ČLOVEK - OTROK PRIRODE
DR. ROMAN SAVNIK V sibirskem pragozdu
Sibirija leži v severni Aziji in po obsegu šu prekaša Evropo. Na skrajncm severu ob večinoma zamrzlem morju še gola a!i le z mahovjem porastla ledena planjava, je v svojem osrednjem dclu pokrita z nedoglednim pragozdom. Le rcdkokjc tja prckinjajo odprtc mocvirnc krajinc, ki sc širijo na obch straneh počasnih severnoazijskih vclctokov. Lc malokje so pripravna tla za naselitev kmetovalcev, kajti v tcm divjem, samotnem in temncm pragozdu leže daleČ narazen poedine jase. Ker Ieži Sibirija mnogo scvcrneje kot naša država, se tlani tam pozno: le medlo pro-dira sonce skozi gasto vejcvje. Zime so ostre in navadno mc-glene. Reke kmalu zamrznejo in se ne odtajajo po vee mesecev. Poredka polja, na katerih pri liclujcjo najvcč krompir in repn. obdclujejo šele v maju. Pblttja so topla a kratka.
Vse leto vcje vlažen vzduh iz trajnc polteme te pokrajine. Oko se v njej kmalu utrudi in si želi razgleda. In vendar ima tudi ta neprijazna pokrajina svoje   čare   in   svoje   življenje.                      Sibirski trg za kože
Ciozdno thnto drami prhutanje
in žgolenje ptičev. Med vcjcvjcm se plazijo divje mačke in kune, hite jeleni in srne, lomastijo volkovi, merjasci in mcdvedi. Ravno tiivjačina. ki se odli-kuje po dragoccnih kožuhih, je v gozdovc že davno privabila čioveka. Toda moral je sprejeti trd boj z naravo. Neprchodnost pokrajine. viharj:, veli-kanske poplave, neznosna nadlcga mušic in še mnoge druge neslutcne nadlogc in nevarnosti so njcgove trajnc spremljevalke. Potovalca zadržuje skoraj pri vsakein koraku nova ovira v #oyAu, k: zakriva njegovim očem divjačino. Kljub temu so lovci prodrli tudi v najbolj zakotne globeli. kjcr sc širi popolna gozdna pustinja.
V severnem delu Sibirijt se vrši skoraj ves prt)met po rekah, ob katerih leže daleč narazen poedine koče in šotori domačinov. Le redkokdaj pridejo ti v stik z zunanjim svetom. Poleti krcnejo s čolni po reki navzgor, dokler jim dopušča vodno stanje. Peš s culami. na hrbtch, prckoračijo razvodje, dokler ne dosežejo druge reke, po kateri nadaljujejo potovanjc. Seveda je to možno Sele potcm, ko so si posekali primerno drevo in si izdolbli čoln.
Vcndar je sibirski pragozd povečini preprežen z ozkimi stezami, ki držc do bivališča njcgovih prcbivalcev. Stopiva v duhu, mladi bravec, na tako stczu jn slcdiva jcj skoz: goščavo! Dospela sva do širokega potoka. Pot drži z brega
I na breg, polagoma se dviga v Hrib, nakar pa"da v innugih vijugah v dolino. Na drevesnih deblih ob poti se vrste v cnakih razdaljah vrezana znamenja, ki
l*postancjo prav nagosta tam, kjcr se steza skoraj povsem zabrišc v goščavi.
lTrudna in izmucena korakava že skoraj vt-s dan. Končno sc gozd le razmaknc.
[Dospela sva na malo jaso. Sredi nje opazim lescno koču brez vsakršnih okra-
L^flkov. Špranjc med deskami so zadelane z mahom in zamazane z glino. Zadaj
\                                                       '             103
visi streha do zemlje. Spredaj je vhod; malookno dovoljuje le medlo svetJobo v notranjšČino. Nad ognjiščem so postavljene po policah posode in razno orodje. Na nasprotni steni visi priprost Iovski koledar. V kotu jc ležišče za dve do tri osebc. Vcndar prcbiva v takih kočah navadno le po en lovec. Nje-govo delo je izredno naporno. 2e pred zarjo je pokonc\ nakar odide na ogle-dovanje svojih pasti, ki jih ima krog in krog po več sto. Z malo vrečo na hrbtu hiti po stezi, ogleduje in popravlja pasti tcr se natihem veseli, ako je bilo kaj plena. Toda počitka si ne privošči. Kajti dela je Še obilo in često pred mrakom še ni končal svojega obhoda. Takrat si postavi malo zavetišče iz vej, lubja in mahovja, tu prenoči ob ognju, nakar je zarana zopet na nogah.
Kot nckdaj je tudi danes lov na divjačino glavni opravek tukajšnjih prebivalcev. Zaradi dragocenih kožuhov love prcdvsem sobolje, najbližje sorodnike kun, divje in prožnc roparce, ki po zunanjosti spominjajo na mačke. Čeprav so jih že precej izstrebili, je lov na nje za marsikaterega doma-čina najvažnejši posel v življenju. Kajti že kot otrok gleda, kako sc ob nastopu jesenskcga mraza pripravljajo oče in njegovi starejši bratje na lov. Pletejo mreže, zaostrujejo puščice, popravljajo sani in se zatekajo k duhov-nikom, da jim pri bogovih izprosijo čim večji uspeh na iovu. Slovo od doma je največji druž:nski praznik. Žene, otroci in bolni starci se glasno pcalavljajo od lovcev, ki odbrzc na saneh po rcčnein ledu. Po prihodu na cilj razpostavijo Iovci po tleh svoje lesene malike, pr(jscč jih uspešnega lova. Nato vlije naj-starcjši v skodelico alkohol, s katerim poškropi tla na vsc štiri strani.
Vsak lovec ima svoje okrožje, ki ga je podedoval po ocetu. Tu sredi tihcga gozda v leseni koci prcživi poslej sain dolgo zimo. Cesto se domišlja, da ga preganja kak zlobni duh in vedno znova sc obrača s prošnjo do svojega malika, naj mu nakloni sreČo, ter mu ponovno maže ustnice s krvjo sobolja. ^uboijc lovc ua tazne načine, a najrajc ya zaslcdujejo v snegu. Subolj je nocna žival. Ponoči zale2ujc plen, podnevi sc skriva kje med vejevjem, a najrajc v votlem drevesnem deblu. Toda ta način lova zahteva mnogo potr-pljenja in ^kušenj. Kajti sobolj je premctena roparica, ki se Ic redkokje kreta po tleh; najraje se plazi po dcblih in pod vcjcvjem, spotoma pa dela take ovinkc in vijuge, da je zelo težko razbrati novo sled. Njegovo zasledovanje je » zato zelp naporno in utegne trajati tudi po več dni. Ako je lovec izsled^l njegovo skrivališče, ki jc nsvadno votlo deblo, zapre najprej vse izhode z mrežo, nato pa mirno počaka ali 7. ognjem prisill ujeto žival, da se zaraota v past.
Sobolje meso ni cenjeno, tem dragocenejša pa je njegova koža. Ko se spomladi vrnejo lovci k družinam, zavlada v teh tihih domovih novo življenje. Zdaj prihajajo na sanch ruski trgovci k svojim stalnim odjemalcem in kupo-valcem. Snidenje je zelo prisrčno. Trgovci postrežejo domačine z žganjem. obdarijo vsakega člana druŽinc s kako malenkostjo, pripovcdujejo novice, šele po ovinkih preidejo k resncmu trgovskemu razgovoru. Trgovci pregledajo in pokupijo kože, v zameno pa prodajo domačinom zlasti naže, škarje, igle, pipe, tobak, zrcala, začimbc in potrcbne jestvine.
Tako se vrši trgovanje vsako leto na enak način že dolgo, dolgo dobo. Kajti zlasti vzhodni del Sibirije je še vedno pokrajina, ki nima ne železnic, ne avtomobilnih cest. Sicer zadnji čas tudi sem prihajajo novi naseljenci, ki polagoma krčijo pragozdove, a neredko nalete v lovskih kočah na domačinc, ki žive leta in leta Čisto sami v največji revščini. Le od časa do časa jih obišče kak trgovec, ki jim v zameno za kože prinese najpotrebaejŠe jcstvine in obla-čila. Ti gozdni prebivalci mve. in umro sami ter jih nihče ne pokoplje.
104