Križi in težave otročjih let. j
Y. Kaj tabak naredi?            ^M
Tako-le se vtepa, ako se hočejo otroci v vse vti- 1 kati in vse poskušali, kar jim ni prav nič mar. Le po- I slušajte.                                                                          I
Bil je jako priden deček, kateremu so po vsi vasi rekli »šolski« Poldek, včasih pa kar samo »šolski«, ker je bil učiteljev sin. Mali Poldek je bil res vrl dečko, le nekoliko preradoveden je bil in preživ. Vsi so ga radi imeli, posebno pa ga je ljubil njegov strijček, čigar hiša je bila blizo hiše Poldkovih starišev. Velikokrat/je deček obiskal dobrosrčnega strijca in večjidel ne zastonj. Na-vadno je dobil kaj v dar, — če ne kaj dobrega za v usta, pa kaj svitlega za v hranilniček.
Poldkov  strijc  ni  z lepa katere   proSnje  odrekel ljubljenemu otroku. Le v eni reči se nista mogla zedi- ¦ niti; lu je bila pa dolgo časa vsaka prošnja malega strijč- I nika zastonj.                                                                   1
Slrijc je namreč jako rad pušil  tabak  in  imel je ' lepo pipo, zarad katere je bil jako ponosen. Z neko de-tinsko zavistjo je mali Poldek gledal,  kako  lepo so se dimovi valčki iz strijčevih  ust vzdigovali kvišku  in še plavali v zraku,  predno so  zginili.    Večkrat je prosil: »Strijc, dajte, bom še jaz malo kadil!*   S tako prošnjo je vselej vjezil dobrega slrijca.    Navadno  mu je rekel: I »Otrok! drži jezik za zobmi; to ni zate!«
Kadar je hotel mali paglavee  dobrega moža dra-žiti, ponavljal je večkrat: »Strijc, dajte, bom Se jaz malo j kadillc To otročjo nagajivost  pa  mu je  slednjič  strijc l doi>ro izplača).                                                                I
Nekega dne je sedel za mizo, šival pa kadil. Kar pride šolski Poldek in mu začne po svoji poredni na-vadi nagajati, rekoč: >Strijc, dajte. bom še jaz malo kadil !< Vednega nadlegovanja se že strijcu zadosti zdi, še preveč. Danes mu ne pokaže veselega obraza, marveč resnobno se drži, vstane izza mize in poda lepo pipo Poldku, rekoč: »Jaz moram nekolikoven; na, med tem časom pa imej ti mojo pipo in skrbi, da ne ugisne. Le hrabro puši!«
Kaj tacega Poldku ni treba dvakrat velevati; kajti že dolgo gojene želje se mu danes spolnijo. Kakor je že neštevilnokrat. videl strijca, tako začne tudi on spu-ščati tabaene meglice v zrak. Ponosno hodi po sobi gori in doli, kakor bi bil že velik mož; krepkejše ia krepke.jše vleče iz pipe v usta in iz ust puha dolge in okrogljasle dime, nad katerimi ima neznansko veselje Pa ni  Se naš ve-                           -*^v                  puLu. Pa
liki mož dolgo                        "    ^-^-   -            čedilje
Casa   po   sobi                  ^~—-m. r~-} N _r&\J              bolj  se
korakal, kar se                rv.,   , ii       ^jjr               mu VT^'^'
mu začne ne-             J[   $iffl3ž^*                 v   glavi.
kakoeudnode-    j^$i^ž&*$.                 slabosti gaob-
lati   po   uslih,   fWy^^^m                 hajajo .. . ^saj-
po   grlu,   tudi  Vfjffi^f^lfM                  rajše   bi   sdaj
v glavi; vedno   \J     /,!_, %.                     videl, da bi že
mora   pljuvati            *-r~-^-&                    skoro mogel to
in žeja ga ne-             f   ywl                     nesrečno  pipo
izrečno. A žejo             I   /   ^v      -            oddati; a aoji
si   pogasi    s         /  f\ jS         se,  da  bi  ne
hladnovodoin        ,-^T^.f^?^^          ugasnila in ne
junaško   dalje         -  ' '1**'                         upa si je odlo-
žiti. Slednjič pride strijc. 2e nasproti mu priteee Polček, z urno silo nm izroči pipo in beži skozi vrata.
Ko pride pred vežo, se mu zdi, da se ulice zib-ljejo, hiše plešejo, in noge ga nočejo več varno nositi. Zdaj se zaleti ob zid, ali ob kako grajo, zdaj se spod-takne ob kamen in oraahne v blato. Po čelu ga zaliva mrzel pot; oh, v glavi pa kljnje in žge in peče, Lator bi imel kovačnico v njej; grozo%'ite slabosti ga obhajajo in začenja se mu vzdigovati . . .
L bogi Poldek se ne more več po koncu držati. r^^ vseh štirih se slednjič trudoma priplazi do šolskega po-slopja. Skrije se v neko prazno sobo. Toda čedalje hujše mu prihaja; zdi se mu, da se ima glava razleteli na tisoč koseev. Obupno zdihuje in stoka, kakor bi mu bilo zdaj, zduj umreli. Mali zaslišijo to tnilo in prelres-Ijivo zdiliovanje ter pridejo pogledat, kaj neki je. Poldek mora odpreti. Mati se zelo vstrašijo njegovega bledega obraza, čudnega pogleda in v hudih.skrbeh vprašajo: •Za božjo voljo, kaj pa ti je, Poldek?« Poldku se noče jezik razvezali. Slednjič z veliko težo spravi na dan: »Kadil sem.c Zdaj pa je materi zmanjkalo sočulja in pomilovanja. ?.e lolikrat je bil kregan, C-e je slrijcu rekel: >Strijčck, dajte, boru še jaz raalo kadil!* Mati zgrabijo_ inalega grešnika za roko in mu pokažejo vežina vrataj rekoč:  »Poberi se mi iz hiše!«
Oh, zdaj pa še lo! Ali ni zadosti, da ga la uboga glava tako grozovito boli, da ga notri tako zelo slabi, da se mu kar tema dela pred očmi? Ka, strašnim le-lesnim bolečinam se pridruži pa še dušna bolečina, srčno gorje: »Mati so name lmdi! Mati so me iz hiše zapo-« dililc Oh, oh!!                                                              |
Poldek pride opotekaje se čez vežini prag in leže na klopico, ki je bila pred hišo. Nepopisljivo hudo inu je. 2e uiisli, da bo treba umreti. Uridko kesanje mu pretresa mlado grešno srce, da kar drgeta. Oh, kuj bode rekel ljubi Bog, če pride tak na oni svet!? 0 nesreeni tabak!! — Ko v lakih smrtnili bridkoslih tuguje in vzdihuje, slučajno zagleda od daleč strijca, ki se niu tam pred vežjo sladko v pest smeje. 0, to je pa tnalemu ^foldka preveč bolečin in žalosli . . . zdaj omedli! _ ^P Ko se spet prebudi, vidi, da ni več na klopici, tnarveS v mehki posieljici. Ravno je poldne zvonilo, ko se spet zave. In glej, zdaj se čuti popolnem zdravega. 0, Jivala Bogu, da ni umrl! Vendar duSa pa mu še noče reči, da je zdrava; vest ga peče. Spravi se na noge, poišče Ijubo mamico, poklekne in prosi odpuščanja s tolikim kesanjem, da solza solzo pobija. Mati mu odpustijo in mu po vrlm slorijo še prvo telesno dobro delo krščan-skega usmiljenja, — kislove: »Lačne nasitovati«. Lačen ^e pa bil zelo Poldek, da /e dolgo ne tako.                 _
36
Kako pa je vse to prišlo? Poldek je bil na klo-pici obležal nezavesten. Mati so to z okna zapazili in ga prenesli v posteljo. Tu je bil ves čas pri njem dcber doktor, ki se piše »spanje«. Poldek je spal do drmega poldne! Drugo že vemo.
Po tej grozoviti dogodbi si Poldek dolgo ni veC upal slopiti čez prag strijCeve hiSe. Kolikorkrat pa ga je strijc videl, mu je vselej ponagajal ponujaje pipo: »Na, daj raalo kadit.i!* Toda Poldek bi za noben denar ne bil več kadil in nikdar več ni prosil: »Strijc, da^te, bom še jaz malo kadil!« Zdaj je le njegajezilo, če mu je kdo ponujal.
Tabak je oster strup, posebno za mlade in slabolne ljudi; saj še odraslim in močnim ne koristi. Tudi stiije je moral v najlepši dobi svojega življenja umreti. Zdravnik je rekel, da je bil tega kriv — »preobilni tabak*. Stiu-pene rastline imajo sicer svoje koristi, ker škodljive soke iz tal vlečejo, ker se rabijo za napravo raznih zdravil itd., a za navadni užitek so škodljive. Pustite toraj pri miru tabak, ker vam bi bil trikrat škodljiv: prviC za pljuča in želodec, drugič za blagajno, ker tabak stane denar}€v, in tretjič Ludi za srce, ker škodljive reči vživati je greii; grd greh je pa tudi napuh, kajti mladi Ijudje kadijo iz prevzetnosti, ker hočejo v tem odrasle posnemati.