilo 4 odstotke več kot julija lani. V letošnjih prvih sedmih mesecih pa se je v primerjavi z enakim lanskim razdobjem število turistov povečalo za 1 odstotek, domačih je bilo za 4 odstotke manj, tujih pa za 5 odstotkov več. Število prenočitev pa je bilo za 4 odstoke manjše, pri domačih gostih za 5 odstotkov manjše in pri tujih za 2 odstotka. Vse torej kaže, daje letošnja turistična sezona slaba, kar za približno tretjino pa slabša kot v rekordnem letu 1989. Akcija "Imejmo s fajn", s katero so nas vabili v domače turistične kraje, kot vse kaže ni uspela, kar smo napovedovali že ob njenem začetku. • M.V. J| Ste se naveličali iskanja in želite ^jjjjr sodelovati pri razvoju in trženju Internet ^W storitev v uspešnem podjetju? K sodelovanju vabimo mlade, perspektivne, "žilave" sodelavce za: 1. VODJO PROJEKTA INTERNET STORITEV - z visoko strokovno izobrazbo tehniške ali ekonomske smeri - z delovnimi izkušnjami na področju računalništva - z aktivnim znanjem angleškega jezika - in z veliko mero iznajdljivosti in vodstvenimi sposobnostmi 2. PRODAJNEGA INŽENIRJA ZA PRODAJO INTERNET STORITEV - z visoko strokovno izobrazbo tehniške ali ekonomske smeri - delovnimi izkušnjami na področju računalništva • z aktivnim znanjem angleškega jezika - in z veliko mero prodajnih in vodstvenih sposobnosti 3. INTERNET TEHNIKA ZA TEHNIČNO PODPORO INTERNET STORITEV IN OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI - s tehnično izobrazbo grafične ali tehniške smeri - z delovnimi izkušnjami na področju računalništva - z izkušnjami na področju Interneta in njegovih protokolov - s smislom za grafično oblikovanje in določeno mero komunikativnosti Prijave s potrebnimi dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do 31. avgusta 1996 na naslov: Perftech d.o.o., Ljubljanska 7 4260 Bled, Slovenija ali pustite E-mail Kristl.Ogris Perftech.si ali "pris'rfajte" na razgovor. Delo z izbranim kandidatom bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim obdobjem. Dodatne informacije dobite po 064 741 561 POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA 8 POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 J POSLI IN FINANCE __UREJA: Marija Volčjak_ Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Poplačilo nedokončanega in malomarno opravljenega dela z odtujitvijo (krajo) tuje lastnine Z ženo že nekaj let gradiva novo hišo na Bregu ob Savi. Trudiva se za vsak tolar, varčujeva, najemava kredite in to vse v želji, da bi enkrat imela nekaj svojega, da bi bila neodvisna od drugih. Pri tej gradnji sva se že v letu 1995 začela dogovarjati z g. Slavkom Kunejem, ki je lastnik podjetja KE-MA Ku-nej, d.o.o., iz Jame 45, Mavčiče, da nama bo opravil polaganje marmorja na stopnicah in hodnikih, in da bo obložil kopalnico, WC, pralnico, garažo in kuhinjo s keramičnimi ploščicami. Dogovorili smo se, da lahko material kupujeva preko njegovega podjetja, da bova zaradi nižjega davka tudi na ta način nekaj prihranila. Dogovorili smo se tudi o ceni polaganja z materialom (lepilo, cement, letve) vred. Nekaj materiala (marmorne stopnice, keramične in marmorne ploščice) sva tako kupila lani, nekaj pa letos, kupovala sva v glavnem pri Marmorju Hotavlje in Allimex int., d.o.o, ki so nama po dogovoru ploščice in drug material proti plačilu avansa sukcesivno dobavljali k naši hiši, ne glede na to, da so se vsi dokumenti glasili na podjetje KE-MA Kunej, d.o.o. Del materiala je bil dobavljiv po naročilu, zato je imel daljši dobavni rok. Tudi ta material smo kupovali pod enakimi pogoji kot ostalega, t.j. naročilo po plačilu avansa. V mesecu juniju je g. Kunej z deli začel, toda ne sam, kot je bilo dogovorjeno pač pa s sodelavci. Razložil nama je, da ni treba imeti skrbi, da so oni ravno tako "kvalitetni" polagalci kot on sam, in da bo imel on vse pod kontrolo oz. da prevzema vso odgovornost za opravljeno delo, samo delo pa bo na ta način opravljeno hitreje. Pečarji so delali, vsak dan puščali za sabo nered in pravo opustošenje hiše. Tuja lastnina in že vgrajen material jim ni bil mar. Delali so nekvalitetno, na napake so se z nejevoljo odzivali, glede nereda ni bilo odziva. Prihajalo je do tega, da so že vgrajen material I. A kvalitete, ki smo ga težko kupili, s svojim malomarnim in neodgovornim delom poškodovali in imamo tako danes okrušenih več stopnic, ena je celo počena, same stopnice m obrobe na stopnicah pa slabo ali sploh nič rugirane in smo morali za to plačati pleskarja, da je to delo zaključil namesto njih, da o tem, da so obrobe neštetokrat obrnjene narobe (nebrušena stran zgoraj), ne govorimo. Podobno se je dogajalo s keramičnimi ploščicami, ki so položene krivo in so na določenih delih nefugirane, skratka položene skrajno malomarno. Posledica tega dela je bil tudi velik kalo materiala in to 15 odstotkov in več, kljub trditvi g. Kuneja, da odpadka pri marmorju ni, pri keramiki pa naj bi ga bilo največ 5 odstotkov. Proti koncu dela, ko je ostala za oblaganje še kopalnica, je g. Kunej rekel, da ga nekaj dni ne bo k nam, ker mora pri drugi stranki opraviti nujno delo. Dogovorili smo se za teden dni odloga dela, vendar ga kljub pozivom tudi Čez 14 dni še ni bilo k nam, zato sva z ženo sklenila, da poiščeva drugega, z g. Kunejem pa narediva končni obračun. To sva sporočila g. Kuneju in ga prosila, naj naredi obračun. G. Kunej ie opravil izmere na našem objektu in čez nekaj dni tudi prinesel račun. Tu se začne vsa zgodba zapletati: - na računu so bistveno višje cene polaganja od dogovorjenih (npr. dogovorjena cena za 1 stopnico je bila 27 DEM (vključno z materialom), zaračunana pa skupaj z obrobo 35 DEM + cena materiala, dogovorjena cena polaganja marmorja na podestih je bila 27 DEM za m2 (vključno z materialom), zaračunana pa 37 DEM za m2 + 8 DEM za tekoči meter obrobe + materi-al); - posebej je zaračunan material (lepilo, cement,...) in to v enormno visokih količinah, ki močno odstopajo od deklaracije proizvajalca, kljub dogovoru, da je vračunan v ceni polaganja (normalna poraba lepila je med 2,5-4 kg/m2, pri nas obračunana količina porabe pa 525 kg pri 100 m2 položene površine); - pri stopnicah je posebej zaračunal polaganje obrob, kar ni bilo v skladu z dogovorom... G. Kuneju smo poslali specifikacijo našega plačila z očitanimi napakami pri delu in mu plačali še približno toliko (del plačila jc prejel v gotovini med samim delom), kot je bila prvotno dogovorjena cena polaganja, čeprav je ta, glede na kvaliteto opravljenega dela, po naši presoji, še vedno previsoka. G. Kunej ie, še preden je prejel specifikacijo in naše plačilo, ne glede na drugačen dogovor, pri podjetju Allimex int., d.o.o., vzel del naše še neizdobavljene kopalniške opreme, ne da bi nas o tem obvestil oz. nam opremo dobavil. Sedaj pogojuje dobavo te opreme s plačilom svojega malomarnega dela in to po cenah, ki niso bile predhodno dogovorjene, pač pa po cenah, ki jih je določil on sam in so milo rečeno oderuške. Z eno besedo, po najinem mnenju nama je že plačano opremo kratkomalo neupravičeno odtujil (kot bi rekli pravniki, po domače pa bi se reklo ukradel). Spoštovani bralci Gorenjskega glasa, če iščete pečarja, ki zna odlično računati za slabo in malomarno delo ter je namazan z vsemi mogočimi "žavbami", potem je g. Kunej vaš pravi naslov. • Marko Tršan CAFE BELVEÜERE GLASBENI KLUB Nad Vilo Bled na Bledu Sobota, 24.8. ob 21. uri: MTDNIGHT EKSPRESS BLUES BAND blues skupina vas bo navdušila s svojim zvokom in izraznostjo Info. & rezervacije: (064)741-181 (13h-21h) Odobrena posojila za malo gospodarstvo Odobrenih 59 posojil Sklada za malo gospodarstvo je za dolgoročna posojila razdelil 956 milijonov tolarjev, na voljo je še 444 milijonov tolarjev. Kranj, avg. - Na razpis je do zato bodo spremenjena v dol- 22. julija prispelo 305 vlog za posojila Sklada za razvoj malega gospodarstva, ki je sredstva dobil iz privatizacijske kupnice, za posojila pa so namenili 1,4 milijarde tolarjev. Upravni odbor bo v začetku septembra razdelil še nekaj posojil, sklad pa bo predvidoma septemba objavil nov razpis. Na razpis, ki je bil objavljen sredi aprila, je prisplo 305 vlog, od tega je bilo 44 nepopolnih in jih niso vzeli v obravnavo. Od 261 popolnih vlog je sklad do 22. julija 258 vlog posredoval v obravnavo bankam, trije prosilci pa se morajo še odločiti, pri kateri banki bodo kandidirali. Banke so doslej obravnavale 97 vlog in jih 74 podprle, 23 pa zavrnile. V nadaljnjo proceduro gredo seveda lahko le vloge, ki jih ugodno rešijo banke, saj sklad za razvoj malega gospodarstva v razpisu sodeluje le s tretjino sredstev, banke pa z dvema tretjinama. Od 74 vlog, ki so jih banke podprle, je upravni odbor sklada pozitivno rešil 59 vlog. Vloge, ki jih banke niso podprle, imajo še eno možnost, kajti če posamezne vloge niso podprli v eni banki, jo pošljejo še v drugo, če pa je tudi ta ne podpre, je tudi sklep upravnega odbora sklada negativen. Z doslej odobrenimi vlogami so za dolgoročna posojila namenili 956.641.411 tolarjev od skupno 1,4 milijarde tolarjev. Za kratkoročna posojila pa zanimanja ni bilo, goročna. Ker je pri bankah še 61 vlog, je sklad razpis zaključil, vloge pa bo še enkrat obravnaval v prvem tednu septembra. Od 162 popolnih vlog jih je 49 prišlo iz ljubljanske regije, 31 iz savinjske, 29 iz obalne, 27 iz goriške, 24 iz dolenjske, 23 iz pomurske, 22 iz gorenjske, 17 iz zasavske, 13 iz kraške, 13 iz podravske, 10 iz koroške in 3 iz posavske regije. Prosilci so se v največ primerih odločili, da kandidirajo pri Abanki, ki je tudi po ažurnosti in glede na določila pogodbe o namenski vezavi sredstev za kreditiranje malega gospodarstva najbolj izstopala med vsemi bankami. Naj manj krat pa so se prosilci odločili, da kandidirajo pri LB Banki Velenje in pri Probanki Maribor, za ti banki sta se odločila le po dva prosilca. Glede na dejavnost je bilo 93 vlog s področja proizvodnih dejavnosti, s 75 vlogami sledi obrt in osebne storitve, z 48 vlogami trgovina in ostale storitve, s 35 vlogami turizem in gostinstvo, in z 10 vlogami avtoprevozništvo. Med prosilci je bilo največ gospodarskih družb in sicer 151 družb z omejeno odgovornostjo ter 110 samostojnih podjetnikov. m Vse, izved svoji Zaupa 090/41-29 090/42-38 KIMAVrc do o . L| PREROK SERVIS IN PRODAJA VOZIL na% KIA MOTORS SERVIS: Hrastje 145, Kranj, tel.: 064/327-926 AVTO SALON: Sejmišče 5, Kranj, tel.: 064/223-857 SUPER PONUDBA • novi clarus z bogato opremo že za 29.890 DEM SUPER POPUST ZA JEEP SPORTAGE, cenejši za 2.500 DEM Super PRESENEČENJE za sephio Vprašajte pri prodajalcu tel.: 223-857. PREPISI - KREDIT - LEASING - STARO ZA NOVO VIIPROrl Mm m d.o.o., tržiC TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 VAM NUDI POHIŠTVO VSEH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV kuhinje SVEA 30 % sedežne garniture HOJA Ljubljana 15 % mize in stole LIP RADOMLJE 10 % pohištvo GARANT Polzela 25 % • brezplačna dostava po Gorenjskem in Ljubljani • svetovanje na domu • skiciranje • montaža po dogovoru KREDIT + 7 % Vljudno vabljeni v trgovino ALPROM, d.o.o., Tržič ob vhodu v Gorenjski sejem. MESETAR Cene vrtov Če sodimo po cenah, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec za gradbeno in obrtno stroko ter varstvo pri delu ing. Pav«1 Okorn iz Škofje Loke, so na Gorenjskem med cenami flfl različnih območjih precejšnje razlike. Cene vrtov (v tolarjih # kvadratni meter) so najvišje na območju kranjske in škofjeloške upravne enote, najnižje pa na območju tržiške in jeseniške. Bonitetni razred *Kranj,Šk. Loka Območje upravne enote: 'Radovljica *Jesenice *Tržic Vrt 1. 928,40 850,40 725,60 2. 836,00 765,00 653,00 3. 743,00 680,00 580,00 4. 650,00 595,00 508,00 5. 557,00 510,00 435,00 6. 464,00 425,00 363,00 7. 371,00 340,00 290,00 8. 279,00 255,00 218,00 719,20 647,00 575,0^ 503,00 432,0^ 360,00 288,00 216,00 Če so zemljišča na hribovitem območju, se cene lahko znižal0 do 35 odstotkov. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaj' sadja in vrtnin ne debelo naslednje cene (v tolarjih za kilograw * belo grozdje 180 - 230 •jabolka 100-150 * slive 220 - 300 * cvetača 120 - 200 * česen 250 - 400 * kumare 80-140 * krompir 25 - 35 * radič 70-150 * zelena 300 Odkupne cene živine V tržiški kmetijsko gozdarski zadrugi odkupujejo krave, staj: od dveh let in pol do pet let, bike, starejše od dveh let, ^ vole, starejše od dveh let in pol, po cenah, kakršne veljajo o* 10. junija dalje. Cene so odvisne od kakovosti goveda ol-™ razvrstitve v plačilni razred. Poglejmo jihl_ Odkupna cena za mes° 347,98 sit/kg 317,71 sit/kg 302,59 sit/kg 257,19 sit/kg 226,94 sit/kg 181,55 sit/kg _^ * hruške 90 - 220 * marelice 200 - 250 * breskve 70-160 * čebula 45 - 85 * hren 240 - 280 * korenje 90-125 * peteršilj 200 - 300 * špinača 160 * paprika 150 - 200 Kakovostni in plačilni razred I. E2, E3 II. E1, E4, U2, U3 III. E5, U1, U4, R2, R3 IV. U5, R1, R4, 02, 03 V. R5, 01, 04 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 CHEROKEE CLASSE llffIlK 0> štirikolesni pogon servo volan z nastavitvijo po višini zapora diferenciala zadaj bočne ojačitve zračna blazina (US full size) 1 leto garancije za neomejeno število km električni pomik oken in zunanjih ogledal zatemnjena stekla centralno daljinsko zaklepanje široke bočne obloge v barvi karoserij paket dodatne osvetlitve prtljažnik na strehi pokrivalo za prtljažni prostor Alu-platišča (GRIZZLY) 15" x 1/ klima o Motor 2,5 L Cena: 46.882 DEM * Motor 2,5 TURBO DIESEL Cena: 50.362 DEM CHRYSLER LEASING D+8% CHRYSLER KREDIT D+6% Pooblaščeni prodajalec: AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica >r r . n/./i/71S OH :i. 064/715 015, faks 064/715 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak CENTE STARI DVOR ISkofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634-800 EUFOCARD in KMEČKA KARTICA odslej tudi pri nas PESTRA IZBIRA TUDI BELE TEHNIKE CANDY PO KONKURENČNIH CENAH brezplačna dostava ZNIŽA« kAM p OpRFMA VRTNE kOSillNiCE VRTNÍ ÍN ZAÜVaInÍ pROCjRAM CjARcJeNA retaIní sTROJčki Gorenje metaI cvrtníIc vrtIjív Gorenje sodi ZA víno TV VòyAqER TTX 51 cm SENZORskE SVETÍlkE m- KMEČKI STROJI KOVIN OTEHNA NEMOGOČEJE MOGOČE!!! Goren|ska |^Banka Banka ki ste za letos plačali celoletno naročnino, doplačate za ta izlet samo 2.700 tolarjev. Ker je izlet posebej primeren za mlajše in najmlajše, tudi za ta izlet velja: samo 1.500 tolarjev za otroke do 8 let, oziroma 2.100 tolarjev za °snovnošolce od 8. do 15. leta. Zagotovili bomo prevoz z Mobnim avtobusom in luksuzno ladjo, zajtrk in odličen ^rvajev sendvič za popotnico, Union pivo ali ledeni čaj za gašenje žeje ter vstopnico za Minimundus. Prijave Pojemajo tudi naši sodelavci v turističnih društvih po )*°renjskem - kjer Vam bodo pri takojšnjem plačilu oj0škov izleta do vključno 30. avgusta odobrili 5 jStftkov nižjo ceno. Enako velja tudi za prijave + Plačila v malooglasni službi Gorenjskega glasa v branju, Zoisova ulica 1. rM Glasovem izletu v Terme Zreče: z Meteorjem bomo fj^fiti na Pohorje tudi v septembru, v soboto 21. 09. ho°t i1na kopanje v notranjih ali zunanjih bazenih, naš v^čerja s podaljškom za ples, itd. - prispevek za na xC^°dnevnorajžo je 3.750 tolarjev na osebo , za Čla° Gorenjskega glasa (in tudi Vaše družinske ne) 3.200 tolarjev, za otroke samo 2.200 tolarjev. SegaP°vedujemo še en prijeten Glasov izlet: v soboto, 14. bomo zapeljali do Mosta na Soči, s Pianom Deanom pluli po jezeru, si ogledali Kobariški Peli!' Se- ^et Domo zjutraj začeli v Radovljici, se jati skozi Kranj in škofjo Loko na primorsko stran. naročP^ek k stoSkom izleta: 3.750 tolarjev na osebo, za 32nn,e Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj SLa >ev' za otroke samo 2.200 tolarjev, izle? ^ informacije in prijave za katerikoli Glasov oeinJ° lelefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali mE i aIi 064'223 - HI- Poleg osebnih podatkov je ob teiifn la izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in izletom številka? kJer ste dosegljivi, ker pred vsakim tih, y VSJ prijavljene posebej obvestimo o podrobnos-da orí,} m°žnosti vmesnih postankov priporočamo, PocakJ!ti?.vi nayedete tudi, na kateri postaji bi želeli «au Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Drugo srečanje katrc na Bledu in v Bohinju Katre vseh dežel, združite se! Oziroma, bolje rečeno, njihovi lastniki. Katre jih tako vedno pripeljejo tja, kamor želijo. Končno smo tudi katrčarji dočakali svoj klub. Renaultova štirica zagotovo je tako gorenjski kot seveda tudi slovenski narodni avto. Klub resda obstaja samo en mesec, pa vendar ima za seboj že en velik uspeh. Na prvem srečanju, ki se je zgodilo v Žalcu, se je zbralo kar sto avtomobilov, na sobotno srečanje na Bled in v Bohinj pa naj bi po nekaterih pričakovanjih organizatorjev pripeljalo vsaj dvesto avtomobilov. Upamo, da tudi vaša katrca. Torej, v soboto, 24. avgusta, se bo na Bledu zgodilo vseslovensko srečanje voznikov in ljubiteljev legendarnih Renaultovih štiric. Vse skupaj se bo dogajalo na parkirišču podjetja Vezenina Bled, s svečanim začetkom ob pol tretji uri zjutraj. Najprej bo na vrsti spretnostna vožnja, s katero bodo vozniki dokazali, kako dobro poznajo vse katrine muhe oziroma koliko jih pravzaprav ubogajo. Približno ob četrti uri bo tekmovanje v (hitrostni) menjavi rezervnega kolesa, kake pol ure za tem pa še tekmovanje v montaži prtljažnika na strehe katrc. Za vse tiste, ki morda razmišljajo, da bi si poleg katrce kupili še kakšen bolj sodoben avto, bodo za testne vožnje na voljo twingo, clio in pa megane. Po vseh tekmovanjih bo na vrsto prišla še zabava, a ne na Bledu, ampak v Bohinju. Vse Katre se bodo zbrale pod Skalco, kjer se bo od osme ure zvečer odvijal zabavni program, kjer bodo pristali Piloti, in kjer bodo poleg plesne šole Bolero, povezovalke Suzane nastopili še vse bolj popularni GIMME 5. Organizatorji bodo poleg najboljših v vseh tekmovalnih disciplinah nagradili še najstarejšo na srečanje prispelo katro, pa najmlajšo voznico (ki ne bo nujno Katja ali Katrca), kakšna nagrada pa mora seveda ostati še presenečenje. Torej, nasvidenje v soboto! P.S.: Na zgornji sliki je del članstva Katra kluba. Pravzaprav njegov manjši del. Od nastanka fotografije pa do danes se je članstvo seveda neprimerno povečalo. Povečevalo pa se bo tudi v soboto na srečanju katrc, kjer se bodo lahko vsi lastniki, vozniki in pa ljubitelji francoskih damic na štirih kolesih včlanili v družbo sebi enakih. Kot vsak klub ima tudi Katra klub svojo članarino, ki pa se vam bo zagotovo povrnila ob obisku kakšnega avtomehanika, vulkanizerja ali kakšnega drugega mojstra. Člani boste redno obveščeni o vseh novostih ter novih srečanjih, tako da boste odslej še večkrat uživali v pravi damski družbi. Tisti pravi in oni mehanski, ki se ji reče Renault 4 ali po domače kar katra. RENAULT 4 KATRA KLUB Draveljska 44, Ljubljana a 061/612-203 medijski sponzor (MISMIIOGLAS 4. sobotna sreča '96 Kdaj: v soboto, 7. septembra, ob 10.00 Kje* pred Turistično agencijo Odisej na Maistrovem trgu v Kranju Kaj* javna prireditev in televizijsko snemanje 4. SOBOTNE SREČE 96 Kdo sodeluje: * osnovnošolske ekipe v kvizu in spretnosti * Kiki band - Glasbeniki meseca avgusta * pevka Monika Mavric * Plesni klub Urška Kranj Kako* tekmovanje v znanju, spretnosti, glasba, razvedrilo, zanimivosti Zakaj: popestritev dogajanja, predstavitev ponudbe turističnih aranžmajev, bogate nagrade Prireditelji: Turistična agencija ODISEJ, GORENJSKI GLAS, GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ izvedba: voditeljica Beti Valič, koordinacija medijev in producent Drago Papler, kviz in marketing Božena Avsec W jtostielek: GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj^, sobota, 7. 9., ob 21.00 KUPOM: Vprašanje: Naštejte štiri skupne medijske akcije GORENJSKEGA GLASA in GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ? 1. KAM___P___________ 2. GLA_______M_____ 3. GOR_____M_____ 4. SOB____S____ Ime in priimek: Naslov: Kupone vrzite v stekleno kocko pred Odisejem na Maistrovem trgu v Kranju ali pošljite na naslov: Odisej, Maistrov trg 2, Kranj 4000. I PtAVA IAGUNA | NHft HOTELI • APARTMAJI • KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PLAVE LAGUNE NISO DRAGE' Od 24. 8. in 31. 8. pa so še cenejše! B &ATEGOB80JE: od 24. 8. d/üjt od 51.8. d/Uji PavíIjoní BeIIevue 3 V DEM 28^ DEM Hoifl Turísï J8,' DEM J V DEM HoteI DeIKn ín AlbATRos 4 V DEM 17,. DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! CÍTAdolA (2 OSEbi) BeIIevue (5 osEbs) Astra (4 osede) Vile ŠpAdiči (6 ossb) od 24. 8. cl/xljt 49,- DEM tf,. DEM 7V DEM 9»,- DEM od J 1.8. d/djt 99,' DEM 46,' DEM ?V DEM 72,' DEM NOVO V 1996. LETU! * BAZENI VKAMPIH: ULLKA (naturist), ZELENA LAGUNA in BIJELA UVAJA/ * NIŽJE CENE PIJAČ IN A LA CARTE HRANE! * OBNOVLJENI HOTEL ZORNA' INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: . PLAVA LAGUNA, POREČ ^ Tel.: 00385/52/410-101, 4)0-202 A ■L_Fax:451-044_ JM\ UJMO 1 ENERGIJO Pomembna je ozaveščenost V junijski prilogi Gradimo št. 45 smo podali nekaj informacij v zvezi z energetskim varčevanjem in danes s to temo nadaljujemo. Tudi tokrat vam posredujemo konkretne nasvete za učinkovitejšo rabo energije pri gospodinjskih in drugih strojih, novosti z energetskega področja, o klimatskih in ogrevalnih sistemih, s čimer skušamo pomagati pri čim hitrejšem in temeljitejšem reševanju vaših problemov. Junkers - kondenzacijski plinski stenski kotel CERAPUR Plinsko ogrevanje ohranja naše lepo okolje • Primerno za eno- in večdružinske hiše • Najsodobnejša kondenzacijska tehnika omogoča izkoristek preko 100% pri najnižjem obremenjevanju okolja • Okolju prijazno ogrevanje in priprava sanitarne vode od kleti do podstrešja Zastopa: Robert Bosch d.o.o., Ljubljana, področje Junkers, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 ^JUNKERS Bosch toplotna tehnika Racionalna raba energije ni le nekakšna sodobna skovanka, ki jo uporabljajo predvsem zagrizeni varuhi človekovega okolja in njim podobno misleči, temveč v marsikateri driavi postaja sestavni del vsakodnevnega ravnanja ljudi. Spoznanja o preveliki in nerazumni izrabi vseh mogočih naravnih virov, potratni izrabi fosilnih goriv, elektrike in sploh vsega, čedalje globlje prodira v človekovo zavest. Pri nas procesi večjega ekološkega ozaveščanja šele potekajo in lahko trdim, da so še v začetnih fazah. Omenjena spoznanja pa so bila rdeča nit svetovne konference o okolju v Riu in dokumentov, ki so jih po tem srečanju sprejele posamezne države. Podoben dokument z naslovom Agenda 21 za Slovenijo so pred kratkim predstavile slovenske nevladne organizacije pod vodstvom Uma-notera. V tem kratko in jasno napisanem dokumentu je posebno poglavje posvečeno tudi energiji. Varčevanje z energijo, ki ni dana od Boga, torej ni muha enodnevnica, ampak splošna svetovna ekološka usmerjenost. In čeprav alternativni viri energije še dolgo ne bodo nadomestili in verjetno nikoli zamenjali (kakršne so želje nekaterih) fosilnih goriv, je ozaveščenost prvi in najpomembnejši korak k ohranitvi skupnega planeta Zemlja. Zaenkrat imamo samo tega. Razstava o smotrni rabi energije V prostorih Gradbenega centra Slovenija v Ljubljani si lahko ogledate strokovno razstavo na temo Smotrna raba energije v zgradbah in gospodarstvu. Razstava je razdeljena v štiri dele: prvi je gradbeni del, drugi del predstavlja različne načine ogrevanja, v tretjem si lahko ogledate vse tipe gospodinjskih strojev in njihovo delovanje, zadnji del pa ima naslov Pametna hiša in govori o futuristični predstavi energetsko varčne hiše. Razstavo so pripravili različni strokovnjalci in študentje s Fakultete za strojništvo, ZRMK in Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. STROJ ® Pet energij v eni peči Sonce v radiatorjih Da ne boste mislili, da samo v Ameriki znajo izumiti kaj novega, kaj modernejšega, kaj uporabnejšega... Tudi na Gorenjskem, v Dvorski vasi pri Begunjah imamo podjetnega, uspešnega, predvsem pa inovativnega človeka, Franca Stroja. Dvajsetletna tradicija izdelovanja naprav za izkoriščanje sončne in drugih virov energije je njegovo ime ponesla po vsej Sloveniji pa tudi pri naših sosedah, Avstriji in Hrvaški, je znan. Pred kratkim nam je Franc Stroj predstavil nov izum. Gre za tako imenovano Kombinirano peč tip 2001, ki je namenjena za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Z omenjeno pečjo boste lahko sanitarno vodo in vaše radiatorje ogrevali na pet načinov in sicer na trenutno najvarčnejši način s sončno energijo ali pa s plinastimi, tekočimi in trdimi gorivi ter konec koncev tudi z električno energijo. Pri tem je izkoristek peči ne glede na vrsto energije kar 95-odstoten. Kombinirane peči so izdelane iz nerjavečih materialov in imajo 80-milimetrsko izolacijo. Peč z bojlerjem zavzame zelo malo prostora in je tudi enostavna za čiščenje, seveda pa si boste tip in kapaciteto le-te izbrali sami in sicer med pečmi z zmogljivostjo od 10 do 100 kW. Montaža je enostavna, vzdrževanja skorajda ni, vedno pa so vam na voljo fantje iz delavnic Franca Stroja. Kombinirana peč tip 2001 je patentirana tako v Sloveniji kot po svetu, sa] je izdelana po lastni tehnologiji in dolgoletnih izkušnjah na področju ogrevalnih naprav. široko ponudbo izdelkov pa poleg kombiniranih peči dopolnjujejo tudi posamezni tipi peči, bojlerji iz nerjaveče pločevine (kombinirani in navadni), sončni kolektorji, vsa pripadajoča inštalacija, topovi za zasneževanje, seveda pa bodo poskrbeli tudi za vso montažo od 0 do 3000 metrov nadmorske višine tudi s helikopterjem. Pravi naslov za vaše "želje po toploti" je torej Franc Stroj, Dvorska vas 31 c, 64275 Begunje, tel/fax: (064) 733-070 ter mobitel (0609) 631-619. Energija bo tokrat samo za vas. Prostorska regulacija Nova regulacija, ki jo ponuja podjetje STIK iz Mirne Peči, omogoča računalniško vodenje temperature posameznih prostorov. V prostor je vgrajena enota SPE s temperaturnim tipalom. Enota vodi pogone ventilov in ventilatorjev. Vse enote so povezane v računalniški sistem, s katerim poljubno nastavljamo ali spreminjamo želeno temperaturo prostorov. S tako prostorsko regulacijo boste prihranili 30-50 odstotkov energije, pridobili večje udobje, si omogočili zanesljivo delovanje po ugodnih cenah. Ponujajo tri osnovne tipe prostorske regulacije: - regulacija radiatorskega (ali talnega) ogrevanja s termopo-goni na termostatskih ventilih - regulacija toplozračnega ogrevanja in hlajenja (fan coil) s termopogoni na termostatskih ventilih (SPE -klima 1) - regulacija toplozračnega ogrevanja in hlajenja s termopogoni na termostatskih ventilih in stopenjska regulacija vrtenja ventilatorjev (SPE -klima C) Uporabnik se lahko z gumbom odloči za reducirano ali programsko nastavljeno temperaturo, mogoča je tudi vzporedna vezava z okenskim stikalom (odprto okno, zaprt ventil). Z dodatnim večstopenjskim stikalom lahko uporabnik mimo konzole ali računalnika sam zviša ali zniža programirano temperaturo za dve stopinji. Regulacija je primerna za hotele, šole, poslovne prostore in hiše. • M. Kubelj ESTA. Langusova 5 1000 Ljubljana Tel.: 061/125 07 18,125 07 19, 125 07 34 Faks: 061/125 07 33 POOBLAŠČENE DISTRIBUTER VMSOKOKVALiTETNE OPREME PRIZNANIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV Oljni in plinski gorilniki STAR, VISCOSTAR in HL Jekleni kotli OKO Plinski stenski grelniki za ogrevanje - VC ali ogrevanje in toplo vodo - VCW Stoječi plinski kotli - VK z atmosferskim gorilnikom Vaillant J. B.ROM BACH Mehovni, rotacijski in turbinski plinomeri in regulatorji tlaka SERVISNA MREŽA: 55 SERVISERJEV v Sloveniji S področja industrijske energetike zastopamo: SAACKE - gorilniki, L0GST0R R0R - predizolirane cevi, DUNGS, RMG - plinska tehnika in ARI - zaporni ventili za vročo vodo in paro, GOK - oljne garniture €l€KTflOD[ME[iffl(3P VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRA^ 8 BOGDAN PRIMOŽ^ (064) 681 320 Trebija 52 Mobitel: 0609 634-420 4224 Gorenja vas _ 3220ÍTOÍ ETIKS ..... ««^2 VIADRUS U-22: kombinirane litoželezne peči za *°* tekoča in plinska goriva moči od 17 do 5« kW. VIADRUS G-27 In G 100: specialne plinske litozelif* ~: z atmosferskim gorilnikom moči od 15 do 120 kW. B VIADRUS G-300: litoželezne peči za vgradnjo plinskega w oljnega gorilnika moči od 100 do 310 kW. KALOR IN TERMO: litoželezni radiatorji , Garancija za Woielezne elemente 15 let. Zagotovljen serv« Vele prodaja: pog. dobave za trgovina in montažen* i ugodnimi rabati. . , Maloprodaja: gotovinski popusti, plačHo s čeki. ugodi« w ETIKS ŠTORE ■ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK. ~ ZDB - VIADRUS ZA SLOVENK - kovinska predelava in razrez - kovinske mreže za okna - stopnice HENKE ^i§ijTS Cveto Rožič I il jjj^ - GELD d.o.o. Janeza Šmida 15 4270 Jesenice, Slovenija tel.: 064 806-026, fax: 064 806-043 r ± u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA UPRAVNA ŠOLA vpis v 1. letnik informacije: 622-764 INTEGR/^Lj OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Začetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v šolske ustanove. C« vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas vabimo, da kupite blok vozovnic, pesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah z ugodnimi komercialnimi popusti. Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka, vendar morata biti čeka vnovčljiva v enem mesecu. Polletno vozovnico lahko kupite na tri čeke, celoletno vozovnico pa lahko kupite na štiri čeke. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Dijaki z veljavno mesečno, polletno ali celoletno vozovnico našega podjetja bodo deležni 5 % popusta v: % TIBO, računalniški servis, Preduniška 16, Tržič, tel.: 064/53-777 pri nabavi in popravilu Računalniške strojne in programske opreme; \ PAPIRNICA LARAT.C. Deteljica, Tržič, tel.: 064/50-707 pri nabavi šolskih potrebščin; 3- RESTAVRACIJA RAJ v Tržiču, Predilniška 1, tel.: 064/50-691 pri naročilu pizze. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! Vsem upokojencem ob predložitvi zadnjega pokojninskega odrezka bomo od 1. 9. 1996 dalje Priznavali ob nakupu bloka kuponskih vozovnic za katerokoli relacijo na naših avtobusnih linijah 50 % popusta. v *elji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. *v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 4290 Tržič *v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, " v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 1000 Ljubljana 'v Bistrici pri Tržiču v Pandi So veíilü in so majhni • mi smo soBdnil PREVOZI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE v šolskem letu 1996-97 ^3 šolsko leto 1996/97 vam nudimo naslednje vrste vozovnic: ' Mesečne " Polletne * letne "vozovnice JOLLY ozovpice JOLLY veljajo tudi na avtobusih podjetja SAP in na kooperacijski liniji «senice - škofja Loka (Alpetour). ^OSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE: Kombinirano mesečno, polletno ali letno vozovnico za primestni promet ste Pravičeni do brezplačne vožnje v mestnem prometu na Jesenicah oHinSü|jJOVIIKüi GORENC Kranj, Mladinska ul.2 (bivše VINO-PIVO), tel.:064/222-455 M 4fc A# POSPRAVLJA POLETNA fi fl U/ OBLAČILA in OBJAVLJA m*J*^J JQ POPOLNO RAZPRODAJO 4475.; bluze bluze 1976.- A POSEZONSKE KONFEKCIJE W od 23.8. do 31.8. POSEBNO UGODNO AKCIJA NIŽJA CENA ŽEN. BLUZ KVALITETNE ŽEN. BLUZE najrazličnejši vzorci vel. 38-50 bombaž - viskoza HWIHAPA KONFEKCIJA ZA JESEN ZA VAS, SAMO ZA VAS SMO iRUMAViLS f}A()/ TEDEN IZREDNIH NAKUPOV aaq/ SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV "CM /0 24.8. Gorenjska oblačila, Kranj (ž. jakne, kostimi) 26.8. KROJ - Sk. Loka (balonarji, jakne, kostimi) 27.8. LABOD - Novo mesto (krila, bluze, kostimi, jakne) 28.8. ELKROJ - Mozirje (moške in ženske hlače, jakne) 29.8. KORS - Rog. Slatina (suknjiči, hlače, balonarji) 30.8. TRIKON - Kočevje (žen. in moške hlače, suknjiči) 31.8. VEZENINE in ALMIRA (bluze, pletenine) Vse dni v tednu pa bogata ponudba dekliških, ženskih in moških vetrovk od 6900 / 9800 SIT. Določen dan boste za vse blago v blagovnici GOllENC določenega proizvajalca plačali "20% nižjo ceno. Pričakujemo vas Trg. podj. Storžič, Blagovnica Gorenc - Kranj SOBOTA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta pregledna razstava slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez lile inris in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikarka Mira Narobe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so razstavljena likovna dela Slavimirja Mihajloviča in Antona Modrijana, članov likovnega kluba Dolik. KRANJSKA GORA - V Lizniekovi domačiji ie na ogled razstava Lepota čipke iz Železnikov in dobrota aražgoškega kruhka. BLED - V galeriji Vile Nana je na ogled razstava slikarjev hlebinske šole - Josipa Generaliča, Marjana Napana in drugih ter slovenskih slikarjev Jožeta Peternelja-Mauserja in Konrada Peternelja- Slovenca.V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik so na ogled slike akad. slikarja Ferda Mayerja. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava Čebela ljudem. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini pa si lahko ogledate fotografije uradnega fotografa Festivala Radovljica Marka Turka XIII Festival Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja slikar Metod Bohinc. V KašČi na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkihie zaprto. V faleriji Ivana Groharja je na ogled Razstava Sare Nataše ušteršič Plotajs. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Bernarda Šalamon - ornamente s kmečkih skrinj ter Jože Vogelnik sakralno zgodovinsko tematiko v tehniki svinčnikove grafike. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Tržič v NOB od leta 1941 do 1945. V Prfmožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija so na ogled jedkanice -oljke Milana Batiste. KAMNIK - V razstavišču Veronika si lahko ogledate razstavo risb in akvarelov Toma Schlegla Kurbe. Dela, nastala na slikarski koloniji Šutna 96 si lahko ogledate v Hramu Lužar na Šutni. Kiselštajn živi kulturi ZA ODRASLE IN OTROKE Kranj, 23. avgusta - Danes ob 21. uri bo v okviru poletnih prireditev Kiselštajn živi kulturi v Kranju nastopalo Gledališče figur KONJ s predstavo Napravite mi zanj krsto, po predstavi pa bo še projekcija kratkega filma Marka Derganca z naslovom Oči, glej! Jutri, v soboto, bo ob 10. uri običajna otroška matineja v gradu Kiselštajn, na kateri bo tokrat nastopil lutkar Cveto Sever s predstavo Janko in Metka. M.A. POLETNI OTROŠKI FESTIVAL Glasbenik Tone Potočnik v Zabrdu pod Ratitovcem OSNOVNA ŠOLA BISTRICA objavlja delovno mesto UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela 2. september 1996. Poskusno delo tri mesece. Prijave sprejemamo osem dni po objavi razpisa na naslov OSNOVNA ŠOLA BISTRICA, Begunjska 2, 4290 Tržič. I I lil GLRSBEFin ŠOLO TRŽIČ Šolska 2, 4290 Tržič razpisuje prosti delovni mesti: - UČITELJA NAUKA O GLASBI s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in - UČITELJA HARMONIKE s polovičnim delovnim časom, za nedoločen čas Začetek dela: 1. 9. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole. Vloge sprejemamo do zasedbe delovnih mest. MED GLASBO IN TIŠINO Vasica Zabrdo nad Sorico pod Ratitovcem šteje vse skupaj šest hiš. Na višini 1105 metrov je Še do leta 1972 delovala osnovna šola. Ko so jo ukinili, se je iz vasi izselilo še zadnjih nekaj ljudi* Zdaj se življenje spet vrača v Zabrdo. Življenje in glasba, ki jo je sem pripeljal Tone Potočnik, organist, pianist, domačin in ljubitelj planin tod okoli. "Kraju bi rad nekaj doprinesel, v kulturnem smislu, čeprav je težko, ker je pač življenje tukaj zelo kruto in normalno, da se ljudje se ljudje ubadajo s povsem drugačnimi težavami. Pa so vseeno moje tukajšnje delovanje lepo sprejeli. V teh nekaj letih, kar sem tu, sem pripravil že tri koncerte. Zamislil sem si, da bi ljudje prihajali v Zabrdo na koncerte recimo peš, ne maram, da bi prireditve izpadle komercialno. Prvič smo tu izvedli Haydnovo mašo za zbor in orkester, orgle in solista. Ta koncert je bil tudi idealno obiskan. Po njem smo pripravili še nekakšen zabavni program, vaško veselico v starem pomenu besede. Originalne ljudske godce smo po koncertu pripeljali sem, da so igrali za ples in vesel sem bil, ko je po prireditvi prišla k meni neka starejša domačinka, in dejala, da že od vojne sem v teh krajih ni več plesala. Učilnica v stari šoli, kjer je še v začetku sedemdesetih v klopeh sedelo nekaj otrok Zdaj jih ni več, čeprav je vse ostalo tako kot nekoč. Tone Potočnik ima v učilnici orgle. S Kvintetom Sonček, ki s so moji stalni gostje, pa smo lani so izvedli koledovanje, ki je bilo, ker se pač dogaja pozimi, zelo romantično. Gazili smo sneg, pa je bilo kljub za poln razred ljudi. Vedno pridejo, čeprav dogajanj javno ne ne razglašam. V glavnem smo ljubitelje dobre glasbe v drugačnem okolju obveščali ustno. Malo drugačno je moje vključevanje v tradicionalne Groharjeve dneve. Letos se žal ni povsem posrečilo, zaradi strahotnega naliva. Koncert se je začel v cerkvi v Pred kratkim Je bil na počitnicah pri Tonetu Potočniku tudi njegov prijatelj, glasbeni kolega in tudi domačin Janez Lotrič. "Prav zdaj sije zagotovil stalni angažma v Dunajski operi in je trenutno najboljši slovenski tenorist. Tudi on je zelo navezan na te kraje. Prav pred kratkim sva imela tri koncerte na Ptujskem festivalu, kjer je dosegel skoraj nekakšen svetovni rekord, ker je v treh koncertih odpel petdeset najtežjih tenorskih arij. Vsi drugi bi menda omagati že po dveh. Tudi v Zabrdu sva že koncertirala skupaj," je povedal Tone Potočnik gel nadaljeval na Akademiji sv. Cecilije in konservatoriju v Rimu, kjer je na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo ob študijo cerkvene kompozicije diplomiral iz orgel in pridobil licenco iz cerkvene glasbe in gregorijanskega korala. Po petnajstih letih delovanja, pretežno v Rimu, se je vrnil v domovino. Številni koncerti, predavanja na Akademiji za glasbo v Ljubljani na eni strani in Zabrdo s svojo tišino na drugi. "V mojem bistvu je bila vedno prisotna samota. Ko sem se vračal domov, sem pogosto prihajal sem, vedno najprej na Ratito-vec, na goro, ki je nekakšen simbol naše doline, s katero smo domačini zelo povezani. Zdaj tu živim. Urnik na Akademiji sem si prilagodil tako, da vse obveznosti opravim v prvih treh dneh v tednu. Včasih vstanem že ob štirih zjutraj, da sem dovolj zgodaj v Ljubljani. Od četrtka naprej pa sem, če se le da, tukaj. Pravzaprav nisem v popolni samoti. Že dejstvo, da veliko ljudi ve, da sem tukaj, pomeni, da jih tudi zaradi mene prihaja več v Zabrdo. Jaz pa poskušam uskladiti dogajanje in samoto. Tudi to namreč potrebujem, da lahko v miru študiram in se pripravljam za številne koncerte, za delo s študenti. Kadar sem sam, torej delam. Čas si natančno Sorici, po tem pa naj bi se prizorišče preselilo sem, v Zabrdo, pa poslušalci tako rekoč niso mogli iz cerkve, tako močno je deževalo. Sicer pa je bil eden od odmevnejših koncertov tukaj takrat, ko sem sem pripeljal Norino Radovan, trenutno eno najboljših slovenskih sopranistk, in Tiborja Kerekesa, prvo trobento v ljubljanski filharmoniji. Kot trio izvajamo baročno glasbo in septembra bomo nadaljevali tudi s snemanjem plošče. " Tone Potočnik je podiplomski študij klavirja in or- razdelim. Celo napišem s| urnik, ki se ga potem tudi držim. Lepo bi bilo, ko bi vas spet oživela, vendar mi & vseeno, kdo bi bil moj sosed-Tu je namreč le malo hiš, zato bi bilo še toliko bolj pomemb' no, kakšna skupnost bi & ustvarila. Jaz bi si seveda žele' sem gor še kakšnega umetni' ka, slikarja, na primer. Neko; ga, ki mu ta kraj kaj pomeni, k' ne bi bil le tisti običaju' "vikendaš", karšne poznam0 iz drugih vasi." Tone Potočnik, ki se je P° petnajstih letih vrveža v Rim1! - tam je bil tudi najbolj poznani slovenski vodič P° italijanski prestolnici - vrnilv mir škofjeloških planin, ima s* veliko idej. Pravi, da bi jih rad uresničil, a s pravo mer° zmernosti, ke bi rad očuvaj košček "svojega" sveta pre" divjim tempom sodobnega življenja. "Rad bi, da bi r uprizorili opero Gorenjski slavček. To bi bila opera, bi se dogajala v celi vasi, scefljj pa bi se premikala. Orkest/j sicer ne bi bilo, ta del bi i^3^ sam na orgle in klavir. O te*i sem se že pogovarjal s kole# glasbeniki in seveda so vS navdušeni. Pa ne bi šel rad r komercialne poti, namreč d. ljudje pridejo, plačajo vstop*11' no in tako naprej, kar je P; seveda težko, posebej, Če à°ü. prireditev večje razsežnost • Tone Potočnik >. Že do sedaj sem vse, kar s* J dogajalo v Zabrdu, sam °ry niziral in pravzaprav me J6 $(J skupaj veliko stalo, čepr?v j, se vsi gostujoči umetniki ^ povedali honorarjem, p1"1* kot moji prijatelji." L \ Še eno področje glasbe J \ katerim se Tone P°t02V intenzivno ukvarja. >"t'r| yjjO ijanski koral je moje gla <)i področje, za katerega v poskušam najti pravo me? ^ slovenskem prostoru. 1 zvrst glasbe, ki je bila v n?^. prostoru nepoznana, tu j6t<> adi političnih razmer, ke |a$rjfl pač duhovna glasba, S ^ prvih stoletij našega krSÇ ^ va, na kateri pa s'°nicjj3 evropska glasbena traifl i Dosegel sem, da ie &J**p janski koral postal tu,fetjZ3 dmet na ljubljanski fakul■ glasbo. Imam veliko ig &e0 navdušenih študentov, *» v jih tudi že pripeljal Zabrdo, kjer smo vse.._nS]c«' posvetili študijo ^egoflJ* ga korala, ki se sijajno s*^ [O tukajšnjim okoljem, ^ijiH1 nekako sovpada §0\o načrti za življenje VJW'a» ^ bi rad tako preurediL-,,^ imelo vsaj nekaj ljudi nv\. i« da Ena od šestih hiš v Zabrdu, vasi, ki bo morda postala eno od kulturnih središč Gorenjske. tu prenočevati. Mislim. ^ vas eden takšnih o\# kot ustvarjeni za razlicn bene poletne šole." jeri5 M. Ahačič, foto: Lea 26 VREME Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo nevihte. Jutri bo jasno, popoldne bodo pooblačitve z delnimi plohami in nevihtami. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je nastopil prvi krajec ob 5.36 uri, zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo in dež. -Js Stojan jih je imel trikrar c|2o ■ MINISTER PROF. DR. JOŽE OSTERC „ Avgust je sicer mesec, ko si večina naših velmož in "velžena" pomirja živce ter nabira novih moči - v tej sezoni Jih bodo potrebovali še toliko oblj, saj prihaja predvolilni čas. Kljub dopustom nam je uspelo povabiti v oddajo Glasba je Življenje ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prof. dr. Jožeta Osterca. Našim poslušalcem lahko obljubim, da jim inister ne bo le povedal kakšne glasbene, ampak bo tudi zapel. Pojočih Ministrov pa tudi ne slišimo vsak dan... Včasih se je na račun politikov kresalo veliko šal, vicev. Danes je tovrstnega razvedrila vse manj in pravijo, da to ni dobro znamenje. Minister Osterc se je spomnil glasbeno-Politične šale, na račun politika stare garde - Mike Spiljaka. Špiljaka so pri vojakih vprašali: - Kaj si delal, ko si bil mlad? " Ovce sem pasel. ~ še kaj drugega? Verjetno si hodil v šolo? ~Ne, ovce sem pasel in žvižgal sem na piščalko. Pa pravi kapetan desetarju: Piši: Agronomski fakultet, muzičko odelenje! Smeh dela dobro kri in pesem vas reši vseh skrbi, zato poslušajte oddajo Glasba je življenje vsaj enkrat na teden, če vam seveda zdravnik drugače ne predpiše. /a -f <8P = SKODA Volksvvci^en Grou| Tako me je popravila Petra. Hja, ne pa dvakrat kot sem mislil jaz, pa tudi angleška skupina niso, no, če odmislimo, da sta se dva rodila tam. Fantje namreč živijo na Nizozemskem, pravi Alenka... Obema hvala za popravke, saj vesta, kako je z muziko, ko je pa toliko enih glasbenih zvrsti, pa skupin, pevcev, pevk... saj človek ne more vsega imet v glavi. Fantje iz skupine so popularni 100 na uro, je pa tako, da so enim full všeč (najstnice prevladujejo), enim pa zvisijo, kot recimo Janezu, pa še komu... In prav je tako, ljudje smo si različni in kaj bi pa bilo če bi bili vsi enaki. Potem bi na svetu bila samo ena glasbena skupina in vsi bi poslušali samo tisto glasbeno skupino. A ne bi bila butasta scena. Kakorkoli že, ime pa imajo fantje kar zanimiv, če Caught In The Act prevedemo v slovenščino dobimo ujeti pri dejanju (katerem?- se sprašuje Katarina - saj res, kako gre kaj s tvojim gorskim vodenjem), Marija pa se je odločila kar za ujeti na mestu zločina. A so kaj ušpičili, ali ne? Kdo bi vedel? Marija je iz besede CITA našla tudi Tarzano-vo opico brez strešice (kar sami pogruntajte, kako ji je bilo ime), pa tudi center mesta po italjansko bi bila beseda "cita" lahko. No, to slednje še kako dobro vem, ko sem pred dvema letoma divjal za tovrstnimi znaki po Firencah, Pa-dovi in še posebno Genovi. Kakorkoli že, pri žrebanju je največ sreče imela Urška Ciglič, Štefe-tova 28 b, 4208 Šenčur. Počakat dopis pol pa hit k Aligatorji. NOVOSTI Torej tujina : Green Day -Live, Alice In Chains, Inner Circle, Kiss -unplugged, Scarlet, pa malo manj tujina: stari albumi od Bajage, pa njegov live album, live ploščo imajo tudi Bijelo Dugme in sicer posnetke zadnje turnejo iz leta 1987 z naslovom Kamen i željezo, tu je Džordže Balaševič, pravtako live album U tvojim molitvama in ne boste verjeli še en live album tokrat Reške skupine Let 3. To je dvojni album, katerega naslov je Živi ...... (ena zelo vulgarna beseda, čez katero je na naslovni strani cedeja nalepka "odlijepi). Jaz sem odlepil, ampak je res ......, no una zadeva. Še Slovenija: izšel je soundtrack, torej cede z glasbo iz filma Halgato. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE 227: A boste malo polistali, kakšno številjko Gorenjskega glasa nazaj, točno torkovo, no, tistim, ki veste iz glave, to seveda ne bo potrebno. Katera skupina iz Škofjeloškega konca je prejšnjo nedeljo igrala na Diana Festu na Hotavljah. Škofjeločani bi bendu rekli tudi "navkrebr", za kar pa poznamo tudi kakšno drugo besedo (jok, klane odpade). Torej ime skupine dopisnice pa čakam v uredništvu Gorenjskega glasa do srede, 28. avgusta, pripis "Jodlgator". Tako, še odgovorim. Beti P, kako naj človek ve, kateri je novi poster od Pop designa, če pa vse imaš, no, daj mimogrede vpraš pri Aligatorju, kadar greš tja, Nataša, kar se tiče mojega dopusta, je bil kar "deloven" -Strassbourg (bogve a sem prav napisal), Luxembourg, Bruselj, Amsterdam, Pariz, Trbiž, Jesenice, Naklo... Mojca, napisal ti bom, kaj je o relaciji Mare -Aligator napisala Alenka: Če pa gremo še malce k Aligatorju in Maretu, ti povem, da eden na drugega sploh ne vplivata, saj sta kot eno. Če liže sladoled eden, ga liže tudi drugi, pa morda še tretji ali tretja... Tako. Aja. Metallica je jasno razprodana 100 na uro, Katarina, imaš pa karto, če jaz ne bom zbral dosti denarja. Čav... Priznam... Od vseh zadev, ki ph je to poletje objavljalo dnevno časopisje, mi je bila daleč najljubša nadaljevanka o našem gorenjskem rojaku Ni-cholasu Omanu. Kdo ne bi z velikim zanimanjem prebiral življenjske zgode in nezgode čisto tazaresnega graščaka? A ne samo graščaka iz Grimšč - tudi o orožju in Podobnih poslih je govoril. Resda v spominih nekam plaho in zadržano, a marsikdo bi Se zlahka prepoznal, kajti občasno je tudi diplomatu in častnemu liberijskemu konzulu Omanu v kakšnem intervjuju Pogorelo in je naravnost po-vedal, kdo da je vse sodeloval v orolarski aferi. xJn jM" se je bilo zgodilo? Cisto nič. Nihče, ki jih je Oman imenoval, se ni oglasil, nihče protestiral. To je bil pravi Mali čudei, kajti če na Slovenkam samo namigneš na kakšno aotično osebo, se jih protestno oglasi najmanj trideset, od tega Ifi jè dvajset že vložilo toibo. ludi zato je Omana javnost ocenjevala za najbolj skriv-n°stno osebo • aha, graščak Pa veliko ve in marsikaterega v 1Qši sedanji vladi drži na Kratko. V preplahu in strahu. Minule dni pa pride kot strela z lenega sporočilo: Oman ni Vet častni konzul Liberije, slo-***** vlada je sprejela sklepo lemu pooblastil eksekvature gesto slovenske vlade ocenil za predrzno, pravi, da so bili meddržavni komercialni posli potisnjeni v ozadje, kriva pa je državljanska vojna v Liberiji. Vendar pa bo po Omanovih besedah padlo v vodo nekaj načrtovanih poslov, med drugim obnova velike hidroelektrarne v Liberiji in posel s slovenskimi avtobusi..." bil prav užaljen, ko je dejal: kako nas more, Slovence, neki Oman tako vleči za nos? Čeprav nas je malo, Slovencev, sem in tja pa le kdo pogleda na satelistski program, na CNN, recimo, in vidi reportažo o Liberiji. In se drli za glavo, kako krvava vojna divja tam. Kaj se to pravi, da ti gre naša država potrjevati tako zelo sporno pooblastilo častnega Tema tedna Glosa Konzulata ni več Našemu vrlemu graščaku, gorenjskemu rojaku, zadeve res ne gredo na roko... Zdaj mu je še vlada s sklepom odvzela častni liberijski konzulat... Venc' i ""*<·M* ijwvrm, sw 0ÚV7 dü je SPreJela skleP° Nirhmu P°0°lastil eksekvature ^olasu Omanu, kar pomeni, v Sloveniji kot častni konzul ije more v^ predstavljati Liber- ]e SÍ!hla.Je obrazložitev:... llb*r']ski častni "da Zanrt Cw,"n" tl"'"» konzulat ijski' pa sl°vensko škodnJ,°slZm ne b° Pwec °d°valo. Celo Oman, ki je to liber- Pa imamo, kar imamo! Slovenska vlada se je namreč ob koncu julija spomnila, da v Liberiji že nekaj let divja strahovita državljanska vojna, da se v tej nesrečni državi - tako kot nas je pred časom ogorčeno opozoril bralec - da kupiti vsak papir, žig ali dokument in da tudi podelitev naziva raznim častnim konzulom ni nobena izjema: častni konzul je lahko vsak, ki ima denar in se mu tako zahoče. Taisti ogorčeni bralec je konzula Liberije? Saj niso pri pravi... Saj nas podcenjujejo in Žalijo.. Vlada pa vse do konca julija' čisto nič. Kaj se je zdaj zgodilo, da se je odločila za tako potezo, lahko samo ugibamo. Kdo in odkod je pritisnil, da bo naš graščak poslej samo še graščak in najemnik grajske restavracije, za katero ne plačuje najemnine in jo je bil do nedavna dolžan v višini 60 nemških jurjev - kot se danes moderno reče tisočim nemškim markam. To mi pri našem graščaku namreč nikoli ni šlo prav v glavo - kako more en klen in ponosen graščak sploh biti komu toliko dolžan? Saj ima vsak graščak ja denarja kot pečka in se ne bo smešil z dolgovi in tožbami zaradi neplačila ali utaje. Bil pa je še častni konzul povrhu! Te strašne dileme ni pojasnilo niti časopisno nadaljevanje o njegovem liku, življenju in delu. Mar ga novinarji nikoli niso upali vprašati? Seveda ne, ko pa je bil tako skrivnosten in zavit v tančico stoterih skrivnosti - kar je bil sam od sebe povedal, pa četudi nič, je bilo v tej državi zadosti za špico dnevnih poročil in za naslovnice dnevnega časopisja. Nikar gospoda graščaka obremenjevati še z njegovim pufom -potlej pa res ne bo črhnil ne bev ne mev! Novinarji so ga ujčkali kot le kaj, njemu pa je bilo to najbrž strašno všeč. Pa smo se gor in dol crkljali po medijih - le komu mar vzdihovanja enega blejskega turizma, ki se je pridušal, da slavni graščak sploh ne plačuje najemnine. Dal se je slikariti na terasi Blejskega gradu, na taisti terasi, s katere bi ga lastniki v vsaki pravni državi zaradi dolgov prvi mesec poslali nekam.. A pri nas se tem rečem drugače streže. Pri nas je najmanj pomembno to, kdo se izogiba plačilu - še pa še pa je važno, kaj bo Oman povedal o orožarski aferi. O tisti aferi, o kateri se že tako ali tako vse ve. Tudi brez Omana so proniclji-vi novinarji že vse izvedeli in vse tudi že napisali. • D.Sedej RADICO* 2fl Uit OOfíM GUKSEU! OD 26. 8.-31.8. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. MAGIC VISION - NA NA HEY HEY 2. VALENTINO KOCIJANČIČ DJ - POIŠČI ME '96 3. LUKONE - Cl GIRA IN GIRO 4. NO MERCY - WHER DO YOU GO 5. SLO DANCE PROJECT- MED ZVEZDAMI 6. NO ONE - TAKE ME HIGH 7. NEW/CHIMIRA - YOU'RE SO VAIN 8. E.T. - SVE BIH DALA DA ZNAM 9. 2 FABIOLA - l'M ON FIRE 10. NEW/ELLA - IZA PONOČI 11. PLAYAHITY-1 LOVE THE SUN 12. DR. KREATOR - IN YOUR MIND 13. 740 BOYZ - PARTY OVER HERE 14. NEW/IRENE CARA - ALL MY HEART 15. TANYA MONIES - KILLING ME SOFTLY 16. NEW/IMPERIO - ATLANTIS 17. FOURTEEN - ANOTHER CRACK IN MY HEART 18. SLO ACTIVE - SVET STRASTI / SREČA NA VRVICI 19. BORIS DLUGOSCH - KEEP PUSHIN 20. NEW/ALLY AND JO - HOLDING YOU 21. NEW/JUSTINE EARP - OOLA LA LA 22. FARGETTA - THE BEAT OF THE GREEN 23. NEW/MISS EJOY - HEY MISS BELIEVER 24. ROBERT MILES - FABLE 25. NEW/E. SENSUAL - CHECK ME OUT 26. ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 27. GALA - FREED FROM DESIRE 28. Tl. PI. CAL - WHY ME 29. NEW/DJ SCOT PROJECT - U 30. NEW/SOUL FOOD - DISCOGNOSIS LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. HIP HOP BOYZ - THE PARTY GOES TONIGHT 2. GARY BARLOW - FOREVER LOVE 3. KELLY FAMILY -1 CANT HELP MYSELF 4. PELE - VSE TISTE NEŽNOSTI 5. KINGSTON - KO BO PADAL DEŽ 6. BORIS - U DOBRU I ZLU 7. GIMME 5 - MESTO ROŽ 8. DOMINIK KOZARIČ - NI JE TAKE 9. BELINDA CARUSLE - IN TOO DEEP 10. PETER ANDRE AND BUBLER RANXS - MISTERIOUS GIRL 11. NEW/UNIQUE II - BREAK MY STRIDE 12. NEW/MARK MORISON - CRAZI 13. NEW/TONY CETINSKI - 23. PROSINAC 14. NEW/AGROPOP - ZAPLEŠIMO NA MIZAH 15. NEW/IMNER CIRCLE - DA BOMB TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Ponovno en lep pozdrav vsem prijateljem Tržiškega hita iz studia, kjer skupaj z vami oblikujemo, oz. smo jo, lestvico naj glasbe Radia Tržič in to prav na ponedeljek, 19. avgusta. V ponedelejk smo skupaj uživali (upam, da ste) ob dobri glasbi "čvekih", poslušali nekaj glasbenih novosti in seveda, kar je najvažnejše, podelili štiri lepe nagrade, ki jih tokrat prejmejo: nagrado AVTA LESCE prejme Ana Osredkar z Vrhnike. Nagrade trgovine PEPELKA iz Radovljice pa prejmejo: Vanja Beguš, Tržič; Marjan Blažek, Lj. Vič; Viki Ambrož, Jesenice. ČESTITAVA!!! ČAO Vesna in Dušan Lestvica: I. Sonce mojih dni - SIMONA & SLAPOVI (1) 2.1 love you baby - PANDERA (5) 3. Atlantida - GIMME 5 (2) 4. Življenje je kot igra - ANJA RUPEL (novo) 5. Where do you go - NO MERCY (3) 6. Party goes tonight - HIP HOP BÒYS (novo) 7. Ain't just another story - CAUGHT IN THE ACT (novo) 8. Sem takšen (ker sem živ) - FARAONI (6) 9. Get down - BACKSTREET BOYS (8) 10. Summer is crazy - ALEXIA (7) II. You look like trte sun - 2 COLORS (14) 12.1 give you my heart - MR. PRESIDENT (10) 13. Body and soul - MAGIC FORCE (15) 14. Ni je take - DOMINIK KOZARIČ (9) 15. Only with you - BLUE SYSTEM (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 26. avgusta. KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. GREMO V LIFE V DOMŽALE RADIO KRANJ, 28. avgusta, od 17. do 18. ure oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter En lep počitniški pozdrav! Zadnja letošnja počitniška oddaja GREMO V LIFE bo spet v sredo, 28. avgusta, ob 17. uri. Slavko vam bo razkril vse jesenske skrivnosti, ki se bodo dogajale v LIFU. Poleg dobre glasbe pa vas tudi v tej oddaji čaka kar nekaj lepih nagrad, seveda, če boste z nami na frekvenci 97,3! Nagrade poklanjajo: JEANS CLUB PETRIČ IZ KRANJA (kavbojke BLUEMOON), PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč (2 pizzi in pijači) GORENJSKI GLAS in DISCOTEKA LIFE iz Domžal. KUPON V LIFU bi rad videl(a) gosta: Moj naslov: Kupone pošljite na dopisnici na: Radio Kranj, 4000 Kranj TVS 1 9.30 Videostrani 9.55 Otroški program 9.55 Radovedni Taček: Ime 10.10 Jakec in čarobna lučka, risana serija 10.20 Anne Chatel: Živalske pravljice - Sinice in hudobna vila 10.40 Pod klobukom 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.35 Krivokljun in žgolička, ameriški film 12.20 Aspice, qulsquis ades - Kdor si že tu, poglej, glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 15.05 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 16.00 Reka upanja, 7. del francoske nadaljevanke 16.50 Ognjena moč, 14. del angleške dokumentarne serije 17.20 Otroški program: Operacija strogo zaupno, koprodukcijska nanizanka 17.50 EP, videostrani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Slovenski magazin 18.35 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija, 4. oddaja 21.00 Romarjevo darilo, angleška dokumentarna serija 21.50 Turistična oddaja 22.05 Včeraj, danes, jutri 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Šport 22.45 Obsedenost, nemško-francos-ki film 0.45 Sova 0.45 Večni sanjač, 9. del ameriške nanizanke 1.10 Poročila 1.15 TV jutri, videostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.05 Tedenski izbor 12.05 Trdnjavske igre, francoski kviz, 4. del 13.25 Mostovi 13.55 Senca dvoma, ameriški ČB film 18.00 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capo-distria 19.30 Na vrtu 20.00 EPP 20.05 Dajmo, Trabant, nemški film 21.40 Sobotna noč 23.40 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.55 Spot tedna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan Planet 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev izdelkov 12.45 Vi deostrani 15.10 Spot tedna 15.15 Ljudje na položajih, ponovitev 16.15 Angel na moji strani, ponovitev ameriškega ČB filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe, ponovitev ameriške risane serije 19.00 Chick Korea, ponovitev koncerta 20.00 Paris, 5. del ameriške serije 21.00 Nagrada, ameriški barvni film 23.15 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.45 S kamero na potepu 0.15 Spot tedna 0.20 TV prodaja 0.40 CNN poroča POPTV 10.00 Highlander, ponovitev nanizanke 11.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 12.00 Obraz tedna, ponovitev 12.30 ITC Magacin, ponovitev 14.00 Dnevnik Anne Frank, ponovitev filma 16.30 Argument, ponovitev 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Most na reki Kwai, film 22.30 Razprtije, ameriška nanizanka 23.30 Par asov, film 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 Ž11.00 Moj pvi video o naravi, otroški in mladinski program 12.00 Vera in čas 13.00 Policaji in lopovi, ponovitev filma 14.35 Pekel na kolesih, film 16.15 TV Prodaja 16.30 Benetke pozimi, film 18.00 Materija: Med kristalom in kaosom, dokumentarec 19.00 Poročila 19.10 TV Prodaja 19.30 Saltv, 17. del 20.00 Ženska brez zgodbe, film 21.45 Poročila, ponovitev 22.45 Boston pops, ponovitev 23.45 TV Prodaja 0.05 Lovec na glave, film 1.45 Video kolaž HTV1 10.30 Vesoljska ladja, ameriški barvni film 12.00 Dnevnik 12.20 Briljantina 13.05 Korčulan, Marco Polo, dokumentarna oddaja 13.50 Vrtnar na balkonu 14.00 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, serija 15,10 Poročevalci sveta 16.35 Poročila 16.45 Beverly Hills, 90210, nanizanka 17.35 Melrose Plače, nadaljevanka 18.25 Kriv je blues, dokumentarna oddaja 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.05 Ukradeni dom, ameriški barvni film 22.40 t-rvaška spominska knjiga 23.30 Dnevnik 23.10 Polnočna premiera -Zgodb« Ruth Rendell, angleška na-faljavanka HTV2 18.10 TV Koledar 18.20 Ruska mafija, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaški operni pevci 20.35 Vidikon iz Splita 21.40 Dubrovniška glasbena poletja 22.40 Od duha do duha, dokumentarna serija AVSTRIJA 1 12.55 Šport: Formula 1 14.05 Blossom, ameriška humoristična serija 14.25 Princ z Bel-Aira, ameriška humoristična senja 14.50 Nick Foley, ameriška humoristična serija 15.40 SeaQueast DSV, ameriška pustolovska serija 16.30 Beverly Hills, 90210, ameriška najstniška serija 17.15 Melrose Plače, ameriška serija 18.00 Nogomet 19.00 Sketch-Up, nemška humoristična serija 19.25 Money Maker 20.00 Šport 20.15 O, ti moja Avstrija 22.10 Boomer - Napad na Hollywood, ameriški akcijski film 23.35 Thunder II, italijanski akcijski film 1.05 Chucky -Morilska lutka III, ponovitev 2.25 Melrose Plače, ponovitev 3.10 Beverly Hills, 90210, ponovitev 3.55 Blossom, ponovitev 4.30 Njegova tajnica AVSTRIJA 2 11.10 James Bond - Goldfiner, britanski akcijski film 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlati most, nemška melodrama 14.50 Gnus, nemška komedija 16.05 Race across America 16.30 Dežela in ljudje 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.00 Pogiedi od strani 20.15 Odvetnica, 3. del nemškega kriminalističnega filma 21.40 Čas v sliki 21.50 Vse je komedija, veseloigra 23.25 Čas v sliki 23.30 Gola dejstva, ameriška komedija 1.05 Pogledi od strani 1.10 Človeška strast, španski film 2.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet - otroška lestvica 19.40 Glasbeni spoti 19.50 TV prodaja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok -2 20.07 Top spot 20.10 Poročila 294. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel -13. oddaja 20.35 Srebrni olimpijci spet doma 21.10 Aktivne počitnice z Jonathan d.o.o. v Portorožu 21.25 EPP blok - 3 21.30 Odprti ekran (ponovitev) 21.40 Kamera presenečenja: jadranje za Nandy Ipavec 21.55 Dopustinški utrinki: Hotel Grad Mokrice 22.00 TV prodaja 22.05 Modna revija: Tekstilna šola Kranj 96 23.05 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 103. oddaja 00.05 Nočni zabavno erotični program 1.35 Z vami smo bili... nasvidenje 1.36 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Pod Psnakovo lipo 18.45 Razstava barvnih fotografij naš planinski svet 19.03 Risanka 19.20 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Teiemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Teiemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani LOKA TV Spored je objavljen na videostraneh. IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev: Zajček Jaka 19.25 Top spot 19.30 Kronika, ponovitev 19.50 TV prodaja 19.55 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Eko minute 20.45 Video boom 40: Glasbena lestvica slovenskih izvajalcev 21.45 Kitaro na ramo, ponovitev 22.35 Video strani 23.15 Erotični film 00.25 Top spot 00.30 TV prodaja 00.35 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.00 Večerni zabavni program na Gorenjskem sejmu 19.30 Večerni program: Večno mladi s Stojanom Lavtarjem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz in 95 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13.30. Ob 13.45 bomo, kot je za prvi del današnjega programa že v navadi, najprej govorili o lahkotnih napotkih, povezanih z zdravjem. Nadaljevali bomo z glasbo, tisto najboljšo slovensko zabavno glasbo. Ob 14.30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, polna prijetnih melodij, zabave in dobrih nagrad. Osrednjo informativno oddajo Spremljamo in komentiramo, s poudarkom na tržiških dogodkih, pripravljamo ob 15.30 V prihodnost se bomo zazrli preko Horoskopa ob 15.50. Ob 16.10 bodo sledila Obvestila, nadaljevali pa bomo z oddajo Deutsche Welle poroča ob 16.30. Tudi glasbene Želje poslušalcev bomo izpolnjevali. Svoj Brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Vola-rič ob 18.40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.15 Glasbeni gostje: PILOTI 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Moja je lepša kot tvoja, oddaja iz NZ glasbe 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC -novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes In jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program PCP KINO CENTER OTVORITEV DVORANE PREDVIDOMA V SREDO, 28. AVGUSTA STORŽIC amer. odštekana parodija TAJNI AGENT 000 ob 17. in 19. uri, amer. srhlj. ČAROVNICE ob 21. uri ŽELEZAR amer. akcij, spekt. ERASER ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer. trill. IZVIRNI STRAH ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. kom. PERISKOPE DOL! ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA Zaradi pranavljanja dvorane ni filmskih predstav! ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav! TVS 1 9.30 Videostrani 9.500troški program 9.50 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 10.15 Sredi galaksije zavij levo, 14. del avstralske nanizanke 10.40 Martha Graham, portret plesalke 11.35 Atlas človeškega telesa, ameriška izobraževalna serija 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Naša pesem '95: Mešani pevski zbor Revoz Novo mesto 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.30 Videostrani 14.35 Karaoke, razvedrilna oddaja 15.35 Nedeljska reportaža 16.05 Dlan v dlani 16.20 Poletje v školjki II, slovenski film 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Po domače 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 21.50 Rdeče in črno, 1. del angleške nadaljevanke 22.50 TV Dnevnik 3, Vreme 23.00 Športni pregled 23.50 Sova: 23.50 Nevarne obline, ameriška nadaljevanka 0.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 0.55 Poročila 1.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.00 Euronews 13.10 Tedenski izbor 13.10 Angleška glasbena lestvica 14.00 Videšpon 14.45 V vrtincu 15.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 16.15 Pasje poletje 16.55 Na vrtu 17.25 Bled: Finale mednarodnega hokejskega turnirja, prenos 20.66 EPP 20.05 National geographic, ameriška dokumentarna serija 20.55 Očetje in sinovi 21.55 Brianovo življenje po Monty Pythonu, angleški film 23.30 Mednarodno plesno tekmovanje v LA in standardnih plesih, reportaža 0.00 Avtomobilizem: Gorsko hitrostna dirka za DP, repotaža z Gorjancev 0.30 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 14.10 Spot tedna 14.15 Nagrada, ponovitev ameriškega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 19. del sinhronizirane risane serije 18.00 Kojot Carlo, ameriški barvni film 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodič, ponovitev 20.00 Lucan, ameriška nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 23.00 Karma, oddaja na meji 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 8.00 Pink Panter, risanka 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi 13.00 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Formula 1: Spa Francorch-amps, neposredni prenos 16.00 Razprtije, ponovitev nanizanke 17.00 Otroci brez gnezda, ameriški barvni film 18.30 Lois & Clark: Nove Super-manove dogodivščine 19.30 24 ur 20.00 Vran, ameriški barvni film 22.00 Na sever, nanizanka 23.00 Formula 1, ponovitev 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Otroški in mladinski program: Nas pet 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Ženska brez zgodbe, ponovitev barvnega filma 14.30 Kosec, ameriški barvni film 16.20 Benetke pozimi II, film 18.00 Vera in čas - ponovitev 19.00 Dnevnik 19.10 TV prodaja 19.30 Angeis -ponovitev 20.00 Nori Jack, film 21.45 Poročila, ponovitev 22.00 Prehod, film 23.20 TV prodaja 23.40 Video kolaž HTV 1 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir m dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Istra iz sedla, dokumentarna oddaja 15.15 Oprah show 16.00 Skrita kamera 16.20 2.4 otroka, angleška humoristična nanizanka 17.10 Poročila 17.15 To ne more biti ljubezen, ameriški barvni film 18.50 Zajčkove zgodbe, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška -Dežela prihodnosti 21.00 Cro etno festival, posnetek iz Neuma 22.40 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Dnevnik 23.35 Vodič dobrega seksa, angleška dokumentarna serija 0.00 Poročila HTV 2 12.55 Video strani 13.10 TV koledar 13.20 Nedeljsko športno popoldne: Peta hitrost 13.50 Formula 1, prenos iz Spaja 16.00 Jet ski, reportaža 16.15 Vidikon, ponovitev 17.00 Narava glasbe, dokumentarna oddaja 18.20 Klasična glasba 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Velikani jazza, dokumentarna serija 21.10 Očetovo maščevanje, ameriški barvni film 23.10 Mare nostrum croaticum, dokumentarna serija AVSTRIJA 1 12.05 Miracle beach, ameriška komedija 13.30 Formula 1 16.20 Šogun Mayeda, ameriško-japonski pustolovski film 18.05 Gola pištola 1/2, ameriška humoristična serija 18.30 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.05 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 21.05 Igra življenja, nemška serija 21.50 Čas v sliki 21.55 Drugače vprašano 23.00 Slava mojega očeta, francoski film 0.45 Thunder II, ponovitev italijanskega akcijskega filma 2.15 Gola dejstva, ponovitev ameriške komedije 3.50 Obsojeni na življenje, ponovitev ameriškega filma 5.25 Biševo - Svetloba v kamnu, dokumentarni film AVSTRIJA 2 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.25 Ljudski miti, dokumentarna serija 14.55 Romanca v Benetkah, avstrijski ljubezenski film 16.30 Wildlife: Obmorske lastovke, dokumentarni film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19,00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Polet 285 - Drama s talci, ameriški triler 21.45 šport 21.55 Columbo, ameriška TV kriminalka 23.25 Čas v sliki 23.35 Šport 0.25 Obsojeni na življenje, ameriška melodrama TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni spot 9.10 Tržiške plesne karaoke 9.50 Mini pet - otroška lestvica 10.20 Še so dobre gostilne: Na restavraciji 10.27 Top spot 10.30 EPP: 29. prireditve "šuštarska nedelja '96" 10.37 Utrip tržiške Šuštarske nedelje '95 (ponovitev) 10.47 Narodnozabavni spoti 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila 294. (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 13. oddaja 11.25 3. mednarodna tekma na rolkah - Tržič '95 (ponovitev) 12.12 Narodnozabavni spot 12.15 EPP blok 3 12.20 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 103. oddaja 13.20 Z vami smo bili... nasvidenje 13.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.22 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Rl M (1. del potopisne oddaje) LOKA TV Spored je objavljen na videostraneh. ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.22 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Teiemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja, zabav- KINO no nedeljsko popoldne 18.40 Mini 6 19.00 Teiemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 Eko minute, ponovitev 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 jjj izmenjave 21.00 Potovanja 21.2° Video boom 40, ponovitev; Glasbe na lestvica slovenskih izvajalc«v 22.20 Top spot 22.25 TV prodaja 22.30 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodrj napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.0° Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Ho* ne znam domov 8.50 EPP 9.2« Novinarski prispevek 9.50 EP" 10.50 EPP 11.00 Po domače nj> kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrj' niče, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPr 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPr 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.2" Prelepa Gorenjska - Begunje 16.5" EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.5» EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kram 18.50 EPP 19.30 Večerni program ' Glasba po izboru Tomaža Zavrla 24.00 Zaključek programa Rad'8 Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 n« UKV stereo 88,9 Mhz. ... Današnji dan bomo na našem rad začeli bolj zgodaj. Pozdravu iz studj* ob 10.00 bo sledila oddaja S v Tržičan. Ob 11.40 bomo nekaj rnjn£ namenili vsem ljubiteljem novih do* ivetij. Pripravljamo vam namreč °° dajo Potuj z menoj. Točno opoldn6' torej ob 12.00, se bomo sprehodili P. Tedenskem mozaiku in pregled'8: vse pomembnejše dogodke, ki »Jj se v naši okoliic zgodili v pretekien tednu. Ob 12.10 vas vabimo, ° prisluhnete Nedeljski duhovni ^\ li, ki jo je tudi tokrat pripravil dr. P«j»' župnik iz Bistrice. Obvestilom bosw lahko prisluhnili ob 12.50. Ob 13.101» čas za Osmrtnice in zahvale, m° ebitne Glasbene čestitke pa zavr» mo ob 13.20. Za prijeten kon^j delovnega dne na radiu Tržič pa j*, ob 14.30 poskrbela oddaja Kolovr* domačih. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 M'jjJJ vrtiljak 11.00 Mali oglasi 1*^. Osmrtnice, BBC, voščila 13.0CI deljska tema 14.00 Voščila IjS Dogodki in odmevi 16.00 VoSÇ' 17.00 Nedeljski klepet 18.00 MIJE za ljubitelje resne glasbe 19.00 u Amerike RŽIRI 8.00 Napoved programa .ama zgodovinski spomin 9.15 A^Vnjo tema 10.00 Kmetijska oddaja JJJS Minute za narodnozabavno Q^ino 11.00 Škofjeloški tednik H-40.«^ 12.00 Nedeljska duhovna misel i*:n8 Čestitke 13.30 Nedeljsko P°P°«20 16.00 10 poletnih komarjev i'jJj Nedeljsko srečanje 19.30 Odp<>v programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji prograr" ^ Duhovna misel, svetnik dneva ta Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos maše 10.00 Reportaža 12.15 °e^(4S in pozdravi naših poslušalcev QÍ, Slovencem po svetu in dom°v, ^ misijonska oddaja 18.30 vec.(l). oddaja 19.40 Za najmlajše p ,nih šalce 19.50 Verska oddaja i<%40 postaj 20.15 Radio Vatikan* K-Naši svetniški kandidati 2\^^0^ ralna glasba 22.00 - 5.30 glasbeni program CENTER OTVORITEV DVORANE PREDVIDOMA V SREDO, 28. AVGU J STORŽIČ amer. odštokana parodija TAJNI AGENT 000 ob '»^p ŽELEZAR amer. akcij, spekt. ERASER ob 18.30 in 20.30 un " ^ amer. trill. IZVIRNI STRAH ob 18. in 20. uri DOVJE amer. r« ORANGUTAN V HOTELU MAJETIC ob 19.30 uri ŽIRI amer » ^ PERISKOPE DOL! ob 18. uri, amer. drama ZADNJI PLES ot> 2U.f & TIGER amer. film POROTNICA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA £ ^ prenavljanja dvorane ni filmskih predstav! ŽELEZNIKI Ni "" predstav! ___' Odprte strani- POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Z ekologijo je kril; po eni strani je Postala nuja, po drugi zahteva, dejavna uveljavitev njenih spoznanj številna odre-kanja, do katerih pa zlepa ne pride. Ko reČem zlepa, mislim na prostovoljno odlo-JW posameznika ali večjih družbenih skupin, od družine prek krajevnih skupiti, občin in držav, vse do planetarne skupnosti. Ekološke katastrofe namreč na Priznavajo med nami dogovorjenih meja; Posledice eksplozije v Černobilu se niso °Zirale na sicer vsemogočno voljo sovjets-*eSa politbiroja, segle so na vse strani neba, tez vse meje, čez Ural v Sibirijo, čez Baltik Skandinavijo, čez Karpate v srednjo r°po... Ev Da ne bo nesporazumov, opredelimo še e*krat, kaj ekologija pomeni. Pomeni °esedo in govor (logos) o "hiši" (oikos), vedo o odnosih organizmov do okolja, v katerem živijo ali so vanj postavljeni. Ko sja bih prva človeka umeščena v ta svet, jima je bilo naročeno: "Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in Bospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se ubijejo na zemlji!" (1 M z 1,28) Če se danes vprašamo, ali in kako 5ta izpolnila to naročilo, je odgovor na dlani: izpolnila sta ga in to t(*ko Ze[0t da gre vsem s^paj ie slabo. "Podvreči si" cel svet in "gospodovati" vsem živim bitjem - to so Velike besede. A zdi se, da jih je človek vzel preveč dobesedno. s£ušal si je podvreči ta svet, od Mojzesa prek Marxa in Freuda do Einsteina (vsi so bili Židje!) • če imenujemo samo avtorje Prelomnih idej, ki so jih njihovi učenci bolj ali manj zvesto in z v*č ali manj navdušenja udejanjali. Gospodovati vsem živim bltJemje pomenilo predvsem gospodovati drugim ljudem - tako, da nh prisiliš, da se ravnajo po dekalogu ali tako, da spoznaš njih naravo in se ravnaš po zakonitostih ekonomije, lastnega telesa in nle§ovih nagonov ali po spoznanih zakonitostih vesolja. Človek je bil torej v izpolnjevanju božjega naročila tako a°sleden, da je ogrozil samega sebe, svoj obstoj v svetu. (In ne udi sveta samega; ta je bil pač pred njim, pet dni ali milijarde let, je ^vsezadnje vseeno.) Je to kazen za izvirni greh ali gre za napako načrtu? Za tako vprašanje nismo pristojni, še manj zmožni aSovora. Lahko pa - in moramo! - se vprašati, ali in kaj moremo Ekologija med zapovedjo in poslom storiti, da svoje zgrešeno ravnanje popravimo. To je spoznal peti Žid, nemško-ameriški filozof židovskega rodu Hans Jonas (1903-1993), v svojem glavnem delu Načelo odgovornost (1979). Telegrafski povzetek njegovih misli: doslej sta bila predmet moralnih zapovedi (Mojzesovega dekaloga) le odnos človeka do Boga in njegov odnos do drugih ljudi; skrajni čas je, da postane moralni predmet tudi njegov odnos do okolja (narave). To bi bila "enajsta zapoved", katere osnutek bi se lahko glasil takole: Prizanašaj drugim ustvarjenim bitjem, kolikor moreš, in nečistuj okoli sebe, da boš še dolgo živel v deželi, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog! To je eno. Drugo je staro spoznanje, da se moralnih zapovedi ne bi nihče držal, če ne bi bilo za njimi ustreznih sankcij. Tako je treba moralno normo prevesti še v pravno, v zakon. Izkušnje t.i. razvitega sveta kažejo, da postane ekološka drža učinkovita šele potem, ko je enkrat predpisana. Tedaj je tudi poslovno zanimiva. Dokler se odlaganje odpadkov ne uredi s predpisi, na urejenih odlagališčih, bi jih večina odlagala po starem ljudskem "načelu": "Kar za vodo jih pelji!" Nobeno podjetje ne bi zgradilo čistilne naprave, če ne bi tega od njega zahtevali. Kajti vse to je strošek, in to velik! Hkrati postane za nekoga, za urejevalce odlagališč in graditelje čistilnih naprav, velik posel. O ekologiji kot poslu je beseda v tokratni Gorenjski. S posebnim poudarkom na možnosti gradnje čistilnih naprav, ki so razmeroma poceni: rastlinskih čistilnih naprav, kompostiranja odpadkov, ipd. Čistilne naprave sicer veljajo za zelo drage. Postale so del posla in v zakup jih je vzel ustrezni lobi; ta onemogoča tiste, ki bi hoteli proizvajati drugače in bolj poceni. Eden od slednjih pravi, da ima težave, ker je prepoceni!? Naj bo tako ali drugače, v tem uvodniku želimo opozoriti predvsem na načelno plat zadeve in hkrati z njo na spoznanje, da načelo ostaja zgolj zahteva na papirju, dokler nima moralne teže, pravne sankcije, tehnične rešitve in poslovne uspešnosti. Bodimo tedaj načelni tudi v poslih. GORENJSKI GLAS / stran 29 / Kranj, 23. avgusta 19% Ekologija kot posel Ekologija vse bolj postaja posel, vendar Gorenjci na tem področju nismo pretirano zagnani, čeprav lahko trdimo, da je to posel prihodnosti. Pri iskanju ekoloških podjetij, ki ponujajo poceni rešitve, namreč na Gorenjskem nismo imeli srečne roke, obe smo namreč našli v Ljubljani. Za obe je značilna inovativnost, posluh za naravne metode, obe pobirata nagrade tudi v tujini, sledita ali celo prehitevata razvoj v svetu. Ko ekologija postane posel, postane pomembna seveda cena. Brez sprejemljive cene pač ni posla, če so stroški s čiščenjem odpadnih voda in predelavo odpadkov previsoki, so reke še naprej zasvin-jane, odpadki pa romajo na smetišče, nemara tudi črno. Velik ekološki problem v Sloveniji so denimo prašičje farme, okrog katerih neznosno smrdi, saj gnojevko spuščajo kar v ogromne jame. Za farmo v Rakičanu so pred leti izračunali, da bi mehanske Čistilne naprave veljale kar devet milijonov mark, tako velikega stroška pa seveda ne prenese nobena farma. Zato gnojevka ostaja v jamah. Podobno je seveda tudi pri vseh drugih odpadkih. Cvetoč posel zato ekologija postane takrat, ko se ujame s ceno, ki jo onesnaževalec zmore plačati. Tudi pri nas to vse bolj postaja pravilo, saj ni več denarja za drage naprave. Prihodnost imajo zato poceni rešitve, naj se vsi tisti, ki prodajajo drage, še tako borijo za obstanek na trgu. Če imajo danes še težave tisti, ki ponujajo poceni rešitve, saj težko prodirajo na 'razdeljeni' trg, je to samo dokaz, da pri nas še ni zmagala ekonomska pamet. • M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Tina Doki INTERVJU prof. dr. Danijel Vrhovšek Rastlinske čistilne naprave delujejo po vzoru močvirja Delujejo brez strojev, brez elektrike, po Sloveniji jih je petnajst, še nobene na Gorenjskem. V ljubljanskem podjetju Limnos se pod vodstvom prof. dr. Danijela Vrhovška ukvarjajo s postavljanjem rastlinskih čistilnih naprav, ki so bile lani razglašene za ekološki izdelek leta, prejele so mednarodno srebrno priznanje Spim. Limnos je prvo slovensko podjetje, ki je dobilo ekološki projekt Heurece, sodelujejo v projektu Phare, ukvarjajo se tudi z določanjem pretoka v malih vodnih elektrarnah, z zaščito jezer, ki jih je v Sloveniji kar 80, skratka z vsem, kar sodi na področje voda. "Kaj sploh so rastlinske čistilne naprave?" "Na kratko lahko rečem, da so prenos naravne tehnologije pod kontrolirane pogoje. Narava se že štiri milijarde let sama čisti z močvirji in stoječimi vodami in človek je že sorazmerno zgodaj spoznal to učinkovitost narave. Že Maji in Azteki so imeli močvirja za čiščenje odpadnih voda. Egipčani so pili vodo med plavajočimi rastlinami v Nilu, saj so vedeli, da je tam čistejša. Škoti so že v prejšnjem stoletju svoje odpadne vode vozili na močvirja in jih čistili. Vse reke se končajo v obliki močvirja, narava sama poskrbi za čiščenje. V Nemčiji so leta 1960 to začeli izkoriščati pod kontroliranimi pogoji. Izkopali so jame, položili folijo, dali nazaj zemljo, posadili rastline in skozi ta sistem speljali odpadno vodo ter jo tako očistili. Napravili pa so napako. Mešanice, skozi katere je tekla voda, so bili pregoste in naprava se je mašila. Angleži so kasneje naredili bolj grobe mešanice, skoznje pa je voda tekla prehitro. Vendar, stvari so se razvijale v pravi smeri, nove mešanice so kasneje zagotovile učinkovito čiščenje. Danes po svetu deluje že nekaj tisoč teh naprav, največ jih je v Evropi, tudi v Avstraliji, na Kitajskem, Tajskem, skratka po vsem svetu so v silovitem razvoju." "V čem se kaže njihov razvoj?" "V izboljšanju učinkovitosti rastlinskih čistilnih naprav. Če imate dovolj površine in globine, potem ni problem očistiti voda,« saj že pregovor pravi, da je voda čista, ko preteče tretji kamen. Toda, zemljišče je drago, zato vsi poskušamo na čim manjšem prostoru doseči čim večjo učinkovitost. Spreminja se dolžina in širina bazenov, vrste rastlin, mešanice, njihovo kombinacijo prilagajamo različnim odpadnim vodam."* "Princip čiščenja je torej povsem nar-aven?" "Rastlinske čistilne naprave delujejo brez strojev, brez elektrike, zato odpade možnost, da ne bi delovale. Izkopljemo bazen, ki je globok 60 do 100 centimetrov, ga izoliramo z nepropustno glino ali vse pogosteje s folijo, nanjo pridejo mešanice peska, mivke, zemlje itd, na vse to pa posadimo različne rastline. Voda na enem koncu priteka, na drugem očiščena odteka." "So najbolj zahtevna stvar rastline?" "Ne. Njihov pomen je precenjen, najbolj pomembna je ustrezna kombinacija globine, širine in mešanic." "Kakšne rastline zasajate?" "Najpogosteje trs, to je močvirska rastlina, ki je razširjena po vsej Sloveniji. Uporabljamo pet, šest različnih vrst rastlin, vse so domače, avtohtone, običajno takšne, ki so najbližje mestu čiščenja." "Rastline v bistvu opravljajo prezračevanje?" "V svoje telo akumulirajo del hranilnih in strupene snove, skrbijo tudi za prezračevanje. V globini ustvarjajo cone s kisikom in cone brez kisika, kar omogoča," da se naselijo bakterije, ki pod različnimi pogoji razgrajujejo snovi. Vloga rastlin pa ne sme biti precenjena, saj prispevajo samo petino k celotnemu čiščenju in vedeti je treba, da teh 20 odstotkov pozimi odpade, čeprav kisik še prihaja v globino, vendar ne v tolikšni meri, zato morajo biti naprave temu ustrezno večje. 80 odstotkov oziroma glavni del čiščenja pa opravijo bakterije v mešanici, kar je pravzaprav podobna kot v vseh čistilnih napravah, razlika je samo v tem, da tam plavajo v vodi, pri naših napravah pa so v mešanici." "Kakšne so slabosti teh naprav?" "Danes so vse praktično že rešene, čeprav nasprotniki še vedno kažejo na tiste v Nemčiji, ki so se mašile. Mašenje zdaj rešujemo z mehanskim čiščenjem pred vtokom v sistem in s filtrirnimi močvirji, kjer se zaustavijo grobi delci. Nasprotniki so nam očitali, da te naprave smrdijo, kar ni res, saj voda teče deset centimetrov pod površino. Prav tako ni res, da se do pasu ugrezneš v blato, saj so to mešanice peskov in traktor lahko mirno pelje čez. Očitali so nam komarje, epidemije, kar dvakrat ni res; prvič, ker na površju ni vode, ne more biti komarjev, in drugič, ker so rastlinske čistilne naprave izredno učinkovite v odstranjevanju različnih baktrij, fekalnih, patogenih itd, kar za druge čistilne naprave ne velja. Naše so prav pri tem izredno učinkovite, saj očistijo 99,99 odstotka bakterij." "Kdaj ste v Sloveniji začeli postavljati rastlinske čistilne naprave?" "Razmišljati smo začeli leta 1983, leta 1987 pa smo postavili prvo v Selnici pri Mariboru. Vendar zaradi banalnega razloga ni zaživela. Leta 1989 smo pilotno postavili v Ajdovščini, pri obstoječi čistilni napravi in z njo dosegli izjemno spodbudne rezultate. Danes je po Sloveniji 15 rastlinskih čistilnih naprav." "Je kakšna na Gorenjskem?" "Ne. Projekte smo napravili za Nemški Rovt, vendar ni bil uresničen, pogovarjali smo se tudi za Šobčev bajer. Rastlinske čistilne naprave so namreč zelo primerne za kampe, hotele, restavracije, kjer so obremenitve sezonskega značaja ter ob sobotah in nedeljah, v Italiji jih zdaj postavljamo predvsem za takšne objekte. Načrte smo napravili tudi za kočo pri Triglavskih jezerih, vendar so postavili mehansko napravo. Razširile so se namreč govorice, da bomo posadili neke japonske rastline, kar je neumnost, saj vedno posadimo rastline, ki so najbližje in prilagojene klimatskim razmeram. V Avstriji naravne čistilne naprave postavljajo na 1.700 metrih nadmorske višine, v ZDA, Kanadi jih postavljajo ob planinskih domovih, pri nas pa so postavili betonsko, ki jo poganja elektrika. V Italiji, v Parmi in pri Padovi zdaj postavljamo štiri precej velike naprave, vse več zanimanja je na Hrvaškem, zlasti v Dalmaciji, za naše naprave se zanimajo v Belgiji, v Španiji, na Portuglas-kem. V Sloveniji pa so nas precej zaustavili." "Kako si to razlagate?" "Naše naprave so sorazmerno poceni, z njimi se malo zasluži, nasprotujejo pa predvsem tisti, ki izdelujejo drugačne naprave." "So vaše naprave primernejše za manjša naselja?" "Primerjalna študija, ki sta jo financirala ministrstvo za znanost in tehnologijo in ministrstvo za okolje in prostor, je pokazala, da so naše naprave cenejše za odpadne vode, ki jih povzroča tisoč ljudi, nad tem številom pa so cenejše druge. Seveda pa je to zelo groba ocena, saj zemljišče včasih ni tako drago, drugje pa je potrebno od daleč napeljati elektriko. Rastlinske čistilne naprave so zelo primerne tudi kot dopolnilno čiščenje, če obstoječe čistilne naprave ne delujejo dobro, saj učinkovito očistijo strupene odpadne vode. Postavili smo jo že za izcedne vode s komunalne deponije v Dragonji pri Piranu, drugo pa pri novi deponiji Lubevč pri Idriji, ki pa je še niso odprli, in dve pri ljubljanski deponiji. Trdim, da so to za izcedne vode edine in najbolj učinkovite čistilne naprave, zato imajo veliko prihodnost, saj je po Sloveniji nešteto črnih in drugih deponij. V primerjavi z drugimi se namreč ne ustavijo, če nenadoma pride do velike koncentracije težkih kovin in pesticidov, saj pri naših napravah njihovo učinkovanje zmanjša zadrževalnik' Poleg tega se strupene snovi zadržijo v naših sistemih, po desetih, petnajstih letih jih je potrebno le izprazniti in odložiti kot posebni odpadek ter napolniti z novo mešanico. Pn drugih napravah pa se strupene snovi -e razgradijo in gredo naprej. Kot prvi na svetu pa smo na ljubljanski deponiji sestavili dva zelo učinkovita sistema za sanacijo starih deponij. Zasadili sm° topole, ki so zelo učinkoviti pri oddajanju vode, srkajo jo iz deponije in oddajajo v zrak, strupene snovi pa se nabirajo v njih. Izcedne vode pa čisti rastlinska čistilna naprava« očiščena voda se prek namakalnega sistema vrača za zalivanje topolov. Tako smo ustvaril' zaključen hidrološki cikel in ga kot prvega postavili na osmih hektarih ljubljanske deponije. Mislim, da ima veliko prihodnost, ker je poceni in ker ni odvisen od človeške malomarnosti. Izcedne vode bodo namr^ odtekale še desetletja, kdo bo skrbel za to, # še za obstoječe čistilne naprave slabo." "Kakšne so pravzaprav vaše inovaciji. rastlinskih čistilnih naprav?" "Predvsem v tem, da smo povečali števil^ bazenov. Usedalnik oziroma zadrževalna najprej opravi mehansko čiščenje, v bistvu je to greznica. Voda nato teče skozi filtrim1 bazen, v katerem je groba mešanica ter rastline s plitvimi in močnimi koreninam'' Ta bazen je najbolj izpostavljen mašenjj1' zato smo v njem napravili nekaj inovacij- *^ njega voda teče v čistilni bazen, kjer se opraV1 večina čiščenja, pogosto uporabljamo verti; kalni tok, ki je izjemno učinkovit p*1 odstranjevanju amonijaka. Posajen je 2 rastlinami, ki imajo veliko biomaso in s tefl1 sposobnost akumulacije snovi, ki jih želim0 odstraniti. Na koncu je bajerček, kjer s° posajene plavajoče in močvirske rastline, 0 primer lokvanji, in je bolj za okras." "Koliko zemljišča potrebujejo^^ naprave?" "Dolgo so nam očitali, da potrebuje^ velike površine. V Nemčiji predpisujejo P , površinskih metrov na prebivalca, v Ang^ tri, v novejšem času nekateri trdijo, d"3 sposobni očistiti na pol površinskega n^ _ Na podlagi našega znanja in izkušenj la^. rečem, da gospodinjske odpadne vode o tirno na dva do dva in pol površinskega me zemljišča. Za naselje z 200 prebivalci torej pomeni 500 površinskih metrov, to Pa > gradbena parcela. Druge čistilne naprave potrebujejo približno en površinski meter prebivalca, razlika torej ni tako velika. "Skrbite nato za napravo, vite?" la "Zagotavljamo, da bo v enem letu dof^L zahtevane normative, v tem času s^ :0-zanjo in izobrazimo nekoga za ravnanje z: Po potrebi jo kasneje tudi vzdržujemo. "Čistilne naprave so predvsem vj**?^ t naši predpisi že tako strogi, doJ^J^ so naši predpisi že tako strogi postavljali v manjših naseljih?^ "Pri nas so bile lani uvedene obremenjevanje vode, zbirajo se v obči takse ..... —_»J v" 0 1 držijo če imajo programe sanacije, denar zau sicer gre državi. Takse se bodo progrés j povečevale, tako bo onesnaževalci PrlS1 J ^ sanirati svoje odpadne vode. Mislm1^ ljudje sploh ne vedo, da jim k0"10"^-podjetja zaračunavajo to takso, da se n nsko zbira denar za čiščenje odpadnih vo >Q ga občine ne bodo pametno porabile, % pobrala država. ,oSiej Pri postavljanju čistilnih naprav so ^ imela prednost res večja mesta, toda Z* ' ^ se moramo, da ena do dve tretjini odp ^ vod nastane na podeželju. Poseljeno ^ razpršena, v Sloveniji je približno b vasi, zelo malo, le 120 čiščenje odpadnih vod." pa ima N E R V U arija Volčjak Zoran Simič Kompostirati je moč vse Organski odpadki, odpadno lubje, gnojevko na farmi v Stični, industrijske odpadke itd, vse je moč predelati v organsko gnojilo. Ljubljansko podjetje Biokrog je staro štiri leta, vendar se Zoran Simič s predelavo odpadkov ukvarja že od leta 1983. Razvil je lastno tehnologijo kompostiranja, ki je bila lani razglašena za ekološko tehnologijo leta, Medalji pa je dobila na sejmih izumov in Patentov v Nuerenbergu in Ženevi. Kompostiranje je naravni proces, Simičeva skrivnost Je v ustvarjanju Idealnih pogojev, da mikroorganizmi začno opravljati svoje delo. Praktično dokazuje, da je kompostirati "ioč vse, končni izdelek je organsko gnojilo. '^Kako to, da se ukvarjate z odpadki, gtorda zato, ker ste kemik?" "Ne vem. Bolj bo držalo, da sem po naravi Gorenjec, težko mi je karkoli vreči proč. Že tako se mi to zdi škoda, če pa ta stvar hkrati Zastruplja mene in druge, je škoda toliko večja." jPravite, da mora biti krog sklenjen?" "Od tod ime firme Biokrog. Vse je treba Porabiti, izkoristiti vse ostanke iz proiz-vodnje, kmetijstva in vseh drugih dejavnosti." ■ '^Odpadke predelujete v organsko gno-lüSiJia kakšen način?" S tehnologijo kompostiranja, ki je naša lastna. V primerjavi z drugimi so obratovalni broški zelo nizki in učinek velik." '^bistvu je to naravna metoda?" "Naravna, ustvariti pa je potrebno idealne Pogoje. To je naraven proces, ki ga opravljajo mikrporganizmi, mi jih pri tem le spodbuja-in jim dajemo idealne razmere. Tako ***o kompostiramo kup stvari, za katere v učbenikih piše, da se ne dajo, da se jim je tfeba pri kompostiranju izogibati." "Kako spodbujate mikroorganizme, je skrivnost vaše tehnologije prav v tem?" "Malo je že. Ce razumeš globoko bistvo tega procesa, torej kaj mikroorganizmi potrebujejo za življenje, so to temperatura, vlaga, kisik in razmerja med hranili. Sicer pa to velja za vso naravo, bistvo narave je uravnoteženost. Saj vas noben zdravnik ne more pozdraviti, če spijete liter žganja vsak dan, če jeste neuravnoteženo hrano, brez vitaminov, rudnin. Tudi človek potrebuje vse, delo, veselje, zadovoljstvo, da je srečen, če ti nekaj manjka, nisi srečen. Tudi mikroorganizmi so živa bitja, tudi zanje to velja, uravnoteženost je globoko bistvo vsega." "Za vašo metodo kompostiranja ste dobili kopico priznanj?" "Po izboru ministrstva za znanost in tehnolgijo, Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze inovatorjev je bila naša tehnologija kompostiranja leta 1995 razglašena za ekološko tehnologijo leta. Nagrade smo dobili tudi v tujini in sicer leta 1995 srebrno medaljo na sejmu izumov in patentov v Nuerenbergu in letos bronasto medaljo na sejmu izumov in patentov v Ženevi." "S čim in kdaj ste začeli?" "Leta 1983 sem začel z lesnimi ostanki, ki smo jih predelovali v brikete, v gnojila in substrate za kmetijstvo in vrtnarstvo. Naslednja stvar je bilo sodelovanje z Dinosom, pri raznih specifičnih ostankih, kakršna so denimo električni kabli. Ko jih vzamejo iz uporabe in običajno čistijo tako, da jih zlože na kup in zažgejo, s tem onesnažujejo ozračje, ostanek pa je baker ali aluminij in železo. Ta problem smo rešili tako, da smo kable najprej v posebnem mlinu zmleli v droben granulat in ga ločevali na sitih. Tako Ob prašičjerejski farmi v Stični so ogromni bazeni gnojevke. .f^pi-to* kompostiranja je organsko organ^.,stVa" sta. Ena je Čenpc^A 8noJ»» kjer so na vhodu zajam proizvodnja v;gjjg ( o—ivjvi au na vhodu Željam- ven westavine in garantiramo tisto, kar pride orjpad/U8a Pa je kompostiranje industrijskih da ko Povezano je s vprašanjem, kaj se mPostirati. Po naši ni nobenih zadržkov, Po naši Vse, £>~" .metodi mikroorganizmi predelajo Vrhjjij^111^0 odpadke pri predelavi usnja na Le»- ' Jer imajo z niimi velike teža1 imajo z njimi velike težave. Po se h """J" * "J""1 olja inc aaJ0 kompostirati razna odpadna okoije vr - ^ ze^° obremenjujejo naše nÜhova • onesnaževalci so mlekarne, nag načSlr°ia Se da Prekrasno predelati na ko "•post tem «c te? Je guma' te8a še ne znamo, s da» vse caniSmo ukvarJali, verjamem pa, da se * se Qa " Ena redkih stvari, ki se ne da smo dobili posamezne sestavine, ki smo jih vračali v proizvodnjo." "Kako preprost postopek?" "Vsi postopki, ki so dobri, so preprosti. Z razvojem postopka je ogromno dela, ko pa prideš do konca in ga nekomu pokažeš, reče, kako je to preprosto. Najnovejša stvar, s katero se ukvarjamo, so tekoči odpadki, predvsem gnojevka živalskih farm in izcedne vode čistilnih naprav. Pri gnojevki rezultate že imamo, vnaprej se nameravam posvetiti čistilnim napravam. Poglejte, za gnojevko smo najprej imeli tri filtre, mehanskega, kemijskega in biološkega, zdaj smo zadnja dva že združili in tako postopek poenostavili." "Zelena alternativa Vas je poklicala, da razrešite problem z gnojevko na farmi prašičev v Stični, ko ste me danes pripeljali sem in pokazali, kaj delate, sem lahko dodobra spoznala, kako hud problem je to za domačine. Ogromni bazeni gnojevke ob farmi neznosno smrdijo, kako ste se lotili predelave gnojevke?" "Blatu iz lagun, kakor pravimo ogromnim bazenom gnojevke, smo dodali takšne dodatke, da je začel kompostirati, kar pomeni, da ima že več kot 50 stopinj Celzija, s tem se uničijo tudi patogene bakterije. To ni bilo enostavno, direktor farme nam ni verjel, različni strokovnjaki so mu govorili, da se tega blata ne da kompostirati, ker je pregnito, mrtvo, nima več energije. Ni mogel verjeti, vsak dan je nekajkrat prišel pogledat." "Kdaj ste začeli?" "Pred mesecem. Blato smo iz lagun potegnili z bagrom, kar je zdaj tam, smo naredili v nekaj dneh." "Kdaj bo postopek končan?" "Do konca septembra, nastalo bo organsko gnojilo, primerno za kmetijstvo in vrtnarstvo. Farma ga bo prodajala kmetom, vrtnarjem, vrtičkarjem." "Tega blata je v lagunah še veliko?" "Težko je oceniti, mislim, da ga je 50 do 100 tisoč ton. Dnevno lahko predelamo 700 ton, dodatke pripravimo na Škofljici, jih pripeljemo s kamioni in mešamo v pravilnem razmerju, dodajamo mikroorganizme, hranila in druge potrebne sestavine." "Na Škofljici kompostirate lubje in druge lesne odpadke?" "Ki so se na Hojini žagi nabirali desetletja, več kot desettisoč kubikov jih je bilo. Zdaj smo tam v glavnem že pospravili, v enem letu, in dovažamo jih že od drugod." "Pri Vaši inovativni žilici lesnih brike-tov ne izdelujete več?" "Znanje smo izkoristili za briketiranje vinske trte, ki se po vegetaciji obrezuje, na Primorskem se začne že decembra, pri nas, ko izgine sneg. Predelali smo nakladalno prikolico, jo zožali, da je primerna za vinograd, prilagodili smo spodnji del za pobiranje, traktor jo vleče in pobere prav vse vejice. Vozimo jih v mlin na terenu, ki jih zmelje v dva do tri centimetrske palčke, da kamion doseže nosilnost in ne vozimo zraka. GORENJSKI GLAS / 31. stran / Kranj, 23. avgusta 19% Odpelje jih v briketarno, kjer izdelamo brikete. Čudovito nadomestilo oglja za žar so, na vinski trti pečena riba ali meso je izredno okusno. Za pokušnjo smo izdelali 500 ton briketov, vso potrebno opremo imamo, do sezone rezanja, torej do decembra jo bomo zmontirali. Lesu vinske trte dodamo rožmarin in druge naravne dišave, ko se meso peče, dobi zelo dober okus in ostane sočno. V briketih namreč pustimo 12 odstotkov naravnega soka, ko žari, vlaži meso, medtem ko je oglje suho. V Dalmaciji ribe pečejo na vinski trti le za najboljše prijatelje, saj vejic ne moreš spraviti. Mi pa iz njih naredimo trden kos, ki dolgo ostane." "Prav zanimivo, kje vse dobiti ideje?" "Veste, ne morem se peljati mimo kupa smeti, ne da bi pobrskal in pogledal, kaj je v njem." "Vsepovsod po Sloveniji so velik problem komunalni odpadki?" "Ogromen problem, tudi na Gorenjskem jih imate, zelo velikega v Radovljici. Tam že sodelujem, ker imajo ločeno zbiranje odpadkov, smo organski del odpeljali in predelali v kompost." "Vaši postopki niso dragi?" "Za razred smo cenejši, primerjave pravzaprav sploh niso možne. Projekte, ki sem jih videl za nekatere prašičje farme, sploh ni moč uresničiti, tako dragi so. Mi imamo zdaj v Stični dva filtra, mehanskega in kemijskega oziroma biološkega, ko se eden ali drugi nasiti, gremo v kompostiranje in nastavimo novega. Filtri so zgrajeni iz drugih industrijskih odpadkov, kar pomeni, da nič ne stanejo." "Vfiltrih ostanejo tudi strupene snovi?" "Vse ostane v filtrih, ker pa je dušika v amonijski obliki mnogo preveč, bo ostal v naši predčistilni napravi." "Kakšen je odnos ljudi do Vašega dela, Vam verjamejo?" "Verjamejo takrat, ko se prepričajo. Z dejanji. Kokošji gnoj je huda nadloga, smrdi daleč naokrog, asfalt smrdi še tri dni, čeprav ga spereš. Nihče ne verjame, da ga je moč odstraniti, dokler tega ne napraviš. Ko gre skozi naš stroj, pride ven dušik v humusu in smradu ne zaznaš več." "Cel kup priznanj imate, imate kakšno podporo na ministrstvih?" "Nimam kaj dosti stikov. Svoj krog sodelavcev imam, strokovnjake, ki mi pomagajo pri posebnih problemih, vendar ne v okviru ministrstev. Recimo, strojev, ki jih potrebujemo, ne moremo kupiti, ker takšnih ni, narediti jih moramo sami. Vem, kaj potrebujem, približno si ga predstavljam, nato pa potrebujem strojnika, da mi ga skonstruira. Naša dejavnost je zelo interdisciplinarna." "Zaradi tega verjetno tako zahtevna?" "Žilico že moraš imeti in intuicijo ter precej izkušenj. Zbrati moram specifična, konkretna znanja posameznih vej, ki se tu prepletajo. Izdelava organskega gnojila jc splet biologije, kemije in agronomije, nič n pomaga, če sem kemik in biolog, saj mi mora agronom povedati, da je to, kar sem naredil uporabno. Preden nekdo kupi organsk gnojilo, mine od prvega stika leto dni. Večji odjemalci, kot je Cinkarna Celje, naredijo analize, rastne preizkuse, pooblaščena firma zanje primerjalno preizkusi deset različnih gnojil, tak preizkus traja vsaj tri do štiri mesece. Šele nato se odločijo in našega že prodaja Cinkarna." "Svoje prodaje nimate?" "Ne, ker se ne moremo ukvarjati z vsem, nismo trgovina. Kdor pride k nam, da lahko naloži in odpelje." "Denar Vas v bistvu torej sploh ne zanima?" "Sam po sebi sploh ne." GORENJSKI GLAS • 32. STRAN Petek, 23. avgusta 19# EJGA Po dolgi in mrzli zimi gorenjske ceste dobivajo ponovno urejeno podobo. lSMtft} In nekateri asfaltirajo tako vneto, da zaasfaltirajo tudi tisto, kar ne bi smeli. QQgZQ Tako usodo je doživel del škofjeloških odtočnih jaškov, ki pa ob intervenciji mojstrov ponovno postajajo to, kar naj bi bili. ISfltfJ Sicer pa ejga ugotavlja, da so mojstri zaasfaltir-ali cesto le do tam, do kamor se vozi župan. Mpff^ Povsem druga pesem pa je v Kranju, saj je točno pred županovo hišo na mestu, kjer naj bi bila cesta, le ena sama luknja. TsfUtK\ Da ne bo kdo govoril, da je bog (beri župan!) samo sebi brado ustvaril. WWE\ Minuli konec tedna pa se je zgodila tudi Zbiljska noč. WUWa\ Obljube po ognjemetu, kakršnih smo vajeni od organizatorjev podobnih prireditev, so se tokrat uresničile. ISKUfA Po invaziji dian se bo zgodila Še invazija katrc. VHICtFA Ob tem se lahko vprašamo, ali smo Gorenjci ljubitelji nekoliko starejših avtomobilov prostovoljno ali pa smo v to prisiljeni. Zrcalce, zrcalce ob cesti povej, katere najlepše v deželi so tej. Lastniki dveh večnih avtomobilskih rivalk diane in katrce so se očitno odločili, da dajo Gorenjcem presoditi, katera od obeh je bolj gorenjski avto. Diane so se minuli konec tedna zbrale na Hotavljah, katrce pa se bodo ta konec tedna zbrale na Bledu in v Bohinju. Dianarji se imajo očitno za viteze, saj so odigrali znano alko, katrčarji pa bodo na Bledu menda menjavali kolesa. Pa ne zato, ker do Bleda vodi tako slaba cesta, ampak samo za šport... Očitno se slovenski lastniki avtomobilov iz polpretekle Zgodovine še kar naprej neutrudno združujejo, saj smo po klubu hroščar-jev, pa spačkarjev dobili še klub katr-čarjev. Če smo na kakšen klub pozabili, se iskreno opravičujemo... Srebrna BrigiW srebrni Andral sl v torek med mn°l co navijačev s sVç mi grli zlila " lepo količino P}JJ, In ker v časopisi? w spodobno delati1 klame za alkojm pijače, vam NS| tokrat postreg" sliko Brigite v T<>1 cah... Pardon, Z žicami. S tistim], 1 jih je ob prihodu' Atlante na letM prinesel Gai) Štraus. Tisti Gaj?' ki je zamenjal o ga... EJGA ALPETOUR potovalna agencija Nemogoče je mogoče... Pa je. Povsem mogoče, to vam zatrjuje naš Foto Ejga... Fantje so pravi, mišice (preverjeno) prav tako. Gorenjski sejem je mimo, Kovinotehna je pospravila vse tisto, kar ni uspela prodati, pri pospravljanju prodajnih pultov pa fanta na sliki menda nista sodelovala. Verjetno ju je nastop preveč utrudil... objavlja TARIFA ZA PREVOZ POTNIKOV V LINIJSKEM CESTNEM PROMETU Razdalja v km Cena v SIT Razdalja v km Cena v SIT do 5 140,00 76-80 780,00 6-10 170,00 81 -85 820,00 11 -15 200,00 86-90 870,00 16-20 230,00 91 -95 930,00 21-25 270,00 96 - 100 970,00 26-30 320,00 101 -105 1.020,00 31 -35 370,00 106-110 1.050,00 36-40 440,00 111 -115 1.110,00 41 -45 500,00 116-120 1.150,00 46-50 530,00 121 - 125 1.200,00 51 -55 560,00 126 - 130 1.230,00 56-60 620,00 131 - 135 1.260,00 61 -65 670,00 136 - 140 1.300,00 66-70 700,00 141 -145 1.340,00 71-75 740,00 146-150 1.400,00 Za linije daljše od 151 km, se obračunava na vsakih 10 km še 100,00 SIT. A. DOPLAČILO ZA DIREKTNE IN HITRE LINIJE RAZDALJE V KM DIREKTNE LINIJE V SIT HITRE LINIJE V SIT do 150 150,00 140,00 151 - 250 180,00 150,00 nad 250 200,00 180,00 B. PLAČILO ZA PRTLJAGO POTNIŠKA PRTLJAGA NESPREMLJANA PRTLJAGA CENA V SIT 140,00 RAZDALJA V KM do 100 nad 100 CENA V SIT 280,00 330,00 C. DODATKI: H na makadamskih cestah 30 % 1* na vzpone preko 6 % 15 % > na cestišče, ožje od 5,5 m 15 % Tarifa velja in se uporablja od 1. 9. 1996 naprej, velja pa tudi za predprodajo vozovnic za mesec september. Nagradno vprašanje Gorejskega glasa Eno majico Gorenjskega glasa prejme tisti, ki nam na dopisnici sporoči, kje natanko na Gorenjskem stoji tale tabla. Naj vam pomagamo, da naj bi označevala začetek prestolnice ene od gorenjskih občin, je pa res, da stoji na eni manj prometnih cest. A očitno dovolj prometnih, da se je po njej popeljal tudi foto ejga. lHHHHHHHHHHHf V juliju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA JULIJA 1996 Dami volita. Pardon vodita. Ni petkovega Gorenjskega glasa brez strani Ejga in ni Ejge brez izbora Gorenjca meseca. In slednjega ni brez vašega glasovanja. Pa naj bo to prek dopisnic ali pa neposrednih glasov preko radijskih postaj. Danes ob pol osmih zjutraj lahko glasujete na Radiu Kranj pri Lili Kalan, zgodaj popoldan na Radiu Rržič v oddaji Andreje Meglic in Roka Isteniča, popoldan na Radiu Žiri pod okriljem Polone Jeraj ter nenazadnje v Odprtem ekranu na televiziji TELE-TV pri Juretu Sinku. Pozabil sem omeniti še televizijo LOKA TV, pa vem, da boste v torek, kljub temu oddali svoj glas. Zaključili smo tretji krog glasovanja, pred nami je še en krog, že prihodnji teden pa bo padla dokončna odločitev. Vse do čisto zadnjega dne v avgustu bomo še naprej čakali vaše glasove, jih nato prešteli in oznanili naj Gorenjca meseca. Dopisnice nam seveda pošiljajte na naš znani naslov Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124. In če se zgodi, da pri roki nimate znanke, svoj glas še vedno lahko oddate povsod tam, kjer sprejemajo rešitve Glasovih križank, svoj mali oglas ali pa se prijavite za Glasov izlet. In to lahko storite v turističnih društvih na Bledu, v Bohinju, Cerkljah, Dovjah oziroma Mojstrani, Jesenicah, Kranjski Gori, Radovljici, Tržiču, v Turistični Agenciji Meridian na Jesenicah in pa Tik-Tak v Preddvoru. Naša dva predloga.za Gorenjca meseca (ki pa so pravzaprav trije) pa sta: 1) IRENA in NINA AV-BEIJ. Prva je mamica, druga pa hčerka. In mamica je najuspešnejša slovenska padal ka, članica Alpskega letalskega centra v Lescah. Tekmovala je v tudi paraski-ju in je članica državne reprezentance. Po krajši odsotnosti, ki jo je zakrivila hčerka Nina, se je ponovno vrnila ^reprezentanco. Kljub temu da ji po novem precej časa zvame skrb za trimesečno štručko, je Irena že pris-kakala nekaj imenitnih mednarodnih uspehov. 2) JOŽE MLINARIC je prav tako Leščan, prijatelji ga kličejo Pepi, verjetno pa ni Gorenjca, ki bi, če že drugega ne, ne poznal njegovih hrenovk. Mesarija Mlinaric se je kot najboljša gorenjska mesarija odlično odrezala na ocenjevanju kakovosti mesnih izdelkov na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Jože Je menda 13 priznanj kar težko pripeljal do doma. Kot je vsak teden običaj, pa smo tudi tokrat izžrebali nekaj naših rednih bralcev. Tako Zdravko Žarek (Mlino 4a Bled), Janja Albinini IRENA in NINA AVBELJ (Spodnja dobrava 4, Kropa), Sonja Bernik (Na trati 46 a, Lesce), Marija Martin-jak (Češnjevek 2, Cerklje) in Tone Meglic (Purgarjeva l,Tržič), prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Res je, da gre poletje h koncu, kljub temu pa smo med pet glasovalcev razdelili še pet majic. In sicer med Dragico Sekne (Krakovska h Voglje), Frenka Šušteršiča (Kidričeva 6a, Kranj), Jožeta Dolenca (Oprešnikova 68), Kranj), Milko Klemene (Kovorska 21, Tržič) in Toneta Maršiča (Zoisova 46, Kranj). Torej, glasove še čakamo, nagrade čakajo na nove izžre- JOŽE MLINARIC bance. Odločeno Še rU.faú nič, razmerje glasov se m še spremeni! Toliko ? *Jj# eni strani in opozoril0 . Ter za spodbudo vam, * pošiljate glasove. V tretjem avgusW^K krogu smo prejeliJ*»r l its*»j*l 281 glasov na dop' q$ cah in preko '}rrmi tega ste jih Ireni in pm nameniti 188, JoifL 93 glasov. Vmesni s' .Q veklreninih glasov/ znaša 446, Jožeto^L 271. Končni rezul^U kot že rečeno prt»°a teden. PONEDELJEK, 26. AVGUSTA 1996 J0.3O Videostrani •0.55 Otroški program 10.55 Arabela se vrača, češka nadaljevanka ^1-25 Brianovo življenje po Montv JTthonu, ponovitev angleškega filma 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, Ponovitev 14-40 Tedenski izbor 4-40 Utrip 14.55 Zrcalo tedna 15.10 Forum 15.25 Nedeljska reportaža 15.55 Očetje in sinovi 16.55 Dober dan, Koroška "•25 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program 18.05 Radovedni Taček: Kos J8.25 Živalske pravljice - Cesar Caplja 18.35 ABC - ITD, Tv igrica 19-00 Včeraj, danes, jutri 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 ]9.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport f«-05 Parlamentarna križpotja *f1.30 Vojna z mafijo, angleška dokumentarna serija *2-20 Včeraj, danes, jutri «2.30 TV Dnevnik 3 22-50 šport 23.00 Sova ^avarne obline, ameriška nanizanka • območju somraka, ameriška nanizanka 9*10 Svet poroča W0 Poročila g-45 TV jutri, Videostrani TVS 2 • 9-00 Euronews 12.00 Tedenski izbor 2.00 Učimo se tujih jezikov: peščina 12.15 Turistična oddaja 13 i Dhristy, ameriška nadaljevanka J.15 Osamljeni planet, avstralska Pustolovska serija 14.15 Sobotna sro 1615 Športni pregled 17.00 S cem in dušo, angleška nadaljevanji 17.55 Sova: Nevarne obline, genska nanizanka 18.40 Včeraj, ,,7S. jutri 18.45 Veliki dosežki Annfnxske kirurgije, 11. oddaja 19.15 EPP t* glasbena lestvica 20.05 /a R L ^etijsko živilski sejem Gorn-■ ro*- 9°na 20.10 Kratke etude iz TV ^Zlje III. in IV. AGRFT. 2. del 21.05 J. T1- Leon: Zvesti hišnik, španska orama 22.00 Zgodovinska kitajska masta, ameriška dokumentarna seria 22.50 Brane Rončel izza odra: "ebirth Brass band, 2. del 23.30 euronews TV Slovenija si pridržuje ^avico do spremembe programa. KANALA 15.10 Spot tedna 15.30 Predstavitev jelkov 15.55 Spot tedna 17.00 dan a' Ponovitev 18.00 Lucan, na-evanka 19.00 CNN poroča 19.30 2i7stl iz zabaviščnega sveta 20.00 nan dekleta, ameriška humoristična To£!vanka 20'30 Filmska uspešnica: Pari ameri*W barvni film 22.15 Glail' amariška nanizanka 23.05 23 let!?3 0dcjaja 23.30 Spot tedna iv prodaja 0.00 CNN poroča POPTV dai^ ^anta Barbara, ponovitev na-Ponr,!a4nke 11-M Spidi in Gogi show, 12jEm v 1200 P0P kviz- ponovitev Vran mamo Jih radi, ponovitev 13.00 Clark. M0novitev f,lma 1500 Lois & Čin« ' ove Supermanove dogodivš-drnf; p°novitev 16.00 Pop 30 16.30 V Derrir! kro9u' nanizanka 17.00 Santa Ó nemska nanizanka 18.00 pOp u bara- nadaljevanka 19.00 za zJr* 19-30 24 ur 20.00 Nasveti športn amer'Ski barvni film 22.00 mi na scena 22.30 Brisco County anieri*kIZanka 23 30 Magnum P.I., Ponoviti ranaizanka 0.30 24 ur, nov'tev 1.00 POP 30, ponovitev TV3 nokturiSÍ ima sv°i° moc ■ slovenski ia 1n «À P°novitev 10.30 TV proda-križank! Vldeo kola* 13-45 TV ja 15 Ponovitev 15.20 TV proda-tev ie rava video 9|ava- ponovi-Ptoararv, ,0troSki in mladinski polet \?~. viktor in Viktorija 18.00 19.10 T\/ el' 5- del 19-00 Poročila 20-00 MP4rodaia 19-3° Salty. 18. del kaosom weriia- Med kristalom in življenjair dokumentarec 21.00 Iz dnevnk oo««6' Ponovitev 21.45 TV irna TV rT/^ W DrodaJa 22-15 Noč 23-45 PrS ' Sl°venski nokturno ljubez6ni ■ ■ ' Ponovitev 24.00 To je Ivanka o *???•. . ' • . . . ■ ->.:.v.v,v>:W> NAKLANCI Z OLIMPIJO Kranj, 23. avgusta - Minuli torek je bilo v hotelu Diana v Murski Roboti žrebanje parov osmine pokala Nogometne zveze ^ovenije. Edini gorenjski predstavniki, ki so si izborili uvrstitev med Šestnajst najboljših ekip, ekipa Nakla, pri žrebu ni imela prida sreče, saj se bo v osmini pokala srečala z SCT Olimpijo. Pokalne tekme, tudi Naklo tudi pravo profesionalno ozračje ob otvoritvi in med odmori. "V našem klubu trenutno vadi 57 boksarjev, od tega je kar sedem otrok starih od sedem do enajst let. Nekateri med njimi trenirajo že po tri leta in bodo čez leta lahko nadomestili nadarjenega Novaka, ki ga lepa športna kariera, če le ne bo poškodb, šele čaka. Sebastijan se je zaposlil v slovenski vojski, tako da lahko večino časa posveča treningom, že prihodnji teden pa naša boksarska ekipa odhaja na priprave na Pokljuko, ki so nam jih tudi omogočili pri vojski. Čeprav sem sprva obupoval, da bo v Kranju moč imeti močan klub, pa so se v zadnjih mesecih razmere začele urejati. Poleg prostora za vadbo smo dobili tudi sponzorja za vrhunsko boksarsko opremo, blejsko Sportino in ob pomoči vseh, upam, da bo delo kluba sedaj lahko normalno potekalo," je povedal trener Dušan Čavič, ki ima v svoji ekipi boksarjev kar štiri slovenske prvake in vice-prvaka. Od letošnjega julija naprej pa je v klubu tudi prvi profesionali boksar, ki pa obeta, da bomo v Kranju lahko gledali zanimive dvoboje. Načrt kluba je namreč tudi, da bodo odslej v dvorani na Planini redno (na dva do tri mesece) profesionalni boksarski dvoboji. V. Stanovnik, foto: T.Dokl HOKEJ sembra. • V.S. SCT Olimpija, bodo v sredo, 18. NA STARTU TUDI TRETJELIGAŠI Kranj, 23. avgusta - Po prvoligaškem in drugoligaškem startu v novo sezono, bodo jutri prvo kolo odigrali tudi tretjeligaši v slovenski nogometni ligi. Gorenjsko bodo letos zastopale ekipe Triglav Creine, Mengša in Lesc. Vsi gorenjski tretjeligaši v prvem krogu igrajo doma. Tako se °o ekipa Triglav Creine domačemu občinstvu predstavila na srečanju z ekipo Brd, ekipa Mengša se bo pomerila z Ilirijo, Leščani pa gostijo Telmont Šmarje. Vse tekme se bodo začele Jutri, v soboto, ob 17.30 uri. Drugoligaši bodo v nedeljo odigrali drugi krog. Ljubitelji nogometa na Gorenjskem bodo videli domači derbi v Domžalah, kjer bo ekipa BS Tehnika Domžale gostila ekipo Nakla. Tekma se bo začela ob 16.30 uri. ^ Tudi mladinci in kadeti bodo jutri odigrali drugi krog. Ekipi r"glav Megamilka gostujeta pri Ljubljani. Tekma kadetov bo 00 14.30 uri, tekma mladincev pa ob 16.30 uri. • V.Stanovnik ^ŠKOFJI LOKI SPET NK LOČAN Skor i ^°ka, 23. avgusta - Potem ko je že kazalo na propad nogd °^eg.a nogometa, so se lani spet zbrali nekdanji jmieta.^ in skorajda na novo začeli z delom. Iz prejšnjega Jelovica LTH so se ponovno preimenovali v nekdanji "NK je sed •10 Zacen z načrtno vzgojo mladih nogometašev. "V klubu od io^J v vsen kategorijah okoli 120 članov, večina pa so mlajši Pa v Mladinci bodo letos nastopali v 2. slovenski ligi, člani sn,0 &0reruski ligi. Ker je zelo težko dobiti denar za delo kluba, nooonf °",očm< da jutri, v soboto, v Škofji Loki pripravimo Loča •tni £razmk- Začel se bo ob 16- uri s tekmo med NK ob 17V/? Polet, na kateri se bodo pomerili otroci do 11 let, direkt -u" Pa bo sledilo srečanje med škofjeloškimi obrtniki in Drprf.jJ1'" Je o oživljanju nogometa v Škofji Loki povedal N0eednik NK L°čan R°man Jemec. P°ieka?Ine·a^· se kodo jutri po končanem športnem delu, ki bo Vse JD na.18"5ču v Puštalu, "preselili" na Škofjeloški grad, kjer za bavnQtmke.ln ludi ostale obiskovalce pripravljajo narodnoza-PrireHt^nrec''tev z ansamblom Krim in Borisom Kopitarjem. Qltev na gradu se bo začela ob 19. uri. • V.Stanovnik ROKOMET V NEDELJO TURNIR V BESNICI Priprav'08' av8usia " Rokometaši Besnice, letos 1. B ligaši, so s v karmrT-Zaíeli š?,e 19" av8usta- ZdaJ irikrat na teden trenirajo "Bbirai ' dvorani' ker je kranjska zaprta, hodijo na fitness in Tren° m°Či "a PODOCJu bližnjega Jošta. ker \lT8' z. ž°go bodo do začetka sezone potekali v Kamniku, **°Korn amniška dvorana tudi cenejša od zaprte kranjske. Trener °krepitvlrnai na razpolago vse igralce iz pretekle sezone in tri Loke B il. dreJ PelerneU in Boris Kalan sta prišla iz Škofje trenis" 'rT pa 1Z Preddvora. Vsi igralci so zdravi in marljivo vikend n • zacelka prvenstva, 14. septembra, bodo odšli še na Sami d Puave v B°h.inj in nastopili na turnirju v Preddvoru. ^est ekin ou'0 Prav tako pripravili turnir, na katerem bo igralo trenerju p ^1B 1Í8a§u Se en 2.A ligaš in 4-je 2. B ligaši. Turnir bo Turnir bo 0rnu .P.™3 priložnost za oceno opravljenega dela. av8Usta v * Besnici na igrišču pri osnovni šoli v nedeljo, 25. začetek bo ob 10. uri. • M. Dolanc KOMU POLETNA LIGA? Bled, 23. avgusta - Po tekmah za trening na Bledu in na Jesenicah se je včeraj v ledeni dvorani na Bledu začela letošnja, tokrat že peta poletna hokejska liga. Na njej poleg treh domačih ekip: Sportine, Acronija Jesenic in Olimpije Hertz igrajo še tri tuja moštva: celovški KAC, nemški Kaufbeuren in Canadà team. Na včerajšnji prvi tekmi sta se srečali moštvi Olimpije Hertz in Kaufbeurena, na drugi pa Sportina in Acroni Jesenice (tekmi se do zaključka naše redakciije še nista končali). Tudi danes bosta na Bledu dve srečanji. Ob 16. uri bodo prekrižali palice hokejisti Acroni Jesenic, ki se bodo pomerili s Kanadčani, ob 19.30 uri pa bo tekma med ekipama Olimpije Hertz in KAC - jem. V soboto bo ob 16. uri tekma med KAC - jem in Kaufbeurenom, ob 19.30 uri pa bo Sportina igrala s Canada teamom. Najboljše štiri ekipe bodo nastopile še v nedeljo. Tekma za tretje mesto bo ob 14. uri, tekma za prvo mesto pa ob 17.30 uri s TV prenosom. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Športni konec tedna v Bohinju - Športna Unija Slovenije in ŠD Srednja vas od danes do nedelje organizirata tako imenovani "Športni vikend". Ekipe in posamezniki se bodo merili v odbojki, košarki, lokostrelstvu, tenisu, hokeju na travi, kanuju in kajaku, poskrbljeno pa bo tudi za bogat spremljevalni program z glasbo. Večina dogajanja bo v avtokampu Danica v Bohinjski Bistrici, lahko pa se boste udeležili tudi plezanja, kolesarjenja in spusta s čolni po Savi Bohinjki. Teniški turnir v Preddvoru - Tenis Bor Preddvor bo jutri, v soboto, organizator petega teniškega turnirja v seriji Vivat Champagne CUP 96. Na njem bodo nastopili moški - posamezno, turnir pa se bo začel ob 9. uri. Prijave zanj sprejemajo še danes do 20. ure po telefonu 45-080. Gorski tek na planino Javornik - Športno društvo Lom bo to nedeljo, 25. avgusta, organizator 9. gorskega teka na planino Javornik. Proga je dolga 9700 metrov in ima 500 metrov višinske razlike. Start bo ob 10.30 uri pri domačiji Pavšelj v Zg. Lomu, prijave pa sprejemajo pred startom na štartnem mestu. Smučarski skoki za veterane - V okviru prireditev Šuštarske nedelje bo SK Tržič, skakalna sekcija Trifix, jutri, v soboto, organizator II. tekmovanja v smučarskih skokih za veterane. Tekma v skakalnem centru v Sebenjah se bo začela ob 16. uri. Po končanem tekmovanju bo družabno srečanje z ansamblom "Duo X", zato organizatorji opozarjajo, naj tekmovalci in navijači ne pozabijo s seboj pripeljati tudi žena in deklet. Najmlajši na Gorenji Savi - SK Triglav bo jutri, v soboto, ob 20. uri, organizator tekmovanja v smučarskih skokih za najmlajše, dečke do 9 let na 12-metrski skakalnici. Tenis in mali nogomet • Športno društvo Selca bo jutri in v nedeljo organizator športnega vikenda na športno rekreacijskem kompleksu Rovn v Selcih. Tenisači se bodo pomerili na teniškem turnirju z nagradnim skladom 4 tisoč DEM, nogometaši pa v malem nogometu na travi. Tango turnir v malem nogometu - KMN Tango Škofja Loka bo prihodnjo nedeljo, 1. septembra, organizator turnirja v malem nogometu. Potekal bo za OŠ Peter Kavčič, zanj pa se je do 29. avgusta moč prijaviti v okrepčevalici Raj (tam bo v Četrtek tudi žrebanje) ali po telefonu 621-023. 200 kilometrov Alpske ceste - Intersport, d.o.o., v sodelovanju z občinami Kranj, Tržič, Mengeš, Domžale in Mozirje, jutri, v soboto, 24. avgusta, prireja II. promocijski kolesarski super maraton 200 kilometrov Alpske ceste s tekmovalnim vzponom na Črnivec za pokal Karavank. Dvojni krog za balinarje - Ta konec tedna bodo balinarji v super in prvi ligi odigrali dva kroga. V super ligi jutri ekipa Trate gostuje pri BalinČku v Ljubljani, v nedeljo ob 10. uri pa doma gosti ekipo Soviča. V prvi ligi ekipa Virtusa v Kamniku gosti Hrast, Huje gostijo SGP Gorico, v Radovljici pa se bosta pomerili ekipi Radovljice Alpetour in Jesenic. Vse tekme se bodo začela ob 9. uri. V nedeljo bodo Radovljičani gostili Slogo, Jeseničani se bodo doma pomerili s Planine - Topolcem, Huje gostujejo pri Jadranu v Herpeljah, Virtus pa v Novi Gorici. Nedeljske tekme se začenjajo ob 10. uri. V II. ligi - vzhod bo jutri na sporedu XII. krog. V Tržiču Bistrica gosti Partizan Trbovlje, Primskovo gostuje pri RLV, Trata mladi doma gostijo Blagajano, Tržič pa gostuje pri Plešivici. Tekme se začenjajo ob 9. uri. • V.S. Jutri bo med Britofom in Možjanco 2. Alešev memorial DOVOLJENO ZA ROLKANJE IN ROLANJE Preddvor, 23. avgusta - Tekaško smučarski klub Merkur in občina Preddvor bosta jutri organizatorja mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah. Tekmovanje, ki v spomin na prezgodaj umrlega Aleša Žiberta nosi ime "Alešev memorial", se bo začelo ob 14.15 uri na startu za starejše kategorije v Britofu, organizatorji pa opozarjajo tudi na zaporo cest. Tekmovalci na AleŠevem memorialu bodo razdeljeni na sedem kategorij od mlajših deklic in dečkov do Članov in rekerativcev. Najdaljša, 7,8 kilometra dolga proga za starejše mladince, juniorie, člane in rekreativce bo potekala od Britofa (start ob 14.15) do Možjance, krajša, 4,3-kilometrska za mlajše mladince, starejše mladinke, juniorke in Članice od Hotemaž (start ob 15. uri) do Možjance in najkrajša, za mlajše in starejše dečke in deklice, dolga 3 kilometre, od Hotemaž (Start ob 15.30) do Tupalič. Pred rolkarškim tekmovanjem pa bo ob 16.30 uri tekmovanje v hitrostnem rolanju za šolsko mladino, ki bo potekalo na relaciji Hotemaže - Tupaliče. Tekmujejo lahko tako kategorizirani kot nekategorizirani tekmovalci, tekma ?a bo hkrati štela še za občinsko prvenstvo Občine reddvor. Razglasitev rezultatov obeh tekmovanj bo med 17.30 in 18.30 v kletni dvorani Penziona Zaplata v Tupaličah. Organizatorji opozarjajo, da bo jutri od 13. do 18. uro zaprta nova cesta med Tupaličami in Hotcmažami (obvoz skozi vasi Tupaliče in Hotemaže), od 14. do 14.30 ure bo zaprta glavna cesta Britof • Preddvor (obvoz preko Bele, Bobovka, Kokrice in Šenčurja), od 14. do 17. ure pa bo zaprta cesta Tupaliče - Mozjanca (obvoz prek Štefanje Gore). Kot pravi vodja tekmovanja Ivan Žibert, vse občane ob progi organizatorji ob zapori ceste prosijo za razumevanje, hkrati pa iih poziva, naj pridejo k cesti in spodbujajo tekmovalce. • V.S. if ifti I A M II KeuIJANJI JUTRI POKAL ALPE ■ ADRIA Kranj, 23. avgusta - Slovenski državni prvaki, kegljavci Iskraemeco so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono. Pod vodstvom trenerja Franca Belcijana so nastopili v prvem krogu letošnjega mednarodnega tekmovanja Alpe Adria Pokal 96, ki je bilo v Brucku na Muri. V tem tekmovanju nastopajo moštva iz Avstrije in Slovenije; Bruck na Muri, Leoben, Gradiš iz Ljubljane in kranjska Iskraemeco. Kranjčani so bili na prvem tekmovanju najboljši. Boris Urbane, Albin Juvančič, Zdravko Štrukelj in ostali so zmagali s 5413 podrtimi keglji, pred Gradisom 5376, Bruckom na Muri 5325 in Leobnom s 5222 podrtimi keglji. Drugi krog Alpe Adria Pokal 96 bo na sporedu v soboto, 24. avgusta, na prenovljenem kegljišču na Sejmišču v Kranju. Turnir se bo začel ob 9. uri in predvidoma končal ob 18. uri. • N. Antonič ATLETIKA LE CENTIMETER MANJ OD REKORDA Kranj - Atletinje kranjskega Triglava so minuli konec tedna nastopile na dveh atletskih tekmovanjih v Italiji. Marcela Umnik je v Jelsolu v skoku v daljino zmagala z rezultatom 6,52 metra, ki je le centimeter slabši od njenega osebnega rekorda. Tina Čarman je bila na istem tekmovanju peta, dosegla pa je nov osebni rekord (5,77). Brigita Langerholc je na tekmovanju v Mezzanu zmagala v teku na 400 metrov s časom 54,66 sekunde. • CZ. PLAVANJE MAŠA JAMNIK PETA NA OHRIDU Minulo soboto, 17. avgusta, je bil na Ohridskem jezeru 10. mednarodni plavalni maraton, ki šteje tudi za svetovno serijo plavalnih maratonov. Na 30 km dolgi progi od Sv. Nauma do Ohrida je nastopilo 24 tekmovalcev, med njimi 8 žensk. V močni mednarodni konkurenci vodilnih plavalcev in plavalk z lestvice svetovne serije je nastopila tudi Kranjčanka Maša Jamnik, članica PK Triglav. V vetrovnem in deževnem vremenu je na cilj prvi priplaval Španec Medina, v času 5 ur 43 min 24 s, sledil mu je vodilni z lestvice svetovne serije, Nemec Wandratsch, tretje mesto pa je osvojil Bolgar Stojčev. Med ženskami je prvo mesto osvojila vodilna s svetovne lestvice, Madžarka Rita Kovacs, s časom 6 ur 14 min 59 s, sledili sta ji Nizozemka Van Dijk (3. na svet. lestvici) in Nemka Buchse (2. na svet. lestvici). Maša Jamnik je s časom 6 ur 45 min 56 s osvojila odlično peto mesto in šestnjasto v skupni razvrstitvi. S tem dosežkom je sedaj deveta na svetovni lestvici maratonskega plavanja, še dve podobni uvrstitvi pa bi ji omogočili nastop na Super finalu svetovne maratonske serije. • M. J. RADOVLJIČANI TRENIRAJO NA JESENICAH V radovljiškem košarkarskem klubu Didakta so prvega avgusta začeli s pripravami na prihajajočo sezono. V Radovljici so opravili individualne treninge, 12. avgusta so odšli v Kranjsko Goro, kjer so v okviru treningov odigrali tudi trening tekmo z Litostrojem Slovanom. Na teh pripravah je bil tudi Predrag Radovič, nova okrepitev moštva, Edo Golob, ki je v moštvo prišel iz Šenčurja pa se priprav zaradi poškodbe ni udeležil. V ponedeljek so začeli s treningi na Jesenicah, ki jih bodo v tem tednu kombinirali s treningi v Radovljici, prihodnji teden pa bodo vsak dan trenirali na Jesenicah. V tamkajšnji dvorani bodo odigrali tudi tekme v A2 ligi, ker v Radovljici ni ustrezne dvorane. Na Jesenicah bodo začeli igrati tudi tekme za trening. Do 21. septembra, ko se začenja A2 liga, jih po besedah pomočnika trenerja Romana Dežmana čaka Še veliko treningov, v načrtu pa imajo tudi priprave v Portorožu in počastitev 40-letnice s pregledno tekmo klubskih kolekcij. • N. Antonič Iskanje čarobnega napoja Aiar/co Jenšterle, zunanji sodelavec Stoletnica ustanovitve prve socialdemokratske stranke na naših tleh je bila povod za nov medijski spopad med dvema današnjima strankama, ki se štejeta za naslednico te stranke, v kateri je nekoč deloval tudi Ivan Cankar. Socialdemokrati, ki jih vodi Janez Janša, so v tem spopadu že na začetku v kot postavili Združeno listo socialnih demokratov, ki se očitno na tovrsten dogodek ni znala primerno pripraviti. Janša pa je, v smislu predvolilne propagandne dejavnosti, omenjeno stoletnico izkoristil do njenih potankosti. V njegovi stranki so celo izdali knjigo 100 let socialdemokracije, sicer pa so dogodek obeležili tudi s slavnostno akademijo sredi avgusta. Socialdemokratska stranka je bila namreč na Slovenskem ustanovljena 15. avgusta 1896, poleg že omenjenega Ivana Cankarja pa se je vanjo zelo hitro včlanil tudi publicist in politik Albin Pre-peluh. Današnji predsednik SDS Janez Janša je akademijo pripravil v Bovcu, kjer vsako leto letuje s člani svoje stranke. Pri Janši pač ni časa za počitek, v volilnem letu pa še toliko manj. Medtem ko njegovi konkurenti avgusta počivajo na morju, se on kondicijsko pripravlja v naših gorah, z vodstvom stranke pa v taboru snuje strategijo predvolilnega boja. Kdor se odloči za aktivno vlogo v SDS, mora s tem računati že v naprej, zelo dobro zanj pa je, če ve, da Janez Janša ni le pregnan in izkušen politik, ampak tudi ekstremni alpinist. Precej vpli- vov tega premagovanja naporov in vztrajnosti je mogoče zaslediti v njegovem političnem delovanju, kjer mu predvsem tisti, ki menijo politiko kreirati iz udobja obloženih in varnih naslonjačev, nikakor ne morejo biti kos. Volivci se na Slovenskem namreč nabirajo po terenu in to skoraj vsakogar posebej, z dolgotrajnim in vztrajnim prepričevanjem. Kot že rečeno, je Združena lista v spopadu za socialdemokratsko dediščino pogorela že na začetku. Edina tolažba, ki jim je preostala, je bila ta, da so javnost prepričevali o tem, kako je bila na seji sveta internacionale leta 1994 ZLSD potrjena kot polnopravna članica, kar naj bi potrdil tudi kongres, ki bo med 6. in 11. septembrom v ZDA. Združena lista ima v internacionali formalno status opazovalca, Janševi socialdemokrati pa so na prvi od treh stopenj in imajo položaj pridruženega članstva. Toda Janša svojim konkurentom že odgovarja, kako namerava internacionalo opozoriti na politično preteklost ZLSD in celo pravi, da v primeru njenega dejanskega sprejema lahko pride do razpada internacionale. Spor glede tega članstva je na mednarodnem prizorišču sicer res pomemben, za notranje predvolilne razmere pa je praktično nepomemben, oziroma bi lahko dejali, da je za Janševo SDS celo bolje, če se o njem v javnosti čim manj govori. Večine slovenskih volivcev namreč v tem času zelo malo zanima, kakšen status ima določena politična stranka na mednarodnem prizorišču, saj so svojo pozornost usmerili predvsem na njihove obljube glede slovenske prihodnosti. Toda ZLSD si je na začetku volilne kampanje tudi na tem področju izbrala zelo slab start, z neokusnim plakatom, usmerjenim proti sedanji vladi in demagoškimi obljubami, za katere je že zdaj bolj ali manj jasno, da jih ne more izpolniti. Tudi zaradi tega, ker je sama do nedavnega vodila nekaj ključnih vladnih resorjev, ki zadevajo položaj delavstva na Slovenskem in zato vsaj posredno nosi del krivde za današnjo krizo. Politično polje socialdemokracije bo v naslednjih mesecih vsekakor izredno zanimivo področje, na katerem se bo odvijala velika bitka. Stranke, ki ga bodo skušale zavzeti, bodo namreč pod budnim očesom velikega dela Slovencev, na prvem mestu pa tistih 120 tisočev naših državljanov, ki so brez dela. SDS pa si je v tem ključnem času zadala kar dve izredno težki nalogi. Volivce mora namreč prepričati, da je znotraj slovenskih desnih strank ravno ona tista, ki bo najbolje poskrbela za njihove duše, vendar hkrati s tem tudi za želodce vseh Slovencev, ne glede na njihovo politično prepričanje. To pa sta dve stvari, ki gresta zelo težko skupaj, zaradi česar navsezadnje v svetu tudi obstaja neka splošna delitev na levo in desno politiko. Toda pred volitvami je izredno pomembna demagogija, ki resnično lahko vsaj začasno ustvari videz, da je neka politična stranka v svojih laboratorijih ustvarila napoj, ki lahko zadovolji večino volivcev. Umiranje na obroke (En župan afne gunca) F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Razlegel se ) e močan aplavzi Ni še dolgo, ko so dvakrat aplavdirali kranjskemu športu v dvorani na zasedanju bivše skupščine SO Kranj. Ko so čestitali predsedniku Športne zveze g. Slavku Brinovcu k prejemu Bloudkove plakete za narejeno na področju športa, se je slavljenec obrnil na navzoče s približno naslednjimi besedami: "Ko boste v kratkem odločali o razvoju kranjskega športa, bomo videli, če je aplavz iskren..." Ko so isti odborniki čez čas razglašali na seji občiske skupščine Kranj za "mesto športa", ni bil aplavz nič manjši... Od takrat, ko smo v Kranju uradno sklenili, da je Kranj športno mesto, se je spremenilo malo in veliko. Najvišji občinski vrh je ostal isti. G. Vitomir Gros je sedaj župan, namesto predsednik skupščine, g. Slavko Brinovec pa ni več na čelu kranjskega športa. Z mesta predsednika Športne zveze je odstopil zaradi županovega odnosa do športa in Športne zveze. Pravzaprav se je v tem našem "športnem mestu" izredno veliko spremenilo. Doslej skoraj ni bilo olimpijskih iger brez kranjskih športnikov. Zadnje so vsi gledali iz domačih foteljev. Ne bi bilo prav "zasluge" za to pripisovati samo mestnemu županu, zagotovo pa je on tisti, ki ima največ možnosti zaustaviti umiranje na obroke kranjskega športa. Verjetno tega ne bo dosegel Z razbijanjem Športne zveze, z onemogočanjem ljudi, ki so se specializirali za vzdrževanje športnih objektov ali pa za vrhunsko pripravo športnikov in strokovno pomoč trenerjem! Kaj želi doseči gospod župan? Po zadnjih informacijah naj bi športne objekte dal v upravljanje nekaterim športnim klubom. Ker jih vodijo prizadevni amaterski športni delavci, seveda ne bodo mogli in znali sami vzdrževati vseh, to je predvsem zahtevnejših objektov. Za vodenje in vzdrževanje bodo morali zaposliti ljudi. Tiste, ki so že "izšolani" pri Športni zvezi ali druge? Zagotovo se bo" hitro pokazalo, da je ceneje te ljudi in objekte upravno združevati, da bo lahko en človek opravljal delo na več objektih, da je ceneje, če imajo skupno računovodstvo, če skupaj nabavljajo potrošni material. Pravzaprav pa je tako in zato tudi nastala sedanja Športna zveza... Predsednik Atletskega kluba Triglav Jože Hribar je pred kratkim očital gospodu županu, da je soodgovoren za kvalitetno nazadovanje kranjskega športa. Župan j* odgovoril, da padca ni! Če to drži, kako naj si razlagamo dejstvo, da bo dobila letos kranjska občina od države za šport skoraj 6 milijonov tolarjev manj kot prejšnje leto?Kriterija za zmanjšan državni denar sta predvsem dva. Prvega, to je padec kvalitete, ki je vidna skozi manjše število kategorizira' nih tekmovalcev, je župan javno zanikal. Ali gre tore) za drugega, ki pravi, da gre manj denarja "občinam, ki so v preteklem letu več kot 5 odstotkov sredstev, namenjenih za športu, porabile za druge namene..."? Znano je, da je lani čez leto župan posojal v vrednosti veí kot 9,2 milijona nemškin mark občinskega denarja, m da svetnikom ne da o tem zahtevanih podatkov. Je v tem vzrok, da bo letos dobil Kranj iz Ljubljane za šport à milijonov tolarjev manj denarja? Se je kaj podobnega zgodilo tudi pri drugih postavkah? Naprimer pri vrtcih, šolah, kulturi, socialnem skrbstvu, stanovanjski gradnji...? Koliko je skupaj tako "odgospodarjenega" denarja? Mar je res nesramno pričakovati od župana pojasnilo? 93 Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo?! Danes Jelka ne ve več natančno: ali je bila njena odločitev, da se bo poglobila v vero, I spontana ali pa ji je ta misel padla na pamet zato, da bi kljubovala staršem. "Spominjam ; se, čeprav je od tistih trenutkov, preživetih v p cerkvi že skoraj deset let, da sem se počutila I naravnost čudovito. Zdelo se mi je, da so mi j številna bremena padla z ramen, in da ni ; ničesar več, kar bi me tiščalo k tlom. Vstala ; sem in se z odločnimi koraki napotila med i klopi, kjer je sedel duhovnik. Prosila sem ga I za pogovor. Bil je že starejši gospod, toda ; kljub temu je nemudoma vstal, se mi I prijazno nasmehnil in me odpeljal nekam v ozadje. Zanimivo je, da je zadoščalo že eno ; samo vprašanje, da se je iz mene vsulo vse 1 gorje, ki sem ga nosila s seboj. Izpovedala I sem se mu in to je trajalo več ur. Ni mi bilo § mar, duhovniku očitno tudi ne. Domov sem se vrnila lahka kot pero. Plesala bi in plavala I po zraku, če bi se dalo. S prešernim I nasmehom sem planila v dhevno sobo. 1 Starša sta sedela pred televizorjem in čakala I name. Odločila sem se, je planilo iz mene, nuna bom. Preplašeno in neumno sta se spogledala, zato sem ponovila še enkrat. I Mama se je prijela za prsi in rekla, moj bog, m oče je globoko vzdihnil in se jezno obregnil I obrne, ja, kaj ti bo še padlo na pamet!" 1 Jelka danes o svojih starših razmišlja I drugače, kot je takrat. Ve, da sta ji na svoj 1 način (ker drugače nista znala!) želela le najboljše, da sta hotela celo marsikaj narediti I namesto nje. Toda ona je tedaj videla le sebe 1 in svojo utesnjenost, ki jo je iz dneva v dan H bolj dušila. Ci "Nenadoma je bil pod vprašajem moj I nadaljnji študij. Bila sem trdno odločena, da se ekonomskemu faksu na daleč izognem. 1 Misel, da bi delala z otroki, pa se mi je zdela vedno bolj zanimiva. Ker sem bila odličnja- I kinja, tudi ni bilo nobenih večjih problemov s prepisom. Le šok, ki so ga doživeli doma, je zagrenil moj korak. Prvič se je zgodilo, da je moral oče poklicati zdravnika. Mama je USODE Piše: Milena Miklavčič padla v nezavest. Ni me prizadelo, saj sem bila prepričana, da igra. Hotela sem si dopovedati, da me hoče na ta način prisiliti, da bi ravnala tako, kot sta mi onadva določila. Toda poti ni bilo več nazaj. Dvakrat ali trikrat tedensko sem že obiskovala ure verouka, ker sem želela čimprej sprejeti zakramente. V cerkvi sem se še zmeraj počutila tako kot tiste prve trenutke. In teh občutkov nisem želela izgubiti. Res pa je, da sem o razmerah v domači hiši raje molčala. Seznanila sem se s številnimi vrstniki, ki so me vabili na izlete, v naravo, na duhovna srečanja. Če se je le dalo, sem se jim pridružila. Rekla sem jim "moja družina", ker sem se med njimi počutila srečno kot nikjer drugje." Jelkina mama je njeno muho preživela brez večjih posledic. Zdravnik ji je svetoval, naj s hčerko obiščeta psihiatra, da skupaj razčistijo nekatere probleme. "Seveda, naša uspešna zunanja podoba je bila na neki način okrnjena. Njuni znanci so se potihem posmehovati moji zagnanosti. Verjamem, da se nista počutila najbolje. Toda kdo se je!? Konec koncev tudi meni ni bilo lahko." S študijem ni imela kakšnih posebnih težav. Diplomirala je v roku in dolge počitnice, ki si jih je privoščila v Grčiji s kolegi, so jo še bolj prepričale, da je bila njena odločitev pravilna. Ena izmed deklet ji je bila tudi za botro pri birmi. Ob tej priložnosti ji je podarila skromno verižico s križcem, ki jo Jelka še danes nosi. "Moje želje, da bi svoje življenje preživela v kakšnem misionu, so se Z leti porazgubile. Tudi tisto prvo navdušenje je izginilo, čeprav sva z duhovnikom ostala dobra prijatelja in je moj spovednik še danes... Spregovoriti o veri doma, pa je veljali za najhujši prekršek... Nihče ni prenesel niti oddaj, ki so bile na televiziji, kaj šele kaj bolj določenega..." "Službo sem dobila na eni izmed številnih osnovnih šol v našem kraju. Moram reči, da sta se tudi starša, vsaj na zunaj, sprijaznila z mojim poklicem. Ali pa sta na tihem verjela, da me bo lahko še zmeraj srečala pamet in bom vstopila v družinsko podjetje... kdo ve!? V razredu mi je bilo zelo všeč. Uživala sem, ko sem bila z otroki in zdelo se mi je, da sem še ravno prav otročja, da jim lahko dajem tisto, kar so rabili. Kolegi so me dražili, da jim dajem več, kot je potrebno. Priznam, da je bilo mogoče res, saj sem jim želela dati vse najboljše, kar sem znala. V razredu sem imela dečka, ki ga je oče kar naprej pretepal. Nekega lepega dne mi je bilo zadosti in sem potrkala na njihova vrata. Nastal je cel škandal, ker sem dregnila v pomembno družino, kjer se kaj tako grdega ne počne. Oče se je pritožil mojemu ravnatelju..." Jelka se je za trenutek ustavila in globoko zajela sapo. "Ravnatelj se je zavzel zame, vse skupaj pa je na svoj takten način uredil tako, da so se dečkove domače razmere normalizirale. Vsaj upam, da je bilo tako, saj nisem več videvala modric po njegovem telesu. Toda "zadelo" je mene. Nenadoma sem ugotovila, da je ravnatelj moški, da je simpatičen, prijazen, in da ima vse tiste vrline, ki sem jih zaman vsa leta iskala pri moških. Nisem se branila, ko me je povabil na pijačo... Uživala sem v njegovi družbi in imela sem občutek, da je vse, kar sem si želela, izpolnjeno. No, moteče je bilo edinole to, da je bil moj ravnatelj oženjen, da je imel dva, že skoraj odrasla otroka, in da o svoji družini ni nikoli želel govoriti. Počasi sem začela zanemarjati svoje prijatelje, s katerimi sem se družila med študijem in tudi v cerkev sem vedno bolj poredko zahajala. Božo mi je pomenil vse, dobesedno vse. V meni se je spet oglasila lakota po ljubezni, po dotiku, po nežnostih. Bila sem že dovolj stara, da sem želela nekomu pripadati. Božo mi je bil oče, ljubimec in prijatelj hkrati. Vse troje pa je odlično obvladal. Prvo šolsko leto se je bližalo koncu. Po hodnikih so že začeli šušljati o najinemu razmerju, toda nihče ni vedel nič določenega, saj sva skrbno skrivala. Imela sem dovolj denarja, da sem v mestu najela garsonjero, kjer sva se sestajala. Ali pa sva se odpeljala na povsem drug konec Slovenije, kjer naju ni nihče poznal." "Potem je njegova žena zbolela. Menda za rakom, ne vem točno. Težko bi ti razložila, s kakšno naglico sva prekinila najino razmerje. Zgodilo se je v trenutku... Postal je gluh za moje solze, prošnje in za zasledovanja. Nisem se hotela sprijazniti, da mu ]e bolna žena pomenila več kot jaz. Bila sem popolnoma na tleh. Hvala bogu, da je bij konec šolskega leta tik pred vrati, saj so tudi moji otroci začutili, da je z menoj nekaj narobe..." Jelka je tedaj zelo trpela. To sem preprosto začutila, ko sem sedela zraven nje in }° opazovala. Obraz se ji je spremenil, oči so postale žalostne in nehote je začela zmajevati z glavo, kot da še sama ne bi mogla verjeti, kaj se ji je zgodilo. Potem je nadaljevala: "Zaprla sem se vase, trpela sem kot še nikoli. Nihče ni vedel zakaj... Domači so hodili okoli mene in me poskušali spraviti med ljudi, toda ni jirrl uspelo. Povsod sem videla Božov obraz, njegove roke, ki so me objemale, čutila sem njegov dih za vratom... Dala bi vse, da bi **} neka čudežna roka izbrisala spomin... ^° ? to se ni zgodilo. Novo šolsko leto sem začeta drugje. Srce se mi je trgalo, ko sern s poslavljala od svojih bivših učencev, toda n šlo drugače. Boža sem morala izbrisati tz spomina..." "Pet let sem živela le za otroke v &Jjj Preselila sem se v svoje stanovanje, da se imela mir pred radovednimi pogledi dom čih. Pet let mi ni bilo mar za moške... ! ki mi jo je zadal Božo, ni bilo moč zafef!gr' In potem sem srečala Marjana. Bil je d°ye' mehak, podoben moškemu, ki sem si S želela imeti ob sebi. O njem ti ne bom ct «tai urica uu acut. rijz.ni »» x. ]n govorila... Mogoče le to, da sva preŽive dobro leto skupaj. In naslednjo soboto ^ ženi... Toda ne z menoj... Z ono drugo, katero je hodil že veliko pred menoj- J0J' kako to boli..." e Potem se je prijela za trebuh in m odsotno pogledala. , v "Noseča sem. Ne vem, naj grem delat spi ali naj otroka obdržim... Strah me je, ne bi znala dovolj ljubiti, ker bi m spominjal nanj, ki me je prizadel..." ( "Kaj naj storim... kaj naj storim!?" dag^ Obračun s komunizmom Jože Novafc, simpa.tiz.er SDS Volitve se približujejo, -\ zato slovenski parlament in nJegoVe komisije zaključujejo svoje štiriletno delo. V torek srno tako lahko na televizijskem omizju spremljali pogovor o delu Pučnikove komisije, ki se je ukvarjala s Povojnimi poboji. Nekateri menijo, da preteklost ni pomembna, in da je Potrebno misliti le na sedanjost in prihodnjost. Mogoče to lahko stori posameznik, veliko težje pa kaj takega naredi Cel narod. Tisto, kar smo faries, je pač posledica preteklosti in prihodnjosti naroda ni brez analize preteklosti zgodovinskega spomina. Kamorkoli se pač obrnemo Vedno imamo za sabo preteklost. To so spoznali tudi drugi večji evropski narodi in se posebej tisti, ki so v Preteklosti veliko trpeli. Verjetno se tega najbolj Zavedajo Nemci, ki so v tem stoletju z nacizmom povzro-(lli veliko gorja. Zato so bili kaznovani s komunizmom in rQZdelitvijo Nemčije. Zato se Zavedajo, da morajo proučiti svojo preteklost (v slabem in dobrem), če hočejo postati sodoben in združen narod, "emški parlament je (Bun-des kako si postavljam uspešno delo. iZnai bo to del mnogih Prhina to tem0> d* bomo m-!1 do resnično dobrih z£redlagam, da se takoj Pratem? Pogovarjati o pri-le Z dolgoročnega in sis-spaSke8a socialnega Shnazuma> saJ s0 enoletni retnQZUmi lanko le konk~ üfv posledice sistemske re-dQ e- Nikakor ne smemo Sani ' da bi nas pri dose-Posk lesa cilia omejeval čas. kovn ° za Primerno str0~ ekon P°dporo delovanju VSQ,0msko-socialnega sveta, strot 0<* Pamterjev ima svoje iatinJake> ki iim moramo kskiaP,ri!0žnost pravočasno Staln * °dprta vprašanja. nonJL delovna telesa eko-se D *° socialnega sveta naj ^svetijo konkretnim te- mam, kot so vprašanja socialne varnosti, zaposlovanje, zmanjševanje brezposelnosti, pravna varnost, plače. Predlogi delovnih teles bi omogočali bistveno bolj poglobljeno razpravo o posameznih predlogih na sami seji sveta. Vsak od partnerjev mora poskrbeti za predhodno uskladitev stališč. Zelo malo lahko prispevajo k iskanju kakovostnih rešitev predstavniki, ki se šele na seji sveta seznanjajo z različnimi stališči v zvezi s konkretnim vprašanjem, še posebej pa sistemskimi rešitvami. To velja tako za predstavnike sindikatov, delodajalcev, še posebej pa za predstavnike različnih ministrstev, ki naj bi že po definiciji zastopali enaka stališča. Predlagam tudi spremembe v sestavi ekonomsko-social- nega sveta kot tudi njegovega položaja. Pomemben del sveta morajo postati predstavniki sindikatov negospodarstva, potreben pa je tudi temeljit premislek, kako zagotoviti zastopanje interesov različnih generacij. Uravnotežena skrb za aktivno, mlajšo in starejšo generacijo bo namreč bistveno vplivala na prihodnji razvoj države. Nujno je tudi, da postane stalna oblika dela, da se ob obravnavi konkretnih zakonov ali drugih gradiv o stališčih ekonomsko-socialne ga sveta seznani Državni zbor. Zato je za uresničitev tega potrebno razmisliti o ustrezni pravni podlagi. S svojimi mislimi in predlogi želim predvsem spodbuditi razmišljanja o čimbolj uravnoteženem razvoju Slovenije. Predvsem želim, da bi spoznali, da gre za povezanost in soodvisnost vseh družbenih dejavnikov, ne glede na to, da imamo različna stališča tujci v svoji domovini? (Gorenjski glas, 30. julija 1996) Pismo je izredno zanimivo, glede hlapcev pa mislim, da jih je že nekaj postalo takoj po koncu vojne v Sloveniji. Mislim na tiste Jerneje, ki so bili od prve ure, še preden je kaj počilo, pripravljeni na vse, z vso odgovornostjo na svojih položajih. Potem so se tisti ničvredni Jerneji po vsem tistem še uspešno urili na Pokljuki, toda zaman. V službo Slovenske vojske niso bili sprejeti, čeprav so si to želeli, verjetno tudi zaslužili. Za spomin imajo le potrdilo in značko ministrstva za obrambo. Sama sem le mati enega takega Jerneja. Vam g. Jure Kovač sem hvaležna, da ste napisali članek, ki je tudi mene spodbudil in opogumil, da sem napisala teh nekaj, za nekatere nesmiselnih besed, sama pa občutim veliko olajšanje. Sinu Janezu pa se opravičujem, da sem napisala članek brez njegove vednosti. Pravična bo samo Božja sodba, težko pa je biti in ostati dober sin v domovini, ki jo je tako težko razumeti. Ivanka Lučič, Tržič Zahteva Gospod Vincenclj Demšar Republika Slovenija Upravna enota Škofja Loka Podpisani občani Škofje Loke, pretežno iz Kopališke in Fužinske ulice, Poljanske ceste ter Puštala, zahtevamo, da odslej naprej ne izdajate dovoljenj za podobne prireditve, kot je bila 17. in 18. avgusta na Kopališču ob Poljanščici. Omenjena prireditev, pod uradnim naslovom RED BULL ali ENERG1ZING KONCERT, je trajala od sobote, 17. 8., od 16. ure do nedelje, 18. 8., do 2.15 ure in se potem nadaljevala v nedeljo, 18. 8., od 8. do 15. ure. Organizator je imel uradno dovoljenje z vašim podpisom za ves ta čas, v nedeljo menda celo do 22. ure. Podpisani občani smo v preteklosti že večkrat potrpeli ob bučnih, sem in tja razgrajaških koncertih, ki so se večkrat končevali tudi z uničevanjem našega imetja, ko so se udeleženci mimo naših hiš vračali domov. Resnici na ljubo je treba povedati, da smo zadnja leta imeli več ali manj v tem smislu mir. Toda to, kar si je organizator privoščil tokrat, presega naše potrpljenje. Vedeti je treba, da je akustika tega prostora taka, da se najmanj sliši prav na Kopališču, bobni pa po celi Loki in Puštalu in se sliši celo na Križno goro. Ob takem hrupu in ponavljajočem se, noč in dan trajajočem istem zvoku, normalen človek ne more zdržati. Vrh vsega so se v nedeljo zjutraj spet ponovila uničevanja v Kopališki ulici, enega od občanov, ko ga je prišel vprašat, kdo mu je izdal dovoljenje, pa je organizator celo udaril. Najbrž udeleženci "koncerta", kot je bilo videti od daleč, niso pili le Red Bulla, kar seveda ni več naša briga. Vendar si dovolimo pripomniti, da majhno mestece, kot je Škofja Loka, nima pravice spodbujati podobnih zbiranj. Tudi ne razumemo, da obstojajo dvojna merila za izdajanje dovoljenj, kajti mirni koncerti pod Homanovo lipo so dovoljeni le do 22. ure. Upamo, da je naša zahteva dovolj tehtna in jo boste upoštevali. V kolikor se kljub vsemu ponovi, bomo primor-ani tožiti tistega, ki je dovoljenje za prireditev izdal. Lep pozdrav! Podpisi občanov priloženi v uredništvu oc (g) CULTURA EUROPAEA SPREMEMBA REVIJA RUDIJA KLARIČA ZA SAMOZDRAVUENJE S SLOVENSKO ENERGETSKO METODO - S • E • M Z UPORABO S • E • M LAHKO PRAV VSAKDO V SVOJEM TELESU PREBUDI IN OKREPI SVEŽO ENERGIJO ZA SAMOZDRAVLJENJE IN VAROVANJE ORGANIZMA INFORMACIJE: 061/558-691 radio triqlàv 96 MHz Hvala, Klemen! Ne poznam Vas, gospod Klemen Ramovš, vendar Vaša dejanja govore o veličini Vašega duha, o kulturi in civilizaciji, ki ste jo zanesli v Linhartovo mesto. S srednjeveško glasbo, ki jo te dni, v okviru Radovljiškega festivala, udejanjajo svetovni umetniki, ste meščanom vdihnili duha svetovljanstva, mestu pa dali pečat evropskega srednjeveškega mesta, ki mu pripada od vekomaj. Morda bi festival pridobil na svoji vrednosti in odprtosti s povabilom stoletnim lastnikom srednjeveškega ambienta - graščine, grofom Thurn Vat Isassina, ki so v preteklih stoletjih za to mesto in okolico naredili mnogo več na kulturnem, urbanem, arhitektonskem in drugih področjih kot vsa predvojna (odvzem njihove lastnine) in povojna nomenklatura (uničenje grajskega vrta, Vurnikovega kopališča ipd.). Hvala tudi vsem, ki se tudijo, da bo mesto odprto tudi drugim trendom, kot to uspešno počno v prid mesta zgodovinarji, muzealci, arhitekti, pisatelji, pesniki, gleda-liščniki in drugi. Imena sodobnikov: Avguštin, Bole-Vrabec, Sinobad, Rodman, Smrekar, Arnol, že nek j a veljajo v našem mestu, želel bi, da se jim pridruži tudi ime župana, ki bo zgoraj navedenim trednom pobudnik ter bo hkrati svetovljan Klemenovega duha par excellence, ki ne bo mesto ograjeval in siroma-šil v političnem, duhovnem, kulturnem, urbanistično arhitektonskem,... • M. M. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU Urad predstojnice Okrajno sodišče v Kranju, Zoisova 2, objavlja prosta delovna mesta TREH STROJEPISK ZAPISNIKARIC Pogoji: končana šola V. stopnje, smer upravni tehnik, eno leto delovnih izkušenj, hitrost pisanja na stroj 275 čistih udarcev v minuti. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje iz Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. SRS, št. 15/90). Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. S kandidatkami bo pred izbiro opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov Okrajno sodišče v Kranju, Zoisova 2, Urad predstojnice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. Revija SPREMEMBA izhaja na vsaka dva meseca. Cena izvoda je 800 SIT, za naročnike pa 600 SIT. ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union 9.100 SIT, Pivovarna Laško 1.550 SIT, Lek 9.150 SIT, Krka 5.000 SIT, Petrol 9.000 SIT, Sava 2.100 SIT, Mitol 900 SIT, Radenska, Mercator, Etol... Razvojna družba, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, Tel.: 125 10 14, 125 70 56 ODKUP v Kranju: Infico, d.o.o., Maistrov trg 7, tel.: 212 167 in 211 680 KOMUNALA RADOVLJICA LJUBLJANSKA 27 RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, - dve leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naš naslov. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili takoj po sprejemu sklepa. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročil« za ob|avo spre|emamo po telefonu 064/223-111, faksu 064J222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do1230. ure Úmn pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikt; Izredno ugodna* AVTO ŠOLA B in B v Kranju, na Begunjski 10, fel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 2. septembra, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00 AVTO SOLA B In B v Radovljici, v gasilskem domu, tol.t VOZNIŠKI IZPIT ZA OSEBNI AVTO, MOTOR, TOVORNJAK ALI AVTOBUS 22-55-22 NAKUPO VALNI Palmanova 27.8., Madžarska Lenti 24.8., Gardaland ali Aqualand 24.8., IZLETI - GARDALAND 31.8., možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA ING. HUMAR Z AVTOBUSOM NA IZLET METEOR do.o. 422-781 Cilka tel.: 41-510 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 26.8.1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 27.8. kopanje v Čatežu, 5.9. Lenti, 10.9. Trst Drinovec, tel.: 064/731-050 Palmanova, Lenti, Pourto Guaro, FORMULA 1 - M0NZA 8.9., Oktoberfest 28.9. ajoj|ajpjajajM Kategorije A, B, C in E - vse po ugodnih cenah! vozila: GOLF, POLO, PUNTO, 7WING0, CLI0, R5 itd. Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? Vsa vozila imajo klimatsko napravo! AVTO SOLA GOLF EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! AVTOŠOLA GOLF KRANJ TEL 064/324-767 AVTOŠOLA GOLF ŠK. LOKA TEL 064/62-44-52 ČEŠKE TOPLICE tel.: 332-195 OKREPČEVALNICA KEKEC Tel: 064/84-086 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162 izlet v Češke toplice v SEPTEMBRU ugodno, samo 220 DEM + prevoz. Tel.: 715-621 Nudimo dnevno SVEŽI BUREK, ČEVAPČIČE, PLESKAVICE in SLADOLED. Titova 28,4270 Jesenice Ugodna ponudba otroških trenirk od 1.900 do 3.500 SIT, spodnjih delov trenirk za otroke in odrasle od 1.000 do 2.900 SIT ter velika izbira jesenskih oblačil. Večji nakup - možnost plačila s čeki. Odprto: 9.-12. ure in 15. - 19. ure, sobota: 9.-12. ure. VABLJENI! TEČAJI NEMŠČINE Predšolski otroci: pon. od 16.30 do 17.15 (30 ur) __j mpti 1- 2- razred: tor., 12.15, tor., 16.30; sre., 15.30 ^rf^Ax^tir 3- 4- ra2red: tor- 15 30: sre 12 30 KONSTANTIN S.p. 5., 6. razred: čet. od 13.00 do 14.15 (60 ur) TEL.: 064/621-998 7., 8. razred: tor., 14.00; pet.. 16.00; sob.. 11.30; sob. 16.00 ÏKfiFtA IfiKA 1-. 2- letnik: čet. 14.30; pet. 18.30: sob. 10.00 Podlubnik 253 3"' 4'letnik: sre" 13-45; pet" 1400; sob< 80 ODRASLI, ŠTUDENTI: od prve do četrte stopnje, poslovni jezik, vikend tečaji AVTOMURKA LESCE Renault MEGANE v 12 barvah - v avgustu - dodatne ugodnosti pri nakupu avtomobilov Renault - Megane - dobava takoj v 12 barvah - možnost nakupa na kredit INFORMACIJE: AVTOMURKA LESCE Telefon št.: 064/718-100, 718-102 JEREB, do.o. 621-773, 682-562 GARDALAND 29. 8. - cena 5.400 SIT, prevoz in vstopnina, BRNO - nakupi 19. 9. - en dan DOKVALIFIKACIJA in PREKVALIFIKACIJA odraslih v poklice: 1. slikopleskar-črkoslikar^zidar, tesar IV. st. 2. pleskar-antikorozist, zidar za zidanje in omet, tesar opažev... II. st. Izobraževanje za prvi poklic pod 1. bo sofinansiralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Informacije: DARINKA RAKOVEC tel./fax 403-042, 403-354 Pismene prijave: EDUKACIJSKI CENTER - EDC zavod za strokovno izobraževanje 4201 Zg. Besnica, Rakovica 15 Turistično društvo Besnica Polževe kolesarske dirke Besnica, 22. avgusta - Turistično društvo Besnica, Ki za 1. septembra v Besnicl pripravlja tradiconalni Semanji dan z bogatim kulturnim programom, bo sredi septembra organiziralo še eno zanimivo prireditev. 14. septembra bodo v Besnici Polževe kolesarske dirke. Pri izvedbi te izvirne in zanimive prireditve, ki jo pripravljajo turistični delavci oziroma poseben odbor v Besnici, sodeluje tudi Gorenjski glas. • A. Ž. Izleti Izlet na Poljuko Radovljica - DU Brezje - Mošnje ■ Ljubno vabi svoje člane na planinski izlet s piknikom. Pot bo ob veselem razpoloženju in čistem zraku vodila na Pokljuko. Izlet bo 29. avgusta 1996, v primeru dežja pa v petek, 30. avgusta. Odhodi avtobusov so označeni na lepakih. Prijave sprejemajo področni poverjeniki do vključno ponedeljka, 29. avgusta 1996, s plačilom 1.000 SIT. 13. spominski pohod Kranj - Odbor skupnosti borcev 31. divizije NOVS in odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Idrija vabita na spominski pohod ter na zaključno slovesnost in srečanje s pohodniki, domačini, borci NOV, ranjenci in osebjem SVPB "Pavla". Pohod bo 31. avgusta 1996, z začetkom na Želmu in zaključkom na Vojskem ob lovski koči. Iz Idrije bo odhod do Žehna z rednim avtobusom ob 6.15. Udeleženci pohoda izven Idrije pridite z osebnimi avtomobili v Idrijo, tudi z Vojskega bo povratek s posebnim avtobusom v Idrijo. Planinski izlet na Veliko Koroško Babo Kranj ■ PO Kranj organizira v soboto, 7. septembra 1996, pohod na Veliko Koroško Babo. Zborno mesto je ob 7. uri zjutraj na koncu doline Ancljevo, kjer se boste odločili za varianto smeri vzpona na Veliko Koroško Babo. Ob 14. uri bo srečanje pohodnikov pri Kranjski koči na Ledinah. Informacije po tel. 225-184 ali 221-634. Pohod po Veliki in Mali Planini Kranj • V četrtek, 29. avgusta 1996, bo prijeten pohod po planjavah Velike in Male Planine. Skupne hoje bo za približno tri ure na povprečni nadmorski višini 1500 metrov. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred kina Center Kranj. Prispevek za prevoz znaša 1500 SIT in ga vplačate ob prijavi v pisarni DU Kranj, Tomšičeva 4. Razstave Slovenska in hrvaška umetnost Bled - Do 31. avgusta 1996 si v Koncertni dvorani Vile Bled lahko še ogledate razstavo Slovenian and Croatian naive art. Semanji dan na Sv. Andreju V nedeljo dopoldne bodo odprli asfaltirano cesto Hrastnica • Sv. Andrej. Sv. Andrej nad škofjo Loko, 22. avgusta - Župan občine Škofja Loka Igor Draksler bo v nedeljo ob 9. url odprl asfaltirano cesto Hrastnica - Sv. Andrej, preizkusila pa jo bosta ultramarato-nec Dušan Mravl|e in bivši kolesar Drago Frelih. Z otvoritvijo ceste bo v KS škofja Loka -Mesto končana akcija za ureditev ceste, ki jo je vodil gradbeni odbor Sv. Andrei s predsednikom Ivanom Ruparjem. Denar oziroma samoprispevek na podlagi referenduma so poleg številnih delovnih in strojnih ur dali domačini, krajevna skupnost in občina. Po otvoritvi in blagoslovitvi ceste v Hrastnici bodo podelili tudi priznanja. Po tem bo maša na Sv. Andreju, po maši pa se bo ob 12. uri začela zabavna prireditev pri gostišču Rupar: Veselica na semanji dan. Igrali bodo najprej Gamsi, od 15. ure naprej pa ansambel Blegoš. Za obiskovalce so pripravili bogat srečelov, izkupiček od prirediteve pa bodo namenili za novo asfaltirano cesto. Pokrovitelji in sponzorji so Cestno podjetje Kran|, občina Škofja Loka, Lokainvest škofja Loka, Dolenc d.o.o. Škofja Loka - Gradbena mehanizacija.Gorenjski glas, Radio Žiri. • A. Z. Risbe in akvareli Kamnik - Danes, 23. avgusta 1996, ob 18.30, bo v razstavišču Veronika v Kamniku odprtje razstave risb in akvarelov. Razstavo si boste lahko ogledali do 3. septembra 1996. Razstava likovnih del Jesenice - Danes, 23. avgusta 1996, ob 18. uri bo v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah otvoritev in ogled razstave likovnih del Slavimirja Mihajloviča in Antona Modrijana. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do vključno 11. septembra 1996. Koncerti )t Koncert folklorne skupine in zbora Tržič - V okviru tržiških poletnih prireditev se bodo danes, 23. avgusta 1996, ob 20. url na griču pri sv. Jožefu nad Tržičem predstavili plesalci domače folklorne skupine Karavanke, kot gostje pa bodo nastopili tudi pevci zbora Društva upokojencev Tržič, ki ga vodi Franci Šarabon. V primeru slabega vremena bo koncert jutri. Pod marelo Kranj - Danes, 23. avgusta 1996, vas bo pod marelo od 20. ure dalje zabaval kranjski Dixieland. Ciganska glasba Škofja Loka - Danes, 23. avgusta 1996, ob 20. uri bo pod Homanovo lipo na Mestnem trgu večer ciganske glasbe z duom IRA ROMA. Gledališče 9t Polovične resnice Tržič - V nedeljo, 25. avgusta 1996, ob 20.30 se bodo pri sv. Jožefu nad Tržičem predstavili igralci tržaškega Slovenskega stalnega gledališča s komedijo Alana Ayckbourna Polovične resnice. V primeru slabega vmmena bodo igrali v dvorani kina Tržič. PRIREDITVE NA BLEDU Danes, v petek, 23.8.1996 ob 16.00 Poletna hokejska liga, HK ACRONI JESENICE : CANADATEAM v Športni dvorani ob 19.30 Poletna hokejska liga. HK OLIMPIJA HERTZ : HK KAC v Športni dvorani ob 20.30 ORGELSKI KONCERT: PAVEL KOHOUT IN JAKUB JANŠTA bosta nastopila v cerkvi sv. Martina - vstop prost Jutri, v soboto, 24.8.1996 ob 16.00 Poletna hokejska liga, HK KAC : HK KAUFBEUREN v športni dvorani ob 19.30 Poletna hokejska liga. HK SPORTINA BLED : CANADATEAM v Športni dvorani ob 21.00 MIDNIGHT EXPRESS BLUES BAND V Cafe Belvedere ob 22.00 HOLLYWOOD NIGHTs plesnim in pevskim spektaklom (SALOME) v Plesni dvorani Kazina nedelja, 25. & 1996 ob 14.00 Poletna hokejska liga, TEKMA ZA 3. MESTO v športni dvorani ob 17.00 Poletna hokejska liga, TEKMA ZA 1. MESTO v športni dvorani od 17.00 do 22.00 SEJEM DOMAČE IN UMETNE OBRTI IN DELAVNICE v Zdraviliškem parku od 17.00 do 19.00 OTROŠKE DELAVNICE IN LUTKOVNA PREDSTAVA v Zdraviliškem parku ob 19.00 PROMENADNI KONCERT GODBE GORJE v Zdraviliškem parku ponedeljek, 26.8.1996 ob 20.30 INFORMACIJSKI VEČER v Kavarni hotela Park torek, 27.8.1996 ŽUPAN IN DIREKTORJI HOTELOV VABIJO NA PLES IN TOMBOLO v Plesno dvorano Kazina Slonček Jumbo Bohinj - Danes, 23. avgusta 1996, ob 17. uri, bo v kulturnem domu Joža Azmana predstava Lutkovnega gledališča Jesenice "Slonček Jumbo". Janko in Metka Kranj - Jutri, 24. avgusta 1996, ob 10. uri bo na vrtu gradu Kieselstein lutkovna igrica "Janko in Metka". Figure in kratek film Kranj - Danes, 23. avgusta 1996, bo ob 21. uri gledališče figur Konj uprizorilo igro "Napravite mi zanj krsto", zatem pa bo projekcija kratkega filma Marka Derganca "Oči, glej". Prireditve Sončkovo popoldne Radovljica - V nedeljo, 25. avgusta 1996, bo na zelenici med Cankarjevo, Janševo in Jelovškovo ulico v Radovljici kulturno-zabavna prireditev Sončkovo popoldne, kot sklep Sončkovih počitnic. Otroci se bodo lahko zabavali ob različnih Igrah, odrasli pa poklepetali in prisluhnili nastopom. Vabijo predvsem družine, pa tudi posameznike. Srečanje Društev invalidov škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka prireja jutri, v soboto, 24. avgusta 1996, ob 11. uri, srečanje Društev invalidov gorenjske regije In pobratenih društev v športni dvorani Poden. Avtobus iz Žiro v bo odpeljal ob 9.30 in iz Železnikov ob 10. uri. člani se lahko prijavijo poverjeniku ali pa v pisarni društva, Stara Loka 31. Bohinjski večer Bohinj - TZ Bohinj prireja danes, 23. avgusta 1996, na prireditvenem prostoru Pod skalco ob 20. uri Bohinjski večer. Nastopila bo folklorna skupina Iz Srednje vasi, predice in ansambel Encijan. Na prireditvi si boste lahko ogledali prosto plezanje in diapozitive lepot Bohinja. Srečanje voznikov in ljubiteljev "Katre" Bohinj - Renault 4 - katra klub iz Ljubljane prireja na prireditvenem prostoru Pod skalco jutri, 24. avgusta 1996, ob 19. uri Srečanje voznikov in ljubiteljev "Katre". Za zabavo bo poskrbel ansambel piloti. Karaoke Bohinj - Jutri, 24. avgusta 1996 ob 17. uri, bo pred Kulturnim domom Joža Ažman ŽUR - Karaoke. Poletje v Kranju Kranj - V sklopu prireditev "Poletje v Kranju" bodo danes, 23. avgusta, potekale naslednje prireditve: ob 10. uri keramična delavnica na Pungertu, ob 18. uri ogled mestnih znamenitosti z zborom na Maistrovem trgu, ob 19. uri narodnoza-bavna glasba v gostilni Kot, ob 20. uri koncert kranjskega Dixilanda Pod marelo. Jutri, 24. avgusta 1996, si ravno tako od 10. ure naprej ogledate keramično delavnico na Pungertu, na Glavnem trgu pa bo ob istem času potekal Dan sladoleda. Ob 20. uri lahko v v Mitnici prisluhnete zabavni glasbi. Velika vrtna veselica Velesovo - GD Velesovo prireja ob prazovanju 75-letnice jutri, 24. avgusta 1996, ob 20. uri Veliko E K T O R Maistrov trg 11, 4000 Kranj TRGOVINA Z RAČUNALNIŠKO OPREMO BLAGOVNA HIŠA ADAMIČ_ računalniki, tiskalniki, dodatki in potrošni materiali licenčna programska oprema računaJiiisKŠNttčPatura ^zbfrfcS* Za tele DeskJet 850C 79.990 komisijska pr^a^rjOabljer^^ opreme programi zà maloprodajo in veleprodajo UGODNI KREDITI 6'12 MESECEV vrtno veselico z ansamblom Monroe. V nedeljo, 25. avgusta 1996, pa bo ob 14. uri razvilo nov gasilski prapor. Po končani svečanosti bo Velika vrtna veselica z ansamblom Poljanšek. Vstopnine ni. Bazen ter Igre brez meja Železniki - Plavalni bazen vas 25. avgusta 1996 vabi na športno-zabavno prireditev ob 20-letnici bazena in k ogledu Iger brez meja, ki se jih je udeležila ekipa občine Železniki v Torinu. Za zabavo bo poskrbel ansambel Fram. Tekmovanje v računalništvu Kranj • V nedeljo, 25. avgusta 1996, ob 9. uri, bo pred računalniško tehnično trgovino Miška Vseslovensko tekmovanje v Formuli IGrand Prix 2. Več kot 100 že prijavljenih tekmovalcev iz vse Slovenije bo tekmovalo na 8 računalnikih. Tekmovalce čakajo bogate nagrade, za pijačo In jedačo bo poskrbljeno. Semanji dan Škofja Loka - V nedeljo, 25. avgusta 1996, bo na Andreju nad Zmincem ob 9. uri otvoritev nove asfaltne ceste in semanji dan Nadaljevanje z ansamblom Gamsi, popoldan z ansamblom Blegoš. 100-letnica GD Preddvor Preddvor - Visoko obletnico bo GD Preddvor proslavilo danes, 23. avgusta 1996, in jutri, 24. avgusta 1996. Danes bo izvedena prikazna vaja gašenja in reševanja, ki se bo v večernih urah nadaljevala s slavnostno sejo, jutri pa bodo ob 18. url organizirali gasilsko parado s krajšo slovesnostjo in veselico ob 19. uri z ansamblom Gašperji. Vse prireditve bodo potekale v središču Preddvora. Zabavna prireditev na Pristavi Jesenice - V nedeljo, 25. avgusta 1996, ob 15. uri bo na Pristavi v Javorniškem Rovtu zabavno- glasbena prireditev. Predstavili vam bodo Zo*J park na Pristavi ter turistično ponudbo v I4**™* občini. Zabavali se boste ob družabnih Xlasbo bodo poskrbeli ansambel Vita, gorenjski lenka in Monlka ter mladi glasbeni talenti. .. Veterani v smučarskih skokih Trti« - Jutri, 24. avgusta 1996. bo v SkaMj% centru Sebenje od 16. ure dalje tekmovan* srečanje veteranov v smučarskih skokih. Staretov memorial češnjevek - Ribiška družina Bistrica Donw% Pododbor Pšata v nedeljo organizira že ••jjjjj tekmovanje v ulovu najtežje ribe za poK8'!^ Stareta. Odprto tekmovanje na ribnikih CeinFjJ bo od 8. do 11. ure, najboljši pa bodo dobili po^ in medalje. Za tekmovalce in obiskovalce tekmovanju piknik z bogatim srečelovom. Loški muzej vabi Skorja Loka - Loški muzej vabi otroW <» 12. leta v soboto, 24. avgusta, ob 10. uri v 'Tluze'jtf delavnico, kjer bodo spoznavali praznično ngj dedkov in babic. Informacije in prijave 00 ,el,: 622-261 ali 622-262. 1 *A Obvestila 3 Začetek pevskih vaj K(j1 Kranj - Ženski pevski zbor Lipa pri DyíJJ vabi vse članice zbora, da začnejo z A Kreni. PO vaSI želji /t, j* M t»\J1tx 312-520 KLCIN ABER FEltM ^ 000*0000000000 OSMRTNICA V 83. letu je nenadno prenehalo biti nadvse dobro srce naše drage mame MARIJE ŽONTAR roj. Kalan Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 24. avgusta 1996, ob 11.30 uri na pokopališču v Kranju. Za vedno jo bomo ohranili v srcih: hči Albina, zet John, vnukinji Nina in Sandra z možem, pravnuk Žiga ter drugo sorodstvo Blejska Dobrava, Kranj, 21. avgusta 1996 Mali oglasi ^Jj? 223-444 Garati stroji OoÏÏTELYANNI d.o.o. - kompletna fita*8, dobava takoj. Ne izgubl-0éna/2!sa' Pokličite zastopnika na ^612-256, Q64/218-317 isui taJj^SONIC TELEFONI, telefaxi, te\mZ V te'efonske centrale, servis -^l°/|8kih aparatov. «634-01226013 KX fe« te,efon Panasonic, model 10Oo m ■ A testiran, domet okoli Cena cl 8 testaturo tudi na postaji, obrni,!4-!?00 SIT. Možnost plačila na *^2!tefi>061 -13-22-001 26236 2foftoUISKl SPREJEMNIKI že za AüSS ?IT z montažo! PROTON BlekvS ln VIDEO servisni center 222-oo?8Va 2 (kino Center) Kranj, —nJ-T**_26301 drv?ílam» PEC na petrolej, peč na 825 etažno centralno peč. 045- Ugodno prodam lepo ohranjeno zamrzovalno skrinjo 220 I. 0212- 25 3 26931 TRAKTOR STEYER 18 KS, letnik 1957, s hidravliko, kosilnico in vitl-jem, prodam. Cena 310Q DEM. »061/737-759 26943 Poceni prodam aparat za avtogeno rezanje pločevine in ostanke pločevine. ©312-101_27016 TARUP za uničevanje krompirjeve cime in zabojnike za krompir. 0631- 684 27042 POMIVALNI STROJ CANDY in TV GRUNDIG, prodam. 045-159, zvečer 27047 Prodam klsikovo jeklenko, ter komplet novih manometrov za avtogeno varjenje. 057-841 27053 Prodam nov Atoss 901 s tajnico za 15000 SIT. «221-331, od 18. ure zvečer_ 27059 Prodam skoraj nov HLADILNIK 50 I skrinjo, cena po dogovoru. 0422- 151 27071 GLASBILA Peč ,arT1.terrnoakumulacijsko peč in J^is^etažno centralno. 0326-270 WrftT STROJ za prebiranje krom- •<^rJ22-91Q_28728 iSnfejOSHIBA NOTE BOOK jgS^OCESOR 486. «47-387 ftS^ .ma,° rabljen IZKOPALNIK ^!S!]g_Hmezad. «241-022 26756 *0S» í5ïíJ?0V0 nahrbtno motorno W BS9 Solza s 25 % popus- ^>*g3l-620 26793 ^SkSUJ^JEKL za čiščenje žit, •j^^gjokras. «51-019 26810 8 ^P^i6'62"'trak z motorjem dolg ^p^gbrezje 130, «731-09626B12 ^LN|nsTfind£m l?po«Pi1-J*a,'2iln Prodam stropni smrekov OPAŽ deb. <2__551 R°J Gorenje. «57-695 16 mm. «312-259 26790 Prodam 72-basno klavirsko harmo-nlko. «622-139_26956 Prodam SYNTHESIZER ROLAND E 20, cena po dogovoru. «55-189 27022_ GR. MATERIAL Prodam suhe smrekove plohe in deske ter pobjon, ugodno. 0712- 028 26692 Prodam hrastove robove za stop-niče, različnih dolžin. 0421-631 OPAŽ 680 SIT z dostavo, smrekov suh, I. klasa, 7 cm. 0063/451-082 Prodam nova sobna furnirana vrata Jelovica. 0312-259 26789 £"n. 2S28LCEDILNIK Gorenje, 2 poceni nSSÏ1ka· ventilacijska pečica. ■^T^dam. «143-13 1 26676 ï?ï m|!L8ktr£ni P°t0Pni HLADIL- >g™gk0, «47-71F 26882 rrjj ^^B/vjtil^ralno obnovljen SILO X bK - 80. «633-717 26925 Kamin PEČ prodam za 10.000 SIT. «82-503_26804 Prodam PUNTE 300 m, aluminijasta okna In mreže 2x2 m fl 8. «58-681 SNEGOLOVI iz nerjaveče pločevine, možna dostava in montaža. 0725- 319 26816 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj. 0221-037, ali 0211-927, 047-534, 16616 LESPROMET ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo.0621-779 in 0609-635-074 24285 ODKUPUJEMO smrekovo, borovo, bukovo, javorovo in jesenovo hlodovino in celulozni les. Lahko tudi na panju. BRAZDA, Poljšica pri Pod-nartu, 0731-615 26494 Kupim knjige za 1. letnik MLE-KARSKE ŠOLE. 0325-918 26699 Kupim poliesterski silos. Dorfarje 31, Žabnica, 0633-297 25720 Kupim rabljeni Izkopalnik krompirja Hmezad Žalec. 0695-149 26768 Z 101 GTL 55, I.87, bele barve, kupim. 045-719 26813 Kupim knjige za 1. letnik ek. šole. poslovni tajnik. 0331-671 26982 LOKALI V Kranju ODDAM ograjen prostor (cca 300 m2) primeren za skladiščenje ali obrt (zidarstvo).0373-391. dopoldan_26766 V RADOVLJICI ob prometnici oddamo poslovne prostore za trgovine ali proizvodnjo cca. 350 m2. STANING 242-754 26838 ODDAMO KRANJ restavracijo, pisarne 3 etaže, 685 m2 uporabnih površin, skladišče 135 m2, parkirišče, možnost delnega odkupa ali najema. DOM NEPREMICINE. Koroška c. 16. Kranj, 22-33-00 24632 ODDAMO KRANJ Planina za 10 let oddamo poslovno stavbo ob cesti, v izgradnji 3 etaže po 120 m2, vlaganja se kompenzirajo z ugodno najemnino. KRANJ CENTER 40 m2 v priti. Brimerno za frizerski salon ali trgovs-I lokal, 1200 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22- 33-00 24633 PRODAMO MEDVODE okolica: trgovsko poslovni center z več lokali in velikim parkiriščem, večjim stano-vanjem In sobami za goste.PREDDVOR Kokra dobro ohranjen LOVSKI DVOREC, 400 m2 v etaži x3, primeren za gostinsko, turistično ali zdravstveno dejavnost.. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. 22-33-00 24634 Kranj-Huje oddamo nov poslovni prostor cca 200 m2 za trgovino ali pisarne. STANING, 242-754 26839 RADOVLJICA bo cesti oddamo 400 m2 poslovnih prostorov v pritličju in v I. etaži, primerno za tekstilno obrt ali podobno dejavnost. 0223-485, 0609/643-493_26845 ŽELEZNIKI prodamo 64 m2 poslovnega prostora z vso dokumentacijo za neživi Isko dejavnost za 35000 DEM. AGENT, 223-485, 0609/643- 493 26846 Kranj Center 40 m2 v priti, primerno za frizerski slaon ali trgovski lokal, 1200 DEM, novo Planina III, 40 m2. storitveno trgovski lokal, 900 DEM/ Ses tudi prodamo. DOM NEPREMI-INE. Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 26002 V najem oddamo kmečko poslopje v Zalogu pri Cerkljah cca 170 m2, lokacija ob cesti s parkiriščem primerna za poslovne prostore, voda in elektrika urejena, cena po dogovoru. PIA NEPREMIČININE, 623-117 26583 TRGOVINO živila v Šk. Loki 70 m2 prodajnega prostora in 45 m2 skladišča. Opremljena v celoti. Mesečni najem 900 DEM mesečno z odkupom inventarja. LOKAL v Šk. Loki za daljšo dobo, primeren za vse dejavnosti. Potrebno vložiti osnovno opremo In finiš izdelave. Kompenzacija z najemnino. GRKA 200 m2 prostorov v Lj - Brod primernih za trgovino z električnim materialom. Atraktivna lokacija blizu obvoznice z urejenim parkiriščem in luksuznim videzom, cena 25 DEM/m2. PIA NEPREMIČNINE. 623-117 26584 \ • RAČUNALNIKI sestavljene konfiguracije In sestava po ielji in specifikaciji 5X86-133 115.990 SIT mikro procesor AMD 5x86-133. osnovna plosca PENTIUM 75 126.990 SIT mikro procesor AMD P 75, osnovna plosca konfiguracije vsebuje ie: RAM 8M / grafična kartica 1Mb PCI / trdi disk 1Gb, disketna enota 1 44Mb, ohišje mini tower. tipkovnica, barvni monitor 14". milka, • TISKALNIKI PANASONIC, EPSON, STAR, FUJITSU, BROTHER, OKI. CANNON • MULTIMEDIJA ZVOČNE KARTICE (od 8.100 SIT dalje) CD-ROMi (4X od 7.6O0 SIT dalj«) ZVOČNIKI (aktivni od 5.600 SIT dalje) MIKROFONI (od 1.880 SIT dalje) IGRALNE PALICE (od 3.060 SIT dalj«) MULTI MEDIJA KIT (18.980 SIT) (CO nou «X, ivoina kartica 1« M. noonW 50W) • INTERNET vstopne točke v Kranju, na Bledu in v Ljubljani tax/modeml. OuickCam kamere za Internet In vsa ostala oprema za računalniške komunikacije • PROGRAMSKA OPREMA Steinberg. Microsoft. Adobe, Symantec, . programi za Izdelavo glasbe, MIDI datoteke ... • CD-IGRE za PC velika izbira najnovejših uspešnic • NAJVEČJA IZBIRA računalniških revij in knjig • POTROŠNI MATERIJAL trakovi, tonerji. čistila, diskete, škatle, podloge • PANASONIC videorekoiderji. televizorji. Hi-Fi komponenta, telefoni, telefaxi, avtoradiji, avtozvocmki • SAMSUNG teletom, telefaxi odprto vsak dan od 9 do 18h sobota od 9 do I3h Oddam 30 m2 skupna dva prostora za obrt, podjetje, krojaštvo, čevljast- VO-0211-882_26221 V najem oddam več urejenih POSLOVNIH PROSTOROV cca 130 m2, primernih za trgovinsko dejavnost v industrijski coni v Šk. Loki. 0624- 221_ _26259 V centru Kranja oddam samostojni lokal, 20 m2 s telefonom. 0216-212 Suhe smrekove plohe, prodam. 0718-450, zvečer 25937 Poceni prodam dva rabljena OKNA 110 x 130 in podarim hladilnik Gorenje. 0731-393 26947 Prodajam gašeno APNO za beljenje. Hafner, 0671-062_26957 SUHE SMREKOVE PLOHE in 2 gredi 20x20x800 prodam. 046-703 26983 Prodam kavbojska vrata. 055-118 Poceni prodam trodelno OKNO 110 x 130 in 2 kosa večja radiatorja Trika. 0312-101 27018 Jesenove, smrekove in bukove DESKE 25 In 50 mm, suhe, prodam. 0631-684 27043 Prodam LES za ostrešje hiše, na izbiro, po želji. 0310-107 27051 Prodam GRANITOGRES RAGNO cca 38 m2. 0245-000 27000 Prodam 50 m2 hrastovega lamelnega PARKETA, klasa AŠ, 2000 SIT / m2. 0332-517_27ns 100 kosov novih 8 valjnih salonitnih plošč, še stare kvalitete, prodam. 0311-144 27116 IZOBRAŽEVANJE Kupim KNJIGE za 1. letnik mle-karske Sole.0325-918_25823 Inštruiram MATEMATIKO In KEMIJO za osnovne in srednje šole.0621- 461 26547 Prodam KNJIGE za 1. in 2. letnik Sš smer upravni tehnik, kupim pa knjige za 3. letnik. 0310-746, Tanja 26700 Prodam KNJIGE 5. razred. 0327-349, od ponedeljka 27052 Prodam UČBENIKE za I. letnik Zdravstvene šole. 0801-162 27075 Prodam KNJIGE za 2., 3. in 4. letnik.043-170_27130 Prodam KNJIGE za 6. razred osnovne šole. 0061/614-040 26742 Kupim učbenike za 1. letnik. Kuhar, 59-106_26819 Prodam KNJIGE za 4,5,6,7 razred. 043-514 26824 Prodam KNJIGE za 4. razred OŠ. 0222-750 26865 zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA KRANJ IZŽREBANI OBISKOVALCI Izid žrebanja obiskovalcev Gorenjskega sejma, ki so se odločili za izračun prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, d.d. Zavarovalnica Triglav, d.d., je na letošnjem Gorenjskem sejmu predstavila povsem novo obliko zavarovanja. To je prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Novost je vzbudila precejšnjo pozornost obiskovalcev sejma. Naredili so nam precej izračunov pokojnin in prav gotovo se bo kdo odločil za sklenitev zavarovanja. Vsi, ki so ob tej priložnosti v skrinjico oddali kupon, so sodelovali v nagradnem žrebanju. Žrebanje je 19. avgusta opravila komisija Zavarovalnice Triglav, d.d., Območna enota Kranj v sestavi: Jože Košir, Lidija Podrepšek, Belita Kusterle in izžrebala tri nagrajence: - Janeza Božnaria iz Škofje Loke, Frankovo naselje 61 - Iztoka Sitarja iz Poljan nad Škofjo Loko, Poljane 30 - Karla Vavpotiča iz Kamnika, Koroška 1 Vsem trem bo zastopnik Zavarovalnice Triglav, d.d., Območna enota Kranj na dom prinesel obljubljeno priložnostno darilo - denarnico, v kateri bodo lahko nosili tudi... pokojnino, če se bodo tako sami odločili, morda pokojnino oblikovano pri Zavarovalnici Triglav, d.d. Na kratko o predstavljeni novosti: Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav, d.d, je prvo pri nas in je po kakovosti in obliki primerljivo s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. Kot prva ima Zavarovalnica Triglav, d.d., tudi ustrezno soglasje Urada za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance. Njegovi glavni značilnosti sta preprostost in prilagodljivost možnostim in potrebam zavarovanca. Zavarovalnica Triglav je pripravila tri različne modele pokojninskih programov. Osnova vseh je mesečna starostna pokojnina, ki jo bo zavarovanec prejemal od upokojitve do smrti, modeli pa se razlikujejo glede na izbiro družinske pokojnine in zavarovalne vsote za primer smrti. Zavarovanje se lahko sklene kot posamezno ali skupinsko, ko pogodbo za svoje člane sklene delodajalec, v fond zavarovanca pa lahko vplačujeta delodajalec ali član, ali pa oba, kar je lahko posebna ugodnost zaposlenih v nekem podjetju. Višina pokojnine je odvisna od zneska sredstev, ki se zbere v lastnem fondu člana. Upošteva pa se še starost ob upokojitvi, spol zavarovanca ter izbrano vrsto programa. Zavarovalnica Triglav svojim zavarovancem zagotavlja delitev dobička tako med vplačevanjem prispevkov kot med izplačevanjem pokojnine. Dodatne ugodnosti so še: zavarovancu se lahko ob upokojitvi izplača do 50 odstotkov vrednosti fonda, pokojninsko osnovo lahko poveča z enim ali več dodatnimi vplačili, kar v obeh primerih ustrezno spremeni starostno pokojnino.Seveda je pokojninsko zavarovanje dolgoročno zavarovanje, zato je toliko pomembneje, da je sklenjeno pri močni in trdni zavarovalnici. Zavarovalnica Triglav, d.d., je prav gotovo takšna. ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnice triglav GORENJSKI GLAS • 40. STRAN MALI OGLASI Petek, 23. avgusta 199< KRANJ v centru Kranja oddamo poslovni prostor cca 40 m2, v I. etaži, za neživilsko dejavnost za 1000 DEM mesečno. ©223-485 26850 ZAPUŽE oddamo 65 m2 prostora, opremljenega v privat hiši s posebnim vhodom za 500 DEM. KRANJ oddamo poslovni prostor za neživilsko dejavnost 50 m2 za 1500 DEM najemnine. BREZ predplačila. AGENT Kranj. 223-485, 0609/643- 493 26851 V centru Kranja oddamo v najem poslovno hišo z možnostjo najema, različnih lokalov od pritličja do druge etaže, lokali so vseljivi in pripravljeni za takojšnje obratovanje. ©223-485 26852 V Ljubljani Bežigrad oddam LOKAL 35 m2 in 13 m2 za trgovinsko ali servisno dejavnost, lahko tudi pisarne. ©881-604 ali 061/301-481 26998 Na Planini III. prodam ali oddam prostor 20 m2. ©41-172 27062 V Šk. Loki ODDAM opremljen LOKAL v najem. ©623-003 po 14. Uri 27140 ODDAMO opremljeno GOSTILNO v Tržiču 120 m2, v Kranju neopremljen LOKAL za trgovino 20 m2 in 50 m2, v Kranju PISARNE od 12 m2 do 100 m2 na različnih lokacijah. APRON ©331-366 in 331-29 2 27145 V Kranju ODDAMO NOVEJŠI GOS-TINJKSI LOKAL - odkup inventar-ja.©310-546 27149 KOLESA Prodam MOTOR ATX 50 C, dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©326- 554 25966 Prodam žensko KOLO maratonluxus swing. ©46-771 26952 OBVESTILA ITALIJA Portoguaro, Palmanova vsak teden - NAKUPOVALNI IZLET. ©49-442 24747 Vsak teden NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko. ©49-442 24755 AVTOKLEPARSTVO. AVTOVLEKA, NON STOP, AVTOLIČARSTVO Jak-ša - Orehovlje 15 A, ©241-168 vam nudi kvalitetna dela na ravnalni mizi, Caroliner ter dela za zavarovalnice Adriàtic, Triglav in Tilia 25752 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA MARINŠEK MARIJA V Naklem ZAPRTA do vključno 6.9.1996. Hvala za razumevanje, za nadaljni obisk se priporočamo! 27082 V petek, 23. avgusta 1996, od 15. do 18. ure in v soboto, 24. avgusa 1996, od 9. do 12. ure LICITACIJA GOSTINSKE OPREME: - gospodinjskih strojev, mize, stoli, biljard, ročni nogomet; - posoda: krožniki, hladilne omare in ostalo GOSTILNA KOVAŠKI HRAM, KROPA OBLAČILA VERITAS - velika izbira poročnih oblačil v centru Kranja, vseh veli-kosti. »224-158_25337 NEVESTE - obiščite butik VERITAS in si izberite sanjsko poročno obleko. Maistrov trg 11, ©224-158 25338 NAJLEPŠE in NAJCENEJŠA izposoja poročnih oblek v salonu VERITAS v Kranju. ©224-158 25339 Ugodn izposoja poročnih oblek pri izposojevalnici Riji v Naklem. Del. čas. od 16-19. ©48-737 27087 RIJA izposojevalnica poročnih oblek v Naklem vas pričakuje vsak dan od 16-19. ure, ©48-737 27068 OTR. OPREMA Prodam otroško posteljico z jogijem. ©49-346 26469 Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK Peg. ©242-207_26702 Prodam otroško sobo, dve omari, pisalna miza, stol, postelja. 0326- 270 26726 OSTALO Prodam NOJEVA JACA in in lupine za pisanice. ©50-927_26170 Prodam uokvirjena GOBELINA Zadnja večerja in Zimska idi-la.0218-001_2*668 Prodam eno 10 kg plinsko JEK-LENKO. 0221-319_2*727 Privoščite si miren ODDIH NA DOLENJSKEM. Informacije na 0064/224- 720 2*734 Prodam GUMI VOZ železne kon-strukcije.©061-823-836 26737 STRGALNIKE (ribežne) za zelje, prodam. ©421-433 26758 PANJSKE KONČNICE - priložnostna darila. ©332-555 ali 222-657 26776 Prodam 2 pločevinasta soda po 200 I za simbolično ceno. ©312-259 26791_ LEPE UMETNIŠKE SLIKE - olje, motivi: Bled, Prtovč pod Ratitovcem in gore, prodam. ©061/448-509 26856 Prodam 1000 litrsko železno CISTERNO za kurilno olje. ©212-928 26867 Prodam stare RAZGLEDNICE. ©215-728 26908 Prodam KUMARICE za vlaganje.©061-621-638 26928 PRIDELKI Prodam domač sadjevec po 700 SIT. ©53-359 26006 Prodam SENO. ©422-740 26707 SENO balirano z dostavo in GAJ-BICE za krompir, prodam. ©067/53-104, zvečer 26710 Prodam HLEVSKI GNOJ. ©312-462 26711_ Prodam KUMARICE za vlaganje. Zalog 46 20754 Prodam drobni KROMPIR za krmo. ©41-034 26796 Prodam krmilni KROMPIR. Žabnica 51, ©311-864_26939 Prodam seme enoletne trave. Zor-man, Gasilska c. 19, Šenčur, 41-007 27012 POSESTI PARCELE GRADBENE PRODAMO: SR. DOBRAVA nad Podnartom 500 m2. 25000 DEM; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 852 m2 ob zelenm pasu, lokac. elektrika+voda na parceli, 60.000 DEM; SENIČNO 1575 m2, elek. na pare. 50 DEM/m2; pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2, 66000 DEM; BREZJE 2 ha travnika, gradbena parcela in gospodarsko poslopje, elektrika, voda, telefon na parceli + gr. dovoljenje; RADOVLJICA 678 m2 ob četi, komunalno opremljena, gradbeno dovoljenje urejeno, prispevki plačani, 90.000 DEM, BOHINJ St. Fužina sončna parcela s pogledom na Triglav 870 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00_24629 KUPIMO Kranj GRADBENO PAR-CELO od 500 do 1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj. 22-33-00 24630 KUPUJEMO -PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE. POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, KOROŠKA C. 16, KRANJ. 22-33-00 25108 PRODAMO: BLED, visoko priti, hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena in način plačilo po dogovoru. KRANJ obnovljena hiša na parceli 450 m2, 210.000 DEM in nedokončana hišo v lil, gr. fazi na parceli 450 m2, 110.000 DEM. KRANJ- Labore manjšo obnovljeno hišo, 120 m2 bivalne površine, CK. tel., na parceli 510 m2 + zidano garažo, 170.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16. Kranj. 22- 33-00 25112 KUPIMO KRANJ - LJUBLJANA zazidljivo parcelo 1000 m2 ali več na lepi lokaciji za dobro plačilo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 22-33-00 26001 PRODAMO HIŠE: končno vrstno hišo v III. gr. fazi v Železnikih z vodo in elektriko, CK, garaža, leto izdelave 1991. 89 m2 za ceno 130.000 DEM; PRIZIDEK hiše v Stari Loki 250 m2 bivalne površine in 50 m2 vrta. Hiša obnovljena leta 1986. Hiša ima II. nadstropji in mansardo ter garažo in klet. Ogrevanje urejeno, Cena 200.000 DEM; ZGORNJI DEL HIŠE v Retečah, z možnostjo lastnega vhoda, hiša obnovljena 82 leta, ogravanja ni, telefona ni, cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE. ©064/623-117 26576 V centru Kranja prodamo hišo z gostinskim lokalom v obratovanju, cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE. 623-117 26577 GS 5 STANIČ, k.d., NEPREMIČNINE GOSTINSTVO IN TURIZEM Kupujemo, prodajamo, menjamo, najemamo, oddajamo vse vrste nepremičnin v Sloveniji in v tujini. SEDEŽ FIRME JE: Kamna Gorica št. 65, pošta 4246 KAMNA GORICA POKLIČITE NAS LAHKO NA: Telefon: 064/736-325 ali na fax: 064/736-325 VI NAS POKLIČITE, OSTALO ZA VAS UREDIMO Ml! SE PRIPOROČAMO! KRANJ Pl. nizek blok - prodamo G -opremljeno kuhinjo; Zl. Polje obnovljeno 3 ss, 84 m2, s CK, v Tržiču 10 let staro 1 ss 45 m2 in na Drulovki 1 ss 45 m2, RADOVLJICA 3 ss 84 m2, Isospan 2 ss 50 m2. ODDAMO KRANJ sobo, na Planini opremljeno 2 ss v bloku, v Podkorenu HIŠO, v Cerkljah HIŠO. KUPIMO ZA GOTOVINO V Kranju eno sobno, dv© sobno in tro sobno stanovanje. APRON 0331 -366 in 331-292 _27144 V Kranju prodamo dobro ohranjeno HIŠO 270 m2 na parceli 800 m2 primerno tudi za poslovno dejavnost. APRON 0331-292 in 331-366 27146 PREDDVOR okolica: manjši vikend na parceli 350 m2, 77000 DEM, ŠENČUR okolica hišo v izgradnji, IV. faza, na parceli 600 m2 + 600 m2 zazidljive parcele. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 25113 KUPIMO: v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 25114 Kupim zazidljivo PARCELO ali začetno gradnjo v Kranju ali okolici. ©331-266 ali 326-585 25311 V Kranju kupim zazidljivo parcelo do 3000 m2 ali starejšo hišo do 250.000 DEM. ©324-304 25618 ODDAMO SREDNJA VAS majhno hišo z vrtom 350 DEM/mes, letno predplačilo, PODNART 1,5 s. opremljeno CK v hiši s pos. vhodom, 500 DEM/mes, stroški ogrevanja všteti v najemnino. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj. 22-33-00 26000 V Podkorenu prodamo zazidljivo parcelo velikosti 2000 m2, z urejeno dokumentacijo in lokacijskim dovoljenjem, cena je 55 DEM/m2, možnost dogovora. V Zg. Senici prodamo zazidljivo parcelo velikosti 570 m2, parcela leži v naselju - končna. Voda in elektrika urejena. Potrebna obnovitev lokacijskega dovoljenja, cena 60.000 DEM. PIA NEPREMIČINE, 623-117 26578 V središču Mengša prodamo takoj vseljivo novo HIŠO. ©061/738-426 26704 Prodam dvostanovanjsko HIŠO z vrtom, stara 30 let v okolici Kranja. Šifra: 170.000 DEM 26722 BIZELJSKO - hišico, vinograd, sadovnjak - elektrika, voda, prodam. ©311-198 26723 Kranj - Britof prodamo novejšo eno nadstropno HIŠO 11x9 m s parcelo 600 m2 za 387.000 DEM. STANING 242-754 26836 KRANJ - okolica kupimo hišo do 200.000 DEM. STANING 242-754 26837_ Več vikendov na različnih lokacijah prodamo. ©0609/643-493, 223-485 26853_ Potok pod Blegošem prodamo zidan VIKEND s CK, popolnoma opremljen cca 120 m2 na 1000 m2 parcele za 100.000 DEM. ©0609/643-493, 223-485 26854 ŠENTURŠKA GORA - vseljivo hišo 10x8,50 na 350 m2 zemljišča z gospodarskim poslopjem. Prodamo za 150.000 DEM. AGENT Kranj. 223- 485 26855 HIŠE KUPIMO: ŠENČUR. SR. VAS -kupimo hišo ali večjo gradbeno parcelo. DOM NEPREMIČINE, ©22-33-00 26879 LEŠE pri Tržiču: stanovanjska hiša, obnovljena, klasično ogrevanje, tel., na parceli 800 m2, prodamo za 180.000 DEM. PRIMÒ.d.n.o, tel., fax: 50-502_26883 TRŽIČ - okolica kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM. PRIMO d.n.o. tel., fax 50-502 26884 TRŽIČ - Dolina: starejšo stanovanjsko hišo, klasično ogrevanje, tel., lasten vodovod na parceli 400 m2, prodamo za 80.000 DEM, ali menjamo za stanovanje v Tržiču. PRIMO, tel., fax 50-502 26885 Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo in kupujemo /a vas stanovanja liK<- parcele vikende poslovne prostore PREBAČEVO prodamo zazidljivo parcelo 1.110 m2, s travniško parcelo 6000 m2 za 115.000 DEM. PRIMO, tel., fax 50-502 26905 BOHINJ - RIBČEV LAZ, prodamo zazidljivo parcelo 615 m2, cena po dogovoru. PRIMO, tel., fax: 50-502 26906 ČEŠNJICA pri Kropi: prodamo zazidljivo parcelo 701 m2 za 30.000 DEM. PRIMO.d.n.o. tel., fax. 50-502 26907 Prodam TAKOJ VSEUIVO HIŠO s CK in tel. v Gozd Martuijku.©891- 833 26924 Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. ©327-048. po 15. uri 26935 ČUDOVITO končno vrstno HIŠO v Podlubniku šk. Loka na parceli 576 m2, zelo lepa, cena je 180.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE. 623-117 26994 TRŽIČ - ČADOVLJE starejšo kmetijo, lahko za nadomestno gradnjo, prodamo za 70.000 DEM. PRIMO, tel., fax 50-50 2 26886 TRŽIČ - okolica pol stanovanjske hiše, dve garaži, CK, tel., pripadajoče zemljišče prodamo za 100.000 DEM ali menjamo za 2 ss stanovanje s CK (Tržič - okolica), z doplačilom. PRIMO, tel., fax 50-502 26887 ZADNJA VAS: lepo urejen vikend, delno zidan, delno lesen na parceli 900 m2 prodamo za 100.000 DEM. PRIMO, tel., fax 50-502 26888 ZA ZNANE KUPCE KUPIMO VEČ VIKENDOV. PRIMO.d.n.o, tel., fax 50-502 26890 TRŽIČ - mesto prodamo zazidljivo parcelo 945 m2 za 59.000 DEM. PRIMO, d.n. o. tel., fax: 5-502 26900 NAD DOVJEM prodamo parcelo primerno za vikend, 1400 M2 ZA 20.000 DEM. PRIMO, tel., fax. 50- 502 26901 MLAKA PRI KARNJU prodamo zazidljivo parcelo z lokacijskim dovoljenjem 830 m2 za 100.000 DEM. PRIMO, tel.fax 50-502 26902 STRAŽIŠČE pri Kranju prodamo zazidljivo parcelo 535 m2 za 45000 DEM. PRIMO, tel., fax.: 50-502 26904 Manjšo hišo ali vikend, lahko nedokončano, kupim na Bledu z okolico. ©215-701. zvečer. ©215-701 27054 PREBAČEVO prodamo zazidljivo parcelo + travnik. POSING, 224-210, 222-076_27125 TRŽIČ - Zg. Vetrno ZAZDIUIVO PARCELO 1908 m2 prodamo za 58 000 DEM. PRIMO d.n.o., © in fax 50-502_27143 V okolici Kranja KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO, novogradnjo ali novejšo HIŠO do vrednosti 250 000 DEM. APRON ©331-292 in 331-366 071Af_ PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI TRIO "BONSAJ".©421-498 Narodni zabavni trio ali duo vas zabava na ohcetih, obletnicah, v lokalih. ©731-015_26609 GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO. ©45-292 20757 Prodam dve breji TELICI in več suhih hrastovih drv. ©422-175 26769 Prodam suha, trda, mešana DRVA. ©64-323 26909 Prodam DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG, ventilator 5 KW in les za gradbeni oder.©41-268 20919 Prodam ZVOČNIKE 150 W in ROLERJE Roches St.41 ©49-436 Prodam MEŠANA DRVA. ©401-462 26945 Prodam suha mešana DRVA. Dostava na dom ©421-601 26996 Poceni prodam kov. kimpež, pisalni stroj in harmoniko 48 basno. ©312- 101 27017 Prodam YUGO Florido, letnik 90. O 861-183 Prodam KROMPIR za krmo. « 401-070 STAN. OPREMA Komplet kuhinjsko opremo prodam, elek. štedilnik (skoraj nov) in pralni stroj ter hladilnik. ©81-275 26770 Prodam 6 delno OMARO natur les -smreka in ZAKONSKO POSTELJO Lip Bled brez jogijev.©715-695 26921 Ugodno prodam dobro ohranjen 100 I - bojler. ©311-228 26958 Prodam novo kuhinjsko mizo (OK-ROGLO). ©681-291_26991 Prodam stilno sedežno garnituro, trosed in dva fotelja. »223-70027004 Prodam fantovsko posteljo z mostom rjave barve staro dve leti. ©325- 609 27006 radio triglav 96 MHz ŠPORT Prodam ŠOTOR za 2-3 osebe, cena 10.000 SIT. ©331-801 26807 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...©242-0372243 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop). ©49-416 nois Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. ©213-218 18640 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več.©061-813-553 22436 Kamnik in okolica PREBERITE! Od danes naprej lahko v TA Veronika v Kamniku oddate: mali oglas, rešitev križanke, plačate naročnino ali pa se prijavite na enega izmed naših izletov. VSE ZA VAŠE zadovoljstvo! POSLOVNI STIKI Iščem proizvajalca PVC VREČK. Ponudbe na ©241-369 27119 Kratkoročna posojila - na podlagi zastavitve premičnin in nepremič-nin.©422-193 27138 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VSA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adaptacije, obnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena, cene ugodne. Pokličite na ©218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21148 DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete in fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. ©736-327, od 19. do 21. ure 22626 Dobavimo in montiramo rolete, Alv žaluzije, lamelne in plise zavese tende in markize. LEKERO d.o.o., £ na Rupo 45, Kranj - Kokrica, ©2^ 124 in 245-125_ SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAj vseh proizvajalcev na ©324-698 J bela tehnika na 331-301 od 9-17 11 Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 24539_ Opravljamo VSA ZIDARSKA if FASADERSKA DELA. Imamao skupno, s katero delamo hitro in kvaliwj no.©401-316_j5! ŠIVANJE po naročilu in popravi* ©326-839_ ROLETARSTVO NOGRAŠEK nuj rolete, žaluzije, lamelne zaves* ©064/621-443, po 20. uri PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strok0; no!. ©331-450 V>® S TROJ M O IZDELOVANJE vsi r i hov Klemene, tel.:47-813 Samsung in Gorenje servis - P°PÍJ vila na domu, kvalitetna in J%, popravila TV. VIDEO. Hi fi stolF. ORBITER - Jezerska c. 22, 1B2*L 493 - Montaža in popravila SATan"1 25747___ Polagamo vse vrte keramiki ploščic, marmor, granit in urn^, U-aman Pano i innHna fDDfil'0 Plasirajte denar po 3 - 5 % mesečnih obrestih. Varna garancija.©422-193 27139 RAZNO PRODAM Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka.0731-208 23404 Za 45 000 SIT ODDAMO v naravni barvi 2 klasična okna 180 X 140, okno 110 X 120 in okno 60 X120, vsa z roletami in policami, vhodna me-cesnova vrata ter več komplet vrat.0862-113_25645 LESTVE IZ LESA vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 0061-611-078 25701 Ugodno prodam AVTO PRIKOLICO, hrastovo mizo in novo žensko gorsko KOLO.0634-319 26743 PEČ za etažno centralno, kurjena eno sezono ter HATZI DIESEL MO-TOR 10 KS, prodam. «43-247 27057 Poceni prodam DEKLIŠKO KOLO in BMX, ČOLN KANU in FIAT 750 -ohranjeno.©401-117 27151 Podjetje AURÈLIA redno zaposli: 1. VODJO KNJIGOVODSTVA IN FINANČNE OPERATIVE -1 delavka VI, stopnje 2. ADMINISTRATORJA -EKONOMSKEGA TEHNIKA -1 delavka 3. PRODAJALKE -PRODAJALCI V ŽIVILSKIH TRGOVINAH Tel.: 223-360 SANACIJA DIMNIKOV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE IN GRADNJA. «063/715-526_25574 GOSPODINJE, sedaj je najboljši čas za čiščenje tepihov in sedežnih garnitur. Pokličite Hribar - Blesk 331-431 25589 Izdelujemo vse vrste KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, vrtnih in balkonskih ograj in kovinske zaščitne mreže za kletna okna in vrata.VIRA d.o.o., »45-346 25630 kamen. Cene ugodne. ©061-356__ ČIŠČENJE sedežnih garnitur, prog. poslovnih prostorov, o'L obnova namazov..LESKET 211"3"^ 26215_ __✓ RTV SERVIS PROTON vam hiV°J kvalitetno popravi TV, VIDEO. ^ STOLP, avtoradioin ostalo zaWv elektroniko. Bleiweisova 2 (kino v ter) Kranj, 222-004___j> Žaluzije, rolete, lamelne zave** plise naoknice, komarniki ter ser . senčila. Izdelava, montaža, P°k la, pestra izbira barv, možnost pia^, na obroke. ©061/13-22-001 m ^ 662-270__ SENČILO za vaše strešno oW*> { SCREEN SENČILO. Montaža zunanjo stran okna. Možnost pi»^, na obroke 662-270 ©061/13-22-001, KOMARJI, PAJKI IN MUHE.-j. hvala! KOMARNIKI - učinkovita* čitna mreža, ki prepreči vstop> ^ sa v vaše stanovanje. S«» si montaže rolo ali fiksni. Mo* ^1 plačila na obroke. ©061/13-^^« in 061/662-270 __^JS IZOLIRAM CEVI centralne kujjjjio vodovoda z AL pločevino in st« ^ volno. ©061/863-032 __X Servis gospodinjskih aparato^o zamrzovalna skrinja pušča ^1 pokličite ©332-053___^ Imam zidarsko in fasaderskc-SgZ*' no. Delamo hitro in poceni- v 730 Sprejemam naročila za ^ podstrešnih stopnic z dvojnirn ^0 rovom po naročilu in za n c g, opremo po naročilu. JezersK» ^ ©242-772___"-^O' Električne Instalacije kvall^i najceneje. ©58-224 ' '-—TTatov J Popravilo gospodinjskih apa jjjw strojev na vašem domu. takoj- ^ 224 ---^ Odprava celulita. ročna ™\0$' limena drenaža. nega obraza- ^ ij. «741-321 GRAFIČNO OBLIKOVANJE. P|Jtv»; va za tisk. tečaji račun«" ^ ©331-051 Kombi prevozi tovora W selitve. ©223-420 ___ TV ANTENE, montaža, s*nSf# graditev ( POP, A. TV 3) ^ ©225-255 Popravila in preve...... . plinskih štedilnikov - nA gg5 kontrola izgorevanja. Delam slikopleskarstvo in P|eV pobjone. ©53-951 VODOVODNO NAPELJAVO ali BLOKU (kopalnice. zidavo + pečar), la, vam naredimo lZK"?.n.#*|l STRI. (Materijal brez davKa.; ^ 128 NON - STOP. Kličite o° ijJJ po 29. uri___---"^o't VODOVODNE INSTALACIJE ^ kvalitetno in po konkurenca f, KOŠNIK, s.p. 332-061 Mizarstvo izdeluje P^Vi» tranjo opremo po naroČi'" j?" 723 Paloma ponuja svojim kupcem od 19. 8. do 6. 9. 1996 - robce CARUNA NATURA 10/1 -roliceCARUNAKREP 8/1 - brisače KREP STB 30 cm 2/1 poloma JI iu ^INSTALACIJE v novih in r°r|h objektih, stanovanjih, hišah, ÏSn'cah ltd- vam nudimo nltr0 in aní i no P° ugodnih cenah z gar-ka & Vrhovnik. Štefetova 15, Mla-^^0609/641-662 ali 2 1 8-99 7 27037 pillis IN POPRAVILA VSEH ooïGiVN|H STROJEV NA VASEM ">^J8>332-350, 325-917 27048 popravilo orodja Iskra, Aeg, Bosch, *'aKita, B&D, Metabo. Naklo, »47- «^9,_ 27070 Servis hladilne tehnike, gosp. apar-Fw» previtje rotorjev, elektromotor-m- Naklo, ©47-490 27072 VaSI^VA PODSTREŠNIH STANO-n£ 2 izo|acijo ter polaganje strop-stenskih in talni leseneih oblog. «422-193 27137 i?BREZOVANJE koščičastega sadja GJP|REZ0VANJE ter OBLIKO-Jl^JE živih mej.©714-282 27150 STANOVANJA P1ran?bn° s kabinetom, v Šk. Loki, balk« nas- 6 nad- vsi priključki, 55 *°n zastekljen, stan. površine 94nnAm2> 'eto zidave 92, cena nau"° DEM. 2,5 sobno Železniki, Priklii >?i?u' delno opremljeno, vsi stan« ' 7- nad- zastekljen balkon, 80nnnan,iske Pov. 53,5 m2. cena S23-117 EM" PIA NEPREMIČNINE, ^»^JJ ' 26579 ísARSONJERA v Šk. Loki Frankovo ho V>^s°ko pritličje, delno opremlje-9ara>n''telnii ba'kon, starost 14 let, in? ™ nadstrešek stan. površine 29 dc>9ovena 58.000 DEM, možnost cesta , 3 ss na Jesenicah, Titova te|. £ Vs' priključki, 3. nad., dvigalo, 72 "mo n' toPlovod, stan. površine rtienafj Cena 93600 DEM- rnožnost Jesenir9^3 starejšo hišo. 2 ss na iučki o • Titova cesta, vsi prikl-ktet 'r, nad- od 12, tel., balkon, ^'CNikip po d°90voru. PIA NEPRE- •^^J^p. 623-11 7 26580 Lókas°bno snovanje Podlubnik Šk. °Premii "nad-- vsi priključki v celoti Sina ?W zas- balkon, stan. povr-2.5 soÓK3^m2. cena 110.000 DEM, Mk«uiSN0„p°dlubnik, Šk. Loka, vsi stanDo^,7 nad- od 12- dvigalo, ^oaS« ,ne 53-68 m2. MOžnost, 97. diSÏ® notri kuhinja. Selitev junija cena n?:S " tak°i- cena 85.880 DEM, Sk PRODAJA • PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) CLIO 1.2 RN. I. 93, rdeč, 13800 DEM. AVTO LESCE 719-118 27105 MONDEO 1.6 16 V, I. 93, prvi lastnik, 22000 DEM. AVTO LESCE 719-118 27106 PEUGEOT 205 XL, I. 86, 57000 km, 5600 DEM. AVTO LESCE 719-118 27107 ORION 1.6 GHIA, I. 91, vsa oprema, 13700 DEM. AVTO LESCE 719-118 27108 AUDI 80 1.9 TDI, I. 94, klima, 2900 DEM. AVTO LESCE, 719-118 27109 Prodam JUGO 45, I. 86, reg. do 11/ 96. 0632-295_27110 GOLF JXD, I. 87/88, reg. do 7/96, z dodatno opremo, prodam. 045-170 27114 Prodam JUGO 55, letnik 1989, rdeče barve, dobro ohranjen, neregistriran, 83000 km. 0332-633 27116 Kupim JUGO 55 ali 45 od letnika 1988 do 1991.041-893 27132 Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.91. Srednja vas 75, Šenčur 27133 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 KADETT C 1.2, I.78, brezhiben, reg. celo leto, meglenke, radio + 4 zvočniki ugodno prodam.0324-708 27135_ Prodam Z 128, I.90, reg. celo leto, cena po dogovoru. 059-104 27138 Prodam GOLF 1.6 CABRIO, reg. do 7/97, perla metalik bela, alu platišča, 15 col, usnjeni sedeži, zimska streha, zebring izpuh, prodam ali men-jam.0211-589_27141 OPEL ASCONA C, reg. do 5/97,1.85, malo karambollran, ugodno pro-dam.041-896_27142 Prodam R4 GTL, I. december 94/95, modre barve. tB 064/325-208 ZAPOSLITVE Iščem akviziterje za prodajo ortopedskih natikačev. 079-30 int 2852 od 9-12.ure In od 15. do 19. ure24845 Najbolje prodajan program do sedaj pri nas. Izreden zaslužek. 053-410 ali 0609/634-584_25403 Primerno nagrado nudimo aktivnemu komercialistu za trženje naših dejavnosti. HRIBAR -BLESK.d.o.o., kontakna oseba Hribar Brane 331-431 Iščemo sodelavce za Gorenjsko. 0327-158 ali 0609/625-160 25687 Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. 043-583 25824 VENERA SHOP.d.0.0. redno zaposli PRODAJALCA v trgovini - Ljubljana. OD odličen in stimulativen. Pogoj je ustrezna izobrazba. 0064/218-938, 0609/621-430_26493 Skupina za tlake in opaženje dobi delo v hlevu. 049-153 25509 Gostilna ZARJA Trboje zaposli KUHARJE za redno in NATAKARJE pogodbeno.049-305 26560 V redno delovno razmerj* sprejmemo več mladih fantov za pomoč pri uvajanju centralnih kurjav in elektro instalacij. Samo resni interesenti, voljni delati cele dneve, naj se pismeno oglasijo pod šifro: POŠTENO DELO 1 POŠTENO PLAČILO! Iščemo KV KUHARJA. 0741-715 26741 Zaposlim DEKLE ali FANTA *• strežbo v Kranju.0222-323 ^ Takoj honorarno zaposlimo mlaif UPOKOJENKO za čiščenje GO5' TINJSKEGA LOKALA v dopoldan*' kern času. Lokal je 8 km iz Kranj8' ostalo po dogovoru. Šifra: TAKOJ 26762_____£ Zaposlimo ZIDARJE in GRADBEN*; DELAVCE. Informacije po 18. uri"' 0324-583_ Iščem kakršnokoli delo. 0224-718 26786_ Zaposlimo delavca na žagi z izpit*'' C in E kategorije. 064-450 jg* RAG TIME klub v Kranju I*** NATAKARJA. 0213-519, od 13. * 16. ure__zjf* Redno in honorarno zaposli"1^ potnike za prodajo drobnih medicin5 kih artikov. 00609/639-307 JfjD Iščem honorarno delo v admln^' traciji ali v turistični agenciji. 071* 158 2«'1 Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo elektro materiala s 6-mesečnim poskusnim delom. Pogoji: 5. stopnja elektro smeri, komunikativnost, želeno znanje tujega jezika in poznavanje računalnika. Pisne prijave pošljite do 28. avgusta 1996 na naslov: ELBI, d.o.o., Jurčičeva 2, Kranj. Zaposlimo dva KV ZIDARJA J nedoločen čas, zaželjena staroS'^ 35 let. GRADBENIK, 0332-170J^ --"fai Gostišče v Podljubelju nudi reà'yfi pogodbeno delo natakarju in ^e At za pomoč v kuhinji. Informa^ dobite na 0323-986 ali 331-«0 vsak dan od 7.-15. ure in pop0' ^ na 0326-658 ___*S Honorarno zaposlim dekle tJoà finskem lokalu v Šk.Loki. 063Z-"* 26963 Zaposlimo KV PRODAJAL«^ v obveznimi večletnimi izkušnja^f-prodaji tekstila. Inforamcije: TON CLUB, Jenkova 2, Kranj, urel __ Zaposlimo ŠOFERJA komercjjj za delo na terenu. Naslov v ogla* J(0: oddelku. PREVZEMITE KOZMETIČNO jjjjj TOVANJE na vaši lokacijiI za^d«^ mednarodno firmo! 0312-423 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA- JJ hovče 87, 0421-019 PETNI NA, d.0.0., ., M. Vadnova 14, Kranj, tei-064/241-048, takoj zapos' dva mlajša MIZARJA DOLGOROČNO DELO: sejtaVJjJC izdelovanje... brezplačne IntpjjL. priložiti povratno kuverto. Sl"»- 7,ii SNO__ Iščemo osebo z osebnim avto^i-lom za občaso delo na terenu. ^ 581 Redno zaposlimo AVTOMEHA£#; v servisu AVTO GUME GRe^V» 25500 Mengeš, 0O61/737-289_ KAVA BAR v Tržiču zaposli NATAKARICO bo.053-270 po 19. uri za »y Iščemo dekle za strežbo v iP° ^ parku.043-149 dop. Zaposlimo VOZNIKA C J kategorije s prakso n» kamionu kiper s prikolic" na bagru. Pismene ponudbe na naslov. KGM - Kalan, d.0.0.. . Zapoge3D,1217VODlC^ ZAHVALE NEVERJETNO! Dragi brat Stanko z Golnika in dragi brat Gustelj iz Škofje Loke. To je edini način, da vama istočasno sporočim globoko razočaranje in bolečino, da nista v treh Mesecih našla časa, da bi se videli. Kar je mene doletelo, doleti lahko vsakega. Vidva najbolj vesta, kaj pomeni beseda "simulirati". Prisrčen pozdrav od brata Vladota, ki je na poti v Punta Arenas! Redno zaposlimo VOZNIKE C in E ,5le9orije na mednarodni špediciji. 5^783_28877 čiščenje poslovnih prostorov v cj0?niu redno zaposlimo marljivo i^avko. ©47-428, od 8. do 13. ure ŽIVALI i.9d 31.8. dalje bodo naprodaj JADE KOKOŠI NESNICE (20 te-sn$ke rjave jarkice) cepljene, talna na Ja> debikirani kljuni. Zbiramo ■^°čjla, Žabnica 39, «311-767 £rodam PRAŠIČE 20-40 kg. Kurirs-gjPot 11, «242-672_25509 JfQovina DOMAČIJA «738-037 -Pojemamo naročila za enodnevno krki no' 1 k9 težke Pitance. kokoši Kice 19 tedenske, imamo stalno na 3^9i!__25587 oli tecJnov stare rjave JARKICE SSSfom. Stanonik, Log 9, ŠK. Loka ?fedarfi več brejih OVC. «422-733 drLri?dam delovnega KONJA. Ča-^ijPri Tržiču 6, «55-744 26696 g5°9eni prodam mlade pave. Zalog ' Lerklje 26706 RJAVE KOKOŠI pred nesnostjo z vsemi cepljenji; BELE PIŠČANCE za dopitanje in KRMILA, prodajamo vsak delavnik od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Moste 99 pri Komendi, tel. 061/841-471 Oddam več mladih MUCK črne in sivo tigraste. «58-191 26724 Prodam TELIČKO sim. 130 kg. Visoko 106 A, «43-357 25732 Prodam TELETA sim. za zakol ali za rejo. «422-910 25733 Prodam skoraj novo PTIČJO KLETKO za 1500 SIT.O634-071 25735 Prodam 9 let staro DELOVNO KOBILO, vajeno vseh del, z vprežno opremo in gumi vozom. Partizanska 18, Bled 26760 Prodam dve črnobeli TELIČKI, stari 14 dni. «49-473 26765 Prodam BIKCA sim. starega 3 mesece. Sp. Dobrava 2, Kropa, «736-611 26775 Prodam BIKCA šerule in simentalca 110 kg. «421-467 27002 Prodam več 10 dni starih TELIČKOV. «46-022 27003 Prodam TELIČKO sim. staro eno leto ali bikca. Srednje Bitnje 18 27015 Prodam KOZO dobra mlekarica. «422-539, po 15. uri 27019 Prodam 120 kg težkega sim. Šenturška gora 9, Cerklje, «421- 857 27038 Prodam 16 mesecev staro TELICO simentalko. «421-088 27038 Prodam KRAVO pred telitvijo ali s teletom. Posavec 124 27050 Prodam BIKCA simentalca, starega osem dni. «688-133 26817 Prodam brejo telico simentalko, • menjam za dva bikca. «66-416 26820 Prodam BIKCA simentalca, starega 8 tednov. «876-145 26821 Prodam očiščene domače krmljene PURANE. Naročila, informacije 713- 002 26830 Prodam TELETA, lahko tudi meso. «64-207 26871 Prodam BIKCA sim., težkega 100 kg. «48-228 26949 Lepo rejenega kozlička starega dva meseca, prodam. «622-480 26954 Prodam 8 tednov starega BIKCA simentalca za rejo ali zakol. «622- 180 26959 Prodam PUJSKE težke 25 kg. Virmaše 42, Šk. Loka 26966 Meso od mlade krave, ugodno prodam. «725-254 26981 Prodam BIKCA simentalca starega 4 tedne. «66-314 26989 Prodam TELIČKO 120 kg in PUJSKE 20-30 kg. «620-582 26997 ZAJCE - belgijske orjake, stare 4 in 6. mesecev, prodam. «59-159 26785 Prodam BIKCA In TELIČKO sim. 20 in 10 dni staro ter črnobelega bikca, starega 7 dni. Voklo 63 26787 Prodam telico frizijko brejo 9 mesecev. Aljančič, Hudo 2, Tržič, «57- 825_26794 Prodam KRAVO po teletu. Kranjska c. 9, Šenčur 26795 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalko. «697-040 26802 KOZLETA težkega 27 kg, tri mesece starega, prodam. «64-114 26815 KAMNOSEŠTVO NIKO RAKOVEC, s.p., LEDINA 28, ZASIP, 4260 BLED Tel.: (064) 76-966 DELAVNICA: DOBRAVSKA 6, 4270 JESENICE, Tel.: (064) 83-839 • IZDELAVA IN OBNOVA NAGROBNIKOV • GRAVIRANJE IN OBNAVLJANJE NAPISOV • PRODAJA IN MONTAŽA NAGROBNE OPREME • OPRAVLJAMO TUDI DRUGA KAMNOSEŠKA DELA (pulti, mize) PURANE širokoprsate pasme stare 5 gtednov za rejo, prodam. «217- 128_26874 ENODNEVNE PIŠČANCE - bele pitance, ugodno prodam. «217-128 26875 prodam 14 dni starega BIKCA križanca. Okroglo 11, Naklo 26911 Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden. «332-005 26914 Prodam TELETA za zakol ali rejo in 40 I VRČ ZA MLEKO.Q49 -323 26922 Oddamo PSIČKE, manjše rasti in teleta sim. starega 10 dni. Lahovče 57, «421-736 26946 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. «682-745 27053 Prodam brejo TELICO po izbiri, A kontrola in teleta. «47-761 27073 Prodam črnobelo TELICO, staro 8 mesecev iz Akontrole. Hotemaže 35 27127 Prodam eno letne KOKOŠI in rabljeno STREŠNO OPEKO Bramac. Visoko 5, «43-054 27128 Prodam samskega KOZLA, KOZE -dobre mlekarice in mlade KO-ZLICKE.Q47-628 _27129 Prodam več TELIČKOV simentalcev, starih 2 - 8 tednov. «46-454 27131 AKRISd .0.0. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPEIirVE, POKOPI, PREKOPI, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NON-STOP SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Tovarne FORMA - mizarska delavnica JOŽE KALAN rojen 1929 Od našega dolgoletnega sodelavca se bomo poslovili danes, v petek, 23. avgusta 1996, ob 16. uri na pokopališču na Suhi. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Vedno znova, ko se jutro budi, se nanj zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ker tebe več med nami ni. Naš dom je prazen vsak dan, vendar v naših srcih živela boš z nami vekomaj. Naši hčerki, sestrici, prijateljici... VILMI KALAN 24. avgusta bo minilo dve leti, odkar nas je v cvetu mladosti zapustila, naša ljuba sestrica in hčerka. Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. s PONOSOM NOSIMO V NAŠIH SRCIH PREČUDOVITE SPOMINE NA NJO IN NJENA DEJANJA. OSTAJA BOLEČA PRAZNINA IN VELIKA ŽALOST. VSI NJENI ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči izgubi naše ljubljene in skrbne žene, mame, stare mame, sestre m tete DOROTEJE HUNJET roj. Gale se iskreno zahvaljujemo svojcem, prijateljem, sostanovalcem za izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g. Langerholcu za izrečene tople besede slovesa, pevcem, godbi in pogrebnemu zavodu za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Milan, hčerki Ljuba in Sonja z družinama valujoči: ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta... ALOJZIJA REJC Hišarčkova mama iz Raven pod Ratitovcem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosoedom (še posebej Micki in Viki ter sosedom iz Raven in Torke), prijateljem, sodelavcem in znancem za vso pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala zdravnikom iz Železnikov in Preddvora, župniku iz Sorice za lep pogrebni obred in svete maše, pogrebnemu podjetju Navček z Visokega in pogrebni službi iz Železnikov ter pevcem iz Predoselj. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. sinova Franc in Mirko ter hčerki Joži Ogrinec in Julka Šavs z družinami ter ostali sorodniki Ravne, Železniki, Škofja Loka, Ljubljana, Preddvor ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica JOŽETA KOPAČA st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit, izrazili sožalje, ustno in pismeno, darovali cvetje, sveče, nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. Žena Martina, sin Jože, hčerki Natalija in Majda z družinami Britof, Domžale, Gosteče, 10. avgusta 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža STANISLAVA HABJANA iz Sv. Duha 105 pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujem zdravstvenim delavcem in delavcem socialnega zavarovanja. Posebej se zahvaljujem dr. Jožetu Debeliaku in patronažnima sestrama. Hvala vsem, ki ste mi bili kakorkoli v pomoč. Žalujoča žena Mici ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata MATIJA KLEMENČIČA po domače Preskarjev Matija iz Stare Oselice 59 se iskreni zahvaljujemo zdravniku, sosedom in vse ostalim za nesebično pomoč ter sorodnikom, prijateljem in znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in besede sožalja. Hvala gospodu župniku Jakobu Kralju za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe. Hvala tudi domačim pevcem in Eredstavnici krajevne skupnosti za poslovilne besede. Iskrena vala tudi vsem ostalim, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stara Oselica, 6. avgusta 1996 KRONIKA ZADNJA STRAN Telekom"^) Slovenije Nacionalni operater telekomunikacij llllllil......liS 11111111 Ki .JUGEK ■lillrsii Po vključitvi plačate 6 obrokov in telefonski priključek bo res VAŠ Drugi priključek za gospodinjstva 30% ceneje. IBP Vse dodatne informacije so vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 80 80 leie Telekom Slovenije, VKKm Mladi Francozi v Tržiču Tržič, 23. avgusta - V začetku tega tedna je v Tržič dopotovalo enajst mladih deklet in fantov iz pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mines. Ob uradnem sprejemu gostov v prostorih Občine Tržič jih je pozdravil Tine Tomazin, ki sicer že od vsega začetka aktivno sodeluje pri povezovanju med pobratenima mestoma. Mladi bodo v Tržiču preživali deset dni, skupaj s tržiškimi vrstniki pa bodo spoznavali mesto in okolico, potepali pa se bodo tudi po drugih koncih Gorenjske in Slovenije. Dva dni so že preživeli v planinskem domu na Siji in planinarili po okoliških hribih, v njihovem programu pa je še Ljubljana, izlet preko vršiča v dolino Trente, preizkusili se bodo tudi v plezalnju v plezalni steni v Dovžanovi soteski... Omenjen obisk vsekakor potrjuje, da je po tridesetih letih pobratenje in prijateljstvo med obema mestoma še vedno trdno. • I.K. Poostrena kontrola motoristov v Kranju Kranjski policisti so se minuli teden odzvali na klice stanovalcev kranjskega mestnega jedra ter tri dni zapored pod drobnogled vzeli take in drugačne dvokolesnike, ki jih poganja motor. Posledica nadzora je 17 predlogov sodniku za prekrške. Med motoristi in mopedisti so policisti dva utemeljeno osumili vožnje pod vplivi maliganov, sum bo potrdila analiza krvi, 2 junaka sta se vozila vozili z večjimi tehničnimi napakami, dva sta se vozila z neregistriranimi vozili. Kar nekaj posameznikov je imelo predelane mopede, precej pa se jih je vozilo brez vozniškega dovoljenja ali pa z neustrezno kategorijo. Med skupinskim nadzorom je bil v Kranju izveden rop, tako da so se vsi policisti, ki so sodelovali pri nadzoru takoj vključili v blokado ter tako pomagali pri prijetju storilca. Med nadzorom so legitimirali tudi več operativno zanimivih oseb. Nadzor je med stanovalci požel ugoden odmev, tako da kranjski policisti razmišljajo tudi o nadaljevanju le-tega. Kako zelen je vaš balonček? Rezultati analiz prisotnost alkohola v krvi v mesecu julijjj so sledeči: od devetnajsti!1 napotenih voznikov so bili n« odvzem le trije napoteni P° nepotrebnem. Med onimi drli' gimi jih je 5 imelo med 0,5 in' gramom alkohola na kilogram teže, devet med 1 in 2, dva pJ nad 2. Največja izmerjen" koncentracija je bila 2,58 g*8' ma alkohola na kilogram teŽf-rekorder pa je voznik, ki se J{ v Šenčurju zaletel v hi^ Mesečno povprečje znaša Gy' promila. • U.Š. POPRAVEK Prejšnji teden smo pisa/1 o prometni nesreči, ki se je zgodila v Šenčurju in \ kateri sta bila udeležen' vozili Ford eseort in Z I2f-V članku smo zapisali, daje v nesreči voznik Ford* dobil hude telesne po»' kodbe. Pa temu ni tako, 1 trku se je huje ponesreču voznik zastave. Zaradi prireditev ob 100-letnici gasilstva v Preddvoru, bo danes, v petek, 23. 8. 1996, od 18. do 18.30 ure in jutri, v soboto, 24. 8. 1996, od 18. do 1. ure zaprta cesta skozi Preddvor. Obvoz bo po cesti skozi Tupaliče in Breg. Vse uporabnike pozivamo, da upoštevajo navodila redarske službe. PGD Preddvor Šenčur, 23. avgusta - Pred jesenjo so se v vseh občinah intenzivno lotili obnove cest. Nekatere od njih je minula zima tako močno načela, da so potrebne novega asfalta. V Šenčurju so ta teden začeli asfaltirati Kranjsko cesto. Domačinom, ki se po njej vozijo v Kranj, bo odslej pri zaneseno z luknjami, po katerih so doslej uničevali svoje jeklene konjičke. • D.Ž., foto: Tina Doki Listič leti z neba, vse nižje in vse bližje... Zračna pošta zgolj za blatenje Preddvor, 22. avgusta - Zgodilo se je ondan, da je Preddvorom letel motorni zmaj. In pilot je nad bližnj0 okolico trosil lističe, s katerimi je mlado nesrečno deWe sokrajane obveščalo, da je nasedlo obljubam znanejP sokrajana podjetnika, da iz obljub ni bilo nič in da sedaj vsa nesrečna čaka rojstvo svojega in njegovega otroka. Pa so se o lističih pozanimali tudi kranjski kriminalisti Jj» ugotovili, da nesrečno dekle ne obstaja. Da sta znanega pod' jetnika z lističi skušala izsiljevati njegova poslovna partnerja: Kaj vse je botrovalo vzletu zmaja in množični distribucij* lažnih sporočij pa se bo razjasnilo pri sodniku. • U.S« Pet let od vloge denacionalizacijskega zahtevka za Hotel Toplice v Čigav bo postal Hotel Toplice? Vprašanje, ki je v zadnjem času na Bledu menda zelo aktualno. Bled, 22. avgusta - Že pet let si zakoniti nasledniki nekdanje lastnice Jule Vovk • Molnar prizadevajo doseči vrnitev hotelskega kompleksa in dveh zemljiških parcel v naravi. V igri za novega lastnika se pojavlja tudi Gorenjska banka in menda tudi švicarska zakonca. Po petih letih od vloge denacionalizacijskega zahtevka menda vprašanje njegovega prihodnjega lastništva ni še nič bolj jasna kot pa takrat. Pravzaprav se vse bolj zapleta. Denacionalizacijska obravnava v Radovljici minulo nedeljo je bila preložena za en mesec, do takrat pa mora radovljiška upravna enota sporočiti znesek, ki ga zahtevajo denaciona-lizacijski upravičenci. A bi se kaj lahko zgodilo, da bo novi lastnik hotela postala kar Gorenjska banka. Ta naj bi bila eden od hotelskih upnikov in naj bi se kot taka menda zanimala za pridobitev lastništva hotela. Čeprav se o tem uredno še niso izrekli. A hotelsko podjetje poleg omenjenih dveh rešitev išče še tretjo možnost - njihove delnice naj bi kupil tuji partner. Zaenkrat kaj takega zaradi trenutne slovenske zakono- daje še ni možno, a naj bi zakon v prihodnosti dopuščal tudi to možnost. Kakorkoli, na Bledu in v nekaterih časnikih se že ugiba, ali sta interesenta za nakup zakonca Rsch iz Švice. Ugibanja naj bi menda ne bila izvita popolnoma iz trte, saj zakonca že petdeset let sezono za sezono obiskujeta eno in isto sobo v hotelu Toplice, zakonca pa naj bi se osebno sestala z nekaterimi vodilnimi v hotelu Toplice. Kakšen bo razplet hotelirske zgodbe bo pokazal čas. Nekdo pa bo ob kupčiji zagotovo ostal praznih rok. Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Tokrat na jadranje Portorož - Ja, ja. Tudi v naši akciji se vidi, da je avgust poletni mesec. Že prejšnjo kamero smo izpeljali v Portorožu, nič drugače pa ni tudi tokrat. Z malenkostno razliko, na portoroško obalo smo peljali drugo damo, pa tudi drugačno opravilo smo ji pripravili. Na zelo lep in sončen dan smo v Portorož peljali Nancy Ipavec, ki je zelo navdušena nad potovanji. Pa sploh ni pomembno, kako se potuje. Naj bo to z letalom, avtomobilom ali jadrnico, celo z vlačilcem se je že vozila. Pomembno je, da se potuje. Nekaj takega pa smo ji pripravili tudi mi. Nancy smo priskrbeli pravo pravcato jadrnico Ciao, katere lastnik je podjetje Jonathan, ki se ukvarja prav z vodnimi športi. Je pa ob prihodu na morje nastal Eroblem, ker Nancy s seboj ni imela kopalk, e kako bi jih imela, ko pa ni vedela, kam odhajamo. Sreča v nesreči pa je bila, da ima Eodjetje Jonathan tudi svojo trgovino in kaj itro smo za Nancy našli primeren kopalni kostum. Na jadrnici je bilo lepo, kako pa drugače, posebej še, ker Nancy še nikoli ni jadrala. K j kmalu se je seznanila tudi z osnova*" jadranja, tako da so ji prepustili celo krni u : In krenili smo proti Dalmaciji (samo v njep smeri, ne pa do tja). „ O tem, zakaj Nancy vsak dan opravi *W okoli Kranja in kakšne kopalke si je i201^ se seznanite danes ob 20.20 na progr*10 Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. . ... • S. Šubic, videofoto: Gorenjska televtf« Uporaba standardizirane pisemske in paketne embalaž ni le enostavna, je tudi zanesljiva, varna in varčna! VSAK VEČER OD 19.30 - VELIKO DOBRE GLASBE