GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, november 2004, letnik 53, str. 257-280 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 2850 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na hltD://www.zveza-doits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT' za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. VcenijevštetDDV. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: knjige: založba: revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka ooaodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 258 mag. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž., Samo Potrč, univ. dipl. gosp. inž., red. prof. dr. Boris Snoj, univ. dipl. ekon., izr. prof. dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. grad. ANALIZA SVETOVNEGA IN RAZISKAVA SLOVENSKEGA TRGA KONSTRUKCIJSKEGA JEKLA ANALYSIS OF THE WORLD STEEL MARKET AND THE RESEARCH OF THE SLOVENIAN STRUCTURAL STEEL MARKET stran 267 Tomaž Pazlar, univ. dipl. inž. grad. PROJEKTNO ZASNOVANO UČENJE NA DALJAVO PROJECT BASED LONG DISTANCE LEARNING EP stran 276 Stanko Ožbot, dipl. var. inž. ČRNOKALSKA ZGODBA USPEŠNA TUDI Z VIDIKA VARSTVA PRI DELU Novi diplomanti gradbeništva stran 280 J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. ■ . . Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Gradnja stebrov viadukta Črni Kal, foto arhiv Primorje, d. d. Ajdovščina ANALIZA SVETOVNEGA IN RAZISKAVA SLOVENSKEGA TRGA KONSTRUKCIJSKEGA JEKLA ANALYSIS OF THE WORLD STEEL MARKET AND THE RESEARCH OF SLOVENIAN STRUCTURAL STEEL MARKET mag. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž., znanstveni članek Univerza v Mariboru, FG, Smetanova 17, 2000 Maribor UDK 624.014.2: 339.166.2 Samo Potrč, univ. dipl. gosp. inž., PROPLUS d.o.o., Strma ulica 8, 2000 Maribor red. prof. dr. Boris Snoj, univ. dipl. ekon.. Univerza v Mariboru, EPF, Razlagova 14, 2000 Maribor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. gradb.. Univerza v Mariboru, FG, Smetanova 17,2000 Maribor Povzetek | Vzajemno s pospešeno rastjo nekaterih velikih nacionalnih gospo­ darstev in z okrevanjem drugih je intenzivno naraščalo tudi povpraševanje po jeklu in njegova proizvodnja. Cene jeklenih polizdelkov so v letošnjem letu dosegle zgodovinsko visoke vrednosti in znatno obremenile tako kovinsko predelovalno industrijo kakor tudi gradbena podjetja. Prvi del prispevka predstavlja analizo svetovne proizvodnje, porabe in cen jekla glede na nedavni razvoj svetovnega trga. V drugem delu prispevka pa je predstavljena obsežna raziskava slovenskega trga jeklenih konstrukcijskih polizdelkov. Summary | Along with the recovery and accelerating growth of the world largest economies, the world steel demand and production have intensively increased. The pri­ ces of steel semi-finished products have reached historically high values this year and have significantly burdened steel manufacturing industry as well as construction com­ panies. In the first part of the paper, the world steel production, consumption and prices were analysed considering recent steel market developments. The second part of the paper presents the extensive research of the Slovenian market of structural steel semi­ finished products. 1 • UVOD Zaradi okrevanja nekaterih in pospešene rasti drugih velikih nacionalnih gospodarstev seje letošnje povpraševanje po jeklenih profilih in pločevinah na svetovnih borzah izjemno po­ večalo. Na strani povpraševanja je bistveno vlogo odigrala Kitajska, ki je med drugim po­ stala največji svetovni porabnik jekla, veliko pa je k povečevanju povpraševanja prispeva­ la tudi rast nacionalnih gospodarstev Evrope, Japonske in ZDA. Zaradi teh gibanj sta svetov­ na proizvodnja in poraba jekla dosegli rekord­ ni vrednosti. V novih tržnih razmerah so cene jeklenih polizdelkov v letošnjem letu dosegle visoke vrednosti in znatno obremenile tako ko­ vinsko predelovalno industrijo kakor tudi grad­ bena podjetja. Ob prehodu v novo tisočletje je Slovenija z gradnjo novih jeklenih konstrukcij močno za­ ostajala za razvitim svetom (Lagoja, 2000), (Novak 2000). Raziskava trga jekla leta 2002 (Klanšek idr., 2002) je pokazala, da sloven­ ska podjetja s konstrukcijskim jeklom gradijo večinoma enostavnejše konstrukcije za po­ samezne dele stavb (stropovi, stebri, nosilci, stopnice ipd.), strešne konstrukcije in nekoliko manj hale in skelete. Obseg gradnje jeklenih mostov, žerjavov, večetažnih družbenih in stanovanjskih objektov, žičnic in hidrome­ hanske opreme pa je v Sloveniji še vedno izredno majhen. Danes sodi Slovenija z letno porabo 16 kg kon­ strukcijskega jekla na prebivalca v primerjavi z evropskimi državami v spodnji rob zlate sre­ dine, vendar pa zaostaja za nekaterimi visoko razvitimi evropskimi državami, kot so: Italija 17 kg/preb„ Velika Britanija 19 kg/preb„ Nem­ čija 21,3 kg/preb„ Avstrija 23,5 kg/preb„ Bel­ gija 31 kg/preb., Finska 32 kg/preb, ali Dan­ ska 38 kg/preb. (Ebner, 2004). V uvodu prispevka so prikazani podatki o gibanjih v svetovnem povpraševanju, porabi in cenah jeklenih polizdelkov glede na nedav­ ni razvoj svetovnega trga jekla. Zaradi velikih sprememb na svetovnem trgu jekla smo se na katedri za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru odločili izvesti obsežno raziskavo slovenskega trga jeklenih polizdelkov. K sodelovanju smo po­ vabili katedro za marketing Ekonomsko- poslovne fakultete iz Maribora. Namen raziskave je ugotoviti trenutno stanje na slo­ venskem trgu glede na nove razmere na sve­ tovnem trgu jekla in ali bodo visoke cene jekla vplivale na obseg gradnje jeklenih konstrukcij v Sloveniji. 2 * TRG JEKLA Jeklo je legura železa z nizkim odstotkom ogljika in drugih legirnih elementov, kot so krom, nikelj, molibden, baker, volfram, vanadij, aluminij idr. Zaradi dobrih tehnoloških in me­ hanskih lastnosti ter širokega asortimenta izdelkov se jeklo uporablja v različnih vejah gospodarstva, kot so gradbeništvo, strojna in­ dustrija, ladjedelništvo, elektrotehnika, kovin­ sko predelovalna industrija, kemična indu­ strija in medicina. 20 % današnje svetovne proizvodnje jekla se uporabi v gradbeništvu, ostalo v industriji in komercialnem sektorju (Ebner, 2004). Široka vpetost jekla v gospo­ darsko življenje vsake države in velik pomen jekla na materialni razvoj družbe dajeta temu materialu status strateške surovine. Jeklar­ ska industrija je kapitalno intezivna panoga, katere proizvodna aktivnost in ekonomska uspešnost sta zelo odvisni od gospodarske rasti, medvalutnih razmerij in cen energentov. Za trg jekla veljajo zakonitosti medorganiza- cijskih trgov, ki vplivajo na konjunkturne cikle v jeklarski industriji (Čepin, 2002): - povpraševanje na trgu jekla je zelo odvisno od stanja in razmer v panogah, kjer se jeklo uporablja, - povečevanje in zmanjševanje zalog porab­ nikov, trgovcev in proizvajalcev jekla vpliva na tržne cikle v jeklarski industriji, - stanje na trgu jekla je odvisno od gibanja cen strateških surovin za proizvodnjo jekla: legirnih elementov, legirnih odpadkov in starega železa. 3 • ANALIZA RAZMER NA SVETOVNEM TRGU JEKLA 3.1 SVETOVNA PROIZVODNJA JEKLA Svetovna proizvodnja surovega jekla je v letu 2003 dosegla rekordnih 964 milijonov ton. Pričakuje se, da bo v letu 2004 svetovna pro­ izvodnja jekla prvič v zgodovini presegla mili­ jardo ton in dosegla vrednost 1.016 milijarde ton. Takšen trend rasti naj bi se po napovedih nadaljeval tudi v letu 2005 (OECD, 2004). Na pospešeno rast svetovne proizvodnje je v največji meri vplivalo kitajsko gospodarstvo. Kitajska proizvodnja surovega jekla je v ob­ dobju med letoma 2000 in 2003 izkazovala 20 % letno stopnjo rasti in v letu 2003 do­ segla rekordnih 220 milijonov ton. Proizvod­ nja jekla v državah članicah OECD se je v letu 2003 povečala za 1,6 % v primerjavi z letom Proizvodnja je k la (m ilijon ton ) 1 998 1 9 9 9 2 0 0 0 2001 2 0 0 2 2 0 0 3 2 0 0 4 ' 2 0 0 5 ' Združene d ržave Am erike 9 8 .7 9 7 .4 101.8 90.1 9 2 .2 9 0 .4 91 .0 9 5 .5 Kanada 15.8 16.1 16.5 15.2 15.9 15.8 16.1 16.3 M ehika 14.2 15.3 15.6 13.3 14.1 15.2 14.7 14.8 OECD - Severna A m erika skupa j 128.7 128 .8 133 .9 118.6 122.2 121.4 121.8 126 .6 Evropska un ija (1 5 ) 159 .9 155 .2 163 .4 158 .5 158 .7 1 6 0 .3 163 .2 166 .5 d ruge evropske države skupa j 39.1 3 6 .6 3 9 .9 3 9 .3 41 .0 4 4 .3 47 .4 47 .6 OECD - Evropa skupaj 199 .0 191.8 2 0 3 .3 197,8 199 .7 2 0 4 .6 2 1 0 .6 214.1 Japonska 9 3 .6 9 4 .2 106.4 102 .9 107.8 110.5 109 .8 108 .0 Koreja 3 9 .9 41 .0 43.1 4 3 .9 4 5 .4 4 6 .3 47 .3 4 9 .2 A vstralija in Nova Zelandija 9.7 9 .0 7.8 7.9 8 .3 8 .4 8 .9 8 .9 OECD - Azijske in pacifiške d ržave skupaj 143.2 144 .2 157.3 154 .7 161.5 165 .2 166 .0 166.1 OECD skupa j 4 7 0 .9 4 6 4 .8 4 9 4 .5 471.1 4 8 3 .4 4 9 1 .2 4 9 8 .4 5 0 6 .8 Brazilija 2 5 .8 2 5 .0 27 .9 2 6 .7 2 9 .6 31 .2 3 2 .2 31 .5 d ruge južn oa m e riške d ržave 11.5 10.7 12.6 11.8 12.6 13.3 13.4 13.4 Južna A m erika skupaj 37 .3 3 5 .7 4 0 .5 3 8 .5 4 2 .2 4 4 .5 4 5 .6 4 4 .9 Indija 23 .5 24 .3 26 .9 27 .3 2 8 .8 3 1 .8 3 2 .8 3 3 .9 ASEAN (5 ) 7.8 8 .3 9 .6 9 .9 10,6 11.2 12.0 12.7 d ruge az ijske države skupa j 18.2 16.7 18.2 18.8 19.7 2 0 .3 19.2 19.5 Azija skupa j 4 9 .5 4 9 .3 54 .7 5 6 .0 59.1 6 3 .3 6 4 .0 66.1 Južna A frika 8 .0 7.9 8.5 8 .8 9.1 9 .5 9 .3 9 .5 d ruge a friške države skupaj 1.1 1.4 1.4 1.4 1.5 1.4 1.3 1.4 države B ližn jega vzhoda skupa j 13.1 13.7 14.7 16.3 17.7 18.6 19.4 2 0 .4 A frika in B ližnji vzhod skupa j 22 .2 2 3 .0 24 .6 2 6 .5 2 8 .3 2 9 .5 3 0 .0 31 .3 Rusija 4 3 .8 51 .5 5 9 .4 5 9 .0 5 9 .8 6 2 .7 6 4 .6 67 .2 U krajina 24 .5 27 .5 31 .8 33.1 34.1 3 6 .9 3 9 .3 3 9 .9 Rusija in Ukra jina skupaj 6 8 .3 7 9 .0 91.2 92.1 9 3 .9 9 9 .6 103 .9 107.1 Kitajska 114.6 124 .0 127.2 150 .9 181.6 220.1 2 5 5 .0 2 8 8 .7 Druge d ržave skupaj 14.8 13.4 14.9 15.1 15.2 16 .0 18.6 2 0 .5 Svetovna pro izvodn ja je k la 7 7 7 .6 7 8 9 .2 8 4 7 .6 8 5 0 .2 9 0 3 .7 9 6 4 .2 1015.5 1 0 6 5 .4 Preglednica 1 • Svetovna proizvodnja jekla * napoved za leto 2004 in 2005 Kitajska 22% Rusija in Ukrajina 10% Afrika in Bližnji vzhod 3 % Druge države 2% A zija Južna Am erika 7 % 5 % O E C D - Severna Am erika 1 3 % O E C D - Evropa 21% O E C D - Azijske in pacifiške države 1 7 % Slika 1 • Svetovna proizvodnja jekla v letu 2003 prej. Podoben trend rasti se pričakuje tudi v letu 2004 in v letu 2005, ko bo dosegla količi­ no 500 milijonov ton. 3 .2 SVETOVNA PORABA JEKLA V letu 2003 je svetovna poraba jekla znašala 854 milijonov ton, kar predstavlja povečanje za 6,6 % v primerjavi z letom 2002. Za leto 2004 se pričakuje nadaljnje povečanje po­ rabe za 6 % v primerjavi s prejšnjim letom, napoved povečanja porabe za leto 2005 pa je 5 % (OECD, 2004). Močno povečanje porabe jekla je predvsem posledica pospešenega povpraševanja hitro rastočega kitajskega gospodarstva, v kate­ rem je poraba v obdobju po letu 2001 dose­ gla letno povečanje za 25 %, medtem koje v obdobju od leta 1995 do leta 2000 naraščala v povprečju z 2,6 %. V letu 2003 je ob 9,1 % rasti BDP kitajska poraba jekla predstavljala približno 27 % svetovne porabe jekla. Za leto 2004 in leto 2005 se pričakuje podobna kon­ tinuiteta rasti takšne porabe. V nasprotju s Ki­ tajsko seje v državah članicah OECD letna po­ raba jekla v letu 2003 zmanjšala za 0,5 % v primerjavi z letom 2002. Takšno stanje je po­ sledica zmanjšanja porabe v Severni Ameriki za 8,9 %, ki kompenzira evropsko povečanje porabe 2,6 % in povečanje porabe 4,5 % v azijsko-pacifiških državah. Zaradi postopnega okrevanja gospodarstva in izboljšanja eko­ nomskih razmer v državah članicah OECD se v letih 2004 in 2005 pričakuje letna rast po­ rabe jekla okoli 3 %. 3 .3 TRG SUROVIN S povečanim povpraševanjem po jeklenih polizdelkih je prišlo do občutnega dviga cen le-teh, zaradi česar večina jeklarn posluje z zmernim dobičkom. Na zmanjšanje dobička P ro izvodn ja jek la (m ilijon ton j 199 8 1 9 9 9 2 0 0 0 2001 2 0 0 2 2 0 0 3 2 0 0 4 ' j r 2 0 0 5 ' Združene države Am erike 118.4 112 .3 117.1 100.2 104 .4 9 2 .2 9 8 .5 102.7 K anada 16.9 15.8 17.7 14.5 15.5 15.1 16.2 16.7 M ehika 9 .2 9 .2 13.5 12.2 13.1 13 .9 13.5 13.7 OECD - Severna A m erika skupaj 144 .5 137 .3 148.2 126 .9 133.1 121.2 128.2 133.1 Evropska un ija (1 5 ) 143 .3 140.5 147.0 141.9 141.9 145 .4 146 .7 148.5 d ruge evropske države skupaj 3 0 .0 2 6 .7 31 .0 2 8 .4 29.1 3 0 .0 32.1 3 3 .8 OECD - Evropa skupaj 173 .3 167.2 178 .0 170.3 171.0 175 .4 178 .9 182.3 Japonska 67.1 6 6 .5 75.1 70 .5 6 9 .5 7 2 .5 7 3 .0 7 2 .0 Koreja 2 3 .8 3 3 .6 37 .9 37 .7 43 .7 44 .7 4 5 .7 47.7 A vstra lija in Nova Zelandija 6 .3 6 .2 5 .6 5.9 7.1 8 .5 8 .8 8.9 OECD - A zijske in pacifiške države skupaj 97 .2 1 0 6 .3 118.7 114.1 120 .3 125.7 127.4 128.6 OECD skupa j 4 1 5 .0 4 1 0 .8 4 4 4 .9 411.3 4 2 4 .4 4 2 2 .3 4 3 4 .5 4 4 3 .9 Brazilija 14.7 12.8 16.1 15.6 15.4 15.4 15.8 15.4 d ruge ju žnoam eriške države 12.7 11.7 12.2 12.0 11.2 12.3 13.0 13.8 Južna A m erika skupaj 27 .4 2 4 .5 2 8 .4 27.7 2 6 .6 2 7 .6 2 8 .8 29 .2 Indija 20 .7 2 0 .2 21 .3 21.6 2 0 .8 2 3 .8 2 4 .7 25 .6 ASEAN (5 ) 16.6 2 3 .2 2 4 .0 25 .2 2 8 .4 2 8 .4 2 9 .4 3 0 .3 d ruge az ijske države skupaj 29 .7 2 9 .4 3 2 .3 2 9 .3 33 .5 3 4 .5 3 4 .8 35 .7 A zija skupa j 67 .0 7 2 .8 77 .6 76.1 82 .7 8 6 .7 8 8 .9 91.6 Južna Afrika 3 .8 3 .6 3 .9 4.0 5.2 4 .4 4 .5 4.8 d ruge a friške države skupaj 7.2 6 .8 7.6 8.8 10.0 10.0 9 .8 10.0 d ržave B ližn jega vzhoda skupaj 32 .5 31 .4 2 9 .5 3 8 .3 3 5 .8 3 7 .4 3 7 .4 38 .5 A frika in B ližnji vzhod skupaj 4 3 .4 41 .8 4 0 .9 51.1 51 .0 5 1 .8 51 .7 53 .2 Rusija 12.4 16.2 2 0 .2 19.9 2 0 .6 2 0 .8 2 1 .9 2 3 .6 Ukra jina 1.9 2.1 3.4 3.8 4 .7 6 .0 7.8 8.9 R usija in Ukra jina skupaj 14.3 18.3 2 3 .6 23 .7 25 .3 2 6 .8 2 9 .6 32 .5 K ita jska 106 .4 119,6 121.2 153 .0 185 .4 232.1 262.1 2 8 8 .7 D ruge d ržave skupaj 5 .3 5 .0 7.1 6.5 6 .0 6.7 8 .8 10.3 Svetovna po raba jek la 6 7 8 .8 6 9 2 .8 7 4 3 .6 7 4 9 .3 8 0 1 .3 854.1 9 0 4 .4 9 4 9 .4 Preglednica 2 • Svetovna poraba jekla * napoved za leto 2004 in 2005 Kitajska 2 7 % Rusija in Ukrajina 3 % Afrika in Bližnji vzhod 6% Druge države O E C D - Severna Am erika 1 4 % Južna Am erika 3 % O E C D - Evropa 21% O E C D - A zijske in pacifiške države 1 5 % Slika 1 «Svetovna poraba jekla v letu 2003 jeklarn in povečanje cen jeklenih polizdelkov imajo velik vpliv visoki stroški vhodnih surovin ter stroški voznin za ladijski transport železove rude in metalurškega koksa. Visoki stroški vhodnih surovin so posledica intezivnega po­ vpraševanja na eni strani ter dolgoletnih zmanjševanj vlaganj (in posledičnega krčenja kapacitet) v t.i. bazičnih industrijah in rudar­ stvu na drugi strani. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS, 2004) je bila cena tone starega železa na svetovnih trgih (v USD) v prvem četrtletju letošnjega leta višja kar za 51 % v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta. Samo v obdob­ ju od decembra 2003 do konca marca 2004 je skočila za 100 USD in dosegla nivo 340 USD. Tudi svetovna poraba metalurškega koksa je skokovito narasla. To je posledično vplivalo na njegovo ceno, ki je od 143 USD/t v letu 2003 skočila na 440 USD/t v začetku leta 2004. Po podatkih GZS bo tudi cena legirnih kovin v USD v letošnjem letu v primerjavi z letom 2003 bistveno višja, in sicer: pri niklju 46 %, pri bakru 70%, pri aluminiju pa 18%. Tre­ nutne cene teh kovin na svetovnih borzah so (20.9.2004): nikelj 12 775 USD/t, baker 2 831 USD/t in aluminij 1 713 USD/t. 3 .4 CENE PROFILOV IN PLOČEVIN NA SVETOVNEM TRGU V novih razmerah na svetovnem trgu jekla so cene jeklenih polizdelkov v letošnjem letu do­ segle zgodovinsko visoke vrednosti. Slika 3 pri­ kazuje diagram gibanja cen jeklenih profilov in pločevin na svetovnem trgu v obdobju od julija 2002 do junija 2004 (MEPS, 2004). Iz diagra­ ma je razvidna skokovita rast cen jeklenih polizdelkov v prvem polletju leta 2004. V ob­ dobju od januarja do junija je cena jeklenih vroče valjanih pločevin na svetovnem trgu skočila s 400 USD/t na 602 USD/t, cena konstrukcijskih profilov pa s 443 USD/t na 591 USD/t. 3 .5 CENE PROFILOV IN PLOČEVIN NA EVROPSKEM IN SLOVENSKEM TRGU Maloprodajne cene jeklenih polizdelkov se v evropskem prostoru od države do države zelo razlikujejo. Vidne razlike v cenah so tudi znotraj iste države med različnimi proizvajalci in trgov­ ci. Zaradi teh razlik je izjemno težko podati neko splošno veljavno oceno o trenutnih cenah jek­ lenih polizdelkov v evropskem prostoru. Na splošno velja, da imajo najnižje cene jeklenih polizdelkov proizvajalci iz centralno in vzhodno­ evropskih tranzicijskih držav, najvišje cene teh polizdelkov pa so v skandinavskih državah. Na podlagi zbranih podatkov so maloprodajne cene pločevin iz konstrukcijskega jekla S 235 nekako med 0.6 EUR/kg (Češka) in 1.1 EUR/kg (Švedska). Za jeklo kakovosti S 355 je potreb­ no v povprečju doplačati med 10 in 35 EUR/t. Cene vroče valjanih standardnih profilov se za ±10 % razlikujejo od cen pločevin. Največje ce­ novne razlike znotraj asortimenta posamez­ nega prodajalca smo zaznali pri zaprtih hladno oblikovanih konstrukcijskih votlih profilih. Hlad­ no oblikovane cevi so v primerjavi z vroče val­ jano pločevino od 10 % do 100 % dražji. Tak­ šne in podobne cenovne razlike podobnih profilov so zelo pogoste znotraj asortimenta različnih ponudnikov. Zaradi velikih cenovnih razlik povprečna cena teh polizdelkov (že znotraj asortimenta posameznega ponudnika) ni reprezentativen podatek. Glede na zbrane podatke je splošna ugotovitev, da so cene hlad­ no oblikovanih profilov pogojene bolj z višino/ premerom profila in debelino stene kot pa s ka­ kovostjo jekla. Pri tem so posebej dragi cevni profili z višino/premerom nad 200 mm in cevi z debelino stene več kot 6 mm. Večina zbranih DM ID racraO □ P L O Č E V IN A H P R O F IL I Slika 3 • Gibanje cen jeklenih profilov in pločevin na svetovnem trgu maloprodajnih cen hladno oblikovanih cevi je bila v rangu med 0.8 EUR/kg in 2.2 EUR/kg. Povprečne maloprodajne cene konstrukcijske pločevine v Sloveniji so približno 1 EUR/kg, vroče valjani profili so približno 10 % dražji, hladno oblikovani profili pa so od pločevine dražji za okoli 15 %. Količinski popusti so nekje med 5 % in 15 %. 3 .6 PROIZVODNJA JEKLENIH KONSTRUKCIJ V SLOVENIJI Po podatkih GZS (Ebner, 2004) sta v prvi polovici devetdesetih let tržni delež in proiz­ vodnja jeklenih konstrukcij v Sloveniji upadala. Raziskave kažejo, da se od leta 1997 stanje vztrajno izboljšuje, tako da proizvodnja in tržni delež jeklenih konstrukcij v gradbeništvu na­ raščata. V letu 2002 je bila zabeležena rast proizvodnje gradbenega jekla za 6 % glede na leto prej. Napovedi za letošnje leto nakazu­ jejo tudi 6 % rast tega jekla kljub visokim cenam jeklenih profilov in pločevin. * napoved za leto 2004 4 • RAZISKAVA SLOVENSKEGA TRGA JEKLENIH POLIZDELKOV 4.1 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE V raziskavi slovenskega trga jekla leta 2002 (Klanšek idr., 2002) smo ugotovili, da je mnenje anketiranih gradbenih podjetij v zvezi s primernostjo cen gradbenih jeklenih profilov in pločevin zelo deljeno. 37,0 % anketiranih podjetij je menilo, da je cena gradbenih jek­ lenih profilov dokaj primerna, 44,4 % podjetij, da je dokaj neprimerna, 16,7 % da ni niti primerna niti neprimerna. Tega rezultata tedaj ni bilo možno pojasniti s pomočjo analize ostalih rezultatov raziskave, zato smo bili mnenja, da so potrebne dodatne kvalitativne raziskave, s katerimi bi ugotovili vzroke za tak­ šno razdeljenost mnenj podjetij. Poleg tega smo ugotovili, da jeklene profile v Sloveniji uporabljamo predvsem za gradnjo enostav­ nih konstrukcij, kot so posamezni deli zgradb (stebri, nosilci, stropovi) in strešne konstrukci­ je. Izkazalo se je, da izbor materiala in vrsto konstrukcij narekujejo predvsem investitorji, saj, glede na rezultate raziskave cena jekla, mehanske lastnosti, vzdrževanje in funkcio­ nalnost objekta, niso bile bistveni dejavniki pri izboru materiala. Pomembno je poudariti, da so bile cene jeklenih polizdelkov v času raz­ iskave tudi za polovico nižje kot so danes. Z novo raziskavo smo želeli ugotoviti: - trenutne razmere na domačem trgu glede na nove razmere na svetovnem trgu jekla in - ali bodo visoke cene jekla vplivale na obseg gradnje jeklenih konstrukcij v Sloveniji. 4 .2 PREDPOSTAVKE RAZISKAVE Predpostavke, ki smo jih upoštevali pri raz­ iskavi trga, so naslednje: - predpostavka »ceteris paribus«; ob opa­ zovanju vpliva enega dejavnika vsi ostali dejavniki ostajajo nespremenjeni in tako ne vplivajo na problem, - predpostavka »homo oeconomicus«; grad­ bena podjetja in investitorji bodo ravnali tako, da bodo minimizirali svoje napore in maksimirali svoje koristi, - predpostavka »svobodno odločanje«; grad­ bena podjetja in investitorji se glede na svo­ je preference, želje in potrebe svobodno odločajo, kje bodo nakupovali. 4 .3 METODA RAZISKOVANJA Uporabili smo popisni pristop zbiranja infor­ macij, za vrsto kontaktne metode pa metodo anketiranja po pošti s pomočjo vprašalnika. Za to metodo raziskovanja smo se odločili, ker je relativno poceni in omogoča pridobitev so­ razmerno velikega statističnega vzorca v re­ lativno kratkem času. Pri tem smo uporabili tri tipe vprašanj, in sicer odprti tip, zaprti tip in kombinirani tip. Pri odprtem tipu vprašanj lahko vprašani samostojno navede odgovor. Zaprti tip omogoča anketiranemu, da se odloči in izbere enega ali več možnih podanih odgovorov. Pri kombiniranemu tipu vprašanj vprašanemu omogočimo izbor enega ali več možnih podanih odgovorov in mu hkrati omogočimo, da lahko samostojno navede tudi svoj odgovor. Za merjenje mnenja anketi­ ranca o ceni smo uporabili razčlenjeno oce­ njevalno lestvico brez primerjanja (Kotier 1994). 4 .4 STATISTIČNI VZOREC V anketo smo vključili tista podjetja iz popu­ lacije slovenskih gradbenih podjetij, ki bi lahko vplivala na povpraševanje po jeklenih profilih in pločevinah. Mednje sodijo projektantska in izvajalska podjetja s področja stavb, promet­ nih objektov, hidrotehničnih objektov ter čiste jeklogradnje. Tako smo določili naključno iz­ bran vzorec 300 gradbenih podjetij, katerim smo po pošti poslali anketni vprašalnik. Na raziskavo se je odzvalo 61 podjetij. Od vseh izpolnjenih vprašalnikov, jih je bilo ne­ veljavno izpolnjenih 14. Analizo smo izvedli na podlagi 47 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 15,7 % celotne­ ga vzorca. O reprezentativnosti pridobljenega vzorca veliko pove podatek, da smo dobili pravilno izpolnjene vprašalnike iz 26 sloven­ skih občin (vseh občin v Sloveniji je 193), pri čemer je bil največji odziv v mestih Ljubljana, Maribor in Celje. Anketirana podjetja smo strukturirali glede na velikost podjetja. Zaradi lažjega izpolnjevanja anketnega vprašalnika smo se odločili, da bomo opredelili velikost podjetja glede na število zaposlenih (Re­ bernik, 1997): - majhno podjetje: manj kot 50 zaposlenih, - srednje podjetje: med 50 in 250 zaposlenih, - veliko podjetje: več kot 250 zaposlenih. Majhna podjetja predstavljajo 59,6 % vseh gradbenih podjetij, ki so se odzvala na raziskavo, 29,8 % jih je bilo srednje velikih, velikih podjetij pa je bilo 10,6 %. Iz tega je raz­ vidno, da na rezultate ankete najbolj vplivajo odgovori majhnih gradbenih podjetij. 4.5 REZULTATI RAZISKAVE Rezultati raziskave so v nadaljevanju prispev­ ka podani po posameznih vprašanjih. • Kdo so glavni domači dobavitelji jeklenih profilov in pločevin? (odprti tip vprašanja) Pri tem vprašanju so podjetja navedla, pri katerih domačih dobaviteljih nabavljajo je­ klene profile in pločevine. Ugotovili smo, da posebej izstopa delež podjetja Merkurja Kranj d.d., (41,9 %). Po deležu pomembni domači dobavitelji so še Kovintrade d.d. (11,8 %), Re- mos d.o.o. (8,6 %) in Inpos Celje d.o.o. (7,5 %). Deleži domačih dobaviteljev so prika­ zani v diagramu na sliki 6. • Iz katerih držav gradbena podjetja uvažajo jeklene profile in pločevine? (odprti tip vprašanja) 48,4 % vseh anketiranih podjetij uvaža je­ klene profile in pločevine iz sosednje Avstrije. Za Avstrijo s pomembnima deležema sledita še Italija (25,8 %) in Nemčija (12,9 %). Deleži držav pri uvozu jeklenih profilov in pločevine so prikazani v diagramu na sliki 7. •Kateri tip jekla najpogosteje uporabljajo gradbena podjetja? (zaprti tip vprašanja) Iz analize odgovorov smo ugotovili, da 64,4 % anketiranih podjetij najpogosteje uporablja je­ klo kakovosti S 235. Bistveno manj anketiranih gradbenih podjetj najbolj pogosto uporablja konstrukcijska jekla kakovosti S 275 in S 355. Deleža teh podjetij sta razvidna iz diagrama na sliki 8. Odstotek anketiranih podjetij, ki najbolj pogosto uporabljajo specialna jekla, je 11,9 %. • Katere jeklene polizdelke, glede na teh­ nologijo izdelave, gradbena podjetja na­ jpogosteje uporabljajo? (zaprti tip vpraša­ nja) Rezultati raziskave so pokazali, da 48,4 % anketiranih podjetij najpogosteje uporablja vroče valjane standardne profile, 37,1 % pa hladno oblikovane profile. Deleža podjetij, ki najbolj pogosto uporabljajo varjene prereze iz standardnih profilov in ploščatega jekla sta, 9,7 % in 4,8 %. • Katere jeklene polizdelke, glede na obliko izdelave, gradbena podjetja najpogosteje uporabljajo? (kombinirani tip vprašanja) Tretjina vseh anketiranih podjetij najpogosteje uporablja I profile, 20,8 % konstrukcijske cevi, 19,8 % kotnike, 15,6 % pa U profile. Delež anketiranih podjetij, ki najpogosteje uporablja druge oblike profilov, je 10,4 %. •Mnenje uporabnikov o primernosti obsto­ ječih cen jeklenih profilov in pločevin v Slo­ veniji! (merilna lestvica)% odgovorov anketiranih podjetij Slika 5 • Delež anketiranih podjetij po velikosti MERKUR KRANJ d.d. KOVINTRADEd.d. REMOS d.o.o. INPOS CELJE d.o.o. KRISPER d.o.o. TINK CELJE d.o.o. INVEC - REMACON d.o.o. METRA d.o.o. EXTERFER d.o.o. OPEKA d.o.o. ALPOS d.d. SSAB HARDOX d.o.o. METALKA d.o.o. TRICOM d.o.o. MDM d.o.o. TEHCENTER d.o.o. ] 8,6% ZU A5' □ 6,5% □ 6,5% % 4,3% ZZ 2,2% ZZ 2,2% zn 2,2% Z 1.1% Z 1,1% z 1,1% z 1,1% □ 1,1% □ 1,1% z 11,8% ] 41,9% 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40, % odgovorov anketiranih podjetij 0% 50,0% Slika 6 * Glavni domači dobavitelji jeklenih profilov in pločevin % odgovorov anketiranih podjetij Slika 7 • Države, iz katerih gradbena podjetja uvažajo jeklene profile in pločevino S 2 3 5 (F e 360, Č.0361 - Č .0363) S 2 7 5 (F e 430 , Č.0451 - Č .0453) SPECIALNA JEKLA S 3 5 5 (Fe 360, Č.0561 - Č.0563) I 64,' 0 ,0% 10,0% 20 ,0% 30 ,0% 4 0 ,0% 50 ,0% 60 ,0% 70,0% 80,0% % odgovorov anketiranih podjetij Slika 8 «Tip konstrukcijskega jekla, ki ga gradbena podjetja najpogosteje uporabljajo V R O Č E VALJANI STANDARDNI PROFILI HLADNO OBLIKOVANI PROFILI V AR JEN I PRER EZI IZ STANDARDNIH PRO FILO V VARJENI PREREZI IZ PLOŠČATEGA JEKLA p ] 4 ,8 0 ,0% 10,0% 2 0 ,0% 3 0 ,0% 4 0 ,0% 50 ,0% 60 ,0% % odgovorov anketiranih podjetij Slika 9 • Najpogosteje uporabljeni jekleni polizdelki glede na tehnologijo izdelave 10 ,0% 2 0 ,0% 30,0% % odgovorov anketiranih podjetij 40 ,0% Slika 10 • Najpogosteje uporabljeni jekleni polizdelki glede na obliko izdelave 43,5 % anketiranih podjetij sodi, da je cena dokaj primerna, V 21,7 % anketiranih podjetjih menijo, da je cena teh profilov dokaj neprimer­ na in v 32,6 % podjetjih, da cena jeklenih polizdelkov ni niti primerna niti neprimerna. Niti eno podjetje ni odgovorilo, da je cena jek­ lenih profilov in pločevin izrazito neprimerna, le 2,2 % pa jih sodi, da je cena zelo primerna, • Kaj najbolj vpliva na ceno jeklenih profilov in pločevin? (kombinirani tip vprašanja) 47,7 % anketiranih podjetij meni, da na ceno jeklenih polizdelkov najbolj vpliva količina na­ bavljenega blaga, 16,9 % podjetij sodi, da na ceno najbolj vplivajo materialne lastnosti jek­ la, 16,9 % pa, da na ceno najbolj vplivajo teh­ nološke lastnosti jekla. V 7,7 % anketiranih podjetjih so kot glavni vpliv na ceno navedli geometrijske lastnosti izdelkov, v 10,8 % pa menijo, da na ceno najbolj vplivajo drugi de­ javniki (anketirana podjetja so navajala sledeče dejavnike: povpraševanje po jeklu na svetovnem trgu, zaslužki posrednikov, tran­ sportni stroški, stroški dela, cena končnega izdelka, količina naročil za gradnjo jeklenih konstrukcij, roki dobave, komercialna poga­ janja ipd.). • Kolikšni so največkrat količinski popusti na prodajno ceno jeklenih profilov in pločevin? (odprti tip vprašanja) Na to vprašanje je odgovorilo 28 anketiranih podjetij, kar predstavlja 59,6 % vseh anketi­ ranih podjetij. 27,7 % anketiranih podjetij je navedlo, da so dobivala količinske popuste od 0 % do 5 % na prodajno ceno jeklenih profilov in pločevin, popuste od 5 % do 10 % je dobilo 19,1 % anketiranih podjetij, popuste od 10 % do 15 % pa 12,8 % vseh anketiranih podjetij. Za preostala anketirana podjetja popusti niso znani. 23 podjetij izmed 28 podjetij, ki so odgovorila na zastavljeno vprašanje, je uve­ ljavilo popust na prodajno ceno pri količini na­ bavljenega jekla nad 1000 kg. 4 .6 RAZPRAVA O REZULTATIH Pri raziskavi trga se je ponovno izkazalo, da največ anketiranih podjetij nabavlja jeklene pločevine in profile pri trgovskem podjetju Merkur Kranj d.d. (41,9 %). Rezultati prejšnje raziskave (Klanšek idr., 2002) so pokazali, da je največ anketiranih podjetij nabavljalo je­ klene polizdelke pri trgovskih podjetjih Merkur Kranj d.d. (35,4 %) in Kovinotehna Celje d.d. (22,0 %). Tokratna raziskava je pokazala, da je po prevzemu podjetja Kovinotehna Celje d.d. s strani podjetja Merkur Kranj d.d. v letu 2001, prišlo do povečanja splošnih tržnih deležev na področju prodaje jeklenih polizdelkov pri naslednjih podjetjih: Merkur Kranj d.d. (+6,5 %, seveda je treba pri tem povečanju upoštevati prej omenjeni prevzem), Kovintrade d.d. (+10,6 %), Remos d.o.o. (+6,2 %), Inpos Celje d.o.o. (+2,6 %) in Tink Celje d.o.o. (+4,1 %). Sodimo, da je po ome­ njenem prevzemu sicer prišlo do določene koncetracije ponudbe na slovenskem trgu je­ klenih polizdelkov, da pa razmeroma veliko ZE LO PRIM ERNA DOKAJ PRIM ERNA NITI P R IM E R N A NITI N EPR IM ER N A DOKAJ NEPR IM ER N A IZR A ZITO N EPR IM ER N A □ 2 ,2% ______________ 43,5% " W ....... I 3 2 ,6% 0,0% 0,0% 10 ,0% 2 0 ,0% 30 ,0% 4 0 ,0% % odgovorov anketiranih podjetij 50,0% KOLIČINA BLAGA MATERIALNE LASTNOSTI TEHNO LOŠKE LASTNOSTI GEOM ETRIJSKE LASTNOSTI D R U G O 0 ,0% 1 1 14' ',7% 9% 9% 10,0% 2 0 ,0% 30 ,0% 40 ,0% 50 ,0% 6 0 ,0% % odgovorov anketiranih podjetij Slika 12 • Glavni vplivi na ceno jeklenih profilov in pločevin POPUSTI N ISO ZNANI POPUSTI O D 0% D O 5% POPUSTI OD 5% D O 10% POPUSTI OD 10% D O 15% 0 ,0 % 10,0% 2 0 ,0% 30,0% 4 0 ,0 % % odgovorov anketiranih podjetij 5 0 ,0% Slika 13 • Količinski popusti na prodajno ceno jeklenih profilov in pločevin število domačih ponudnikov še vedno zago­ tavlja zdravo konkurenco. Glede uvoza je­ klenih polizdelkov je stanje razmeroma ne­ spremenjeno. Raziskava v letu 2002 (Klanšek idr., 2002) je pokazala, da največ anketiranih podjetij uvaža jeklene polizdelke iz Avstrije (34,3 %), Italije (28,6 %) in Nemčije (11,4 %). Tudi v tokratni raziskavi se je izkazalo, da največ anketiranih podjetij profile in pločevine uvaža iz Avstrije (48,4 %), Italije (25,8 %) in Nemčije (12,9 %). Takšen rezultat je nepriča­ kovan glede na to, da imajo najnižje cene jek­ lenih polizdelkov proizvajalci iz centralno in vzhodnoevropskih tranzicijskih držav. Sodimo, da so v zvezi z odgovorom anketiranih podje­ tij do uvoza jeklenih polizdelkov potrebne na­ daljnje kvalitativne raziskave, s katerimi bi lahko pojasnili vzroke za takšnen uvoz. Analiza rezultatov je pokazala, da skoraj dve tretjini anketiranih podjetij največkrat uporab­ lja polizdelke iz konstrukcijskega jekla S 235. Pri tem se je izkazalo, da gre največkrat za vroče valjane I profile in kotnike ter hladno ob­ likovane konstrukcijske cevi. Varjenih profilov iz ploščatega jekla je zanemarljivo malo. Re­ zultati kažejo, da največ anketiranih podjetij iz­ korišča popust med 0 % in 5 %, karje značilno za podjetja, ki nabavljajo manjše količine jekla ter gradijo enostavnejše konstrukcije. Pri teh podjetjih so domači dobavitelji v prednosti, ker lahko v krajšem dobavnem roku ceneje do­ stavijo manjše količine jekla brez odvečnih stroškov transporta. Le 12,8 % anketiranih podjetij je uveljavljalo popust med 10 % in 15 %, ki je značilen za stalno nabavo in naba­ vo večjih količin jekla. Za podjetja, ki imajo stal­ nost nabave in pogosto nabavljajo večje količine, je značilno, da nabavljajo neposred­ no od proizvajalca. Razmeroma velik delež standardnih I profilov nakazuje, da anketirana podjetja gradijo okvirne konstrukcije, vendar prevladujoča uporaba jekla S 235 kaže na gradnjo konstrukcij manjših razponov, ki ne zahtevajo uporabe kakovostnejših jekel. Raz­ meroma velik delež uporabe kotnikov, ki so značilni za palične konstrukcije industrijskih objektov, nakazuje na večjo prisotnost indu­ strijske gradnje. Podobno velik delež dražjih hladno oblikovanih cevnih profilov, značilnih za paličja in cevne konstrukcije objektov s pou­ darjenim estetskim vidikom, kaže na prisotno gradnjo neindustrijskih objektov. Glede cene jeklenih profilov in pločevin je pre­ vladujoče mnenje podjetij, da je cena le-teh dokaj primerna. Tudi sicer ni več tiste raz­ deljenosti podjetij v oceni, ki je bila opažena pri prejšnji raziskavi (37,0 % anketiranih pod­ jetij je menilo, da je cena gradbenih jeklenih profilov dokaj primerna, 44,4 % podjetij, daje dokaj neprimerna, 16,7 % da ni niti primerna niti neprimerna). Na prvi pogled so rezultati zelo nepričakovani, glede na to, da so danes jekleni polizdelki več kot dvakrat dražji kot v času raziskave izpred dveh let. Toda omenjeni rezultati kažejo, da se splošno dojemanje cene jeklenih profilov in pločevin gradbenih podjetij spreminja. S prihodom Slovenije v krog razvitih držav so se tudi stroški dela bistveno povečali. V konkurenčnem okolju gradbena podjetja počasi ugotavljajo dve prednosti jeklogradnje v primerjavi z betonsko gradnjo: večjo hitrost gradnje in manjše števi­ lo delavcev na gradbišču. Ob visokih stroških dela operativne lastnosti jekla odtehtajo nje­ govo relativno visoko ceno materiala. 5 ‘ SKLEP Analiza svetovnega trga je pokazala, da so časi poceni jeklenih polizdelkov dokončno mimo. Cene jeklenih polizdelkov so zaradi okrevanja in pospešene gospodarske rasti velikih svetovnih gospodarstev dosegle visoko raven in vse napovedi kažejo, da bo tako v pri­ hodnje tudi ostalo. Na skokovito rast cen je odločilno vplivalo intenzivno povpraševanje hitro rastočega kitajskega gospodarstva, v katerem je poraba jekla v obdobju po letu 2001 dosegla izjemno letno rast 25 %. Po napovedih OECD bo Kitajska letos porabila 262.1 milijonov ton jekla, kar predstavlja 29 % letošnje svetovne porabe. Povpraševanje kitajskega gospodarstva bo po napovedih tudi v prihodnje pozitivno vplivalo na rast cen jeklenih polizdelkov, vendar je potrebno imeti v mislih dejstvo, da temu rastočemu gospo­ darstvu primanjkuje vseh energetskih virov (predvsem električne energije) in surovin. Prav visoke cene energentov in surovin na svetovnem trgu lahko v prihodnosti upočas­ nijo kitajsko gospodarsko rast in s tem tudi zmanjšajo povpraševanje po jeklu. V državah članicah OECD zaradi postopnega okrevanja gospodarstva in izboljšanja ekonomskih raz­ mer v letu 2004 pričakujejo prorabo 434.5 milijonov ton jekla, kar predstavlja rast porabe jekla za okoli 3 % v primerjavi s prejšnjim letom. Podobno rast porabe pričakujejo tudi v letu 2005. V Sloveniji napovedi za letošnje leto, kljub visokim cenam jeklenih profilov in pločevin, nakazujejo 6 % rast proizvodnje jeklenih kon­ strukcij. Analiza rezultatov raziskave je po­ kazala, da gradbena podjetja največkrat ku­ pujejo jeklene profile in pločevine pri trgovskih podjetjih. Skoraj dve tretjini anketiranih grad­ benih podjetij največkrat uporablja polizdelke iz konstrukcijskega jekla S 235. Pri tem se je izkazalo, da gre največkrat za vroče valjane I profile in hladno oblikovane konstrukcijske cevi ter v manjši meri tudi kotnike. Varjenih profilov iz ploščatega jekla, značilnih za kon­ strukcije večjih razponov, je zanemarljivo malo. Ob tem je večina anketiranih podjetij največkrat uveljavljala količinski popust med 0 in 5 %, ki je značilen pri nabavi manjših količin. Visoke cene jeklenih polizdelkov pri slovenskih trgovcih nakazujejo na prisotno povpraševanje po jeklenih polizdelkih in stem na gradnjo novih jeklenih konstrukcij. Majhni količinski popusti in nerazvitost povpraševa­ nja po kakovostnejšem jeklu S 355 nakazuje­ jo, da večina anketiranih podjetij gradi zjeklom priložnostno in manj zahtevne konstrukcije. Kljub visokim cenam jeklenih polizdelkov med anketiranimi slovenskimi podjetji pre­ vladuje mnenje, da je cena jeklenih polizdel­ kov dokaj primerna. Takšno stališče podjetij je razumljivo, če upoštevamo tudi dejstvo, da se danes gradbena podjetja v Sloveniji soočajo z višjimi stroški dela. Jeklo v primer­ javi z betonom omogoča veliko hitrejšo grad­ njo in zahteva manjše število delavcev na gradbišču, kar bistveno zmanjšuje stroške dela. Rezultat kaže, da visoke cene jekla ne bodo bistveno vplivale na obseg gradnje je ­ klenih konstrukcij v Sloveniji. Splošni vtis je, da slovenska gradbena podjetja počasi spre­ jemajo jeklene konstrukcije pod pritiskom vi­ sokih stroškov dela in tržnih zahtev po konkurenčnosti. Rezultati raziskave (sicer previdno) napovedujejo jeklenim konstrukci­ jam v Sloveniji kljub visokim cenam jeklenih polizdelkov boljšo prihodnost. 6 • LITERATURA Čepin, J „ Cene in cenovne strategije, Diplomsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2002. Deželak, ES., Teorija in praksa raziskave tržišča, Založba Obzorja, Maribor, 1978. Ebner, M., Jeklo - material prihodnosti, Združenje kovinske industrije, Jeklene konstrukcije, Metal Processing Industry Association, Steel Construc­ tions, (ured. Č. Remec, M. Ebner, R. Mur), Gospodarska zbornica Slovenije; Združenje kovinske industrije, Jeklene konstrukcije, str. 6 -18,2004. Gospodarska zbornica Slovenije, http://www.gzs.si/, 2004. Klanšek, U., Snoj B., Kravanja S., Raziskava trga gradbenih jeklenih profilov, Gradbeni vestnik, letnik 51, str. 254-261, 2002. Kotier, R, Marketing Management - Upravljanje marketingom, Informator d.d., Zagreb, 1994. Lagoja, A„ Jeklo - material tudi za tretje tisočletje, Gradbenik, 1, str. 16-17,2000. M EPS INTERNATIONAL LTD, http://www.meps.co.uk/index.htm, 2004. Novak, A., Jeklo - konstrukcijski material bodočnosti tudi v Sloveniji, Gradbenik, 1, str. 18-19,2000. Organisation for Economic Co-operation and Development, Recent steel market developments, http://www.oecd.org/dataoecd/34/48/ 32366875.pdf, 2004. Rebernik, M., Ekonomika podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1997. PROJEKTNO ZASNOVANO UČENJE NA DALJAVO PROJECT BASED LONG DISTANCE LEARNING TOMAŽ PAZLAR, univ. dipl. inž. grad.. Strokovni članek tpazlar@ikpir.fgg.uni-lj.si, IKPIR-KGI, FGG, Jamova 2, Ljubljana UDK 624:378.14 Povzetek | Tradicionalne metode poučevanja slonijo na klasičnih predavanjih ter klasičnem preverjanju znanja. Tak način poučevanja vzgaja ozko usmerjene specialiste in ne nudi celovitega pregleda nad stroko, v kateri se bodo bodoči diplomanti zaposlili. Alter­ nativno rešitev klasičnemu poučevanju predstavlja projektno zasnovano učenje, ki ga v kombinaciji z delom na daljavo lahko označimo kot najboljši približek (prihodnjemu) delu v praksi. V članku je predstavljen primer multidisciplinarnega in geografsko distribuiranega projektnega učenja na daljavo (PBL), ki poteka na Univerzi Stanford, ZDA. Tečaj je name­ njen podiplomskim študentom arhitekture in gradbeništva od leta 1998 pa v njem sodeluje tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V članku je podrobneje je opisana izdelava letošnje projektne naloge in orodja, uporabljena pri delu na daljavo. Summary I The traditional teaching methods are based on the classical lectures and classical knowledge examination. This sort of teaching educates the narrow orien­ ted specialists and does not offer a complete review of the considering branch. The al­ ternative solution presents the project based learning. Combined with the long distance work it can be marked as the best approximate to the (future) practice work. This paper describes multidisciplinary and geographically distributed project based AEC course offered at Stanford University. The Faculty for Civil and Geodetic Engineering (University of Ljubljana) has participated in the ongoing course since 1998, The paper describes the tools used for the long distance work and this year project work. 1 • UVOD Gradbeništvo velja za eno izmed najbolj raz­ drobljenih industrijskih panog. Produkti indu­ strije, ki oblikuje grajeno okolje (predvsem v ZDA jo označujejo s kratico AEC - Architecture, Engineering, Construction) so praviloma unikat­ ni in zato zahtevajo specifično načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje in odstranitev. Življenjski cikel zgradbe (oz. njegove posamezne faze) je že od renesanse naprej preveč kompleksen, da bi bil lahko v domeni enega strokovnjaka - stavbenika (Turk, 2000b). Intenzivni razvoj širokega spektra panog, vpletenih v AEC sektor, povzroča še nadaljnje drobljenje in povečeva­ nje števila vpletenih v opisane procese. Vedno večja razdrobljenost je deloma posledi­ ca visokošolskih izobraževalnih programov, saj se le-ti vedno bolj usmerjajo v izobraževanje ozko specializiranih strokovnjakov brez poseb­ nega poudarka na multidisciplinarnosti pa­ noge, v kateri se bodo zaposlili. Tak način izobraževanja je vsekakor primeren za razvoj znanosti, ne pa tudi za vzgojo kadrov, ki se bodo po končanem študiju zaposlili v industriji. Klasični predmeti, ki se izvajajo na študiju grad­ beništva - ne le v Sloveniji, temveč tudi po svetu - ne seznanijo povsem slušateljev s kompleks­ nostjo procesov v AEC sektorju. Število udeležencev pri načrtovanju objektov ter posledično delitev dela je v ZDA ter v ostalih tradicionalno tržno naravnanih gospodarstvih nekoliko drugačna kot pri nas. V proces se namreč poleg arhitekta in konstruktorja vključi še tehnolog - manager, ki določa oz. usklajuje kdaj, kako in kdo bo načrtovani objekt gradil. V Sloveniji (in tudi v ostalih bivših socialističnih deželah) je bilo področje gradbenega manage- menta in ekonomike več desetletij zapostav­ ljeno in zato v procesu načrtovanja še danes ni enakovredno zastopano (Turk, 2000a). 2 • PROJEKTNO UČENJE Projektno učenje predstavlja dopolnitev h klasičnemu izobraževanju in nikakor ne za­ menjavo zanj. Namesto klasičnih predavanj in vaj/seminarja je delo usmerjeno v izdelavo projektne naloge. Pri njeni izdelavi morajo štu­ dentje združiti intradisciplinarna znanja (npr. o temeljenju, gradivih, konstrukcijskih sistem­ ih, dinamiki konstrukcij,...), pridobljena med celotnim študijem. S sodelovanjem študentov ostalih strok po­ stane proces načrtovanja multidisciplinaren ter iterativen in se močno približa delu v praksi. Uspešnost procesa načrtovanja pri multidisciplinarnem deluje pogojena z med­ sebojno komunikacijo in izmenjavo informa­ cij. Le-ta poteka v obliki tehničnih risb in po­ ročil, ki so zapisana na digitalnem mediju. Ker se tradicionalni osebni stik v sodobnem načrtovanju izgublja, je v zgledne primere projektnega učenja vsaj deloma vpeljano tudi delo na daljavo. Slušatelji se ob izdelavi projektne naloge dodatno seznanijo s so­ dobnimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (ICT - Information and Com­ munication Technologies), ki jih nato lahko uporabijo pri praktičnem delu. Projektno učenje v AEC sektorju seje v opisa­ ni obliki prvič pojavilo v ZDA konec 80. let (Fruchter, 1999). Tak način pridobivanja novih znanj je očitno zelo priljubljen, saj danes večina univerz v ZDA ponuja projektno učenje kot izbirni predmet na vseh stopnjah študija. 3 • PROJEKTNO UČENJE P5BL V nadaljevanju je predstavljen eden popol­ nejših primerov projektnega učenja na po­ diplomskem študiju arhitekture in gradbeni­ štva, ki poteka na Univerzi Stanford v ZDA in pri katerem od leta 1998 sodeluje Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računal­ ništvo (IKPIR) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani (UL). 3.1 KRATKA PREDSTAVITEV UNIVERZE STANFORD Stanford velja za najstarejšo univerzo na ameriški zahodni obali (leta 1895 stajo usta­ novila zakonca Jane in Leland Stanford) ter hkrati za eno izmed najuglednejših izobra­ ževalnih ustanov v svetu. Univerza leži v neposredni bližini mesta Palo Alto, 40 km južno od San Francisca. Univerzo obiskuje preko 7800 študentov (kar 33 % je tujcev), razporejenih v 7 šol: ekonomija, naravoslovje, izobraževanje, inženirstvo, humanistika, pravo in medicina. Gradbeni oddelek (od leta 1925) skupaj z okoljskim oddelkom (od leta 1997) obiskuje 47 dodiplomskih ter 248 podiplom­ skih študentov. Ker gre za zasebno izobra­ ževalno institucijo, morajo študentje poravnati za slovenske razmere astronomske šolnine: 38.700.$ za dodiplomski ter 57.100$ za podiplomski študij letno. 3 .2 RAČUNALNIŠKO INTEGRIRANA AEC (C EE222: COMPUTER INTEGRATED AEC) Namesto uradnega naziva predmeta se je za predmet pogovorno uveljavila kratica PBL (ang. P6BL - Problem, Project, Product, Pro­ cess, People Based Learning), ki označuje problemsko, projektno produktno in procesno učenje. Predmet je namenjen podiplomskim študentom arhitekture in gradbeništva, kot opazovalci (appretance) pa lahko sodelujejo tudi dodiplomski študentje. Vsako leto v pro­ gramu sodeluje okoli petindvajset slušateljev. Tečaj projektnega učenja na Univerzi Stanford poteka že 11 let (slika 1): v letu 1993/94 ga je uvedla danes predstojnica laboratorija PBL dr. Renate Fruchter. Sprva so bili v tečaj vključeni le študentje Univerze Stanford, a se je tečaj hitro razširil - najprej po Kaliforniji (1995 - Berke­ ley), po ZDA (1997) ter po svetu (1998). Na­ jveč slušateljev tečaja vsako leto prihaja z Univerze Stanford in bližjega Berkeleyja ter GeorgaTech (Atlanta). Letos so v PBL sodelo­ vali še študentje iz Univerze Weimar (Nemčija), KTH (Švedska) in UL - FGG (Slovenija). Poleg pedagoškega osebja Univerze Stanford in partnerskih univerz pri poučevanju sodelu­ jejo strokovnjaki iz priznanih AEC podjetij iz ZDA (Kalifornije): KL&A, Forell&Elsesser, Bar­ nes Construction, Swinerton Builders, MBT Architects, Charles M. Salter Associates,... Praktična usmerjenost tečaja je ksodelovanju pritegnila številne sponzorje (v obliki finančnih podpor, strojne in programske opreme), med katerimi najdemo zveneča imena iz Silicijeve doline, kot so Autodesk, Sun Microsystems, Intel, Intelli Corp., Microsoft, Cisco Systems, IBM, White Pine... Posamezno projektno nalogo izdelujejo sku­ pine študentov (običajno trojke), v katerih so­ delujejo vsaj en arhitekt, gradbenik in tehnolog. Ekipe niso izbrane naključno, temveč so skrbno sestavljene na podlagi znanj, kijih posamezni udeleženec lahko nudi pri izdelavi naloge. V vsaki skupini praviloma sodeluje vsaj en tuj študent, kar zagotavlja seznanitev z delom v mednarodnem, geografsko distribuiranem okolju. Projektnim skupinam se dodelijo lastniki (običajno strokovnjaki iz prakse ali slušatelji iz preteklih let), ki v procesu načrtovanja pred­ stavljajo interese investitorjev. Projektna naloga je ves čas trajanja tečaja enaka: podana je lokacija in zahteve za na­ črtovani objekt (šolsko poslopje), multidisci- plinarne skupine slušateljev pa morajo izdelati projektno dokumentacijo za omenjeni objekt. Zimski semester (januar, februar, marec) je namenjen izdelavi in analizi variant, letni (april, maj) pa pripravi detajlne dokumentaci­ je za izbrano varianto konstrukcije. Pioneering Experiment 1993-1994 Bridging the A/E/C Gap 1994-1995 The Continuing Journey 1995-1996 From Pioneers to Settlers 1996-1997 Going Nationwide 1997-1998 Going Global: Strengthening the Outposts 1998 - 1999 Going Mobile 1999 - 2000 Going Wireless 2000 - 2001 Mobile Learners in d-Space 2001 - 2002 LEED:Thinking Long Term 2003-2004 Slika 1 • Pregled projektnega študija PBL Univerze Stanford šol. leto arhitekt gradbenik konstruktor gradbenik organizator lastnik 1998/99 Steven Georgalis (GA) Tomo Cerovšek (FGG) JackyHo(S) Ali Al Ali (S) 1999/00 Mario Šargač (FGG) Michael Chester (S) Roger Lee(S) Tomo Cerovšek (FGG) 2000/01 Calvin Kam (S) Matthias Haldimann (ETH) Ronald Bartschi (ETH) Ivo Žagar (FGG) Tomo Cerovšek (FGG) 2002/03 Wafaa Jabil (GA) Adiel Tauheed (S) Etiel Petrinja (FGG) Tomo Cerovšek (FGG) Robert Alvarado (CMS) 2003/04 Tristan Al Hadad (GA) Jonathan Owens (UBC) Symoane Mizzel (S) Tomaž Pazlar (FGG) Nathan Morgan (S) Amir Ghazali (S) Matthias Ehrlich (W) Robert Alvarado (CMS) Tamaki Horii (S) Univerze: ETH - Švicarski zvezni tehnološki inštitut, Zürich, Švica; FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija, GA - Univerza GeorgiaTech, Atlanta, ZDA; S - Univerza Stanford, Palo Alto, ZDA; UBC - Univerza Berkeley, Berkeley ZDA; W - Univerza W eim ar, Weimar, Nemčija. Podjetja: CMS - Charles M. Salter Inc., San Francisco, ZDA. Slika 2 • Sodelovanje UL - FGG pri tečaju PBL 3 .3 POTEK TEČAJA 3.3.1 Uvodno srečanje Čeprav delo na projektni nalogi in predavanja potekajo preko interneta, tečaj ohranja osebni stik, in sicer pri uvodnem srečanju ter zaključ­ ni predstavitvi projektne naloge. Pričetek predavanj (januar 2004) predstavlja okrogla miza, na kateri se zberejo vsi slušatelji in predavatelji. Rdečo nit okrogle mize pred­ stavlja predstavitev trenutnega stanja v grad­ beni stroki in vizijo razvoja (zlasti na področju ICT). Še posebej izpostavljena je bila vloga projektnega učenja v izobraževanju gradbe­ nikov. Okrogli mizi sledi družabno obarvan spoznavni večer vseh sodelujočih pri projektu. Ker vse delo poteka na daljavo, predstavlja navezava osebnega stika z ostalimi študenti, industrijskimi in pedagoškimi mentorji izredno pomemben dejavnik. Čeprav naj bi PBL predstavljal "tečaj brez upo­ rabe papirja", udeleženci poleg CD - ROM-a prejmejo okoli 100 strani tiskanega gradiva. Le-to seznani slušatelje z zglednimi projektni­ mi nalogami preteklih let, referenčnimi viri, priložen je natančni terminski plan ter podrob­ nejša predstavitev zahtev, ki jim mora zadosti­ ti načrtovani objekt. Vsaki skupini glede na lego načrtovanega objekta pripada psevdo­ nim (npr.: Atlantic, Pacific, Mississipi,...). Tudi tečaju PBL se vsako leto dodeli nov psevdonim (slika 1), ki predstavlja tematiko, kije v obravnavanem letu izrazito poudarjena. Letošnje "Načrtovanje na dolgi rok" (Thinking Long Term) predstavlja upoštevanje oz. zmanjšanje vplivov objekta na okolje. Še pred pričetkom predavanj se tvorijo pro­ jektne skupine: namesto trojk je letošnje ekipe poskusno sestavljalo vsaj šest študentov - dva arhitekta, dva inženirja ter dva tehnologa. Večje število udeležencev teoretično sicer predstavlja manj dela za vsakega, hkrati pa zahtevnejšo koordinacijo in delitev dela med člane. V sklop uvodnega srečanja sodijo tudi dvo­ dnevna predavanja. Študentje se seznanijo z ICT, ki predstavlja osnovo za skupno delo na projektni nalogi in analizirajo predložene za­ hteve za načrtovani objekt ter si okvirno razdelijo delo. Vsaka ekipa določi termin red­ nih tedenskih sestankov, namenjenih projekt­ nemu delu, kar pa zaradi obveznosti posa­ meznih članov, različnih časovnih con in delovnih navad (ZDA delo popoldne in zvečer, Evropa - delo zjutraj in dopoldne) ni vedno enostavno. 3 .3 .2 Delo na daljavo Za delo na daljavo poleg klasičnega osebne­ ga računalnika z dovolj hitro internetno pove­ zavo potrebujemo le še kamero ter slušalke z mikrofonom. Večino programske opreme za sinhrono (vi­ deokonference, "chat" aplikacije) in asinhrono (elektronska pošta) medsebojno komunikaci­ jo je na voljo brezplačno (npr.: MSN, ICQ) oz. je že vključena v operacijski sistem (NetMee­ ting). Slednji predstavlja videokonferenčni si­ stem "od točke do točke" (ang. Point to Point) podjetja Microsoft. Poleg prenosa slike in zvoka NetMeeting vsebuje tudi "chat" aplika­ cijo, omogoča izmenjavo datotek ter deljenje aplikacij z drugimi uporabniki. Opisana orodja omogočajo ob zadostni prepustnosti omrež­ ja zadovoljivo delo na daljavo. Prav hitrost prenosa podatkov je predstavljala eno izmed največjih preprek, zlasti pri zvočni komunika­ ciji. Prenos zvoka je zato med univerzami Stanford, Berkeley, GeorgiaTech, KTH in Weimar potekal preko zakupljenih telefonskih linij, medtem koje povezava med Stanfordom in Ljubljano slonela na klasični, običajno pre­ malo prepustni internetni povezavi. Vsem udeležencem je za čas tečaja zaupan prenosni računalnik z na dotik občutljivim zaslonom ter z že nameščeno programsko opremo, namenjeno delu na projektu (npr.: zbirka programov Microsoft Office, AutoCad, Etabs, Sap2000,...) predvsem pa komunika­ ciji. Poleg že opisanih brezplačnih programov so v procesu načrtovanja uporabljajo prav za potrebe tečaja PBL razvita posebna orodja, ki močno olajšajo geografsko distribuirano delo. Recall predstavlja v Javi napisano aplikacijo, ki še najbolj spominja na enostaven risarski program. Uporabnikom omogoča prosto­ ročne skice v več risalnih ravninah, in sicer na predlogah, dobljenih iz ostalih - npr. CAD programov. ReCall zajema in indeksira vsako spremembo na zaslonu ter jo sinhronizira z avdio/video (AV) zapisom. Po končanem delu se slednji skupaj s skico zapiše v eni sami datoteki, in sicer na ReCall spletni strežnik. Proces načrtovanja je z uporabo opisanega programa zelo natančno doku­ mentiran, kar posledično zmanjšuje število THINKlTÜT taHOT» Search mTriple 3*Logout O Construction Metat M atters O Architecture O M eeting M in n a s O Website O week meeting for 02/11 O RECALL Sessions O Building Data OWsekivjVIegjing O winter presentation O FINAL Winter Presentation 3/12/04 O ,lspring,ling back O Schedule O 3D Model for 4P Model O home stretch O Final Spring Presentation Create a New Fornm The Subjects are displayed below. Select the Subject you would flee to view. Create a New Subject Subject H Most Name Recent O april 04/26/0 21 13 06:59:1 meeting EM O april 04/29/0 28 12 03:01:4 meeting EM 05/03/ 20 08:28: PM o 05/03/04 T .. : 12:57:37 Ml 1 > O f Ü Ö J i 30 .Apr-2004 52:52:58 AM O T ristan ? I ag rao with your com m en ts ab o u t aud ito rium bracing ? 'J wilt change th e bracing according to your recom m endation .T omäe Fufor. Engineering But other/*?« f am > Ktri* confused . ! h av e checked you r new proposal with l2 f« « t grid. You heve s tso p u t additional colum ns a t th e bus sta tio n ? b u t a s R enate sa id yesterday we e»n?t do th a t without owner?* perm ission, Anyway, J can m a d e quick analysis of th e new sy s te m and an estim ation of th e t t d im ensions, ( t y-»l! post th e structure on ftp In couple o f hours). T hen you should consult with CM ab o u t cost estim a tion for bo th sy stem s. My opinion is th a t 12 fe e t grid is quito d e n se . O n th e o th e r hand 36 fee t sp a n Is gu ite big ? you have probably noticed th e huge W d im ensions. I a m really sorry th a t we e#n?t im plem ent 2 4 fee t grid. B ut afterwards no should m a k e final decision: 30 Apr 2004 02:36:15 AM O Jon here sre the column layouts for the 36ft grid. They Svmonne MritO, are ihe same all the wav down J just took pictures of Engineering the plans if you need more detail teü me columns Audi.JgQ Slika 3 • Forum ThinkTank konferenčni sistem ob zadostni hitrosti preno­ sa podatkov (> 2 Mbps) teoretično omogoča aktivno sestankovanje več deset udeležencev. 3 .3 .3 Predavanja Predavanj, kot jih poznamo pri klasičnih predmetih, ki se poučujejo na študiju gradbe­ ništva v Sloveniji, pri predmetu PBL ni. Z izjemo uvodnih predavanj o ICT so le-ta ča­ sovno in tematsko vezana na izdelavo pro­ jektne naloge. Takšen način podajanja zna­ nja seje izkazal za izredno učinkovitega, saj so slušateljem informacije na voljo takrat, ko jih potrebujejo. Poleg klasičnih tem, vezanih na proces načrtovanja (zasnova konstrukci­ je, izbira materialov, konstrukcijskih elemen­ tov, ...) je bil poseben poudarek namenjen 4D modeliranju konstrukcij (3D geometrijski model in čas) ter mehanskim in elektro siste­ mom (HVAC - Heating, Ventilation, Air Con­ dition). Obe tematiki sta namreč večini slu­ šateljev relativno nepoznani, hkrati pa izredno pomembni za prakso: 4D modelira­ nje zaradi razumevanja procesa gradnje, si­ stemi HVAC pa zaradi visokega deleža stro­ škov (min. 1/4), ki ga predstavljajo v ceni gradnje v ZDA. Predavanja so v kontekstu tečaja PBL skupna za vse slušatelje, ne glede na stroko, ki jo zastopajo v projektni skupini. Ker se od slušateljev pričakuje rela­ tivno dobro poznavanje lastne stroke (npr. gradbeni konstruktor mora v spomladan­ skem semestru opraviti analizo konstrukcije po teoriji drugega reda), predavanja niso vključevala izrazitih teoretičnih osnov, pač pa so se večinoma nanašala na širši kon­ tekst gradnje. Poleg akademskega osebja Univerz Stanford in Berkeley so glavnino predavateljev pred­ stavljali strokovnjaki iz najuglednejših projek­ tantskih podjetij KL&A (analiza konstrukcij), Swinerton Builders (okolju prijazno načrtova­ nje), MBT Architects (arhitektura), Charles M. Salter Associates (akustika),... Vsa predavanja so potekala v živo, preko in­ terneta, gradivo zanje (prosojnice, video, članki, ...)je bilo praviloma na voljo že nekaj dni prej. To je omogočilo ustrezno pripravo študentov na predavanja, hkrati pa predstav­ ljalo zasilno rešitev ob težavah s prenosom podatkov v realnem času. Vsa predavanja so arhivirana in si jih je moči s pomočjo že opisanega programa Recall ponovno ogle­ dati. Tudi način podajanja znanja je precej drugačen kot v Sloveniji: precejšen del vsakega predava­ nja je bil namreč namenjen odprti diskusiji, na katero evropski študentje vsaj na začetku teča- Slika 5 • Arhitekt David Bendet iz podjetja MBT Architects v sklopu predavanj o arhitekturnih konceptih komentira predlagano umestitev objekta na dano lokacijo in predlaga možne izboljšave. Prenosnik z audio opremo je ne namenjen zvočni povezavi med Stanfordom in Ljubljano. L nosti foruma, s širokim spektrom prikaza in fil­ triranja podatkov pa je poleg klasičnega do­ dajanja sporočil in pripenjanje dodatnih da­ totek omogočeno tudi iskanje, urejanje, arhiviranje podatkov, informacij in znanja. ThinkTankje bil razvit pred šestimi leti, zadnja tri leta pa ga pri pionirskih projektih uporablja tudi eno izmed največjih japonskih gradbenih podjetij, Obayashi Coorporation. Sicer povsem samostojna aplikacija Vsee ponuja enak spekter možnosti kot že predstav­ ljeni Netmeeting, hkrati pa odpravlja omejitve na področju prenosa slike in zvoka. Video­ Slika 4 • Konferenčni sistem Vsee napak. Možnost ponovnega ogleda preda­ vanj je zelo dobrodošla za študente, ki se le­ te h niso mogli udeležiti ali pa bi si preda­ vanja enostavno želeli ponovno ogledati. Opisana aplikacija lahko pomembno prispe­ va k ponovni uporabi znanja, saj v praksi večkrat rešujemo podobne probleme. Univer­ za Stanford je tehnologijo ReCall podobno kot vse ostale inovativne pristope, razvite v okviru tečaja PBL, patentirala. Poleg klasične elektronske pošte je potrebi po asinhroni komunikaciji zadoščeno s orodjem ThinkTank. Aplikaciji lahko pripišemo vse last­ Pacific University Project o w n e rs e,.J U * 'j i* T * '■ « f l » - i | > S « AM s i ^ ■ pI ir v I ji ii * iif; «E. ’ .. * (E ) S tructu ra l E ng ineers M (C) C onstruction M anage rs mra ji* k j S TA N r < 5 ^ D e s i g n O b j e c t i v e s : PL^A T IN U M S U S T A I N A B L E S IG N T H R O U G H T H E U S E O F TO A U T T IT JN A l D E S U 3N S T R A T E G IE S A N D TECHNOLOGICAL IN N O V A TIO N S 3 .3 .4 Projektna naloga Projektna naloga skupine Pacific 2004, v ka­ tero je bil uvrščen avtor članka (slika 3), je obsegala izdelavo projektne dokumentacije za nadomestno gradnjo trietažne univerzi­ tetne zgradbe v San Franciscu. Na uvodnem srečanju dobljeni elaborat z osnovnimi podatki o načrtovanem objektu in lokaciji relativno natančno podaja zahteve, ki jih mora upoštevati vsak izmed vpletenih: arhitekt (umestitev objekta v prostor, velikost in namembnost prostorov, varnost, zaseb­ nost, akustika, osvetlitev, razgled,...), gradbe­ nik konstruktor (konstrukcijski sistem, teme­ ljenje, obtežbe, mehanski in elektro sistemi,...) ter gradbenik tehnolog (leto gradnje - 2015, začasna preselitev opreme, organizacija gradbišča, različni sistemi gradnje, celotni stroški gradnje, stroški med življenjskim cik­ lom stavbe,...) Zahteve se očitno prepletajo, zato je nujno sodelovanje in iterativno delo vseh vpletenih. Slika 6 • Projektna ekipa Pacific 2004 ja nismo bili pripravljeni. Vprašanja se lahko postavlja tudi kasneje, največkrat v obliki ele­ ktronske pošte, čeprav se je upoštevajoč ob­ veznosti industrijskih mentorjev možno dogo­ voriti tudi za individualne video konference. Omeniti velja še dvoje sicer zelo poučnih, a morda nekoliko nekonvencionalnih preda­ vanj. Pri prvem so projektne skupine pri­ pravile kratko predstavitev trenutno aktu­ alnega problema pri načrtovanju (npr. sezmična izolacija zgradbe), industrijski mentorji pa so podali konkretne rešitve za dani problem skupaj s obsežnimi komentar­ ji. Takšen način dela je poimenovan "fish­ bowl session", in sicer po študentih, ki ob zaslonih opazujejo način in rezultate dela mentorjev. Drugo predavanje "Skrivnost glavnega vhoda" (sredina spomladanskega semestra) temat­ sko povzema uvodno predavanje o pomemb­ nosti sistematičnega urejanja projektne doku­ mentacije. Nekonvencionalnost se nanaša predvsem na nalogo študentov, saj je v okviru predavanja vsaka skupina iz projektne doku­ mentacije (FTP strežnik, ThinkTank forum) ene izmed skupin morala izluščiti in utemeljiti raz­ loge za orientacijo objekta, vhoda in komu­ nikacijskih poti v načrtovani zgradbi. Eden izmed ciljev letošnjega PBL-ja je bila seznanitev slušateljev z okolju prijaznim projektiranjem. V ZDA so v letu 1993 za vzpodbujanje okolju prijaznega projektira­ nja ustanovili neprofitno organizacijo U.S. Green Building Council. Kriteriji, zbrani v LEED vprašalniku (Leadership in Energy & Environmental Design), ocenjujejo vpliv zgradbe na okolje med njenim celotnim živ­ ljenjskim ciklom: - lokacija (zmanjšanje erozije, urbani razvoj, možnost uporabe alternativnih virov pre­ voza, ...); -vode (inovativna raba odpadnih voda, zmanjšanje porabe vode,... ); - energija in atmosfera (zmanjšanje CFC v sistemih FIVAC, uporaba obnovljivih virov energije,...); - materiali (uporaba lokalnih materialov, ob­ novljivi materiali, adaptacija namesto ruše­ nja, ...); Slika 7 • Arhitekturna koncepta Byts&Byts in Wierd Slika 8 • Alternativne rešitve prenosa konzolne obtežbe v temeljna tla - notranje okolje (osvetljenost delovnih pro­ storov, nizko emisijski materiali notranje opreme, nadzorovanje C02, sodobni sistemi prezračevanja,...); - posebne inovacije. Na podlagi opisanega vprašalnika je vsaka skupina ocenila okoljsko sprejemljivost načr­ tovane stavbe v različnih fazah ter ga uvrstila v eno izmed skupin (LEED potrjena, srebrna, zlata, platinasta zgradba). Doseči najvišjo oceno je bilo praktično nemogoče, saj so ekipe omejene z lokacijo in financami, okolju prijazni materiali in tehnologije pa so pravilo­ ma dražji od klasičnih. Pri projektiranju je potrebno upoštevati stan­ darde, ki veljajo na lokaciji načrtovanega ob­ jekta. Standardizacija je v ZDA urejena neko­ liko drugače kot v Evropi, saj posamezna področja pokriva več standardov, uradni tehnični predpis pa določijo posamezne zvezne države. Pri projektni nalogi so bili uporabljeni predpisi UBC 1997 (Uniform Building Code) za določitev obtežbe ter me­ toda računa, AISC ASD 89 (American Insti­ tute of Steel Construction) za dimenzionira­ nje jeklene konstrukcije ter ACI 318-99 (American Concrete Institute) za dimenzio­ niranje betonskih elementov. Dodatno so bili gradbenikom tehnologom v veliko pomoč priročniki s povprečnimi cenami za grad­ bene elemente in dela (Means Bulding Con­ struction Cost Data). Vse ekipe so namesto metričnega uporabljale imperialni merski sistem, saj je le-ta še vedno uporabljen v večini opisane literature. Za dano lokacijo je v zimskem semestru potrebno pripraviti dve arhitekturni zasnovi (Byts&Bytes, Wierd) in za vsako zasnovo mora gradbenik konstruktor pripraviti dva različna konstrukcijska sistema. V vseh fazah tečaja je za vsak problem praviloma potrebno pripraviti več rešitev, jih na ekipnih sestankih argumentirano predstaviti in nato skupno izbrati najboljšo rešitev. Določene re­ šitve je moči pripraviti samostojno ali v Slika 9 • 4D model zgradbe Slika 10 • Priprave ekipe Pacific 2004 na predstavitev ob zaključku zimskega semestra - udeleženci iz Atlante, Weimarja in Ljubljane smo svoj prispevek k načrtovanju predstavili na daljavo sodelovanju A - E, A - C, E - C. Časovna raz­ lika in delovne navade proces načrtovanja včasih sicer poenostavijo (npr. zaradi dela v različnih časovnih conah je projektiranje lahko kontinuirani proces), a večinoma pred­ stavljajo oviro (npr. takojšnja dodatna po­ jasnila v primeru nejasnosti preko sinhrone komunikacije niso možna). Pomembnost skrbne priprave alternativ se kaže tudi v končni oceni, saj je z 20 % ize­ načena s končno rešitvijo ter procesi v ekipi (10 % predstavlja sodelovanje posameznika v ekipi, 30 % pa končna dokumentacija). Zaradi velike potresne obremenitve na dani lokaciji je bilo kljub grobemu konceptnemu načrtovanju potrebno opraviti relativno na­ tančno dinamično analizo (SAP2000). Le tako je bilo moči okvirno določiti dimenzije ele­ mentov in stikov, ki jih potrebujejo gradbeniki tehnologi za oceno (deleža) stroškov nosilne konstrukcije v življenjskem ciklu zgradbe. Vse variante je potrebno kritično oceniti ter ocene zbrati v odločitveni matriki. S pomočjo lastnikov in mentorjev se izbere optimalno re­ šitev za detajlno analizo v spomladanskem semestru. Čeprav se običajno izbere enega izmed pred­ logov, ki se ga natančneje obdela, smo v ekipi Pacific 2004 združili arhitekturo prve s sodob­ nimi materiali druge variante. Praktično je to pomenilo ponovitev nekaterih faz koncept- nega načrtovanja, a je zato končna rešitev predstavljala inovativno konstrukcijo, ki je v vsem izpolnjevala pričakovanja in zahteve lastnikov. 3 .3 .5 Predstavitev Ob koncu vsakega semestra ekipe predstavi­ jo svoje delo. Proces načrtovanja in končni produkt morajo biti skrbno dokumentirani. Multimedijski predstavitvi ob zaključku seme­ strov predstavljata le povzetek dokumentacije zbrane na forumu, FTP strežniku oz. spletnih straneh ekipe. Predstavitev mora biti pripravljena kot rezultat skupinskega dela, čeprav vsak član ekipe praviloma predstavi svoje delo. Ob koncu zimskega semestra ekipe predstavi­ jo idejne rešitve, jih ocenijo ter analizirajo pro­ ces načrtovanja (slabosti, izboljšave). Fizično so na predstavitvi prisotni le študentje univerz Stanford in Berkeley, ostali udeleženci tečaja pa smo svoje delo predstavili na daljavo. Pred­ stavitvi sledi razprava, v kateri študentje odgo­ varjajo na vprašanja mentorjev. Le-ti nato poda­ jo oceno dela v obliki poročila, njihove napotke pa se v spomladanskem semestru skuša v čim večji meri upoštevati. Drugo in hkrati zadnjo predstavitev ekipe pripravijo ob zaključku spomladanskega se­ mestra. Takrat se vsi udeleženci tečaja zopet zberejo na Univerzi Stanford. Podobno kot v zimskem semestru pred­ stavitvi sledi zagovor naloge. Nekoliko nena­ vaden je način ocenjevanja, saj eno izmed vlog, v katero se postavijo mentorji, predstav­ lja vloga potencialnih naročnikov projekta. Skrbno pripravljena, multimedijsko podprta predstavitev s poudarjeno vizualizacijo (npr. 3D sprehod skozi načrtovano zgradbo), namreč v praksi lahko odločilno vpliva na pridobitev naročnika. Končne predstavitve vseh ekip so zbrane na javno dostopni spletni strani laboratorija PBL (PBL, 2004). 3 .4 CENTER ZA POUČEVANJE IN UČENJE CTL CTL skrbi za ocenjevanje ter pomoč peda­ goškemu osebju celotne Univerze Stanford. Z anketiranjem študentov, spremljanjem in ana­ lizo predavanj posameznih predavateljev in organizacijo seminarjev skušajo izboljšati ka­ kovost študija. Center je bil ustanovljen leta 1975 kot eden iz­ med petih nacionalnih centrov za izboljšanje poučevanja. Pokrival je področje zahodne obale ZDA, z ukinitvijo državnega financiranja v letu 1978 pa je prišel v domeno Univerze Stanford. Projektno učenje predstavlja relativno nov pristop k poučevanju in je zato še bolj zani­ mivo za analize, kijih opravlja CTL. Tako je bilo potrebno kar nekajkrat oceniti potek predme­ ta in predlagati konkretne spremembe, ki bi vodile k izboljšanju tečaja. Anonimno oce­ njevanje je potekalo običajno individualno, včasih pa tudi skupinsko. 4 • PROJEKTNO UČENJE NA FGG UL Projektno učenje je od leta 1999 na voljo dodiplomskim študentom univerzitetnega štu­ dija gradbeništva na FGG UL. Prof. dr. Janez Duhovnik ter prof. dr, Matej Fischinger sta v šol­ skem letu 99/00 študentom konstrukcijske smeri kot izbirni predmet predstavila projektno zasnovano Računalniško projektiranje kon­ strukcij (RPK). Rdečo nit predmeta predstavlja izdelava projektne dokumentacije poljubnega gradbenega objekta (stanovanjska zgradba, industrijska hala, viadukt,,..), študentje pa mo­ rajo pri njeni izdelavi povezati znanje, pridob­ ljeno v 4 letih študija. Slušatelji smo v prvem, morda nekoliko eksperimentalnem letu izva­ janja (1991) morali na podlagi podanih zahtev zasnovati arhitekturo stavbe, izbrati konstrukcij­ 5 -SKLEP Predstavljeni predmet PBL Univerze Stanford predstavlja zgleden primer projektnega učenja. Udeleženci tečaja pridobijo pregled nad in- tradisciplinarnostjo stroke, v kateri so nepo­ sredno vpleteni (arhitektura, gradbeništvo, teh­ nologija in finance), hkrati pa tudi pregled nad interdisciplinarnostjo celotnega AEC sektorja. Projektna naloga temelji na skupinskem delu, ki skupaj s sodelovanjem strokovnjakov iz prakse ter lastnikov - investitorjev študente podrobneje seznani z njihovim bodočim delom. Uporaba sodobnih informacijskih in komu­ nikacijskih tehnologij omogoča delo na da­ ljavo in predstavlja najboljši približek oseb­ nemu stiku, ki se z geografsko distribuiranim delom vedno bolj izgublja. Slušatelji tečaja, seznanjeni s širokim spektrom možnosti, ki jih ponuja spletna asinhrona in sinhrona komunikacija, predstavljajo potencialne no­ silce implementacije opisanih tehnologij v prakso. Znanje slovenskih študentov o konstrukcijah (temeljenje, statična in dinamična analiza, di­ menzioniranje) ter računalništvu je povsem primerljivo in v določenih pogledih presega znanje ostalih slušateljev, in sicer na račun 6 • ZAHVALA Zahvaljujemo se prof. dr. Renate Fruchter, predstojnici laboratorija PBL, ki že vsa leta sodelovanja s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani omogoča brez­ plačno sodelovanje enega študenta letno v programu učenja na daljavo. Stroški, poveza­ Posebno mesto v ocenjevanju je bilo name­ njeno oceni evolucije interdisciplinarnega učenja. Pred pričetkom in po zaključku te­ čaja udeleženci sami ocenijo svoje znanje v projektu prepletajočih se disciplin. Rezultati ocenjevanja so potrdili namen tečaja: Otoki znanj, ki jih predstavljajo študentje posa­ meznih disciplin (A, E, C) med tečajem, pre­ idejo celovito razumevanje procesa načr­ tovanja ob zaključku tečaja. Ankete, ki se ob zaključku semestrov opravlja­ jo na Univerzi v Ljubljani, težko primerjamo s temeljitostjo raziskave, v kateri so sodelovale letošnje PBL ekipe. Uvedba podobnega centra oziroma načina ocenjevanja predmetov ter predavateljev v Sloveniji bi lahko pomembno prispevala k izboljšanju kakovosti in uspeš­ nosti študija. ski sistem, določiti okvirne dimenzije ter z enim od programov za račun konstrukcij po MKE opraviti detajlno statično in dinamično analizo. V zadnjih letih pri predmetu sodelujejo tudi študentje arhitekture. Čeprav v projektni nalo­ gi niso neposredno obdelani organizacijski tehnološki vidiki, se omenjeni predmet lahko po arhitekturni in inženirski plati povsem primerja s predstavljenim projektnim učenjem PBL in kar je morda še bolj pomembno: pro­ jektna naloga se približuje vsakdanjemu delu projektantov v praksi. organizacije in ekonomike, ki sta v študijskih programih ostalih v programu sodelujočih uni­ verz bolj poudarjeni. Dana ocena je zelo groba ter morda nekoliko subjektivna, a se popolnoma ujema z izkušnjami predhodnih udeležencev tečaja PBL (Cerovšek, 2000). Posebej pomembno in v klasičnem izobra­ ževanju pogosto zapostavljeno fazo predstav­ lja konceptno načrtovanje oz. priprava več variant rešitev danega problema. Celoten proces načrtovanja - tako v praksi kot v primeru projektnega učenja PBL - lahko označimo kot sodelovanje, dogovarjanje in včasih dolgotrajno iskanje kompromisov, kije v mednarodnem okolju zaradi časovnih, je­ zikovnih, tehnoloških in družbenih preprek še bolj zapleteno kot v domačem. ni z dvema potovanjema v ZDA, so bili deloma kriti iz raziskovalnih projektov Katedre za grad­ beno informatiko, deloma pa iz namenskih sredstev usposabljanja mladega raziskoval­ ca, za kar dolgujemo zahvalo Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Osebno pa bi se rad zahvalil profesorjem IKPIR-a, še posebej mentorju prof. dr. Žigu Turku, ki mi je v okviru sodelovanja med univerzama omogočil udeležbo, ter as. dr. Tomu Cerovšku za podrobno seznanitev s tečajem. In nenazadnje, za neposredno pomoč pri izdelavi projektne naloge zahvalo dolgujem prof. dr. Janezu Duhovniku, as. dr. Matjažu Dolšku, mladima raziskovalcema IKPIR-a (Etielu Petrinji in Jaku Zevniku) ter Barbari Bukvič za koristne nasvete iz gradbene prakse. 7 • LITERATURA Cerovšek, T„ Turk, Ž„ Projektiranje in planiranje na daljavo. Zborovanje gradbenih konstruktorjev, Slovensko Društvo gradbenih konstruktorjev, Bled, str. 163-170, 2000. Fruchter, R„ A/E/C Teamwork: A Collaborative Design and Learning Space, ASCE - Journal of Computing in Civil Engineering, Vol. 13., No 4, p.261-269, 1999. PBL, Spletna stran laboratorija PBL, http://pbl.stanford.edu/, 2004. Turk, Ž., Fruchter, R„ Sodobno usposabljanje za neusmiljeno tekmovanje na globalnem trgu: učenje gradbeništva in arhitekture prek www, Delo, let. 42, št. 184, Znanost), str. 11, 2000. Turk, Ž„ Cerovšek, T. in Šargač, M. Študij za delo na daljavo, Gradbeni vestnik, letnik 49, št. 11, str. 258-267, 2000. ČRNOKALSKA ZGODBA USPEŠNA TUDI Z VIDIKA VARSTVA PRI DELU H Stanko Ožbot, dipl. var. inž., vodja službe varstva pri delu v Primorju d.d. Viadukt Črni Kal je uspešno prestal vse potrebne preizkuse in je bil v mesecu sep­ tembru predan prometu. Viadukt je edin­ stven s projektantskega in tehnološko iz­ vedbenega vidika. Prav tako lahko rečem, da je viadukt edinstven z vidika varnosti in zdravja pri delu. Če v ilustracijo samo ob­ novim že dobro znane podatke, da so temelji edinstvenih krakastih stebrov glo­ boki okrog 20 metrov, da se pne najvišji ste­ ber 87 nad Osapsko dolino (in je v bistvu najvišja zgradba v Sloveniji), da je bila za voziščno konstrukcijo uporabljena teh- nolologija prostokonzolne gradnje, z naj­ daljšim razponom med stebri 140 m, da se viadukt na dolžini 1065 m spusti za 30 m s kraškega roba na istrski tliš, potem je zado­ voljstvo ob dokončanju gradnje lahko še to­ liko večje, saj kljub izjemnim pogojem med gradnjo ni bilo težjih ali smrtnih nesreč. V službi varstva pri delu smo se s problemi gradnje viadukta začeli soočati že pred za­ četkom del, še v času, ko so potekala pripravljalna dela. Viadukt smo gradili v času, ko so se na področju varnosti in zdravja pri delu v gradbeništvu zgodile ve­ like spremembe. V letu 2002, ko seje grad­ nja začela, je na področju varnosti in zdrav­ ja pri delu v gradbeništvu veljal pravilnik o varstvu pri gradbenem delu, ki je na neki način predpisoval varnostne ukrepe ob za­ četku del. S 1. januarjem 2003 je pričela veljati uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki je na področje varnosti in zdravja pri delu v gradbeništvu vnesla ve­ liko novosti. Vsi načrti tehnologije in v povezavi s tem tudi varnosti zaposlenih, ki smo jih izdelali na začetku gradnje, so temeljili na takrat veljavnem pravilniku. Računali smo, da bomo tako pomemben in tehnološko za­ hteven objekt gradili po predpisih, ki jih poznamo že leta in nam spoznavanje novih predpisov ne bo jemalo preveč časa. UDK 624.21: 625.745.1: 331.45 Toda varnost zaposlenih pomeni varovanje in skrb za vse zaposlene na objektu. Z ob­ stoječimi predpisi ob začetku gradnje to ni bilo uresničljivo, saj smo glede na dejstvo, da je delo pridobilo več podjetij, v glavnem poskrbeli vsak za svoja dela in tudi izdelali navodila za varno delo ter programe var­ nostnih ukrepov vsak za svoje delo. Koordi­ nacije varnosti in zdravja pri delu na grad­ bišču na začetku ni bilo. Varnostna inženirja obeh glavnih izvajalcev sva izmenično prihajala na gradbišče, kjer smo z vod­ stvom gradbišča pregledali za varnost kritične točke gradbišča in predlagala var­ nostne ukrepe. Nato so izvajalci podpisali še Pisni sporazum o koordiniranem varstvu. Posamezni izvajalci smo si delo razdelili tako, da ni prihajalo do medsebojnega ogrožanja zaposlenih različnih izvajalcev. Ker pa so pri gradnji sodelovali še številni podizvajalci, je v kasnejših fazah prihajalo do medsebojnega ogrožanja, posledica česar sta bili dve hujši poškodbi pri delu (zlom noge in poškodba prsta na roki). V letu 2003 smo tudi na gradbišču Viaduk­ ta Črni Kal začeli uporabljati določbe Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih grad­ biščih. Ker nobenega predpisa ni mogoče že prvi dan v celoti uveljaviti, smo tudi Ured­ bo uvajali v prakso postopoma. Nekatere določbe smo uporabili takoj po uveljavitvi predpisa, nekaterih pa pri gradnji viadukta niti nismo upoštevali. Na sestankih in pre­ gledih inšpekcije za delo smo skupno ugo­ tovili, da so nekatere rešitve iz prejšnjega pravilnika povsem ustrezne in da jih med gradnjo nima smisla spreminjati. V začetku leta 2004, ko smo v Sloveniji izšolali dovolj koordinatorjev, je nadzornik imenoval tudi koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Ker so bile glavne tehnološke rešitve iz­ delane še pred imenovanjem koordinator­ ja, smo določene rešitve pripravili po po­ sameznih družbah, odvisno od tega, kdo je - 4 -I Sta izvajal določeno fazo, oziroma, kdo je pripravljal tehnološke načrte. Na viaduktu Črni Kal je bil obseg posebej nevarnih del izjemno velik in tudi raznolik. V začetku gradnje smo se ukvarjali s proble­ mom zagotavljanja dovolj svežega zraka za delavce pri kopanju vodnjakov ekstrem­ nih dimenzij (maks. globina 21 m, premer 18 m). Prav tako je bilo pri vodnjakih pomembno varovanje pred padcem v glo­ bino ter zagotavljanje izhoda iz vodnjaka v vseh okoliščinah. Pri gradnji stebrov smo se soočali s problemom dela na višini kot tudi z zahtevnim delom s samoplezajočimi opaži. Zaposlene smo pred pričetkom izva­ janja del poučili o varnem delu z opaži. Premikanje opažev za naslednjo fazo je posebej nevarno delo, ki je bilo zaupano delavcem, ki so opravljali ostala tesarska in betonerska dela na posameznem stebru. Vsak steber je bil gradbišče zase, z zelo omejenim prostorom za pripravo armature in predelavo notranjih opažev za vsako fazo betoniranja. Delovišča na stebrih smo pred padci predmetov zavarovali z dvojnimi mrežami. Ker so delavci delali na velikih višinah, smo za potrebe vertikalnega prevo­ za ljudi postavili dvigalo. Za sestop v sili je bilo poskrbljeno z vzporednimi odri, ki so omogočali morebiten varen umik s stebra. Prenos poškodovancev v primeru poškod­ be smo zagotavljali z žerjavom, in sicer s košaro za prevoz ljudi. Na srečo smo ko­ šaro za prevoz poškodovanca uporabili le enkrat. Ker je bila gradnja viadukta Črni Kal ves čas na očeh javnosti, smo se dodatno ubadali še z zagotavljanjem varnosti obiskovalcev grad­ bišča, saj so pogosto na oglede prihajali celo z avtobusi. Nekajkrat se je pripetilo, daje bilo na objektu več vedoželjnih obiskovalcev kot pa delavcev. Za obiskovalce smo pripravili posebne ogledne ploščadi. Zgornja konstrukcija se je gradila po teh­ nologiji prostokonzolne gradnje. Tehnolo­ gija je v Sloveniji znana že nekaj časa in z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja de­ lavcev ni predstavljala večjega problema. Prostokonzolna konstrukcija je bila pred za­ četkom uporabe temeljito pregledana in šeie na to predana gradbincem v uporabo. Pri prostokonzolni gradnji na takšni višini smo seveda največji poudarek posvetili va- rovanju delavcev pred padci z višine. Pri vseh delih in ves čas gradnje smo zagotav­ ljali kolektivne ukrepe za preprečevanje padcev z višine. Zavetrovanje stebrov oziroma konstrukcije posameznega stebra in konzole na stebru se je izvajalo s pomočjo jeklenih kablov. Na­ mestitev teh kablov na steber je za varova­ nje delavcev med delom predstavljalo pravi izziv. Za dostop na mesto vrivanja jeklenih vrvi v pripravljene luknje v konstrukciji ste­ bra pod že zgrajeno voziščno konstrukcijo je bilo potrebno izdelati namenske odre. Namestitev odrov je prav tako terjala izred­ no pazljivost in dosledno spoštovanje pred­ pisanih varnostnih ukrepov. Tudi na mestu pod stebrom smo namestili delovne odre in varovalno opremo. Nič manj pozornosti nismo namenili final­ nim delom. Skrbno smo načrtovali in uspeš­ no izpeljali vse ukrepe, ki so zagotovili potrebno varnost zaposlenih. Tako smo za izdelavo robnih vencev predpisali delo z varnostim pasom, prav tako smo skonstru­ irali poseben oder, ki je služil montaži pro- tivetrne ograje. Tudi na tem odru so bili de­ lavci pri svojem delu privezani. Toda pri gradnji tako velikega in zahtevnega objekta se nujno pojavlja še cela vrsta si­ tuacij, ki jih spremljajo specifične nevarno­ sti. Potrebno jih je bilo posebej dobro pre­ študirati, poiskati najboljše rešitve in potem z ustreznimi navodili in ukrepi zagotoviti varnost zaposlenih. Ko pregledujem naše delo in prispevek k varni gradnji viadukta, se mi dozdeva, da je tudi stroka varnosti in zdravja pri delu pridala svoj kamenček k uspešnemu zaključku del. Prevečkrat pozabljamo, da so viadukt gradi­ li ljudje, ki so bili med gradnjo izpostavljeni različnim nevarnostim, ki so se pojavljale na deloviščih. Velika zasluga za uspešno in varno dokončanje del gre prav zaposlenim na delovišču, ki so svoje delo opravljali vestno, strokovno in v skladu z navodili za varno delo. Prav gotovo projekt ne bi bil z vidika varnos­ ti in zdravja pri delu tako uspešen, če pri gradnji ne bi sodelovali in reševali proble­ mov skupaj - projektant, nadzornik in izva­ jalci. Le s skupnimi napori smo lahko objekt dokončali varno in v predvidenih rokih. NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, ■ UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO J FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Andrej Škabar, Nosilni sistemi stropnih konstrukcij, mentor doc. dr. Jože Lopatic Kristina Šegel, Sodelovanje javnosti v procesu prostorskega planiranja, mentor asist. mag. Alma Zavodnik-Lamovšek UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Andrej Novak, Jedrska varnost - Projektiranje in izvedba odlaga­ lišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, mentor izr. p ro f. dr. Aleš Krainer, somentor prof. dr. Jožef Peternelj Igor Kretič, Prevod standarda prEN 1991-1-4 za vplive vetrov na konstrukcije s komentarji, mentor prof. dr, Janez Duhovnik Matej Kušar, Strižne preiskave lepljenih lesenih masivnih sten, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnic, somentor asist, dr. Bruno Dujič Jan Pajer, Uklonske sile ravnih armiranobetonskih stebrov, men­ tor doc. dr. Igor Planinc Gregor Arnšek, Analiza vpliva akumulacijskega bazena na obna­ šanje težnostne pregrade, mentor doc. dr. Igor Planinc, somentor Matija Gams Robert Klinc, Razvoj računalniško podprtega orodja za poučevanje osnov potresnega inženirstva, mentor prof. dr. Matej Fischinger, somentor doc. dr, Tatjana Isakovič Gregor Trtnik, Vpliv dodatkov na betoniranje v hladnem, mentor izr. prof. dr. Goran Turk, somentor mag. F. Kavčič Simon Kač, Hidravlični model vodovodnega sistema Vodovoda Celje, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare, somentor doc. dr. Primož Banovec Rok Harej Analiza čašastega armiranobetonskega temelja, mentor prof. dr. Janez Duhovnik Damir Mesarič, Možnost uporabe aplikacije Windows Share­ point Services kot informacijski portal za spremljanje projektov, mentor prof. dr. Žiga Turk, somentor asist. mag. Aleksander Srdič VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Rene Gajšt, Varovanje globokih vkopov na nestabilnih pobočjih, mentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabi, somentor izr. prof. dr. Bojan Žlender Bogomir Klampfer, Kako do gradbenega dovoljenja - izdelava priročnika "Pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo stano­ vanjske hiše", mentor pred. Uroš Lobnik Nataša Panič, Povezovalna cesta Jagodje - Šared, mentor izr. prof. dr. Eugen Petrešin, somentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi Rudi Sever, Idejna študija odvodnje komunalnih odpadnih vod, med ločenim in vakuumskim sistemom kanalizacije za naselja Ceven, Krapje in Mota, mentor izr. prof. dr. Eugen Petrešin, so­ mentor doc. dr. Renata Ječi Rado Vek, Izdelava in vzdrževanje katastra komunalnih naprav (KKN), mentor doc. dr. Boštjan Kovačič e UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Matjaž Nemanič, Pogoji za uspešno gradnjo za trg v gradbeni­ štvu, mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in red. prof. dr. Anton Haue Samo Potrč, Jeklena hala 28 x 50 m in raziskava cen jeklenih proizvodov na slovenskem, mentorja izr. prof. dr. Stojan Kravanja in red. prof. dr. Boris Snoj Boštjan Stojko, Tehnična, tehnološka in ekonomska primerjava izvedbe konstrukcije pokritega vkopa, mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in red. prof. dr. Majda Kokotec-Novak, somentor Marjan Pipenbaher Rubriko ureja «Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. N IS S A N P IC K U P IZ B E R IT E , K A R V A M P R IP A D A . P IC K U P 2 ,5 Di 4 W D • 2,5-litrski turbodizelski motor (98 kW/1 33 KM) 4WD • vodilni v svojem razredu: največja vlečna m oč (do 3000 kg) največja končna hitrost (160 km /h) največji pospešek (1 3,3 sekund od O do 10O km /h) • največja nosilnost kesona 1145 kg, največja dolžina 2,23 m • možnost izbire opreme: Comfort, Navara ali Navara posebna izvedenka • možnost izbire kabine: Single (enojna), King (podaljšana enojna) ali Double (dvojna) P IC K U P posebna ponudba od 4.820.348* SIT N issan p ic k up je s s vo jo p ro s to rn o s tjo , p rilag od ljivo s tjo , u d o b je m in m o čn im znača jem partne r, kakršnega še n is te im e li. Z več k o t 6 0 -ie tn o tra d ic ijo in več e ta p n im i zm agam i na ra llyu D akar je p rip rav ljen na vse : na te žk e de lo vne na loge, na p rije tne tre n u tk e z v a š im i n a jb liž jim i in s vob od ne a v an tu ris tičn e po tepe. Zanes ljiv in varen. Za k a k rš n o ko li de lo na k a k rš n e m k o li te renu ! Z nakupom Nissana pa vam pripada tudi triletna splošna garancija oziroma garancija na prvih 100.000 prevoženih kilometrov, triletna garancija na barvo ter dvanajstletna garancija na prerjavenje. * različica King Cab, brez DDV www.nissan.si SHIFT_expectations Pooblaščeni prodajalci vozil Nissan: NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, 01 7 2 3 12 00, AVTOHIŠA FERK, Maribor, 02 333 81 00, AVTO MOČNIK Kranj, 0 4 2 0 4 22 77, ASP, Lesce, 04 535 34 50, P.S.C. TOLMIN, Tolmin, 05 380 0 0 60, TRGOA PSC, Koper, 05 663 61 10, TPV AVTO, Novo mesto, 07 391 8 2 8 3 , AVTOHIŠA RAJBAR, Murska Sobota, 0 2 5 3 2 12 09. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. LU N A\ TB W A KOLEDAR PRIREDITEV 30.1 - 2.2.2005 The Environment 2005 Exhibition and Conference Abu Dhabi, Združeni arabski Emirati www.hku.hk/civil/confe rence/iseh&iahr-apd2004 iseh@hkucc.hku.hk 1 9 .2 - 22.2.2005 IABSE Conference Role of Structural Engineers Towards Reduction of Powerty New Delhi, Indija www.iabse.org Hydrotop 2005 Symposium Marseille, Francija www.hydrotop.com hydrotop@hydrotop.com 16.3 -18.3.2005 The Water Africa 2005 Sub-Sahara Exhibition and Seminars Dar es Salaam, Tanzanija www.ace-events.com info@ace-events.com 3 0 .3 - 2.4.2005 The Third International Conference on Irrigation and Drainage San Diego, California, ZDA www.ucid.org stephens@uscid.org 19.4 - 21.4.2005 Traffex, NEC Birmingham, Anglija www.traffex.com traffex@hgluk.com 20.4 - 22.4.2005 Prago Traffic Praga, Češka www.pragotraffic.cz wontrobova@abf.cz 2.5 - 5.5.2005 ITS America 15th Annual Meeting & Exposition Phoenix, Arizona, ZDA www.itsa.org/annualmeeting.html editor@itsa.org 21.5-24.5.2005 International Parking Conference & Exposition 2005 Fort Lauderadale, Florida, ZDA www.parking.org ipi@parking.org H M H H H H H H f l H H H H H i WREC - World Renewable Energy Congress Aberdeen, Škotska www.aecc.co.uk 5th European Congress and Exposition on ITS Hannover, Nemčija www.hgluk.com b.butler@hgluk.com 6.6 - 10.6.2005 Technologies to Enhance Dam Safety and the Environment Salt Lake City, Utah, ZDA www.ussdams.org stephens@ussdams.org 8.6 -13.6.2005 Conference EUROSTEEL 2005 Research, Eurocodes, Design and Construction of Steel Structures Maastricht, Nizozemska 13.6 -16.6.2005 11th Joint CIB International Advantages for Real Estate and Construction Sector Helsinki, Finska www.ril.fi/cib205 kaisa.venalainen@ril.fi 27.6 - 29.6.2005 * 2005 RETC 16th Rapid Excavation & Tunneling Conference & Exhibit Seattle, Washington, ZDA www.retc.org/retc_CallForPapers.cfm davis@smenet.org 27.6 - 30.6.2005 ■ ESREL 2005European Safety and Reliability ConferenceGdynia-Sopot-Gdansk, Poljska www.esrel2005.am.gdynia.pl esrel2005@am.gdynia.pl 5.7 - 7.7.2005 ■ 6th International Congress GlobalConstruction: Ultimate Concrete OpportunitiesDundee, Škotska, VB www.ctucongress.co.uk 19.7-21.7.2005 ■ Conference AESE 2005Advances in Experimental Structural EngineeringNagoya, Japonska 7.8 - 10.8.2005 ■ 2 0 0 5 ITE Annual Meeting and ExhibitMelbourne, Victoria, Avstralijawww.ite.org/meefcon/index.html ite_staff@ite.org 22.8-24.8.2005 ■ Construction Materials (ConMat'05):Performance, Innovations and Structural ImplicationsVancouver, Kanada www.civil.ubc.ca/conmat05 14.9-16.9.2005 ■ IABSE Annual Meetings andIABSE Symposium Structures and Extreme EventsLizbona, Portugalska www.iabse.ethz.ch/index.php iabs.lisbon2005@lnec,pt 19.9 - 26.9.2005 The International Symposium of High CFRDs ■ Yichang, Kitajskayssdchen@tom.comyssdchen@msn.com Rubriko ureja • Jan Kristjan Juferšek, ki sprejema predloge za objavo na e-nasiov: msg@izs.si