je zgornjevipavski časnik
LAT N K
v sodelovanju zjiaravo
Ajdovščina / Marec 2003 / številka 10 / 7300 izvodov / cena 0 sit
Peš na olimpijsko zaletišče - Klepet pod Latnikom, str. 6
		RENAULT
	BREZPLAČN	A
kontrola vozila
ob menjavi 4 -ih avtoplaščev
IZKORISTITE VROČE CENE AVTOPLAŠČI do 20% CENEJE
A H P A.B.C. AJDOVŠČINA rluftOvL** tel.05/364-33-00
Karin Velikonja, bronasta plaketa na mednarodnem tekmovanju baletnikov v Palmanovi, več v prihodnjem Latniku.
it ta' di Pahnanovii
1. APRIL...
... dan norcev ali šaljivcev?
Ta dan v letuje že iz časov Ludvika XIV. Posvečen šaljivcem, ki iz drobnih resnic delajo debele laži, lahko prepoznavne in zato šaljive in zabavne. In norcev! Tudi norec je lahko debela laž, tako pravi nenapisana modrost ulice: morda pa je on ta pravi in ni premaknjeni!
Letos so se norci in šaljivci »razdali« že globoko v mesecu marcu. Američani v Zalivu pobijajo Iračane, da bi jih osvobodili, Turki bi jim radi priskočili na pomoč s severa, preko kurdskih trupel, da bi skupaj z Britanci in Avstralci (pa še s kom) vzpostavili »pravo demokracijo«, na krvavonaftnem pesku. Norci ali šaljivci?! Američani pomotoma talajo vsemogočne dolarje (kakšni norci) povsem presenečenemu in nevednemu plemenu na južni strani Alp, ki bi jih radi pokurili, a ne vejo natančno, kot nedozorele neveste, kako ženinu povedati: »dala bi ti, a ne vtikaj mi ga.« Kakšni šaljivci!
Kot za šalo smo postali člani EU, protinatovsko vzdušje pa so nam vladajoči prikazovali kot povsem noro početje. Dvotretinjsko smo jim verjeli. Na zaključnem žuru po referendumu so se prešerno veselili, šalili in popivali. Bilo je noro, ampak zasluženo, na naših davkoplačevalskih ramah.
Toda Keber se ne šali. V oštariji ne dobiš niti Šilca žganega pred deseto uro. Pa kaj zato: več da od sebe cela flaša na zalogi, poplakneš pa s pivom za uradnim šankom. Nora varianta.
Šalo ob stran, na potezi so norci.
Ivan Mermolja
Novi temelji za nov razvoj Vipave, str. 2
Šala ali resnica?!
Šala: dvanajst vipavskih svetnikov: Darko Rosa, Marta Rodman, Boris Ličen, Klavdij Ferjančič, Leo Kodre, Bogoslav Trošt, Pavel Krapež, Aljoz Peljhan, Marjan Furlan, Marko Nabergoj, Jurij Rodman in Doroteja Furlan so na 5. seji vipavskega občinskega sveta z amandmajem v proračunu občine Vipava za Latnik, zgornjevipavski časnik zagotovili 10 milijonov tolarjev, da bi tako lahko imeli 16 barvnih strani. Modra poteza.
Resnica: 12 vipavskih svetnikov ...je vsakemu gospodinjstvu v občini Vipava mesečno odreklo 123,30 SIT (z besedo: stotriindvajset tolarjev in 30 stotinov), da bi še naprej, brezplačno, na dom dobivali Latnik, zgornjevipavski časnik.Štedljiva poteza!
Nov poslovno stanovanjski center in visokošolski študij - generatorji razvoja Vipave
Namesto graščakov in vojakov - profesorji in študenti!?
Župan Občine Vipava mag. Ivan Princes in generalni direktor Primorja d.d. Dušan Črnigoj sta na prvi pomladni dan točno opoldne v Vipavi položila temeljni kamen za nov poslovno stanovanjski center, ki so ga poimenovali Hiša platana. S svojo lokacijo in velikostjo bo zapolnila praznino med strnjeno pozidavo trga in občinsko stavbo. Hiša ima tlorisno obliko lomljene črke T, zasnoval pa jo je arhitekt Aleš Ušaj iz Primorja. Investitor in izvajalec je namreč Primorje, ki tako pospešeno nadaljuje s tržno gradnjo po različnih krajih Primorske. Objekt je sestavljen iz dveh sklopov, ki se ločita tako po legi kot tudi po konstrukciji. Čelo stavbe, ki je obrnjena proti trgu, je skeletna armiranobetonska konstrukcija, drugi del pa stenasta armiranobetonska konstrukcija in se razprostira do stavbe banke.
v Vipavi skorajda ni objekta, od	leto spomladi na novo začenja svoj
stanovanjskih blokov,	do vinske	ciklus - brstenje, cvet, zorenje,
kleti, mlekarne, šol,	Škofijske	plod, pa mirovanje kot priprava
gimnazije, dijaškega	doma in	za nov zagon. In na prvi pomladni
Po višini ima objekt pritličje, v katerem je predvidenih 9 trgovin in poslovnih lokalov. V dveh nadstropjih je 22 stanovanj in še pet lokalov, ki so obrnjeni proti trgu in imajo lastno stopnišče z vhodom. Objekt bo zgrajen tako, da bo moč velikost lokalov prilagajati željam kupcev. Kupci bodo lahko izbirali med lokali različnih velikosti (od 30.00 m2 do 164.00 m2). Za zdaj so predvideni poslovni prostori za pošto, zavarovalnice, mesnico, zobozdravstveno ambulanto... HIŠA PLATANA se nahaja v samem jedru mesta, v neposredni bližini trga in nekdanjega grajskega parka, ki ga zaznamujejo mogočna platanova drevesa. Stavba zavzema ekskluzivni položaj tik ob mestnem trgu, kjer je večina trgovskih in gostinskih dejavnosti.
Dušan Črnigoj je v svojem kratkem nagovoru omenil, da je Primorje shodilo prav v Vipavi in je z Vipavo in njenimi ljudmi tesno povezano, saj Primorje reže kruh lepemu številu vipavskih občanov. Doslej
Centra Janka Premrla Vojka, kjer Primorje ne bi imelo svojih prstov zraven. Tako je bil prvi pomladni dan v Vipavi zares simbolen, kot je rekel Edo Pelicon, ».. .narava vsako
dan v Vipavi počnemo simbolna dejanja...«.
GRAD LANTHIERI BO VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE
SGP Primorje je bilo ustanovljeno 26. marca 1947 z odločbo (III. 16/3) Vlade Ljudske republike Slovenije. V register državnih gospodarskih podjetij je bilo vpisano 11. novembra istega leta. Uprava je imela sedež v hiši vinarske zadruge v Vipavi, projektivni biro na sedežu občine Vipava (3 inženirji, 1 tehnik in 1 risar), medtem ko je bil avtostrojni park že v Ajdovščini, v bivši predilnici, prav tako je spadala pod Primorje bivša Repičeva žaga in mizarska delavnica v Selu. Podjetje je skrbelo za izobražavanje in kulturo - v Vipavi, v starem gradu, je delovala štirimesečna delovodska šola, v stavbi osnovne šole pa vajeniška šola. Delovodska šola je imela svoj pevski zbor, podjetje pa tudi dramsko skupino.
V Ajdovščino se je Primorje preselilo leta 1948, potem ko je dogradilo prostore direkcije, mizarske delavnice in prvo stanovanjsko stavbo.
Drugo »simbolno« dejanje je bil podpis pisma o nameri za izvajanje visokošolske dejavnosti v gradu Lanthieri med novogoriško Politehniko in Občino Vipava. Do pisma o nameri, ki bo končno rešilo Lanthierijev dvorec, je prišlo po naključju. Politehnika tako vstopa v tretjo primorsko občino, po Novi Gorici in Ajdovščini. Grad Lanthieri je že vključen v evropski program Phare. Celotna vrednost obnove, kjer bodo opravljena tudi zahtevna
Nagovor župana
Pravijo, da je potrebno narediti dolgo pot preden nam zvezda postane sonce, zato smo občani občine Vipava lahko veseli, da so tako na našem območju kot tudi v širši regiji ljudje, ki to pot prehodijo z nami, zavedajoč se pomena interesov, ki nas družijo. Mogoče se sprašujete, kaj imata skupnega gradnja poslovno stanovanjskega objekta - »Hiše Platana« in izvajanje visokošolske dejavnosti. Povezuje ju namera - želja in volja ter ravnanje in delovanje v smeri cilja. Leta 2000 je bilo namreč med Primorjem d.d. in Občino Vipava podpisano pismo o nameri za izgradnjo objekta, katerega temeljni kamen danes s ponosom postavljamo. Prepričan sem, da bo tudi podpisano pismo o nameri med Politehniko Nova Gorica in Občino predstavljalo kamenček v mozaiku uresničitve ideje o uvajanju visokošolskega študija v Gradu Lanthieri. Dejavnosti, na eni strani gospodarsko-poslovna in družbeno-šolska na drugi strani znamenitega Vipavskega trga, bosta obogatili življenje v občini in vzpodbudili njegov utrip, skratka predstavljali bosta zgodovinski preobrat v pozitivni smeri, kajti območje bo dobilo novo, polnejšo vsebino. Zavedamo se, da so ovire zato, da jih premagujemo, in si ob tem priznati, da jih je investitor Primorje skupaj z Občino Vipava premagoval s potrpežljivostjo - korak za korakom: Rešiti je bilo potrebno zapleteno lastniško problematiko in se spopasti z negodovanjem nekaterih, ki ne želijo sprejeti ponujenih razvojnih možnosti. Temeljni kamen je resda simbolični začetek, v tem primeru pa lahko mirne duše rečemo, da smo že na pol poti; na dobro pot pa se podajamo tudi s podpisom pisma o nameri za izvajanje visokošolskega študija v Gradu Lanthieri, kar bo objektu vrnilo nekdanji sijaj. Visoko šolstvo se bo lepo podalo v kraj, ki je že kar prežet s šolskimi dejavnostmi - z osnovno šolo, Škofijsko gimnazijo, Centrom za usposabljanje invalidnih otrok, nenazadnje tudi Centrom za usposabljanje kandidatk in kandidatov za poklicne vojake. Pomembno je, da imajo ljudje priložnost, možnost izbire. Nekateri jo bodo izrabili za kritiziranje, pametnejši pa bodo v njej videli možnost svoje izpopolnitve. Je že tako, da pesimist vidi v vsaki priložnosti problem, optimist pa v vsakem problemu priložnost.
Ob koncu bi se želel zahvaliti Primorju za drznost in pogum, Občinskemu svetu prejšnjega sklica za vizijo prihodnosti; gospodom Alešu, Juriju in Francu, ki so v arhitekturnem smislu poskrbeli, da bo Vipavski trg ostal vipavski; Politehniki Nova Gorica pa izrazil hvaležnost za zaupanje in sodelovanje na obetavnem projektu, ki se ga lotevamo.
Pot do uspeha vodi čez prag optimizma, zato bodimo optimisti.
Ivan Princes
restavratorska dela, je ocenjena na približno 10 milijonov evrov. Kot je dejal Danilo Zavrtanik, predsednik Politehnike, bo tako “slonokoščeni stolp učenosti, kot so visokošolske zavode imenovali v zgodovini in do katerih so imeli pristop le izbranci, na
voljo tudi sredi Vipave”. Župan Princes je bil vidno zadovoljen, saj Vipava z obema začetkoma dobiva povsem nove programe, generatorje prepotrebnega razvoja in že kar mestnega vzdušja.
Ivan Mermolja
OBNOVA SALONITNIH STREH
EkoPIL in ECOPER * VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, CELJE, POSTOJNA Tel: 040 391 133
EkoPIL Je sisTEiti qlobiNsk£qA plAsrificiRANjA In utrJevanJa obsTojtčih sAloNiTNih streI«, ki za Nizko ceno pRidobijo vse Ustnost! sodobNih, kvAliTETNik, VENdAR dRAqih streIi.	PREdnosri, ki jih »udi streIm EkoPIL:
.	-■ L. — -L _J1	*•	' ENOSTAVNA In hiTRO OpRAvljENA (JeU	* t iN
PREČI PRENOVO	EQ]lEE42jE!jE2lj!^L3j[	••• p® PRENOVI. ' nova kRiriNA v obsrojEČi kRiTiNi (bETONski, qANi opski,	, *
ploiEviNi)	TtnElAV° -rofVt10
' trajnost	gPi .Vino	,
■ NizkA CENA	kkVMT)	S)VlON' Č^OOB'
-	VEČjA TRdNOST	ERN'" PO
■a dEkoRATivNi izqUd	^
-	EkoloŠkA NEOPOREČNOST STREhE In pOSTOpkA pRENOVE
-	ZAdoVoljENE ZAhTEVE NAjoSTREjŠih STANdARdoV ISO 9001 ' skUdNOST sisTEMA pRENOVE Z UREdbo O EMisiji AzbtSTA V ZRAk
In pRi odvAjANju odpAdNik vodA
Še o imenu:" HIŠA PLATANA je povezana s fenomenom bližnjega parka in posebnim pomenom platanovih dreves. Ureditev parka in nasad platan kot okrasnih dreves sta bila v preteklosti znamenje prestiža in pretanjenega okusa nekdanje gospode. O posebnem statusu platane kot okrasnega drevesa, ki simbolizira žlahtnost in mogočnost, priča tudi dejstvo, da so nasadi platan v Vipavski dolini prava redkost.
m
LATNIK
gospodarstvo
3
Mostovi in viadukti
Mesič obiskal Primorce
Hrvaški predsednik Stipe Mesič seje med obiskom dela trase avtoceste Zagreb - Split zaustavil tudi na odseku, ki ga gradi ajdovsko Primorje. S potekom gradnje 9,5 kilometrskega odseka od Maslenice do Zadra je predsednika seznanil Primorjev direktor za dela v tujini Gorazd Humar. Devet kilometrov trase je že dobilo grobo asfaltno prevleko, torej manjka samo še zaključni sloj. Dela bodo končana v roku, še pred začetkom turistične sezone.
Nedaleč od Maslenice, ob vznožju Velebita, pa gradi Primorje še dva viadukta. Božiči in Baričevič, prav slednji je tehnološko zalo zahteven. Kljub vsemu bosta oba objekta dokončana v roku, torej maja meseca.
Primorje pa prav ta teden končuje z nari vanjem drugega voznega pasu mostu Dobra, ki se pne čez kanjon istoimenske reke v Gorskem Kotarju, ob njej pa teče še železnica. Da bi premostili tako reko kot železnico skupaj, so razponi med podpornimi stebri zelo veliki, kar je za tehniko narivanja (več kot 50 metrov) mejna razdalja. Tudi višina dveh od štirih parov nosilnih
Primorci pol kilometra pred Zadrom stebrov ni zanemarljiva, saj znaša 56 in 61 metrov.
Skoraj istočasno bo narinjen tudi drugi pas viadukta čez dolino Tržiške Bistrice na gorenjski avtocesti, medtem ko pa se pri viaduktu Šumljak na Rebernicah pripravljajo za začetek gradnje prekladne konstrukcije. Za razliko od tehnologije narivanja, kjer zabetonirano vozišče s hidravliko potiskajo naprej, bodo v Rebernicah potiskali opaž. Za ponazorilo, v obeh primerih je udeleženega kar 400 ton železja, ki sestavljeno v celoto, predstavlja kar zapleteno tehnologijo.
EP
Farna - Vipava uspešna!
Lani prodali za 25 % več kot leto poprej. Zaposlenih že čez 50 delavcev. Nenehne investicije.
V sredo, 26. marca so lastniki podjetja Farna Vipava, na svoji peti redni skupščini, sprejeli poročilo za poslovno leto 2002 ter načrt gospodarjenja za tekoče leto.
O poslovnih rezultatih, direktor podjetja, g. Aleksander Lemut, Ponosno pove...
Naše podjetje je v letu 2002 realiziralo za 1618 milionov tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 25 % več kot leta 2001. Na tako uspešne rezultate je predvsem vplivalo odprtje dveh novih marketov v Šempasu in Spodnji Idriji ter izjemni rezultati prodaje v Nakupovalnem centru FAMA v Vipavi. Temelji rasti prodaje pa so gotovo raznolikost, kompletnost ter cenovna ugodnost naše ponudbe, kar naši cenjeni kupci očitno vedo. Kje in kako ustvarite tako realizacijo ?
Poleg že omenjenih marketov 'mamo svoje maloprodajne trgovine še v Solkanu, v Bukovju pri Postojni ter na tržnici v Ajdovščini. Na teh šestih prodajnih mestih realiziramo 53 % naše prodaje, ostalih 47 % realizacije pa je veleprodajnega Prometa, doseženega z oskrbo več kot 320 ih gostincev in trgovcev na Severnoprimorskem ter Krasu. Katere so glavne značilnosti vašega gospodarskega načrta za tekoče leto ?
Že lani smo vložili več kot 50 milijonov tolarjev v širitev lastne maloprodajne mreže, v nova skladišča v Vipavi ter v nove upravne prostore. Investirali bomo gotovo tudi letos. Najmanj 20 milionov nas bo stala prilagoditev zahtevam evropskega sistema F1ACCP, predvsem v prilagoditve prostorov, hladilno tehniko in računalniško podporo. Take investicije nas bodo kmalu pripeljale k ciljnemu razmerju naše realizacije: 2:1 za maloprodajo napram veleprodaji.
Farna - Vipava je torej uspešno podjetje. Kaj je po vašem formula podjetniškega uspeha ?
Nedvomno so to ljudje. Sodelavci, zaposleni. Mi jih imamo že čez petdeset. Prijaznost, strokovnost, doslednost so vrline dobrih trgovcev. Prav temu posvečamo veliko pozornosti in tako bo tudi vnaprej, (mt)
RADIO
N VA
94,8 Mhz
Ajdovska Tekstina letos praznuje 175 let
0 poslovnem uspehu, o novostih, pa še o čem...
»Tekstina je dokaz v slovenski tekstilni industriji, da se da tudi v naših razmerah dobro delati na področju mode in tekstila in to že vrsto let«, so besede Vasje Mihlja, predsednika uprave ajdovskega podjetja. Z
lanskimi poslovnimi rezultati so pričakovanimi.
Pridelali so dobrih 54 milijonov dobička. Proizvodnja preje je bila glede na načrtovano višja za 7 odstotkov, kar za 18 odstotkov pa so plan presegle storitve tiskanja tkanin. Skoraj dve tretjini proizvodnje izvozijo na različne svetovne trge, celo na daljni vzhod. Kljub slabim pogojem za tekstilno branžo v Sloveniji Tekstina posluje bolje kot ostala podjetja, kar je po mnenju direktorja rezultat dobrega sodelovanja med zaposlenimi, dobro načrtovane vizije razvoja in hitrega razpoznavanja tržnih pasti. Strategijo »biti kvalitetnejši, prodornejši in hitrejši od konkurence« bodo razvijali tudi v letošnjem letu. Nadaljevali bodo lani začete investicije v posodabljanje proizvodnje, za kar bodo namenili dobrih 600 milijonov tolarjev. V predilnici bodo namestili predilnike s takimi zmogljivostmi, kot jih še ni v Sloveniji. Nabavili bodo dodatne previjalne stroje, viličarje, v tkalnici bodo zamenjali in posodobili 20 statev, ne nazadnje pa nameravajo letos jeseni urediti tudi zunanjost podjetja. Veliko vlagajo v izobraževanje, ki ga zahteva sodobna tehnologija. O
zadovoljni, saj so še enkrat višji kot
renomeju podjetja pa govorijo tudi evropski certifikati kakovosti. Leta 1997 so pridobili ISO 9001, ki ga nameravajo obnoviti, od leta 2000 imajo certifikat Eco -tex, letos pa bodo pridobili še certifikat ISO 14001.
Pa še o novostih iz njihove proizvodnje:	Blagovna znamka
Tekstim označuje tkanine in preje bombažnega tipa, z vgrajenimi nerjavečimi kovinskimi vlakni, ki uspešno ščitijo pred škodljivimi elektromagnetnimi	sevanji.
Namenjen je izdelovanju lahkih zaščitnih delovnih oblačil in dnevnih oblek. Rezultati testov
leto prej ter za 10 odstotkov nad
Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani, kjer so opravljali analize, so pokazali, da zadrži Tekstim nad 80 odstotkov vpadnega signala elektromagnetnih sevanj. Druga novost pa je antimikrobna obdelava tkanin »Santizaid«. Tako obdelane tkanine preprečujejo razvoj bakterij in glivic ter trajno ustavijo mikrobne aktivnosti, rast in reprodukcijo le-teh. Ali poenostavljeno, tako obdelane »kalcete« ne zaudarjajo.
Sh
Oblikovalke na Tekstini so v stalnem kontaktu s spreminjajočimi se modnimi novostmi, prav tako pa podjetje sodeluje na vseh večjih evropskih tekstilnih sejmih. Prihodnjo pomlad se bomo odevali v nežne, modrikaste tone, za poživitev pa bodo poskrbeli rdeče-ornažni toni in zemeljske barve, pa tudi razni potiskani vzorci. Tekstinine tkanine in vzorce so opazili tudi že mnogi prestižni evropski modni oblikovalci.

v sodelovanju ^naravo
POD LATNIKOM
Makedonski minister za kmetijstvo obiskal Fructal
V četrtek, 27.3.2003 je predsednik uprave Fructala d.d., mag. Dušan Mikuš na sedežu družbe v Ajdovščini sprejel gospodarsko delegacijo iz Makedonije na čelu z ministrom za kmetijstvo, gospodom Slavkom Petrovom. Delegacija je prispela v Slovenijo že v sredo, 26.3. na povabilo slovenskega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Francija Buta.
|V četrtek je delegacija obiskala Tetra Brik embalažo, pajvečja slovenska podjetja, ki	Fructal se je odločil za nakup
poslujejo z republiko Makedonijo.	tovarne v Makedoniji (marca leta
Mednje vsekakor sodi tudi Fructal,	2000 je odkupil 86,59 odstotkov
lastnik tovarne	Fructal Mak a.d.,	delnic podjetja Konzeks a.d.) ne
Skopje, v kateri	proizvaja in polni	le zaradi zagotovitve prodajnega
sadne sokove	in nektarje pod	trga v Makedoniji in državah, ki jo
blagovno znamko Fructal ter sadne obkrožajo, temveč predvsem zaradi pijače pod blagovno znamko Fruc v velikih naravnih danosti, ki jih ima
republika Makedonija, saj je znana po kakovostnem sadju in zelenjavi. Prav to dejstvo je bilo osnovna tema razgovorov na Fructalu.
Cilj	Fructala je kontinuirano
in	dolgoročno	zagotavljanje
surovinske osnove (sadja) ustrezne kakovosti in po konkurenčnih cenah na makedonskem trgu, s čimer bi povečal kvaliteto svojih proizvodov in zniževal stroške transporta. Prav na tem področju pričakuje pomoč makedonskega ministrstva za kmetijstvo, zlasti pri zagotavljanju odkupa sadja. VI primeru kontinuirane zagotovitve zadostne količine sadja ustrezne! kvalitete in po konkurenčnih cenah, bi bil Fructal pripravljen odkupovati sadje tudi za potrebd matičnega podjetja v Ajdovščini,! s čimer bi zagotovo dal svoj prispevek tudi k uravnoteženju zunanjetrgovinske bilance med Slovenijo in Makedonijo.
Dragica Špende Vodja tržnega komuniciranja
4
gospodarstvo
LATNIK
Avtohiša Ajdovščina
V bivši »konfekciji« v Šturjah, na Štrancarjevi ulici 3, lahko prebivalci Vipavske doline že šest let kupujemo avtomobilske dele in opremo. S prvim marcem, s prihodom novega lastnika, pa je ponudba AVTOHISE AJDOVŠČINA še boljša. Podjetje Velo d.d. iz Ljubljane je verigi svojih prodajaln ( dosedaj imajo šest franšiznih in tri lastne maloprodajne trgovine ) dodalo tudi maloprodajno trgovino v Ajdovščini. Velo d.d. je velik trgovec, na slovenskem tržišču zastopa nekaj uveljavljenih blagovnih znamk ( kolesa WHEELER, FUJI, DOUGLAS, MATRIX ), kolesne dele in dodatne opreme za kolesa ( SKS tlačilke, SIGMA števce, MANGO čelade, MAGNUM ključavnice, VEE RUBER pnevmatike ).
V AVTOHIŠI AJDOVŠČINA so torej ponudbi rezervnih delov za osebna vozila (filtri, svečke, izpuhi, deli podvozja, zavorni sistemi ipd ) ter ponudbi dodatne opreme za avtomobile ( potovalni kovčki HAPRO in THULE, prtljažniki, otroški sedeži, prevleke ) dodali bogato ponudbo dvokoles ter opreme za kolesarjenje.
Prodajni svetovalec podjetja Velo d.d. g. Cvetkoski Petar iz Ljubljane, ob pogledu na množico koles pravi...
Vožnja s kolesom je prijetno opravilo. Je sprostitev, je nabiranje moči, je skrb za zdravje. Sodobni človek preživlja vse več časa v avtomobilu, v zaprtih prostorih. Kolesarjenje povrne stik z naravo pri čemer ohrani željo človeka po
mobilnosti. Trend kolesarjenja je ravno tako kot trend vožnje z avtom v razvitem svetu v nenehnem vzponu. Tudi ponudba koles je vedno večja. Tako se v naših trgovinah trudimo zadovoljiti vse vrste kupcev - kolesarjev; rekreativcev, profesionalcev, otrok, gorskih kolesarjev...
Tudi tistih z manjšo kupno močjo
9
Prav gotovo. Cene vsekakor določa tudi kvaliteta, vendar danes lahko rečemo, da slabih koles ni, četudi stanejo samo nekaj deset tisočakov. Po drugi strani, izvrstno kolo je postalo svojevrsten statusni simbol, stvar prestiža. Vse več ljudi je tako pripravljenih odšteti tudi dvesto tisočakov za kolo.
Poslovodkinja	AVTOHIŠE
AJDOVŠČINA ga. Slavica Samec k temu doda:
V naših načrtih ni samo prodaja koles ter dodatne opreme, pač pa tudi svetovanje pri izbiri, nastavitvah koles. Zagotovili bomo tudi kvaliteten servis. Bogata ponudba rezervnih delov za kolesa prav tako izraža našo skrb za kupca tudi po samem nakupu.
Pa se bo dalo »preživeti« samo s kolesi ?
Trendi pri prodaji koles so gotovo v vzponu, vendar ima prodaja koles sezonske vplive, zato je naša trdna osnova prodaja avtomobilskih rezervnih delov. Prav pri tej prodaji imamo največ izkušenj, tako da lahko zagotovimo vse rezervne dele za skoraj vse avtomobilske znamke takoj ali pa če je le mogoče v 24ih urah. Novost v naši trgovini bo tudi prodajni program KARCHER aparatov in orodij, ki ga bomo ponujali v nadstropju naše trgovine. Gre za znanega proizvajalca baromatov, industrijskih sesalcev, likalnikov, hidravlike. Smo optimisti.
Vaš urnik?
Trgovina je odprta vsak delavnik od 8.00 do 18.00, ob sobotah odpremo ravno tako ob 8.00, zapremo pa jo ob 12.00.
MT
Lokalne skupnosti naj pripomorejo k boljši varnosti
Delo policijske postaje Ajdovščina v letu 2002
Se počutimo varno? Smo varni? Pojem varnosti je kot osnova za sproščeno in ustvarjalno pozo posameznika. Ko se lahko posveča vsem svojim zamislim in idejam, brez nepotrebnega podzavestnega strahu, da se mu na nekem koraku lahko zgodi kaj nepredvidljivega, motečega, hudega. Da pa se jo »izmeriti« tudi statistično.
Kako smo preživeli leto 2002? Policijska postaja Ajdovščina, ki pokriva občini Ajdovščina - Vipava, beleži v preteklem letu na področju kriminalitete relativno visok porast, predvsem na področju »poškodovanja tuje stvari« (kar za 65%). To gre pripisati dejstvu, da zavarovalniške hiše, brez policijskega zapisnika, odškodnin ob nastalih škodah skorajda ne izplačujejo več. Ajdovski policisti so obravnavali na tem področju 632 kaznivih dejanj. Število rešenih primerov znaša 52,11% in je na nivoju preteklih let. Večji je porast tatvin, nekoliko manjši pa porast velikih tatvin. Manjše je tudi število mladoletnih osumljencev, prevladujejo pa kazniva dejanja zoper premoženje. V letu 2002 so policisti evidentirali 9 kaznivih dejanj (leta 2001 kar 29) s področja problematike mamil. To področje ocenjujejo kot manj uspešen segment njihovega dela v letu, ki je za nami.
Javni red in mir je bil kar za 33% manj obsežen kot v letu 2001. Predvsem se je zmanjšalo število ilegalnih migracij, pa tudi manj kršitev v zasebnih prostorih, na ulicah in javnih prireditvah. Bolj so »jezni« kršitelji pod vplivom alkohola, še najraje ob petkih, sobotah in nedeljah med 18.00 in 24.00 uro. Zanimivo je, da na
športnih prireditvah niso zabeležili niti enega prekrška, torej smo Ajdovci in Vipavci zelo »športni« navijači, pa tudi organiziranih navijaških skupin ni, kar je morebiti povsem na mestu.
Boljša je bila tudi prometna varnost, saj se je število nesreč zmanjšalo s 313 v letu 2001 na 286 v preteklem letu. Pri vzrokih prometnih nesreč krepko vodi prevelika hitrost pred nepravilno stranjo in smerjo vožnje ter neupoštevanjem prednosti in nevarnim prehitevanjem. Tudi »doza« alkohola pri povzorčiteljih nesreč je bila manjša (padla je z 1,73 promila na 1,24 promila). Nesreče s smrtnim izidom so bile 3, manj je tudi huje in lažje poškodovanih. Največ nesreč je na regionalni cesti Razdrto - Vipava (66), med lokalnimi cestami »vodi« Ajdovščina - Predmeja (12), med ulicami pa Tovarniška cesta v Ajdovščini (14).
Policisti tudi za naprej načrtujejo celo vrsto preventivnih akcij, predvsem z ozaveščanjem šolarjev in mladine ter pritegnitvijo vseh možnih faktorjev: občinskih, vaških in lokalnih skupnosti (šole, vrtci, KS, ..), kjer naj bi pomembno vlogo odigrala oba občinska varnostna sosveta. Morebiti pa največjo vlogo lahko odigra vsak posameznik. Bodimo varni sami do sebe, še posebej pa pazimo na druge. IM
Utriniki z ajdovskega sveta
Zaključni račun občine za minulo leto so svetniki potrdili s 15 glasovi ZA, kljub nekaj pripombam. Sklenili pa so tudi, da morajo vsi zavodi, katerih ustanovitelj in sofinancer je občina Ajdovščina, do naslednje seje pripraviti vsebinsko poročilo o poslovanju v preteklem letu. V tokratnem poročilu so namreč navajali le številke, iz katerih pa ni razvidno, kako so poslovali.
Potem so bili na vrsti za sprejemanje razni odloki in pravilniki: Odlok o območju predkupne pravice na nepremičninah, ki gaje bilo potrebno sprejeti zaradi novega zakona, pa Odlok o enkratni denarni pomoči novorojencem, ki sojo svetniki s predlaganih 20 tisoč tolarjev dvignili na 35 tisoč tolarjev. Ideja o pomoči prihaja še iz prejšnjega mandata, predlagal jo je svetnik Nove Slovenije, Albert Kravos, predvsem pa naj bi stimulirala število rojstev, ki je v zadnjih nekaj letih v upadanju. Do denarja so upravičeni vsi dojenčki, ki so se rodili v letošnjem letu, za vnaprej pa bodo občinske strokovne službe pripravile vloge, ki jih bodo skupaj z voščilom poslali materam novorojencev.
Sprejet je bil tudi odlok o novem tržnem redu v Ajdovščini, ki prinaša dvoje bistvenih sprememb: tržni prostor se širi na območje Trga prve slovenske vlade, spremenjen pa je tudi urnik, ki ločuje čas prodaje tržnega blaga. Živilska tržnica bo potekala po enakem umiku kot doslej, medtem ko bodo ostalo blago lahko prodajali le ob določenih dnevih. V odlok o tržnem redu je vključena tudi Bolšja tržnica, ki tako postaja stalnica v Ajdovščini. Potem sta prišla na vrsto še Pravilnik o pospeševanju in razvoju malega gospodarstva na območju obeh zgornejvipavskih občin in Pravilnik o plačah in prejemkih občinskih funkcionarjev.
Najbolj pereče vprašanje, s katerim so se spopadli svetniki na včerajšnji seji v Ajdovščini, je bila problematika Gasilsko reševalnega centra. Predlagana razrešitev direktorja Bojana Škrlja je bila sprejeta, za naslednjih šest mesecev pa bo, kot v.d. direktorja GRC vodil Boris Šapla. V Gasilsko reševalnem centru so že nekaj let zapored ugotavljali večje in manjše nepravilnosti. Potem, ko je lani center pod drobnogled vzel še Nadzorni odbor in našel kup nepravilnosti, so direktorju izrekli moralno nezaupnico, ki pa, kot je bilo rečeno na včerajšnji seji, ni zalegla. Prej nasprotno, saj so se večje in manjše nepravilnosti nadaljevale. Nepravilnosti so bile ugotovljene predvsem na področju normativnih aktov Zavoda, saj na primer akta o organizaciji in sistematizaciji delavnih mest Zavod sploh nima, posledično pa so bile ugotovljene nepravilnosti pri obračunu plač in pri izplačevanju osebnih dohodkov ter nepravilnosti pri ravnanju s terjatvami in še mnogo drugih. Gospod Škrlj • se je tudi osebno pojavil na seji in med drugim svetnikom zagrozil, da se bodo v primeru njegove razrešitve srečali na sodišču.	sh
OBVESTILO O RAZDELITVI NAGRAD NA JAVNEM, ANONIMNEM NATEČAJU ZA URBANISTIČNO ARHITEKTURNO REŠITEV OSNOVNE ŠOLE ŠTURJE V AJDOVŠČINI
Na podlagi 96. in 97.Č1. Zakona o Javnih naročilih, je žirija določila štiri uspešne kandidate:
1.	nagrada: ni podeljena
2.	nagrada: podeljeni sta bili dve enakovredni nagradi, v višini 1.000.000,00 sit:
elaborat s šifro 90451; avtorji: Aleš Ušaj u.d.i.a., mag. Boštjan Furlan u.d.i.g., abs.arh., Marko Kosovel u.d.i.a. elaborat s šifro 64831; avtorji: Marko Lavrenčič u.d.i.a., Urška Mužina Rodman u.d.i.a., Maja Ambrožič u.d.i.a. Sodelavci in konzultanti: Andrej Ukmar študent arhitekture, Samo Štrukelj u.d.st., David Furlan el.teh.,
Gregor Pintar kraj.arh,. Hinko Smrekar, Alojz Rebolj
3.	nagrada: podalejni sta bili dve enakovredni nagradi, v višini 500.000,00 sit:
elaborat s šifro 90109; avtorji: Jožica Kuntarič, u.d.i.a. in Aleš Žetko, u.d.i.a. (avtor in zastopnik)
Sodelavci: Ivan Bacic, abs.arh., Borut Kuk, n.m.tehn.-arhitektura
Konzultanti: Marko Pavlinjek u.d.i.g, Marjeta Gogala u.d.i.g.-statika, Ladislav Poboljšaj, u.d.i.e. - elektro instalacije, Marcel Turk u.d.i.str. - strojne instalacije Ivan Šepetave, gr.teh. - izračun investicijskih vrednosti
elaborat s šifro 58951; avtorji: Mitja Kristančič u.d.i.a, Peter Šatej u.d.i.a., Hinko Gajšek u.d.i.a.
David Lozej, Ingrid Šircelj u.d.i.a.
Sodelavci in konzultanti: Sašo Vončina les.teh, Tamara Karadžič u.d.i.g., Oliver Černe u.d.i.str.,
David Štokelj i.str., Jožef Štokelj el.teh
Izid natečaja bo objavljen v Uradnem listu RS do konca marca 2003.
V roku 30 dni po izbiri bo organizirana razstava vseh prispelih natečajnih del.
Datum in kraj razstave ter javne obravnave bosta sporočena (in objavljena tudi v Ur.l.RS) naknadno.
Pripravila: Marica Zen
Opravičilo
V	prejšnji številki Latnika smo pisali o Tehnološkem parku, ideji ZZP, ki sicer na ajdovskem občinskem svetu ni bila sprejeta. Na to temo se nam je oglasila stranka Nova Slovenija, katere svetniki (v svetu so zastopani s štirimi mandati) so podprli idejo, pa jih v članku nismo omenili. Svetniki so o amandmaju, ki gaje predložil Aleksander Lemut (ZZP) glasovali z 11 glasovi ZA in 15 PROTI.
V	»Utrinkih z ajdovske seje občinskega sveta« pa je zapisano, da je bil proračun »soglasno sprejet v takšni obliki, kot je bil predlagan«, kar je mogoče tudi napačno interpretirati. V izogib pripombam navajamo izid glasovanja: 16 svetnikov je glasovalo ZA, 7 pa jih je bilo PROTI.
sh
je zgornjevipavski časnik
LATNIK
Sprejeti predpisi bodo uveljavljeni po objavi v Uradnem listu RS v roku, ki je določen v vsakem posameznem odloku oziroma pravilniku, to je predvidoma v mesecu aprilu.
Erik Petrič- bronasta medalja v balinanju
Član balinarskega kluba Petrič - Planina je tudi 19 letni Erik Petrič iz Planine. Ta študent prvega letnika Politehnike, je v soboto, 22. marca v Ljubljani osvojil tretje mesto na državnem, članskem prvenstvu posameznikov.
v treh ligah oziroma čez tisoč aktivnih balinarjev.
Ker noben odmeven rezultat ne pride sam od sebe, je jasno, da je tudi ta rezultat gotovo plod dobrega dela v balinarskem klubu Petrič - Planina, ki je jesenski del tekmovanja v 2. slovenski ligi zahod zaključil na četrtem mestu. Priprave na pomladno nadaljevanje potekajo s polno paro, saj člani kluba trenirajo, na lani izgrajenem štiristeznem igrišču na Planini, dvakrat tedensko. Igrišče je sodobno: pod polcentimetrsko plastjo peska so steze asfaltirane, tako da balinček in krogle ne odskakujejo po svoje. Ta pridobitev ne bi bila mogoča, če balinarski klub ne bi imel sponzorjev, zelo so zadovoljni tudi s svojim generalnim sponzorjem: s podjetjem Petrič d.o.o. iz Ajdovščine. Tudi za uspeh balinarja Erika iz Planine, gre del zahvale njim. (mt)
V boju za tretje mesto je odpravil Srečka Kosiča z rezultatom 13 : 0. Državni prvak je postal Sofronievski Damjan, drugi pa je bil Tonejc Dejan.
Gre za odmeven rezultat, še posebej če vemo, da v Sloveniji aktivno tekmuje 195 balinarskih klubov
Vrhpoljci kegljajo
Ženska ekipa uspešna
Kegljaški klub Vrhpolje je bil ustanovljen pred 4 leti. Danes šteje 30 članic in članov. Uspešno seje zorganizirala predvsem ženska ekipa, ki je začela tekmovati v 2.B ligi - zahod.
V prvem letu so se kegljačice po bgi šele »razgledovale« in ostale na zadnjem mestu. Že v naslednjem letu so z vztrajnim treningom napredovale - ne boste verjeli - osvojile 1. mesto. To je pomenilo v l.B slovensko ligo. Tako so bile Popolačane za trudi in vztrajnost in kot se rado zgodi: z napredovanjem se pojavijo težave - premalo denarja. Zaradi tekmovalnih pravil, ki zahtevajo štiristezno kegljišče, ntorajo gostovati v Novi Gorici ~ dodatna težava:	oddaljenost,
'zguba časa, dosti dražje, ipd...Samo veselje in zagnanost jim omogočajo tekmovanja, saj si same plačujejo potne stroške na treninge
in tekmovanja.
Viktorija Merkelj seje lani uvrstila na državno prvenstvo v Slovenj Gradcu, potem ko je bila na območnem prvenstvu v Novi Gorici najboljša.
Na najmočnejšem državnem tekmovanju je med 42 dekleti zasedla zelo solidno 18. mesto.
V ligaškem tekmovanju so nastopale:	Marija Čopič
(kapetanka), Sonja Marc, Viktorija Merkelj, Martina Černigoj, Haideja Ferjančič, Jožica Žagar, Vanda Cej in Suzana Bric. Ostale so v ligi. Nova se začne septembra meseca.
Ivan Mermolja
Po Ajdovščini rastejo nova, sodobno oblikovana plakatna mesta. En takih 'rostranskih »stolpov« stoji pri križišču na IV. prekomorski, drugi na novi avtobusni postaji, tretji pa bo kmalu dobil mesto blizu ajdovskega gasilskega doma. Komunalno stanovanjska družba je ureditev plakatiranja, dopolnitev in zamenjavo plakatnih mest, v svoj plan dela uvrstila že lani. Skupaj z občinsko strokovno službo so pregledali pomanjkljivosti in med izdelovalci izbrali domačega obrtnika Damjana Šinigoja. Predlagali so tudi, da se iz proračuna v ta "anten vsako leto rezervira milijon tolarjev. Najprej bodo informacijska mesta uredili po mestu in mestnih vpadnicah, želja pa je, da bi urejena plakatna mesta dobili tudi po vaseh.
Občina Ajdovščina je objavila razpis za podelitev priznanj občine. Predloge ahko podajo podjetja, zavodi, organizacije, krajevne skupnosti, politične stranke, društva, občani in ostali, do najkasneje 7-ega aprila. Petomajsko priznanje se Podeljuje za dolgoletno uspešno delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posameznih področjih družbenega življenja, ki so pomembni za razvoj občine.
nznanja občine pa se podeljujejo za prizadevanja in uspehe, ki so doseženi v krajšem času in so pomembni za razvoj občine.
1903	- 2003
Stoletje planinstva v Vipavi
Sto let življenja - bodisi človeka, bodisi društva - je čas, ki ga kaže praznovati. V tolikšnem času je tudi Planinsko društvo Vipava nabralo dejanj in doživetij, ki narekujejo, da se za hip ustavimo, se ozremo na prehojeno pot in vedih ter ponosnih lic dvignemo čaše za nazaj in za naprej. V tem času so vipavski planinci naredili veliko za razširitev planinstva na mlade rodove, za ustanovitev plezalnih poti in še bi lahko naštevali.
V	soboto, 15. Februarja je PD Vipava začelo jubilejno leto Sto let vipavskega planinstva s slavnostnim občnim zborom.
Po opravljenem uradnem delu je sledilo odprtje razstave planinskih fotografij domačih avtorjev Otona Naglosta, Dejana Korena in risb Petra Mikuža. Ob tej priložnosti smo predali svojemu namenu nove prostore PD Vipava in umetne plezalne stene, ki se nahaja v stavbi stare Osnovne šole v Vipavi.
Slovensko planinsko društvo (SPD) je nastalo leta 1893. Kmalu za tem so začele na Primorskem in Notranjskem nastajati podružnice: leta 1903 Ajdovsko-Vipavska, leta
1904	Idrijska in Cerkljanska, sledile so še leta 1906 Pazinska in leta 1907 Ilirsko Bistriška.. Ajdovsko - Vipavska podružnica je bila osnovana že na začeltku leta 1903, vendar pa je bilo potrebno pridobiti pravno potrditev z odlokom namestništva v Trstu in sicer se je to zgodilo 16. Novembra 1903.
V	Planinskem vestniku so tedaj zapisali: »Četudi Vipavec kot pravi dolinec obožuje rajši svoje sadne vrtove in vinske gorice ter je manj dovzeten za planinstvo nego drugi njegovi sodeželjani, vendar je pristopilo v okrilje nove podružnice toliko članov, da smo, izpodbujeni po mnogih bodrilnih pismih, pričeli z delom in uverjeni smo, da je obstoj podružnice zgotovljen tudi za bodoča leta. Podružnica je štela v prošlem letu 37 članov in članic.«
Na prvi seji so izvolili odbor podružnice, ki so ga sestavljali: predsednik šturski župan Avgust Schlegel, podpredsednik nadučitelj Edmund Čibej in dva člana, od katerih je eden prevzel denarne posle. Podružnica je kmalu priredila nekaj izletov. Prvi izlet je bil na binkoštni ponedeljek k SV. Hieronimu na Nanos, kjer so se planinci sešli s planinci iz tržaške podružnice. Poleg izletov in pohodov so planinci poskrbeli tudi za markiranje poti in zabavo članov.
Toda možje so kmalu spoznali, da je področje preobširno in Rudolf Brajnik je že leta 1911 predlagal, naj Vipava ustanovi svojo podružnico.
6. 2. 1913 so se na občnem zboru prijateljsko dogovorili, da vipavci ustanovijo svojo podružnico.
Za geslo so si vipavci zapisali »Slovenski oratar je svoje zemlje gospodar«. In, ne smemo pozabiti, prvi načelnik - kakor so takrat predsedniku rekli, ni bil nihče drug kakor graščak Karel Mayer, kije poleg drugega poskrbel tudi za kočo na Nanosu.
Kmalu po nastanku vipavske podružnice se je začela prva svetovna vojna, namesto planincev z nahrbtniki in veseljem so gore preplavili vojaki z orožjem in strahom, da gredo smrti naproti.
Po končani vojni je Primorska prišla pod Kraljevino Italijo in s prihodom fašizma na oblast je bilo planinstvo onemogočeno. Kljub temu je v Vipavi nastala skupina mladih planincev in planink, ki so se zbirali okrog odvetnika dr. Milča Petriča. V letih od 1926 do 1930 so v počitniških mesecih zahajali
na Nanos, Trnovski gozd, Kras, vse dokler ni režim tako zaostril situacije, da to ni bilo več mogoče, še manj pa v času druge svetovne vojne.
Spomladi 1946 je bilo obnovljeno tudi planinsko društveno delovanje v Vipavi. Zal pa je planinski tabor na Nanosu istega leta povzročil razpad društva, ki je začelo hirati in prekinilo z delovanjem. Na občnem zboru leta 1953 so ponovno poskušali obnoviti dejavnost in tako je društvo leta 1955 štelo že 88 članov, od tega je bila polovica mladincev in pionirjev. Brez vsakršnih finančnih sredstev jim je že leta 1954 uspelo odpreti zavetišče pri Blažonu na Nanosu, ki seje leta 1959 preselilo k Abramovim in tam tudi ostalo.
Naslednji opaznejši planinski razcvet je PD Vipava doživelo v letih po 1966. Prenovljen UO, število članstva (300), zlasti mladih navdušencev se je dobesedno pognalo v hribe: najprej v domače Alpe, Kamniške, nato v tujino, v avstrijske Alpe, pa v Dolomite, na Mont Blanc in še številne druge vrhove so brusile gojzerice vipavskih planincev. Posebno poglavje v zgodovini društva pa predstavlja nova plezalna pot na Gradiško Turo. Župnik Otmar Črnilogar in Tone Sazonov sta nekajkrat preplezala stene nad Gradiščem in določila smer, ki je bila 15. 6. 1969 izročena planincem v uporabo. Dve leti kasneje je bilo v »Gnezdu« narejeno počivališče, prijeten kotiček z lepim razgledom na zgornji del Vipavske doline.Teden po otvoritvi plezalne poti je društvo organiziralo pod Turo alpinistični tečaj, ki se ga je udeležilo 15
mladih planincev, med njimi tudi dekleta. Pod Turo seje zvrstilo več alpinističnih taborov, prvi leta 1973. Na te tabore so prihajali alpinisti iz celotne Primorske. V naslednjih letih so domači alpinisti preplezali 34 prvenstvenih vzponov v skalah pod Turo, visokih od 15 do 300 metrov.
Planinsko društvo je leta 1981 svojo dejavnost še povečalo: izvedli so namreč prvi tabor in od takrat naprej vsako leto konec julija poteka mladinski tabor, na katerem je od 50 do 90 planincev. Za pripravo tako velikega tabora pa je potrebno veliko opreme in požrtvovalnega dela, da je tabor kvalitetno izpeljan. V zadnjih letih se društvo posveča tudi orientacijski dejavnosti in prireja orientacijska tekmovanja, ki se jih udeležujejo tudi sosednja društva. Pod okriljem društva delujejo tudi naslednji odseki: alpinistični odsek (alpinistična šola, skrbi za urejenost plezališč v Gradiški Turi in soteski Bela, plezanje v domačih in tujih gorah), odsek za planinske poti (za urejenost in markiranje planinskih poti), mladinski odsek (mladinska tekmovanja, vzgoja mladine, društveno glasilo Tura...). Poseben pomen pa daje društvo na izobraževanju mladih vodnikov, ki bodo še dolga leta vodili planince v hribe.
Ob jubileju PD Vipava želimo vsem, ki imate gore radi, kar največ sreče, veselja in obilo lepih doživetij v čudovitem gorskem svetu.
Leon Kodre
Olimpijec Danilo Pudgar
Rojen 3. maja 1952 v Podpeci, Črna na Koroškem, osnovno šolo sem končal v Črni, srednjo rudarsko tehniško šolo pa v Ljubljani. Ker sem se ukvarjal s športom, sem se vpisal na VŠTK v Ljubljani in diplomiral leta 1977 kot profesor športne vzgoje. Med študijem na VŠTK sem spoznal ženo Sonjo in že leta 1972 začel zahajati in spoznavati Primorsko, ki mi je bila zelo všeč pozimi brez snega in kot kontrast mrzli in zasneženi Koroški...Imam sina Kristijana, ki je računalničar in je star 26 let ter hčerko Karin v petem razredu, ki je, vsaj izgleda tako, talentirana za slikanje s čopičem...
Kako si zajadral med skakalce na smučeh?
Zajadrati med skakalce v tistih časih na Koroškem sploh ni bilo težko, saj so vsi skakali. Skakanje je bilo čisto naravna zadeva, ker nobeden ni hotel smučati, saj je bilo treba po smučišču »štamfati«, kajti žičnic takrat še nismo poznali. Skoki so bili tako enostavni, zabavni, predvsem pa se je takoj tekmovalo, kdo bo skočil dlje. Na vsakem bregu je bil »skok«, če že ne skakalnica, in tako se je zgodilo, da je nekega dne prišel mimo klubski funkcionar, pristopil k našemu očetu Ivanu in mu dejal: »Anza, jutri imamo v Črni na 30-m skakalnici društveno tekmovanje, kako bi bilo, če bi ti pripeljal te tvoje pobe na tekmo!?« In seveda smo šli vsi trije bratje Pudgarji, Drago, Ivč in Danilo in zmagali. Drago je bil nato takoj naslednji dan vabljen na republiško prvenstvo za starejše pionirje v Velenje in, na presenečenje vseh, postal republiški prvak. Seveda je domov prinesel prvi pokal in jaz sem ga gledal kot boga in sklenil, da ga tudi sam čimprej osvojim. To se je res zgodilo leta 1963, ko sem postal v Planici na 25-m skakalnici republiški prvak za mlajše pionirje. To leto je sploh bilo v znamenju koroških skakalcev in so se nas Gorenjci zelo bali in nam pravili kar Črnci, saj smo bili strah in trepet ostalim... Leto prej pa sem na svojem prvem republiškem prvenstvu v Logatcu na Skirci osvojil 3. mesto in to tudi štejem kot uradni začetek moje dolgoletne športne poti skakalca.
Član olimpijske odprave v Sapporo...Kako si doživel olimpijsko vzdušje in osvojeno 8. mesto...
Olimpijske igre, sanje vsakega športnika. Prišle so iznenada.
z zadnjo vozovnico, ko sem na Intersport turneji, na zadnji tekmi v Bischofshofnu z dvema odličnima skokoma po 100 m osvojil 14. mesto in nato zmagal še na vseh treh tekmah turneje treh dežel (Maribor, Trbiž, Beljak). Že sama misel, da bom šel na Japonsko, je bila čudovita, kaj šele, da bom branil barve Jugoslavije. Same priprave v Štrbskem Plesu so bile hude in predvsem v vetru, kar je bilo moje orožje tudi na Olimpijadi. Veliko mi je z nasveti pomagal starejši brat Drago, ki se je tudi udeležil olimpijskih iger in me bodril tudi takrat, ko so vsi naši tekmovalci odpovedali: »Danilo, vsi smo pogoreli, le ti še lahko rešiš odpravo,« in res sem jo rešil, z 8. mestom na veliki skakalnici. Sicer pa mi drugega tako in tako ni ostalo, pa še edini sem bil, ki se nisem bal vetra...Verjetno se še kdo spomni zmagovalca Poljaka Vojčeka Fortuno!?
Si letel tudi na velikankah, občutek tam gori, visoko pod nebom na zaletišču, strah, trema?
Istega leta kot Olimpijada v Sapporu je bilo v Planici tudi 1.
svetovno prvenstvo v poletih. Na tem tekmovanju meje doletela čast, da sem dal v imenu tekmovalcev prisego, nato pa sem doživel krstni polet in pristal pri 96 metrih. Seveda meje zelo skrbelo, kako bo, toda že v naslednjem poletu sem poletel svoj osebni rekord 145 metrov in moram reči, da je bilo fantastično. Predvsem se spomnim doskoka, ko sem bil lahek kot pero in se mi je zdelo, da se komaj dotikam tal med vožnjo po doskoku in po doskočišču tedanje letalnice, ki je dopuščala polete le do 170 metrov -kar 60 metrov manj kot danes, po 30 letih...Verjetno smo takrat bili bolj zaskrbljeni, bolj preplašeni. Pa se ne gre začuditi, saj je bila oprema slabše kakovosti, skakali smo v bolj vetrovnem vremenu, pa tudi špuro (smučino) smo si morali urezati kar sami. Danes je skakalcem, kot bi bili na avtocesti, mi pa smo se vozili po makadamu z vsemi luknjami in pastmi... Pa prav je tako! Potem sem letal še v Oberstdorfu in v Ameriki, v Ironmountnu v Michiganu, kjer tudi rad piha močan veter.
Kdaj si prenehal in zakaj, kje si začel kot trener. Tvoji spomini na smučarske skoke na Gori (Stanko Velikonja, je bil tvoj varovanec?)...
Leta 1975 se je v smučarskih skokih začelo dogajati nekaj revolucionarnega. Avstrijci so začeli skakati s kombinezoni in čeladami ter vpeljali nove skakalne čevlje, bolj podobne alpskim. Vse to je pripomoglo k temu, da so bili zmagovalci v glavnem Avstrijci - vse skupaj je izgledalo, kot da bi Avstrijci skakali s treh zaletišč višje. Z opremo so bile težave, obenem pa seje začel pojavljati nov tip skakalca, ki je bil vse lažji. In ker so rezultati začeli padati, sem se odločil, da čimprej diplomiram na VŠTK, odslužim vojaščino in začnem delati kot učitelj športne vzgoje na Otlici, Colu in v Ajdovščini, obenem, pa treniram tedanje skakalce na Predmeji, kjer smo dosegali za tedanje razmere in slovenski prostor dobre rezultate. Problem je nastal, ko so fantje odšli v srednje šole in se raztepli po Sloveniji...Spomini na življenje in trening v Tihi dolini so nepozabni in se mi kar stoži po njih. Res je bil tam pravi skakalni utrip, ki pa se danes lahko ponovi le še v Ajdovščini...Najboljši skakalci s Predmeje, ko sem bil tam trener, so bili Igor Polanc, Renato Blaško, Jože Žonta, Branko Bizjak, Primož in Boštjan Likar, Dušan Prem, Matjaž Polanc in Dušan Bizjak. Stankota Velikonjo sem videl le občasno, saj je v glavnem treniral z državno reprezentanco.
Kje si bil še trener (doma, tujina...)?
V zimi 1981/82 sem bil povabljen s
strani SZS za mladinskega trenerja, nato, pa sem na prošnjo predsednika Odbora za skoke Janeza Goriška in direktorja nordijskih reprezentanc Lojzeta Gorjanca prevzel tedanjo člansko reprezentanco, v kateri so bili kasneje zares sami odlični skakalci - Primož Ulaga, Miran Tepeš, Vasja Bajc, Rajko Lotrič, Matjaž in Janez Debelak, Matjaž Zupan, Branko Benedik, Bojan Globočnik, pa tudi še Bogdan Norčič. Res zlata generacija, oziroma srebrna, ki je svoj višek dosegla v Calgaryju na tamkašnji Olimpijadi in se okitila s kar dvema medaljama (bronasto Matjaža Debelaka na veliki skakalnici in nato še s srebrno medaljo na ekipni tekmi). Samo Mati Nykaennen je bil boljši od naših...Po Olimpijadi v Calgaryju me je radovednost gnala naprej in sem podpisal 4-letno pogodbo s Kanadčani in doživel z družino nepozabne trenutke v prostrani, urejeni in prijazni deželi. Spoznal sem vrhunskega tekmovalca Horsta Bulaua, ki ima kar 13 zmag v svetovnem pokalu, pa problematičnega Indijanca Steva Collinsa, ki je skakal kot puščica s smučmi spredaj skupaj... in še bi lahko našteval, pa so to že druge zgodbe...
Od leta 1998 pa do 2001 sem bil celo trener naših kombinatorcev in se med drugim spoznal tudi s to zelo zanimivo in zahtevno disciplino, ki združuje dva športa, skoke in tek in se zraven naučil še teči na smučeh. Tudi tek na smučeh je druga zgodba, ki še nima svojega konca...
Kakšen je sodoben smučarski skakalec, lahko to postanejo tudi Primorci - načrti za »suhe« skakalnice (Pale, morda še kje?)?
'Sigurno je nekaj in sicer to, da se z opremo, z boljšimi konstrukcijskimi rešitvami na skakalnicah, z modernejšim treningom in interdisciplinarnim pristopom, spreminja tudi skakalec. Še vedno, ali pa celo bolj, je eksploziven, predvsem pa lažji in zelo dobro je tehnično podkovan. To pa pomeni, da na modernih, tako letnih kot zimskih skakalnicah, naredi s pomočjo vlečnic več skokov (mi smo hodili peš!). Njegova regeneracija je, s pomočjo fizioterapevtov, hitrejša in učinkovitejša in še bi lahko našteval, da o audiovizualnih in drugih sredstvih za trening ter analize niti ne govorim... Glede na to, da so Primorci že dokazali, da so dobri smučarji, dobri skakalci in da so organizirali celo prvo tekmovanje v srednji Evropi, predvsem pa glede na odziv mladih na adrenalinske športe, ni ovir, da Ajdovci ne bi bili tudi dobri skakalci. Oziroma ovira je! Nimamo skakalnice! Lahko pa jo zgradimo v Palah in zagotavljam, da mladih navdušencev ne bo manjkalo, saj v končni fazi gre za letenje in še zlasti po letošnji Planici nekateri teh vtisov sploh ne morejo pozabiti. To bi morali izkoristiti. Žal, pa je to v rokah odraslih. . .
Smučarski poleti - tvoji pogledi na omejitve pred leti in sedanji super poleti na vseh velikankah, kdaj je varno, kdaj manj varno, kdaj nevarno. Kje se bodo dolžine poletov končale?
Ovir za smučarske polete ni. Ovire so samo v glavah. Delovati je potrebno počasi, se ozirati na vremenske pogoje in tu ima Planica vse prednosti. Zaviralni moment so samo padci, ki, pa jih majhna zaletna hitrost, nizka parabola leta in varna oprema anulira... ??(250 ali 500) m bo dosegljivo v 10 - 15 letih, odvisno kako hitro se bo prilagajala FIS-a...Predvsem pa je že čas, da se poleti s Planico uvrstijo v olimpijski program (Torino 2006).
Kaj meniš o vrnitvi Primoža Peterke v vrh, zakaj prej tak padec, bo še uspel?
Primož je moral to pot, ki jo je prehodil, prehoditi sam. Tako je postal zrel. Mladost je moral nekako preživeti. Mladosti ne moreš izbrisati. Tudi dobrih in slabih rezultatov ne. Sigurno pa je, da če uspeš prezgodaj, boš imel neke težave. Važno je, da jih premagaš, da se spet najdeš, in Primožu je to uspelo. Je pravi šampion, kajti uspeti je eno, po padcu se vrniti, pa je čisto nekaj drugega. Šampioni to znajo in zmorejo.
O letošnji sezoni in letošnji Planici?
Letošnja Planica enkratna, nepozabna. Predvsem poduk FIS-i. Sami skoki, upam, bodo dobili nekaj, na kar že čakajo več desetletij. Tudi stara Bloudkova velikanka lahko postane največja letna letalnica - 150 m.. . To pa je spet nova zgodba, zaenkrat brez konca.
Hobiji Danila Pudgarja...
Jih je veliko. Pravi samo smučarski skoki!
En vic za konec....
Po svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju Črnjan vpraša Gorenjca, če ve, katero mesto je po novem glavno mesto Slovenije? Gorenjec odkima z glavo in reče ne vem. Črnjan reče Gorenjcu, Črna, saj obvladuje vse terene.
Pod latnikom klepetal Ivan Mermolja
AUTOCOMFORT d o o ^
seefit Cesta IX. korpus 96, 5000 Nova Gorica seefit tel.: 05-3305010 od 8-12 in 13-17; sob 9-12 UGODEN NAKUP + 2 LETNA GARANCIJA +
AKCIJA 2003
LEON 1.6 "Špirit"
BOGATA OPREMA
3.357.000 SIT
IBIZA "Spring"
+ KLIMA + MEGLENKE
2.315.000 SIT
utlMfiii
TOLEDO 1.9 TDi "Signo" samo 4.345.000 SIT
Moj poklic bo vojak-inja
Center za usposabljanje poklicnih vojakov v Vipavi
Sredi marca je v vipavski vojašnici slovesno zaprisegla prva generacija kandidatk in kandidatov za poklicne vojake. Prav Vojašnica Janka Premrla Vojka je bila namreč izbrana za prvi Center za usposabljanje, ki naj bi poenotil začetno usposabljanje poklicnih vojakinj in vojakov slovenske vojske.
Prvih 25 kandidatk in 30 kandidatov se je v program vključilo v začetku meseca, v naslednjih nekaj tednih pa se bodo izurili v obvladovanju vojaških veščin. Dekleta, bodoče poklicne vojakinje, so vključene v program temeljnega vojaškegostrokovnega usposabljanja, ki traja 13 tednov. Usposabljanje in urjenje za obvladovanje vojaških veščin, ki omogočajo učinkovito preživetje na bojišču, jih ne skrbi, sicer pa so mnenja, da jih vojaščina ne bo ovirala pri ustvarjanju družine. Urjenje za fante bo trajalo 5 tednov, oboji pa se pripravljajo tudi na samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah.
Bodočim poklicnim vojakinjam in vojakom poveljuje kapitan fregate Boris Ceršak. Kot je povedal, je dogodek pomemben in velik za slovensko vojsko, obrambni sistem in za celotno slovensko državo, saj začenjajo z enotnim usposabljanjem za vse bodoče profesionalne vojake slovenske vojske.
Na prireditvi ob zaprisegi so poleg Orkestra slovenske vojske sodelovali tudi vipavski folkloristi in vrhpoljski godbeniki. Po svečanosti je v kapeli vipavske vojašnice potekala maša, ki jo je vodil vojaški vikar, doktor polkovnik Jože Plut.
Sanda Hain
'vww.volkswagen.si
Polo poljub.
•	klimatska naprava
•	električni paket
•	pomladanski modni dodatki
•	prihranek 260.000 SIT
Polo
BATBCd|
Avto Batič
Ajdovščina
Tel.: 05 36 58 312
jesimhnlna. Število vozil in modelov je omejeno._
Veliko hrupa za prazen nič
Parlamentna vročica je zajela šolo: razredne ure, sestanki, priprave... Tema letošnjega parlamenta je bila otroštvo brez nasilja. Razprava je bila kar vroča in izvoljeni delegati smo komaj čakali naslednje postajališče: medobčinski parlament, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Ajdovščina.
Tu pa so sledila razočaranja za razočaranjem. Skorajda vsi odgovori ajdovskega župana gospoda Marjana Poljšaka so se začeli s stavkom: »Otroci, nimamo denarja...«
Vedeli smo, da ima deloma prav, lahko pa bi se vseeno malo bolj potrudil za ajdovsko mladino, saj sam ob različnih priložnostih poudarja, kako pomembne so mlade generacije za slovensko prihodnost. Poslušal nas je le z enim ušesom. V glavi je imel pripravljen govor in ko ga je odrecitiral, je bila njegova dolžnost župana opravljena.
Napočil je čas odhoda v Novo Gorico. Razprava je potekala v treh tematskih skupinah: država in družba, šola, družina. Temu je sledi lo poročanje, priprava zapisnika in izvolitev delegatov, ki smo odšli na zasedanje državnega otroškega parlamenta. Dogajanje je spretno in razgibano vodil predsednik Matjaž Vidmar, šestošolec iz osnovne šole Frana Erjavca Nova Gorica. Končno, veliki dan! 14. marec, priložnost otrok, da se izpovemo v veliki dvorani državnega parlamenta. Polni upov smo se posedli na oblazinjene sedeže in željno čakali pričetek. A ga kar ni in ni hotelo biti. Govorci so se vrstili, poročanja so trajala, našega dela parlamenta pa ni bilo od nikoder. Potrebovali so kar precej časa, da so se spomnili, da bi lahko zaključili
in nam predali besedo. Razprava je bila odprta. Vrstili so se bolj ali manj dolgočasni govori - stvari, ki smo jih povedali, premleli, predlagali že na preteklih parlamentih. Toda prišli smo tudi do občutljive točke naših voditeljev, točke, ki nas je žgala in okoli katere smo se vrteli
vso razpravo, pa je nismo smeli omeniti: vojna, NATO. Dekle, ki je opozorilo na ta problem, je bilo ostro zavrnjeno, češ, to ni naša tema. Motite se, dragi moji, pa še kako je to naša tema, tema nas vseh, ki živimo na Zemlji. Vojna bo in je, mi smo proti njej in to želimo zavpiti vsem v obraz, pa ne smemo. Pekla nas je ta prisilna zavezanost ust, kot je nekoč Slovence, ki so živeli in se borili v 19. stoletju. Spogledovali smo se med seboj in takrat sem bolj kot kdaj koli prej začutila razumevanje, ki vlada med mladimi.
Le eno uro in pol so nam dali na voljo za razpravo. Potem so bili zopet na vrsti gosti, odrasli gosti
seveda. En za drugim so ponavljali prazne besede. Skorajda več časa, kot smo mi razpravljali, so oni podajali zaključke o razpravi. V spomin so se mi vtisnile besede le enega izmed govorcev:
»Če tudi so bili v razpravi zavrnjeni, mislim, da to želijo vsi sporočiti: ‘Otroci smo proti vojni!’«
In kako prav je imel! Njegov govor je požel glasen aplavz in enoglasno smo sprejeli ta predlog.
Nazadnje je bil na vrsti izbor teme za naslednji otroški parlament. Predlagana tema je naletela na neodločen izid, zato se je začelo glasovanje za vsako temo, ki je bila predlagana na regijskih posebej. Z veliko premočjo je zmagala tema zdrava spolnost. Padel je predlog, da bi lahko združili dve temi in tako je nastalo spoznajmo se in zdrava spolnost.
Sodelovanje na parlamentih je bilo zame zanimiva izkušnja, za marsikoga muka, za drugega zabavno doživetje. Niti sanja se mi ne, o čem bi lahko prihodnje leto razpravljali na državnem parlamentu, zato me tam zagotovo ne boste našli. Upam pa, da bo vse skupaj obrodilo boljše sadove, kot pretekla leta.
Ana Bajc, 7. d, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
(MMRH
PROTI STEKLINI V LETU 2003
(Uradni list RS, št. 26/2003)
PONEDELJEK, 07. APRIL
8.30	DOLGA POLJANA PRI RIHTARJEVIH
9.00	LOG PRI TRGOVINI
9.15	BUDANJE-KOREN (6)
9.30	BUDANJE-ZADRUŽN1 DOM
10.30	ŽAPUŽE PRI BRECLJEVIH
11.15	LOKAVEC NA BRODU
11.45	LOKAVEC PRI ZBIRALNICI MLEKA
SREDA. 09. APRIL
8.30	VRTOVIN PRI NEVREDNU (120)
9.15 VRTOVIN PRI FIŽ1NOVIH
10.00	GOJAČE PRI SPOMENIKU
10.45	MALOVŠE PRI CERKVI
11.15	ČRNIČE PRI KOSOVELU
12.15	RAVNE PRI CERKVI
12.45	RAVNE PRI MILANU (9)
PETEK. 11. APRIL
9.00 PLAČE PRI OŽBOTU
9.30	V.ŽABLJE PRI MLEKARNI
10.15	VRTOVČE PRI ŠT. 1
10.45	ŠMARJE PRI TRGOVINI
11.15	ŠMARJE-HRASTJE
11.30	ZAVINO PRI MLEKARNI
SREDA. 16. APRIL
9.00 BELA PRI ŠT. 7 9.20 PODKRAJ-TRŠEVJE
10.00	PODKRAJ-PRI TRGOVINI
10.30	VIŠNJE PRI ZBIRALNICI MLEKA
11.00	COL PRI TRGOVINI
11.30	MALO POLJE PRI ŠT. 18
12.00	VODICE PRI ŠT. 7
TOREK. 08. APRIL
8.00 CESTA PRI ŠTORU 8.30 STOMAŽ PRI FONTANI 9.15 SKRILJE PRI GOSTILNI 9.45 DOBRAVLJE-ZADRUŽNI DOM 10.15 DOBRAVLJE-PIKČI
11.00	POTOČE PRI MARCU 11.30 KAMNJE PRI ŠOLI
ČETRTEK. 10. APRIL
8.30 BATUJE PRI TRGOVINI 9.15 SELO PRI TRGOVINI 10.15 BRJE PRI ČEBRONU 10.45 BRJE PRI KODRIČU 11.30 M. ŽABLJE PRI BRATAŠEVCU
12.00	VIPAVSKI KRIŽ PRI CITI
TOREK. 15. APRIL
9.00 USTJE PRI GOSTILNI
9.30	DOLENJE PRI JEJČIČU
10.00	TEVČE PRI ŠT. 12
10.30	PLANINA-ŠTRANCARJI
11.00	PLANINA PRI ŠT. 66
11.30	PLANINA-VANČKOVI
. 12.00 GABERJE PRI TRGOVINI
ČETRTEK. 17, APRIL
9.00 PREDMEJA PRI HOTELU
10.00	OTLICA PRI TRGOVINI
10.30	KOVK PRI ŠOLI
11.00	KOVK PRI VIDOTU
11.15 GOZD PRI ZBIRALNICI MLEKA
SOBOTA. 12. APRIL
OD 9.00 DO 11. URE AJDOVŠČINA PRED VETERINARSKO AMBULANTO
NA CEPLJENJE MORAJO LASTNIKI OBVEZNO PRINESTI KNJIŽICO PSA.
Na cepljenje morajo lastniki pripeljati vse pse, starejše od štirih mesecev.
TAKSO IN STROŠKE CEPLJENJA V VIŠINI 6.800 SIT PLAČA LASTNIK ŽIVALI.
Lastnik je dolžan za izdajo nove knjižice za psa plačati 240.SIT.
Lastniki, ki nimajo več psa, so dolžni le-tega odjaviti!
Zamudniki lahko pripeljejo pse na cepljenje vsak dan od 7.00 do 8.30 ure v vet.ambulanto VETERINARSKA AMBULANTA AJDOVŠČINA.D.O.O.
8
na društvih svet stoji
IATN1K
Društvo upokojencev Ajdovščina ...
... odslej Vipavci samostojni
Društvo upokojencev Ajdovščina - Vipava je že pred petnajstimi leti ustanovilo pododbor v Vipavi, z namenom, da poživimo delo med upokojenci v tem kraju. To nam je do sedaj dobro uspevalo, kajti iz leta v leto smo naš program širili in bogatili. Največje zadovoljstvo pa imamo v tem, da nam je uspelo prostor, ki smo ga dobili v najem od Občine Vipava, primerno urediti za naše delovanje.
Zopet smo tu! Kdo? Upokojenci iz Ajdovščine. Ja, prav ste prebrali: naziva DU Ajdovščina - Vipava ni več.
Vse naše člane bi radi seznanili s spremembami, ki so nastale v kratkem času. Gotovo mlajši člani DU ne vedo, da je društvo nastalo 1950 leta. Z ustanovitvijo nove občine Vipava se je društvo preimenovalo v DU Ajdovščina - Vipava. Letos so člani pododbora iz Vipave sklicali ustanovni občni zbor in sprejeli sklep, da ustanovijo svoje društvo, s sedežem v Vipavi. Na posvetu smo sklenili, da program nekoliko spremenimo in obvestimo naše člane preko poverjenikov. Vabila in obvestila so vedno na oglasnih deskah. Prepričani smo, da si vsak želi najprej zdravja. Za zdravje pa moramo poskrbeti tudi sami, zato vabimo upokojence, da
se nam pridružijo na popoldanskem kopanju v hotelu Delfin v Izoli, na sedem ali destdnevna letovanja in izlete. Še enkrat poudarjamo, da bomo imeli vsako drugo soboto v mesecu popoldansko kopanje v Izoli. V aprilu bomo imeli (od 22. do 27. aprila) petdnevno letovanje v Rogaški Slatini z bogatim programom. Obenem vas želimo spomniti, da bo 12. aprila popoldansko kopanje v Izoli.
Vsi, ki ste ljubitelji lepega petja, se lahko pridružite našim pevkam. Rekreativci pa se lahko razgibajo v telovadnici na Policah. Ženske in moški se lahko pridružite balinarjem na novem balinišču v Palah in še bi lahko naštevali. Prepričani smo, da bo prav vsak našel nekaj zase. Pridružite se nam, veseli bomo.
J. V.
Sedaj v tem prostoru poteka več dejavnosti: igranje šaha, pikado, telovadba, razna predavanja, enkrat tedensko merjenje krvnega pritiska pod strokovnim vodstvom višje medicinske sestre. V društvo upokojencev iz naše občine je včlanjenih 650 članov. Že v začetku delovanja pododbora društva je prevladovala želja, da bi ustanovili samostojno Društvo upokojencev Vipava.
Na sestanku pododbora društva smo na začetku tega leta imenovali komisijo, kije izpeljala ves postopek za ustanovitev samostojnega društva.
Dne 21. 2. Smo imeli ustanovni občni zbor, kjer smo sprejeli sklep o ustanovitvi Društva upokojencev Vipava. Izvolili smo organe društva in sprejeli pravila.
Uresničila se nam je dolgoletna želja, zavedamo pa se, da nas čaka veliko dela. Trudili se bomo, da v naše društvo povabimo
čimveč članov, uvesti želimo nove dejavnosti: balinanje, pohodi v bližnjo okolico, oživeti strelsko sekcijo, nadaljevati z organizacijo obiskov kulturnih prireditev, izletov, letovanj in družabnih srečanj. Udeleževali se bomo tudi športnih iger Primorske. Povezovali
se bomo s sorodnimi društvi Slovenije z namenom pridobiti čim več izkušenj za uspešno delovanje lastnega društva.
Vse te naloge bomo uresničili le, če bo pri tem sodelovalo čimveč članov.
Ludvik Curk, Ana Velagič
Društvo Most - Univerza za tretje življenjsko odbobje
Zimski pohod na Trstelj
Prvega maja bodo ugasnili prvo svečko
Medgeneracijsko društvo 4 letni časi
Za cilj letošnjega izleta je bil izbran 643m visok kraški vrh Trstelja. Izhodišče za pohod dne 8. marca je bila vas Potok pri Dornbergu. Pretežno žensko družbo sta vodila planinska vodiča Anton Bavčar in Drago Ergaver. Temeljito sta predstavila številne zanimivosti ob poti in poskrbela za prijetno razpoloženje. Uspešno izpeljan pohod je še en dokaz, da se v društvu Most ukvarjajo z vsem lepim, kar krajša čas in osrečuje človeka.
Mš
Smo mlado društvo, ustanovljeno 21. Maja 2002. Naš osnovni cilj je razvijanje in delovanje mreže skupin starih ljudi za samopomoč, ustvarjanje pogojev in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi ter medgeneracijsko povezovanje.
V Sloveniji že več kot 10 let poteka projekt »Skupine starih ljudi za samopomoč«, ki je del nacionalnega programa socialnega varstva Slovenije. Nosilec projekta je Združenje za socialno
Ostareli, še vedno lepi in živahni
Desetletnica »nostalgikov« Ballila
Klub ljubiteljev oldtajmerjev Ballila vsako leto pritegne na svoj rally kar zavidanja vredno število lastnikov in voznikov, še bolj prepričljiva pa je množica gledalcev, ki tudi imajo kaj videti. Letos praznujejo deseto leto aktivnega dela.
Drugo nedeljo v maju (11.5.2003) se bodo odpravili s svojimi starimi jeklenimi konjički na že znano »tekmovalno« traso po Vipavski dolini. Pomerili se bodo tudi v spretnostni vožnji, na kontrolnih točkah se bodo preizkusili v znanju o svojem vozilu, seveda jih obenem čaka
»nastop« z dobrotami domačije Petrič na Planini. Seveda v okviru prometno-varnostnih meril. Pričakujejo med 90 in 100 nastopajočih, med njimi kar lepo število tujcev, z zares izrednimi primerki iz avtomobilske preteklosti.
Ivan Mermolja
Rally Vipavska dolina 2003 Start bo ob 10.00 uri izpred restavracije Primorje v Ajdovščini. Dolžina trase je 55 kilometrov, rally se točkuje za državno prvenstvo zveze SVS. Celotna trasa je speljana po zgornji Vipavski dolini, z eno spretnostno vožnjo (na parkirišču Mlinostesta) in dvema kontrolnima točkama s preizkusom znanja o poznavanju svojega vozila. Prva kontrolna točka je pri izviru Hublja, druga, s postankom, pa pri cerkvi Sv. Kozme in Damjana v Podnanosu. Prvi vmesni postanek je na domačiji Zmaga Petriča na Planini, z okrepčilom. Predvidenih je tudi nekaj skritih kontrolnih točk. Cilj, kosilo ter podelitev priznanj in nagrad bo na Primorju, štiri ure po startu zadnjega vozila. Informacije na tel.: 05/366-16-10
V začetku aprila bo v Reggio Emiliji v Italiji največji evropski sejem oldtajmerjev, kjer lahko pasete zijala ali pridete do manjkajočega rezervnega dela za vašega osivelega lepotca. Priporočamo!
gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. Osnovna vsebina projekta je ustanavljanje in delovanje skupin starih ljudi za samopomoč, s končnim ciljem, da je vanje vključen vsak deseti prebivalec, starejši od 65 let. Skupine delujejo v domačem okolju in v domovih za stare. Skupino sestavlja praviloma do 10 članov (tako je omogočeno hitrejše medsebojno povezovanje), srečujejo se enkrat tedensko na istem mestu in ob istem času, ohranja se zaupnost povedanega. Delo organizira in vodi usposobljen voditeljski par, praviloma iz srednje generacije. Temeljna dejavnost v skupini je pogovor, vzporedno pa še branje, petje, molitev, srečanje z gosti, ustvarjalne delavnice, izleti, ... - kar je pač članom posamezne skupine najbolj pri srcu. Enkrat letno je organiziran tudi Medgeneracijski tabor, ki je štiridnevno druženje predstavnikov vseh generacij in pomeni tudi nadgradnjo celoletnega dela po skupinah. Zadnji tabor je potekal na Velikih Blokah.
Cilj druženja v skupinah je razvijanje pristnih medčloveških odnosov, ki vodijo v medsebojno povezanost in prijateljstvo med člani. Skupina lahko postane nekaterim prava »nadomestna družina« in tako »zdravilo« proti osamljenosti, doživljanju nesmisla starosti, ločenosti generacij...
Prva skupina starih ljudi za samopomoč v Vipavski dolini je nastala decembra 1990. Po nekaj letih so se ji pridružile še nove, večina v letu 1995, ko je bila tudi slavnostna promocija lokalne mreže skupin starih ljudi za samopomoč. Trenutno deluje 17 skupin - 10 jih deluje v domačem okolju (Ajdovščina, Vipava, Budanje, Vipavski Križ, Stomaž, Velike Žablje), 7 pa v Domu starejših
občanov Ajdovščina. 27 voditeljic prihaja iz različnih okolij in poklicev.
V tem letu je eden naših glavnih ciljev povečanje števila skupin in pridobivanje novih prostovoljcev, ki se bodo vključili v izobraževanje za voditelja skupine. Kdor se rad druži s starimi ljudmi in bi rad pobliže spoznal našo dejavnost, lahko pokliče Ljubo (368-06-16, 041-287-815) ali Martino (041-285-335). Veseli bomo!
O imenu društva:
Idejo za ime društva je dala Dora Ferjančič, prva prostovoljka, ki se je vključila v projekt skupin starih ljudi za samopomoč in ki je poleg Marije Vrtovec tudi ustanovila prvo skupino v domačem okolju. Vzpodbudilo jo je predavanje dr.Antona Trstenjaka na promociji naših skupin v Ajdovščini, 12. 12. 1995, ko je govoril o štirih letnih časih človeškega življenja. To je bilo Trstenjakovo zadnje večje predavanje.
Martina Slokar
V Ob
I vsen
i jH teh |
ptlA '
izgubi naših najdražjih nam vsem težko v srcu. Tako Vam v težkih in žalostnih trenutkih podjetje Parte d.o.o. nudi prijazno in toplo besedo. Ob vsakem času Vam uredi vse pogrebne storitve:
- prevoz doma - prevoz iz tujine - ureditev:
a)	dokumentov
b)	mrliške sobe c) pokop pokojnika
d) vseh vrst cvetličnih aranžmajev
tel.: (05) 368-tl-47 041-390 - 771 031-500 - 852
L
PARTE d.o.o.
Pogrebne storitve Žapuže105 5270 Ajdovščini
J
K
LATNIK
na društvih svet stoji
Društvo za varstvo in Ob 15 letnici društva bolnikov z vzgojo ptic Ajdovščina ankilozirajočim spondilitisom (DASS)
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ajdovščina je sorazmerno mlado društvo, ki deluje na našem področju. Nastalo je pred sedmimi leti na pobudo treh članov, ki so bili tedaj včlanjeni v različna društva na Primorskem.
Danes društvo šteje 36 članov iz ožje in širše okolice, pa tudi iz zamejstva. Samo društvo deluje pod okrilje Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije v katero je včlanjenih 38 društev iz cele Slovenije.
Člani društva se ukvarjajo z vzgojo in vzrejo različnih vrst sobnih ptic, kot so: barvni kanarčki, razne papige, eksotične ptice in razne druge ptice.
Aktivnosti društva so raznolike. Glavna in poglavitna naloga je vsako letna organizacija regijske razstave v Ajdovščini. Ta razstava je postala že kar tradicionalna. Na to razstavo vabimo društva iz cele Slovenije. V preteklem letu, pa nam je uspelo pridobiti tudi enega razstavljavca iz tujine. Že vrsto let vabimo in se trudimo, da bi se naše razstave udeležili tudi naši zamejci, a nam jih do danes ni uspelo pripeljati, upamo pa da bo z vstopom naše države v EU to lažje. Druga večja aktivnost društva je udeležba na državni razstavi, ki je vsako leto. Na tej razstavi so zastopana vsa društva iz države in naši člani zelo uspešno zastopajo in predstavljajo naše društvo, saj smo zadnja leta vedno med boljšimi društvi v državi.
Poleg razstav v domovini, pa se naši člani redno udeležujejo tudi razstav in tekmovanj v tujini zlasti v sosednji Italiji. Uspehi na teh razstavah tudi ne zaostajajo za drugimi društvi. Menimo, da s tem tudi veliko pripomoremo k promociji naše dejavnosti in nenazadnje tudi prepoznavnosti našega kraja in tudi države. Zadnja leta se naši najboljši člani podajajo tudi na svetove razstave, žal za enkrat brez večjih uspehov, a prepričani smo, da bomo s časoma tudi tu dosegli kak vidnejši uspeh. Vse naše delovanje pa temelji na
podružnice Ajdovščina
prostovoljni bazi in zagnanosti posameznikov. Vsa dobra volja in zagnanost, pa nista dovolj za delovanje društva zato potrebujemo tudi določena denarna sredstva. Ta nam uspe zagotoviti s pomočjo raznih sponzorjev in donatorjev. V veliko pomoč nam je tudi Občina Ajdovščina z županom na čelu. Brez pomoči občine bi teško realizirali naše načrte in želje, kijih seveda ni malo.
Naša največja in skrita želja pa so društveni prostori. Za naše načrtovane aktivnosti bi potrebovali svoj prostor, kjer bi se lahko sami člani srečevali. Organizirali bi razna poučna predavanja o vzgoji vzreji in zdravju sobnih ptic tako za člane, kot tudi za ostale ljubitelje ptičjega žvrgolenja.
V samem društvu imamo strokovno usposobljene člane, ki bi lahko svoje znanje in izkušnje prenesli na druge člane in zlasti na naš mladi rod. Tematika je zares obširna in tudi zanimiva in prepričani smo, da bi pritegnila tudi druge ne samo članstvo. Preko takih predavanj pa bi želeli v naše društvo pritegniti tudi naše najmlajše, ter jim tako poskušali prikazati in spodbuditi pravilen odnos do narave in življa v njej.
Naloga našega društva je tudi skrb za zunanje ptice. Skrbimo za krmljenje v zimskem času, spomladi pa poskrbimo za valilnice. To dejavnost bi predvsem radi predstavili in prenesli na mlajši rod, ter tako s skupnimi močmi uspeli zavarovati naše prosto živeče ptice, ki pa se jim z današnjo civilizacijo ne piše ravno najboljše.
Vse, ki imajo veselje do narave in ptičjega petja res lepo vabimo, da se pridružijo našim vrstam in tako skupaj poskrbimo nekaj za našo dušo in za dobro bit narave.
Boris Štor
Društvo bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom Slovenije, je bilo ustanovljeno 15.
4.	1983 v Čatežu. AS je kronično revmatsko obolenje hrbtenice in vseh sklepov. Zdravila za ozdravitev ni.
Napredovanje bolezni zadržujemo z redno telesno aktivnostjo (telovadba, plavanje v topli termalni vodi, dihalne vaje, hoja, ples ipd). Sedaj ima društvo trinajst podružnic po vsej Sloveniji. V okviru društva se člani seznanjamo z novostmi v zvezi z zdravljenjem. Ajdovska podružnica šteje 96 članov. Leta 1993 je prejela priznanje za najaktivnejše delo med podružnicami v Sloveniji. V soboto 15. 3. 2003 smo člani naše podružnice zaznamovali 15-letnico samostojnega delovanja. Praznovanje je potekalo delovno; pohodniško, izobraževalno in zabavno. Zbrali smo se pred Vipavskim hramom, kjer smo pričakali goste - predstavnike ostalih podružnic. Nameravali smo organizirati pohod na Kucelj pa nam jo je zagodlo vreme z mrazom, snegom in burjo. Zato smo morali načrt spremeniti. Po predhodnem ogledu poti smo se odločili za Kovk - priljubljeno pohodniško in zmajarsko točko od koder je lep pogled na zgornjo Vipavsko dolino, ko pa smo se potem odpravili še do Otliškega okna se nam je odprl
še drugačen pogled na Ajdovščino in okoliške vasi. Gostje so bili navdušeni nad lepoto naše Gore in Vipavske doline pod njo. Ob vrnitvi v Ajdovščino smo si pod vodstvom Staneta Bačarja v muzeju ogledali razstavo fosilov in mineralov.
In že smo prispeli v Vipavski Križ. Domačinka Marija Bat nas je popeljala po kriških uličicah in nam izčrpno predstavila zgodovino kraja - nekoč srednjeveškega mesta. Prijetno druženje smo zaključili na izhodiščnem mestu, pred Vipavskim hramom. Tam so nas pričakali še ostali člani naše podružnice. Vodja ajdovske podružnice, Anka Krašna, je za uvod v zabavni del podala poročilo o delu podružnice v preteklih petnajstih letih, članice
Nastop pevskega zbora društva
našega pevskega zbora so zapele himno ajdovskega društva na besedilo Staneta Bačarja. Sledila je zdravica za vse zbrane, potem večerja in glasba za ples. Skupaj s člani podružnic smo zaplesali in si mrmrali pripev naše himne: “Čeprav bolani, veseli smo in v boljše zdravje upamo”.
In ne nazadnje, iskrena hvala: Agroindu Vipava 1894, Fructalu in Mlinotestu iz Ajdovščine ter MIP-u iz Nove Gorice, ki so za praznovanje prispevali svoje odlične izdelke. Prav tako gre zahvala tudi vsem članom ajdovske podružnice, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi praznovanja.
Stanka Vidmar in Mirjam Likar
Fotografsko društvo Veno Pilon
Ljubitelji fotografije v Ajdovščini združeni in presenetljivo številni
V Ajdovščini se je v marcu rodilo še eno društvo. Preko 50 ljubiteljev fotografije je prisostvovalo ustanovni skupščini društva, ki po začetnem sestanku šteje 45 članov. Ime so si nadeli po prvem priznanem ajdovskem fotografu in umetniku Venu Pilonu.
Predsednik društva je Jadran Hreščak. Člani se bodo na tematskih klubskih večerih dobivali enkrat mesečno. Organizirali bodo razne seminarje, tečaje in predavanja, veliko pa je zanimanja tudi za potopise. Takoj po ustanovni skupščini so bili obiskovalci vabljeni že na prvo odprtje razstave enega od članov, v avlo ajdovske srednje šole, kjer je še vedno na ogled razstava fotografij s potepanja po Kitajski, Bojana Kovača.
1. aprila bo prvi društveni sestanek, potekal bo v prostorih Društva Jutro, pod Lavričevo knjižnico, ob 20.00 uri. Vabljeni vsi člani, pa tudi ostali ljubitelji fotografije, ki bi se želeli pridružiti društvu.
Na sestanku bodo med ostalim seznanjeni z aktivnostmi v prihodnjih mesecih.	Sh
Zahvala
Ob 60 letnici smrti narodnega heroja Ivana Kosovela - Borotina smo dne 7. Marca ob 16.00 pred spominkom padlih v NOB, v njegovem rojstnem kraju in na širšem območju, kjer je pokojni med NOB deloval, obudili spomin ta njegovo težko mladost, bitko za naš boljši jutri, za kar smo mu izrazili dolžno hvaležnost.
Ob tej priložnosti se s hvaležnostjo zahvaljujemo vsem udeležencem te kratke žalne slovesnosti: pevskemu zboru Prijatelji, recitatorki Nini, novinarju Arturju Lipovžu, županu Občine Ajdovščina, g.Marjanu Poljšaku, območnemu odboru ZZB NOB Ajdovščina, PGD Selo, Dušanu Pirjevcu, Marijotu Ušaju, Davorinu Bratina, Dimitriju Lozarju, Luciji in dr.Petri Bavčar. Jadranki Jug, Dori Ušaj in Janji Pišot za pomoč pri pripravah miz. Posebna zahvala napovedovalki Mateji in pokrovitelju, gostišču Pikol, praproščakom ZB NOB Batuje, Kamnje, Črniče, Gojače, Selo, Vrtovin, Žapuže in veteranom vojne za Slovenijo, kakor tudi soborcem pokojnega heroja.
Svojci in KS Selo Slavko Bavčar
Velo d.d. - Avtohiša Ajdovščina Štrancarjeva 3 (Šturje), Ajdovščina tel.: 05 36 63 177 fax: 05 36 61 076
Rezervni deli za avtomobile;
Filtri, svečke, izpuhi, zavore Dodatna oprema:
Potovalni kovčki HAPRO,
THULE, prtljažniki, otroški sedeži, avtokozmetika, prevleke
Delovni čas:
Vsak delavnik od 8h do 18h sobota od 8h do 12h Vabljeni!!!
Akcija v aprilu:
Motoristične čelade BT in AGV - 20% popust Sedežne prevleke DRIL - najugodnejše cene Bogata ponudba koles: VVHEELVVR, FUJI, DOUGLAS
KINO AJDOVŠČINA:
1.	teden: akcijski film ROP komedija LAHKI DEKLETI
2.	teden: akcijski film DAREDEVIL
4.	teden: akcijski film JAZ - VOHUN komedija VROČA BEJBA
Filmi so na sporedu od srede do nedelje ob 20.30, ob nedeljah pa tudi ob 18.00!
LAVRIČEVA KNJIŽNJICA:
Ure pravljic:
Ajdovščina: ob četrtkih ob 16.30 Podnanos: ob sredah ob 10.30 Vipava: ob sredah ob 17.00
Prireditve:
7. aprila ob 18.30 - Svetovni dan zdravja
Okrogla miza in predstavitev knjige: Aleksander Može - Odvisnost od alkohola
22. aprila ob 18.30 - Svetovni dan knjige
Vabljeni na srečanje s pisateljema Dušanom Jelinčičem in Igorjem Škamperletom
POTUJOČA KNJIŽNJICA:
Sreda, 16. aprila:
10.00-	11.00-Tekstina
11.30	- 12.15 - Dom Starejših občanov
12.30-	13.10-Duplje
13.30-	14.35-Lozice 14.50- 15.50-Podraga
16.00	- 17.00- Slap Četrtek, 17. aprila:
9.30-	11.30-Fructal
11.40	- 12.40 - Vipavski Križ
12.50	- 14.00 - Lokavec 14.20 - 15.00 - Dolga Poljana
15.15-	16.15-Vrhpolje Petek, 18. aprila:
9.45 - 10.10 - Mlekarna Vipava
10.15-	10.45-Klet Vipava 11.20- 11.30-Vrtovče
11.40	- 13.10 - Šmarje
13.30-	14.10-Zavino
14.40	- 15.40 - Brje 16.10 - 16.40 - Malovše Petek, 25. aprila:
9.30	- 10.45 - Podkraj
11.00-	13.00-Col
13.30-	14.15-Otlica
14.30	- 14.50 - Predmeja
15.30-	15.45-Male Žablje
15.50	- 16.45 - Velike Žablje Torek, 22. aprila:
10.45- 11.15-Selo-vrtec
11.30-	12.45-Črniče
13.30-	15.00-Gaberje
15.15-	15.30-Erzelj-šola 15.35 - 15.50 - Erzelj - Miški
16.00	- 17.00 - Planina
17.00	- 17.40 - Ustje
Sreda, 23. aprila:
12.00-	13.00-Vrtovin
13.30-	14.15-Manče
14.30-	15.30-Goče 15.40- 16.15-Lože 16.25- 16.55-Log
17.00	- 18.00 - Budanje Četrtek, 24. aprila:
9.00	- 9.30 - Kamnje
10.00-	10.40-Ika
11.00-	11.40-Skrilje 11.50- 12.00-Cesta
12.15-	13.00- Batuje 13.05- 14.45-Selo 14.55- 15.30-Gojače Info: 366-13-28
Prireditve:	'
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA:
Ostržkov abonma:
5.	aprila ob 10.00 in 11.30 v Domu Kulture v Ajdovščini - v goste prihaja Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Juri Muri v Afriki
Glasbeni abonma:
10. aprila ob 20.00 na Dvorcu Zemono -nastop Komornega godalnega orkestra slovenske filharmonije
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI:
5. aprila ob 20.00 v Domu Kulture v Ajdovščini - Primorska poje Nastopajo: MePZ Rupa Peč, MPZ Pivka, MPZ Mirko Filej Gorica, APZ Canto Ergo Sum Tolmin, ŽPZ Vesna Križ, MePZ Rado Simoniti Dobrovo 12. in 13. aprila ob 19.00 v Domu Kulture v Ajdovščini - Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ajdovščina in Vipava 26. aprila ob 20.00 v Kulturnem domu v Podnanosu - Primorska poje Nastopajo: vokalna skupina Drežnica, MPZ Pergola Sv. Peter, Oktet Odmevi Salež, MePZ Bazovica Reka,
DPZ Radost Godovič, MePZ Jože Srebrnič Deskle, MePZ Frančišek Lampe Črni vrh nad Idrijo Info: 364-30-72.
Razstave:
PILONOVA GALERIJA:
Še do 18. aprila bo na ogled razstava slikarja, tipografa in pesnika Jeana Vodaina.
Urnik: od torka do petka od 10.00 do
12.00	in od 14.00 do 17.00 ure, v soboto in nedeljo pa od 15.00 do 18.00.
Info: 368-91-77
KUD GORIŠKA PALETA:
Še do 17. aprila bodo v Mercator centru v Novi Gorici razstavljena dela Janje Irgl in Darinke Kozinc.
V drugi polovici aprila v sodelovanju z društvom Wada organizirajo Ex-tempore, ki ga pripravlja likovna skupina, ki goji abstraktno slikarstvo, na temo »Zaris vode v kamen«. Za tem pa bodo imeli tudi razstavo v prostorih društva Wada z literarnim večerom. Info: Mihaela Tihelj, 366-51-15
KOLPINGOVA DRUŽINA Sv. Jurij - Šturje:
21. aprila ob 9.30 v Marijnem domu (zraven šturske cerkve) - odprtje velikonočne razstave pirhov, peciva in drugih stvari povezanih s tem. Razstava bo odprta od torka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 8.00 do 14.00.
25. aprila ob 16.00 v prostorih Marijnega doma - predavanje na temo »digitalna fotografija«
VIPAVSKI KRIŽ
11. april ob 20.00 v Domu krajanov odprtje razstave fotografij Benetke -mesto na vodi, avtor Voljen Grbac, sicer solist reške opere, ki bo tudi zapel."
Društva:
RAZMETANO PODSTREŠJE: Delavnice:
-	karting (ob sobotah ob 14.00)
-	ustvarjalnice (vsak petek od 15.00 -16.00)
-	angleški jezik (vsak četrtek od 16.00
-	17.00)
-	italijanski jezik (vsak petek od 17.15
-	18.15)
-	umetniška delavnica (vsak četrtek od 18.00- 19.00)
-	igralnice (vsak petek od 16.00
-	17.00)
Info: Martina Naglost, 366-53-43
CENTER	MLADINSKIH
DEJAVNOSTI:
11. aprila od 9.00 do 12.00 pred kinom
Ob praznovanju mednarodnega dneva prostovoljstva in v okviru projekta Leto veselja do življenja, bodo prostovoljci
izvedli dobrodelno akcijo »Daj naprej«, v okviru katere bodo zbirali mehke igrače za otroke in osnovnošolske potrebščine za dijake osnovnih in srednjih šol v Makedonij. Ob tem bo potekala tudi delavnica za otoke, na kateri bodo izdelovali igrače.
DRUŠTVO	UPOKOJENCEV
AJDOVŠČINA:
Vsak torek ob 17.00 v ŠC Police
-	rekreativna telovadba
Vsak torek in četrtek dopoldne v Palah
-	balinanje
12.	aprila - popoldansko kopanje v hotelu Delfin v Izoli
Od 22. do 27. aprila - petdnevno letovanje v Rogaško Slatino Info: 366-13-83.
DRUŠTVO ZBIRALCEV Ajdovščina - Nova Gorica:
13.	aprila ob 9.00 v restavraciji Primorje v Ajdovščini - redno srečanje društva
Vsakomesečna srečanja potekajo ob nedeljah in sicer vsako tretjo nedeljo ob 9.00.
DRUŠTVO GORA:
Med 5. in 13. aprilom bo v Livigniu v Italiji potekal 9. festival telemarka. Za Društvo GORA je v letnem načrtu kot zaključek zimske sezone obisk tega festivala. Udeležili se bodo drugega dela festivala, tako, da bodo od doma odšli 9. aprila zjutraj. Domov bodo predvidoma šli v nedeljo v popoldanskih urah in bodo prispeli domov v poznih večernih -jutranjih urah.
Več informacij dobite na njihovi spletni strani:
www.drustvo-gora.si.
BOLŠJA TRŽNICA:
19. aprila na Trgu L Slovenske vlade v Ajdovščini
Info: 041-232-976, Sanda
Šport in rekreacija:
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA:
6.	april - Bevkov vrh - Sivka - pohod bosta vodila Anton Bavčar in Franc Rupnik
21. aprila - Velikonočni pohod na Malo goro
Info: oglasna deska PD Ajdovščina
PLANINSKO DRUŠTVO VIPAVA:
6. april - Krnska jezera z Babo
27. april - Velika planina
Na izlete se lahko prijavite preko e-
maila:
pd-vipava@hotmail.com,
Info: Jurij Nabergoj - 368-70-56, Leon Kodre - 366-51-73.
PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS:
27. april - družinski izlet na Snježnik, Risnjak (Hrvaška) - pohod bosta vodila Boštjan Nabergoj in Damjana Vitežnik Info:	vodja pohodniškega odseka,
Martin Žvanut; 031-349-124
KOŠARKARSKI	KLUB
AJDOVŠČINA:
19. aprila ob 19.00 v ŠC Police -KK Ajdovščina : KK Ruše
ROKOMETNI KLUB KETING AJDOVŠČINA:
5. aprila ob 18.00 v ŠC Police -RK Keting : ŠD Polje Ljubljana
JAMARSKO DRUŠTVO DANILO REMŠKAR:
Vsak petek od 19.00 do 20.00 poteka v prostorih društva pod občino Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, jamarska šola. Za dodatne informacije pokličite 041 492 074 (Božo) oz. pišite na bogomir.remskar@guest.arnes.si.
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA:
Organizirana - vodena rekreacija v mali dvorani na Policah:
Začetna aerobika - ob ponedeljkih od
20.30	do 21.30
Aerobika - ob torkih od 20.30 do 21.30 in ob četrtkih od 20.30 do 21.30 Fit bali - ob torkih od 18.00 do 19.00 Vadba za vse - ob četrtkih od 18.30 do
19.30
Ostale rekreacije, ki potekajo v avli Polic:
Namizni tenis - vsak dan, razen nedelje, od 16.00 dalje - javite se pri vratarju
Plezanje - vsak dan, razen nedelje, od
16.00	dalje - javite se pri vratarju Savna:
Vsak dan, razen nedelje, od 16.00 do 22.00, javite se pri vratarju ali pokličite 364-47-24
Vsak torek je ena savna rezervirana samo za žene in dekleta!
Masaža:
Po predhodnih rezervacijah, tel.: 364-47-24/22, ob torkih in petkih od 17.00 dalje.
Internet:
V avli zavoda - vsak dan, razen nedelje, od 16.00 dalje - javite se pri vratarju.
Področje varnosti in zdravja pri delu
(Pooblastilo Ministrstva za delo, družino in
socialne zadeva):
EBJ
•	Teoretiči in praktični preizkusi znanja s področja varnosti in zdravja pri delu
•	Usposabljanje za varno delo z viličarjem (viličaristi), TGM (strojniki) in dvigali (dvigalisti, žerjavisti)
•	Izdelava izjav o varnosti in ocen tveganja
•	Meritev pogojev dela (mikroklima, osvetljenost, hrup, toplotno sevanje) z izdelavo poročila in strokovne ocene
•	Izračun dnevne obremenitve s hrupom na delovnih mestih
•	Izdelava načrtov preureditve delovnega mesta zaradi prekomernega hrupa -protihrupne sanacije
•	Periodični pregledi in preizkusi delovne opreme z izdajo obratovalnih dovoljenj
•	Periodični pregledi in preizkusi gradbene mehanizacije z izdajo obratovalnih dovoljenj
•	Periodični pregledi in preizkusi vozil za talni transport (viličarji) z izdajo obratovalnih dovoljenj
•	Periodični pregledi in preizkusi dvigal z izdajo obratovalnih dovoljenj
•	Izdelava elaboratov varstva pri delu (sestavni del tehniške dokumentacije)
•	Izdelava diagramov nosilnosti za vilice viličarjev
•	Izdelava navodil za varno delo
•	Izračun obremenitev zaradi prenašanja bremen
•	Izdelava elaboratov o ureditvi in delu na gradbišču
•	Nadzor, koordinacija in svetovanje glede varstva pri delu na gradbiščih
•	Izdaja uporabnih navodil za delo
•	Urejanje evidenc s področja varnosti in zdravja pri delu
Področje požarne varnosti (Pooblastilo Ministrstva za obrambo):
•	Usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom
•	Izdelava študij požarne varnosti (Pooblastilo inženirske zbornice - sestavni del tehniške dokumentacije)
•	Izračun požarne ogroženosti
•	Izdelava faktorja požarne varnosti
•	Izdelava požarnih redov
•	Meritve nivoja osvetljenosti varnostne razsvetljave
•	Izvedbe požarnih vaj
•	Izdelava uporabnih dovoljenj za delo
•	Urejanje evidenc s področja požarne varnosti
Področja varnosti okolja (pooblastila Ministrstva za okolje in prostor):
•	Izdelava poročil in presoj vplivov na okolje (sestavni del tehniške dokumentacije)
•	Meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju
•	Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki
•	Izdelava poslovnikov za čistilne naprave (oljni lovilci, greznice)
•	Svetovanje s področja ravnanja z odpadki
•	Izdelava varnostnih listov za nevarne snovi
•	Priprava ustrezne dokumentacije za prevoz nevarnega blaga
•	Svetovanje s področja kemikalij (Pooblastilo ministrstva za zdravje)
•	Usposabljanje zaposlenih za izvajanje ukrepov za preprečevanje nesreč in ukrepov ob nesrečah
•	Urejanje evidenc s področja varstva okolja
Meritve fizikalnih veličin:
•	Meritve in kontrola prezračevalnih sistemov
•	Meritve hitrosti (pomikov in vrtljajev)
•	Meritve osvetljenosti
•	Meritve toplotnih obremenitev
•	Meritve nivojev hrupa in zvočne moči
•	Meritve temperatur
•	Meritve relativne vlažnosti
•	Meritve hitrosti gibanja zraka v prostoru
•	Meritve toplotnega sevanja
•	Meritve mase (sile)
•	Meritev električnih veličin na strojih: padec napetosti/upornosti zaščitnega vodnika, izolacijska upornost, prebojna trdnost
Opravljanje storitev na navedenih področjih zahteva visoko kakovostno delo, kot tudi obvladovanje sledljivosti procesov, zato smo se v družbi odločili, da uskladimo svoje delovanje z zahtevami standarda kakovosti ISO 9000 : 2000
Storitve podjetja LOZEJ Inženiring, proizvodnja in trgovina d. o. o. Ajdovščina
Podjetje Lozej d. o. o. je registrirano za opravljanje storitev na področju varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva okolja
Sedež podjetja: Goriška cesta 62 5270 Ajdovščina tel/fax: 05 3689 190
Poslovalnica Idrija: Lapajnetova ulica 19 5280 Idrija tel: 05 3741 340
Poslovalnica Logatec: Tržaška cesta 11 1370 Logatec tel/fax: 01 7543 248
Poslovalnica Sežana: Partizanska 37/a 6210 Sežana tel: 05 7304 720
•w -W
FOSILI, NASA NARAVNA DEDIŠČINA 9
do 50 metrov. Kot zanimivost naj omenim nekaj nanoplanktonskih imen iz plazu Slano blato: Discoaster
Zadnji članek o fosilih sem končal z napovedjo, da se v tokratni številki selimo v obdobje krede. Takrat pač nisem vedel, da bo vmes prišlo nekaj tako zanimivega, da bomo zaenkrat kredo preskočili in opisali nekaj posebnega iz terciarja - eocena.
Diatomea
Plaz nad Lokavcem poznamo vsi, saj je dobro viden. Veliko pozornost mu posvečajo časopisi, radio in televizija. V geološkem smislu je plaz Slano blato narinjen fliš - soudan tudi rečemo takemu materialu. Pravzaprav je fliš širši pojem, saj so v njem različne plasti: od konglomeratov, peščenjakov, gline, pa do tistega »soudana«, na katerem najbolj uspevajo trte. Nariv Hiša nad Lokavcem je povzročilo premikanje Čavna, oziroma kar celega Trnovskega gozda iz severovzhoda proti jugovzhodu. Dovolj o tem!
Mnogi so me v zadnjem času spraševali, če sem na plazu našel fosile. Nisem jih našel! No, vsaj takih ne, kot smo jih običajno vajeni.
Nekega lepega dne pa mi je padlo na misel: »Kaj pa če vendarle je kaj v tem materialu, ki ga iznad Lokavca odnaša tja do morja?«
Misel se mi je porodila na mostu čez Lokavšček pred domačo hišo, kjer mi je Igor Benko tožil o posledicah plazu v vodotokih.
Na plazu, v Lokavščku pred hišo, v Hublju pred izlivom v Vipavo in pod mostom v Velikih Žabljah, sem vzel po eno pest blata in vsakega posebej dal v škatle z ustrezno oznako. Škatle z blatom sem odnesel na Naravoslovno — tehniško fakulteto prof.dr. Jerneju Pavšiču. On je edini, vsaj kolikor jaz vem, ki zmore iz blata, oziroma materiala, izločiti in določiti mikro fosile. Mikro fosili, v
tem primeru kalcitni nanoplankton, so zelo majhni delci. Veliki so okrog 8 tisočink milimetra in le s posebnimi postopki in posebnimi mikroskopi se jih lahko fotografira. Nanoplankton je prav na začetku prehranjevalne verige živih bitij in izjemno pomemben za določanje starosti materialov. Doktor Jernej Pavšič je v izjemno kratkem času opravil vse postopke in mi poslal fotografije mikrofosilov, ki se nahajajo v plazini Slanega blata. V materialu, ki se odlaga v Lokavščku, Hublju in Vipavi je več kot 50 % mikrofosilov, drugo so delci kamnin.
In kaj sva z dr.Jernejem Pavšičem odkrila v nabranih primerkih materiala. V tem primeru gre za kalcitni nanoplankton - kokolite. To so v bistvu planktonske enocelične alge, morski organizmi, ki se najpogosteje zadržujejo v globini
binodosus,	Tribrachiathus
orthostylus, Helidothus kleinpelli, Transversoponthis	puleher,
Ericsonija, Cocolithus, Toweius, Prinsius, Discoaster, Sphenolithus, Watznaveria, Nannoconus, Micula in celo primerek diatomeje.
Ideja o morebitnih mikrofosilih iz plazu je padla prav v čas, ko sem pripravljal razstavo fosilov v Vipavskem Križu. Tam so razstavljene nekatere fotografije nanoplanktona v povečavi 40.000 -krat. Razstava bo na ogled do konca aprila, vredno si jo je ogledati. Torej, tudi v materialu, ki se odlaga v Lokavščku, Hublju in Vipavi, so fosili, mnogo jih je, le da so vidni samo z dobrim elektronskim mikroskopom.
Na osnovi nekaterih mikrofosilov je prof.dr.Jernej Pavšič določil starost
Microrhabduhts materiala v plazu. Gre za spodnji eocen, v starosti 50 milijonov let.
Mikrofosili na fotografijah v tem članku so povečani 4000 krat.
Thbrachiatus Stane Bačar, se nadaljuje...
Moja njivca
Pomlad je končno tu! V vrtovih so na piano že pokukali zvončki <n trobentice, izpod napol preperelega listja v gozdu pa se je prebil tudi teloh. Topli spomladanski žarki so že kar pošteno ogreli ozračje, narava se prebuja.
No, tudi letošnjo pomlad bomo torej sejali, sadili, kopali, negovali,...
Vrtnica - kraljica vrta:
Vrtnice uvrščamo med najstarejše okrasne rastline, saj človeka in njegovo kulturo spremljajo že 5000 let. Tako za vrtnarje, kot za Pesnike, pa je vrtnica kraljica med rožami, saj so njena barvitost, lepota in vonj res nekaj posebnega. Število gojenih sort je dandanes zelo veliko, vsako leto pa vrtnarji vzgojijo še nove sorte.
Ko se odločate za nakup vrtnic, se odpravite do različnih vrtnarij in si natančno oglejte njihovo ponudbo. Obisk naj ne bo enkraten, temveč s' lepoto cvetov oglejte večkrat, seveda v dovolj dolgem obdobju. Tako na koncu ne bo prav nič obžalovanja....
Vrtnice posadimo na sončno lego, kjer bodo rasle najlepše. Tla pred tem očistimo plevela in jih globoko Prekopljemo. Pognojimo jih z mineralnimi in organskimi gnojili, saJ bo vrtnica na tem mestu rasla najmanj 20, lahko pa tudi čez 40 let. Predhodna priprava tal je zato zelo zelo pomembna. Strokovnjaki svetujejo sajenje v oblačnem vremenu, najbolje pred dežjem, ker Pomladansko sonce in veter hitro izsušita zemljo.
Vrtnice vsako pomlad najprej obrežemo, nato pa pognojimo z organskim gnoji lom, k i ga potrosimo med vrtnice. Z obrezovanjem pospešujemo rast novih, močnih, zdravih poganjkov, ki nadomestijo stare in izčrpane. Obrezujemo jih odvisno od bujnosti posamezne sorte. Bujneje ko raste, manj jo režemo, da jo na ta način nekoliko umirimo v rasti. Slabo rastoče sorte pa obrežemo na 2 - 3 očesa, da njihovo rast vzpodbudimo. Obrezujemo z ustreznimi škarjami, tako da odrežemo tik nad očesom (brstom), ki kaže v smer kamor se razvije nov poganjek. Pri gostih grmih izrežemo vse stare in pregoste poganjke, kot tudi slabotne, tanke vejice, za katere že vnaprej vidimo, da ne bodo cvetele. Meseca aprila je potrebno vrtnice pognojiti s posebnim gnojilom prav zanje, ki ga dobimo v vrtnarskih centrih. Potrosimo ga po površini in znova plitvo vkopljemo. Nato rastline temeljito zalijemo, da se gnojilo stopi in čim hitreje spere v območje korenin.
Rdeča pesa...
Rdeča pesa v naših vrtovih ni prisotna tako pogosto, kot na primer solata, fižol ali korenček, je pa zelo zdrava in hranilna, saj vsebuje precej vitaminov, beljakovin, ogljikovih hidratov in raznih soli. In kdo ne pozna njenega soka, ki zdravi vročino, krvna obolenja in še mnoge druge težave?
Za pridelavo rdeče pese so najboljša rahla in rodovitna tla, ter sončna lega.
Preden bomo pričeli s setvijo, se moramo odločiti, katero sorto bomo sploh posejali, saj jih je pri nas na voljo kar nekaj. Seme rdeče pese je pravzaprav skupek več semen v
posušenem plodu, ki ga na prosto sejemo od maja do začetka julija 1- 2 cm globoko. Z namakanjem semen v vodi za 30 minut, bomo kalitev tudi nekoliko pospešili. Kmalu moramo mlade sejančke redčiti, razdalja med rastlinami pa naj bo po redčenju 30 cm med vrstami in 10 cm v vrsti.
Rast ji bodo izboljšale kumare, kapusnice in čebula, česen pa jo bo varoval pred pepelasto plesnijo. Ugoden vpliv na rast rdeče pese imajo tudi peteršilj, koper in šetraj. Čas pobiranja pridelka je odvisen predvsem od sorte, željene velikosti in letnega časa. Navadno doseže rastlina v 60 dneh premer korenike 3-4 cm, kar je najprimernejša velikost za kuhanje ali vlaganje. Korenike, ki so večje od 7 cm, so pogosto trde in vlaknate.
Za konec pa še	manjša
zanimivost...
Rdečo peso, korenček in krompir skuhamo, jih olupimo in narežemo na kocke. Dodamo še narezano čebulo in solatno kumaro. Vse skupaj zmešamo z olivnim oljem in kisom, ter posolimo. Dober tek!
Leska - za lešnike z domačega vrta:
Če bi se vprašali, kako si po cvetenju sledijo sadne vrste, bi bil pravi odgovor za marsikoga težak. Vsako pomlad smo navdušeni nad cvetočo češnjo, hruško, marelico... vsakemu pa je jasno, da med prvimi zacveti leska.
Dolge rumene mačice se začno oblikovati že junija, v jeseni dosežejo približno tri centimetre in zacvetijo kmalu potem, ko prvi poznozimski žarki ogrejejo ozračje. Pri nas je to od sredine februarja do sredine marca.
Lešniki, ki so tako zelo dobri, zlasti v čokoladi, prihajajo predvsem iz Španije, Turčije, Grčije in Francije. Nekaj nasadov je tudi pri nas, čeprav imamo skoraj po vsej Sloveniji dobre možnosti za gojenje leske. Leska pa je dobrodošla tudi na vrtu, saj so lešniki dobro dopolnilo k ostalemu sadju.
Leska je enodomna rastlina, ki ima na isti rastlini ločene moške in ženske cvetove. Oprašuje jo veter, vendar potrebujemo v vrtu vsaj dve ali tri različne sorte, da pride do oploditve. Ta pojav srečamo tudi pri jablani, hruški, češnji, nekaterih višnjah...
Leska ima najraje srednje težka, humozna tla, saj ima razmeroma plitke korenine. Kjer dobro uspeva jablana oziroma vinska trta, bo tudi leska. Jamo ob sajenju pripravimo in pognojimo kot za sadno drevje. Najprimernejše lege so vzhodne, zahodne, jugovzhodne in jugozahodne, ne pa severne ali južne. Slabo prenaša meglo in senco. Glede podnebnih razmer ni zahtevna, prenese tudi največji zimski mraz. Čeprav je leska vetrocvetka, ji zlasti med cvetenjem ugaja le rahel veter. Močni, suhi vetrovi slabo vplivajo na nastanek plodov in tudi na rast ter razvoj
cvetnega brstja.
Leska ima dolgo življenjsko dobo, pri dobri oskrbi živi tudi 80 let. Katerokoli rastlino gojimo, vemo, da brez gnojenja ne gre. Hrano potrebuje vsako živo bitje. Ni pa vseeno kakšna je. To vedo tudi rastline. Leska ima nadvse rada humus, zato naj bi vsaj vsako tretje leto gnojili tudi s kompostom ali hlevskim gnojem. Pomladi pa dodamo tudi dušik. Verjetno ste ugodne razmere za lesko odkrili tudi na vašem vrtu. Stara ljudska modrost pravi, da se v letu, ko leska obilno obrodi, rodi veliko otrok...
Pripravlja Jana Stefančič
APRILA poleg solate, peteršilja, korenčka, špinače, rdeče pese, redkvice, pora in kapusnic, sejemo na prosto še: belo zelje, brstični ohrovt, kolerabico, grah, bob in zeleno. Proti koncu meseca, ko pomlad že diši po maju, sejemo enoletne cvetlice: npr. žametnice, tolščak, kalifornijski mak, kozmeje, plamenko, cinije, astre, ognjič in številne druge. Rastline in nove setve zavarujemo s folijo. Če je za zrak in vodo nepropustna, zračimo!
STUDIO OPTIKA
PE Ajdovščina
Goriška cesta 25, 5270 Ajdovščina
Korekcijska očala Sončna očala Kontaktne leče in tekočine Okulistični pregledi v Šempetru
V aprilu 15% popust na korekcijska stekla
Urnik:
Pon. od 14h do 18h Tor. - Pet. od 9h do 17h Sobota od 9h do 12h
Devetletka ali ubogi otroci
Z devetletko se bomo vsi morali naučiti novih poimenovanj. Ne bomo govorili več o razredni in predmetni stopnji, pač pa o prvem triletju, drugem triletju in tretjem triletju. Vsako ima svoje značilnosti; posebnosti in zakonitosti.
Ko me ljudje kjerkoli vprašajo, kaj sedaj in zakaj prenova, vsakokrat dodajo, da bodo šestletniki oropani otroštva. Tako majhni in že v šolo! Tako željni igre in že v šolo! Potem se človek sam sprašuje, kaj je otroštvo, kaj ropamo in kaj bogatimo. Vsi otroci morajo obiskovati pripravo na šolo, res pa je, da so tisti, ki so v vrtcu, deležni več ur priprave kot oni, ki obiskujejo skrajšano. Z uvedbo devetletke, bodo vsi otroci deležni enake količine dela, igre, socializacije, sprehodov, obveznosti.
Novi učni načrti so prilagojeni starosti otrok. Da pa bo tudi delo prilagojeno starosti otrok, bodo poskrbele učiteljice in vzgojiteljice, ki bodo delale v timu, in sicer v prvem razredu. Problem šol v obeh naših občinah pa je ta, da v razredih, ki bodo imeli manj kot 15 otrok, vzgojiteljice ne bo. Ravnatelji vseh šol poudarjamo pomen vzgojiteljice in trdimo, da pravica do vzgojiteljice ne sme izhajati iz velikosti oddelka, ampak iz otrok. Vsak otrok bi moral biti deležen prisotnosti vzgojiteljice, tudi če samo dve uri tedensko. Zato bomo predlagali, da bi občini plačali dodatne vzgojiteljice. Edino tako bi zagotavljali otrokom pravice, ki
mislimo, da jim pripadajo.
Dolžina šolske ure v prvem razredu ni predpisana. Že sedaj je tako. Dolžino je treba prilagajati otrokovi sposobnosti koncentracije, ta pa je odvisna od starosti in od psihofizničnih sposobnosti otrok. Vse ocene bodo opisne, kar šole že počnemo. Ajdovski prvošolci in drugošolci so opisno ocenjeni že toliko let, da smo že skoraj pozabili, kdaj smo začeli pisno ocenjevati. Otroke bo ista učiteljica spremljala tri leta. Šolska torba! Težka in obremenjujoča! Večina potrebščin bo ostala v šoli.
Starše je na naših roditeljskih sestankih najbolj zanimala praktična plat življenja njihovih otrok: prevozi v šolo, jutranje varstvo, podaljšano bivanje, prehrana itd. Šestletnike je treba varovati, spremljati, jih pripeljati v šolo, biti z njimi od prihoda v šolo do odhoda, domov. Noben šestletnik ne sme priti sam v šolo. S posebnim pooblastilom ga lahko spremlja tudi otrok, vendar mora biti starejši od deset let. Prevozi morajo biti brezplačni. Toda otrok in njegovi starši ne morejo biti deležni prevoza in jutranjega varstva. Ali eno ali drugo. Razmišljam, da na začetku novosti ljudje radi malo
pokompliciramo. Država je dolžna, to mora, to zahtevamo, ono nam morajo dati. Otroci morajo živeti varno, to je neizpodbitno dejstvo, družina pa se bo morala odločiti, katero obliko varnosti bo izbrala. Ali prevoz ali jurtanje varstvo. Sestavni del novega programa v prvem triletju bo tudi plavalna pismenost. Kje pa bodo otroci plavali. V vodi. In kje bo ta voda? bi lahko nadaljevala pesmico. Prenova programa še bolj opozarja, da imamo v Ajdovščini mrtvi in razpadajoči kapital: prazen zimski bazen. Mnogo načrtov je z njim. Srarši in učitelji bomo morali zahtevati obnovitev bazena in obnovitev dejavnosti. Ali bomo otroke vozili k morju, v Novo Gorico ali celo v Gorico v Italiji, kjer so že plavalni tečaji za komaj rojene otroke. Koliko možnosti bogatejšega življenja bi nam dal obnovljeni bazen! Prav gotovo bo kdo rekel: kaj hočejo. Kje bomo jemali! Zmanjkal bo denar za krajevne skupnosti. Vse, kar pišem za Latnik, vsebuje moje razmišljane, zato moram poudariti: največ, kar lahko katerakoli KS dobi, je šola, ki omogoča izobrazbo, izobrazba napredek, napredek bogastvo in finančno ter duhovno blagostanje. Zato navijam za obnovitev bazena! Prvega triletja in dela v njem me ni strah. Lepo bomo prešli v drugo triletje, učiteljice in redki učitelji se pripravljajo tudi na prenovo v drugem triletju. Največja posebnost tega obdobja je tuj jezik v četrtem razredu. Začenjamo z zgodnejšim učenjem tujega jezika. Kdo ga bo učil? Predmetni učitelj angleškega jezika, ki se bo moral
dodatno izobraževati za delo z mlajšimi otroki, razredni učitelj, ki bo moral opraviti dodatnih 700 ur izpopolnjevanja iz angleškega jezika. Poudariti moram, da smo vsi ravnatelji načrtovali delo ih razporeditev dela do šolskega leta 2008/ 2009, ko program devetletke že v vseh razredih. Torej že danes vemo, koliko oddelkov bomo imeli v letu 2008, koliko učitelje^ bomo potrebovali, mladi celo vedo, kaj bodo delali. Priprava na novo delo je bila dolgotrajna, želo premišljena, zelo natančna. Pomembno je, da se v letu 2003 ne konča, ampak nadaljuje.
Starši in učitelji se najbolj bojim tretjega obdobja, nivojskega pouka in diferenciacije. Nivojski pouk se prvič pojavi v četrtem razredu, izvajamo ga do sedmega razreda, v osmem in devetem razredu pa že govorimo o zunanji diferenciaciji pri treh predmetih: slovenščini, matematiki in tujem jeziku.
Kaj je nivojski pouk: otroci se razporedijo v tri nivoje, skupine glede na ocene, ki jih dosegajo in glede na probleme, ki jih imajo. Vendar sam do 25% ur letno. Do 25% ur pa pomeni od ene ure do 32, recimo pri slovenščini. Nivojsko delo ne dovoljuje nivojske razlage, pač pa samo nivojsko ponavljanje in utrjevanje. Mnogi starši ne vedo, da je letos na naši šoli 134 otrok, ki delajo nivojsko, ki imajo dodatno učno pomoč, ki imajo celo individualne programe, saj so težave, ki jih imajo, tako velike, da bi brez dodatne pomoči dela ne zmogli. Še po pomoči ga nekateri ne zmorejo. V nivoje se bodo razvrščali otroci sami.
Razumljivo je, da smo mi sami napravili preizkus samo zase, kako bi bili otroci razvrščeni. 134 otrok pomeni 14% otrok. Ko smo interno razporedili otroke - ta razporeditev je bila samo informativna - to moram poudariti, da nam kdo ne bi očital, da smo napravili nekaj, kar ne smemo, je bilo v tretjem nivoju manj kot 14% otrok. Nivoji so sedaj uzakonjeni, prej smo jih izvajali z dovoljenjem ministrstva , (dodatne ure za otroke s težavami).
Na koncu se moram vrniti k ubogim otrokom, s katerimi sem začela. Mnogi otroci obiskujejo vrtec. Mnogi so v njem že ob šestih zjutraj. Je z njihovim otroštvom kaj narobe? Da ali pa ne. Mnogi otroci morajo biti v jaslih že ob šestih zjutraj. Mnogi otroci lahko gredo domov šele potem, ko starši končajo z delom. Tako je naše življenje. Tako teče in tako se vrti. Zato so otroci ubogi od rojstva ali pa sploh niso. Najhujše, kar lahko otrokom napravimo je, da ne razvijamo njihovih možganov, da jih imamo v vati ali pod steklenim pokrovom, da njihove sposobnosti zaradi prevelike ljubezni krnimo. Možgani, ki spijo, se ne razvijajo! Mnogi starši rečejo: hočem jim dati, česar jaz nisem imel. Česa nisem imel? Najprej je treba sestaviti spisek pomanjkljivosti. Če nisem imel ljubezni, se bom naučil, da jo bom otrokom dal. Če nisem imel najmodernejših igrač, bom ugotovil, ali lahko tudi moj otrok preživi brez njih. Brez ljubezni namreč ne more živeti. Tiste ljubezni, ki vzgaja za samostojnost in za odhod.
prof. Ivana Slamič
CENTER FAMA
	
	
\


trgovina s cvetjenv
JASMIN
tel.: 05 366 52 85
n im m
mju m mum
HB
URNIK:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 8.00 DO 19.00 (TUD! V SOBOTO POPOLDAN) !!!
i
SUPERMARKET
PONUDBA NA VIŠINI...
SIR EDAMER uvoz 1 kg 999 SIT ŠUNKA V OVITKU KRASI kg 999 SIT ŠUNKA MICA-PIZZA Ikg 699 SIT ŠTAJERSKA SALAMA 500 g 319 SIT ZIMSKA SALAMA MIR 1 kg 2599 SIT

	
-

POMARANČE 1 kg 179 SIT JABOLKA IDARED 1 kg 159 SIT ROZINE	500	g	169	SIT
OREHOVA JEDRCA 1 kg 899 SIT
FRUC KORENČEK 1,5 L 157 SIT ACE MAUNA-RIBEZ 1,5L 179 SIT VODA JUUJANA 1,5L 79 SIT MULTIDAN TROPIC 1,5 L139 SIT JABI NEKTAR BRIK 1L 149 SIT
v	s
dohmileip
AVA Z MILNIMI KOSMIČI 6 kg 2099 SIT AVA IDRO SOLUBILE 5,6kg 2099 SIT C A L G O N IT 32 TABLET 1699 SIT W O O LIT E	1L 569 SIT
A I R W I C K ELKPL 1249 SIT
...CENE NA DNU
f3! PICERIJA

!
,
MERKUR VIPAVA
DRISKA CESTA 1 3 71 VIPAVA
05-368 52 93

Nudimo vam veliko izbiro notranjih in zunanjih zidnih barv , vseh vrst premazov za les in
kovino, ter pripadajočega pribora.
že za 3.590- sit
Izposoji . udarno vrtalnega kladiva BOSCH.
ZA VRTANJE IN RUŠENJE
...
Mešalec Mpna,
40.99(5®
agrooprema
Največja slovenska trgovina za kmetijce
-	VINOGRADNIŠKA,SADJARSKA IN VRTNARSKA OPREMA IN ORODJE
-	ENOLOŠKA SREDSTVA -SEMENA OZIMNIH ŽIT
-	TEŽKA IN LAHKA KMETIJSKA MEHANIZACIJA
-	NADOMESTNI DELI ZA KMET. MEHANIZACIJO
-	MINERALNA IN SPECIJALNA GNOJILA
-	SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN
-	VRTNARSKA OPREMA IN ORODJE
-	KRMILA
agrooprema Vipava
GORIŠKA CESTA 13, 5271 VIPAVA 05 / 36 44 982
V AKCIJI:
GUMA POGONSKA 12,4 X 28
32.000 SIT
SAMOHODNA KOSILNICA Z MULČERJEM
64.900 SIT
ATOMIZER FUTURA vlečni P 600 1.130.000 SIT
MULČER INO 160 KLADIVAR
420.000 SIT SEMENSKA DETELJA LUCERNA 1 kg 800 SIT
OBIŠČITE NAS!
NOVA
TELEFONSKA ŠTEVILKA 1
I


LATNIK
glej, glej...
13
Edvarda med prvoaprilsko šalo, žepco in velikonočno potico
Ul kozorog
Po naravi so nemirni, vedno na poti za novimi idejami in svežimi izkušnjami. Imajo izredno moč prepričevanja, vendar skozi svoja dejanja. Toda na prvega aprila dan jim ne gre slediti, saj so vam zagotovo pripravili kakšno sofisticirano natego, recimo priporočeno pošiljko, v kateri je voščilo za dan šaljivcev.
Ker po hribih paprika ne dozori, posejte kolerabo. Nikoli ne veš, kdaj te kak dohtar obdari z dieto in čao košenina!
Na odru življenja želi biti oven vse: režiser, producent in igralec! Ker ne more samo spremljati dogajanja, ne da bi se dejavno vključil, mu lahko postavite visok prag. Zagazil bo zanesljivo v vašo past, toda gorje vam, če vas odkrije. Zato si na leho posadite baziliko, da mu boste z močnimi vonjavami zabrisali sled. Pa še hozana na višavah mu zapojte in ga spomnite, da njegovo stegno na velikonočnem prtu niti približno ne more igrati vloge onega od kralja živali. A kaj ko prašiča ni v zodiaku...
Za prvi april povabiti ribe na ribičijo je samomorilsko dejanje,
razen če ni v vas malce mazohizma in ste za takšen štos pripravljeni po Vipavi tudi zaplavati. No, vse se lahko razreši pri ‘zadnjem pogonu’, ki je ‘keberfree’, saj je že po deseti in ne na delovnem mestu (če niste ribiški čuvaj). Na veliki petek bodo ribe spet prišle v prvi plan in tega dne že lahko izkopljete hren.
Kdor je kdajkoli imel z njimi kakšno zvezo, ne bo nikoli več popolnoma prost. S svojo pravičnostjo so vam že v podzavest vcepili občutek krivde, pa če ste bili za razkol krivi ali ne. Zato bo vsak hec, s katerim se jim bi želeli maščevati, kot bumerang usekal nazaj po vaši buči. Vsaka palica ima pač dva konca in tehtnica tudi. Tudi por je podoben palici, a kaj ko si ni izboril mesta v žegnanski košarici. Zato pa bodo imele tehtnice spet problem v izbiri med orehovo ali lešnikovo potico.
Popolnoma so slepi za napake tistih, ki jih ljubijo. Za prvi april jih lahko mirno nahecate z izjavo, da ure z njimi minevajo kot minute. Morda vas bodo celo obdarili s povabilom na teletino. Njihovi lastnosti sta tudi samozadostnost in površnost, zato jim lahko mirno nataknete rogove in jih okrasite z venčkom marjetic. Mesojedcem pritiče zelenjava, ki ji Madžari rečejo ‘jedešpečeserešpeče’.
Biki težijo v središče dogajanja. So pač rojeni vodje, ki na daleč izžarevajo samozavest in dajejo vtis, da se jim ne more prav nič zgoditi. To pa je idealna podstrat za aprilske nategovalce, kajti biki padajo tudi na banalne štose. Privoščite si jih lahko tako, da jih prosite, naj vam prinesejo v kantici bencin, češ da vam ga je na avtoceseti zmanjkalo. Biki se požvižgajo na solato ali redič, falusoidni beluši sodijo zraven balot, ki so pač prevelike za pirhe.
Dvojčki imajo več plati, hitro razmišljajo in znajo upravljati z besedami, imajo seveda tudi veliko novih zamisli in zato jih na prvega aprila dan jemljite z rezervo. Zagotovo vam bodo spustili kakšno takšno, da se boste še 30. aprila tolkli po čelu ob spominu, kako so vas nategnili. Ker pa so dvojčki tudi zelo zvedavi, jim mimogrede podtaknete kakšno poceni foro - recimo, da jim podarite ‘falš bisere’, pa se bodo petelinili okrog kot da so diamanti iz krone kraljice Elizabete. Grah je rastlina, ki izžareva dvojnost.

strelec
V pomlad ste stopili samozavestno
in z dvignjeno glavo, moški del publike pa je bil prvenstveno zazrt v brstje pod bluzo, ko ste razprli plašč. Kar tako naprej, preobrazba vam bo počasi postala všeč in za prvomajske praznike boste že zbrali dovolj poguma, da boste v termalnih bazenih paradirali s tangentnimi kopalkami, medtem ko bodo brstiči osvobojeni spon. Okrogel, rdeč, sočen paradižnik, to je vaš zaščitni znak.
vodnar
Tudi vodnarji so zapleteni, ne_predvidljivi, potrebujejo pa večno podporo in spodbujanje. Toda veliko energije boste potrebovali za prepričevanje, da bi skupnemu prijatelju za prvi april postavili avto na ‘kavaleto’. Če pa se na nekoga zares navežejo, jih nihče ne more prepričati v nasprotno, zato dolgotrajnega spletanja čustvenih vezi ne postavljajte na kocko, da jih pošljete za prvi april v Gorico ‘po štrom’. Vodnarji lahko posadijo vrtnine, ki potrebujejo dosti vode, recimo kumarice.
škorpijon Poslovne zadeve vam gredo z lahkoto od rok, ker znate nenehno menjavali taktiko in metode za dosego željenega cilja. Enkrat je to strategija izčrpavanja nasprotnika, drugič nepredvidljive spremembe ritma, ki jim nasprotnik ne uspe
slediti. Z užitkom čakate, kdaj vam bo razkril kakšno slabost, da bi zasadili vanj svoje že(z)lo in ga izcuzali. Posadite korenje, to je pač vaš totem.
rak
Rakov ni lahko razumeli. Na zunaj delujejo nežno, prijazno, simpatično in so pazljivi poslušalci, ko pa jih boste zaprosili za nasvet, bodo postali čudaški in jih vaše težave ne bodo premaknile izpod kamna v tolmunu, kamor se bodo ritensko umaknili. Tudi s prvoaprilskimi fintami jih ne boste zbezali na piano, pa čeprav jim boste namignili, da bi se njihova tolažba lahko nadaljevala v kaj konkretnega. Raki naj se pravočasno oskrbijo s semenjem račje zeli.
H
JMrC? devica
Device znajo dvigniti še tako slabo razpoloženje. Ker so zabavne jim družbe nikoli ne primanjkuje. Njihova nedolžnost pa je dvorezen meč - ovni, biki, levi in podobna znamenja jih obletavajo in osvajajo, ker so nedolžne, ribe, kozorogi in vodnarji pa jih pustijo pri miru prav zato ker so nedolžne. Nafarbale pa vas bodo v vsakem primeru, če ne za prvega, pa vsaj z jajci za veliko noč, ko vam bodo podtaknile klopotce. Fižol je prava vrtnina zanje, da bo plinska zmes popolna.
Klepetanje na 94,8 Mhz
Mesec marec je znan po pustu, Dnevu žena, Materinskem dnevu, zvončkih, trobenticah in pomladni utrujenosti, prične se prebujanje novega življenja, kar se je izkazalo tudi v Klepetalnici na radiu Nova.
Spodnji konec ajdovske občine v akciji
Pešpot bo popestrila turistično ponudbo v Črničah
Na pustni torek nas je s svojim obiskom razveselil skladatelj in glasbenik Slavko Avsenik mlajši, ki izhaja iz glasbene rodbine Avsenik. Med govornimi vložki smo poslušalcem postregli s priredbami in izvedbami slovenskih ljudskih pesmi, otroških pesmi Janeza Bitenca in glasbo za dojenčke.
V	torek, 11. marca, smo s Petrom Lovšinom obeležili petindvajseto obletnico nastanka ene najpomembnejših skupin punkovskega gibanja na Slovenskem, Pankrti. S Petrom smo obujali spomine na minulo obdobje in si krajšali čas s poslušanjem skladb z albuma Zbrana dela 2, na katerem je tudi zapis kultnega koncerta Svoboda '82.
V	predreferendumskem torku smo v goste povabili zmagovalce natečaja »Kdo bo osvojil Triglav?«, skupino D-fact, ki skozi besedila opozarja na probleme in poglede mladih na trenutno dogajanje, zabeležene na Prvencu »Čas«. Po D-fact so bile 2 nami navihane, jezikave, foxice ~ Foxy teens. Skupaj smo se na kratko sprehodili skozi minulo obdobje, predstavili nov album Še onkrat in pogledali v prihodnost. V četrtek, 20.3., smo na kratek klepet, Pred koncertom v Domu kulture v Ajdovščini, povabili prekmurskega trubadurja Vlada Kreslina. Na tapeti so bile njemu in nam najljubše ~ Kreslinčice.
Marčevske klepete na radiu Nova smo zaokrožili na Materinski dan, s skupino Srečna mladina, za katero Jo desetletje plodnega ustvarjanja, kar potrjuje tudi glasba in haiku
poezija na novem albumu Srečna mladina. Opozorili pa smo na veliko praznovanje prve dekade v jeseni. Gostja Klepetalnice je bila majhna energična pevka iz Artič, Nuša Derenda. Med govornimi vložki smo poslušali skladbe z albuma, ki izžareva energijo; Na štiri oči.
V prvoaprilski Klepetalnici bo z nami temperamenten slovenski dalmatinec Werner.
Ksimeroni Vrbetič
Humani veterani vojne
Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina in Nova Gorica sta skupaj s Klubom veteranov vojne odposlali že šesto mednarodno humanitarno pomoč. Doslej je bila pomoč odpeljana na območje Vukovarja, tokrat pa v Bosno in Hercegovino. Pomoč je namenjena za veterane in socialno ogrožene prebivalce Orašja, vsebuje pa predvsem rabljena oblačila, posteljnino in obutev. Omenjeno pomoč smo zbrali s pomočjo občanov naše regije in novogoriških vrtcev, bilo pa je je kar devet ton v vrednosti dobrega milijona tolarjev.
S temi akcijami bomo tako Rdeči križ kot klub Veteranov še naprej nadaljevali, saj mislimo še pred poletjem pripraviti novo pošiljko, predvsem za otroke, katerim nameravamo polepšati vsakdan.
V Črničah se lotevajo ureditve pešpoti, ki bi obiskovalce popeljala mimo naravnih in kulturnih spomenikov. Le-teh je v okolici vasi veliko, pa so bili do sedaj precej zapostavljeni. Zasnova rekreacijsko poučne in fizično nezahtevne poti, ki bi iz Črnič vodila na Ravne, do Podtabora, na Sveti Pavel in skozi Malovše nazaj v Črniče, je nastala v sodelovanju med krajani in razvojno agencijo Rod, idejo pa sta spodbudila tudi oba kmečka turizma, Turistična kmetija Kosovel in Kmečki turizem Arkade, ki je pred kratkim v svojo ponudbo dodal tudi sobe za goste. Pot je dolga dve do tri ure hoda, ob njej pa je mnogo
zanimivih točk, kot so raznovrstna vegetacija, ostanki zgodovinske arhitekture, arheološko najdišče nad Črničami, Tabor, pa ne nazadnje - prekrasna pokrajina. V načrtu imajo tudi ureditev zbirke kamnin in fosilov s tistega konca (v sodelovanju z znanim zbiralcem Stanetom Bačarjem), tiskanje promocijskega materiala, morda celo knjige, v prihodnosti pa tudi organiziran množični pohod. Dela je še veliko, najprej pa se bodo lotili čiščenja odpadkov, ki so v zadnjih letih prav predrzno okrasili okolico vasi. K temu delu bodo pritegnili tudi bližnje šole.
Prenova križišča v Dobravljah
Našli rešitev, ki ustreza vsem
Parkirišče pred Dobraveljsko šolo, križišče in igrišče so zasedli gradbeni stroji. Občina Ajdovščina in Krajevna skupnost sta vendarle uspeli uskladiti želje na temo prenove Dobraveljskega križišča in s tem povezane varnosti otrok, ki v šolo prihajajo z avtobusi.
Parkirišče pred šolo bodo uredili tako, da bo imelo dostop tudi za avtobuse z obeh strani ceste. In sicer bo vhod na parkirišče iz ajdovske smeri, izhod pa pri semaforju. S tem je upoštevana želja šole, predvsem pa bodo otroci precej varneje vstopali v šolo. Upoštevana pa bo tudi želja krajanov, pas za zavijanje v Žablje bo ostal. Nad šolskim igriščem bodo uredili novo avtobusno postajališče, in rekonstruirali priključek za Zabije, ki mu bodo v najbolj strmem delu zmanjšali naklon. Investicijo bo krila občina iz proračuna, za vsa dela naj bi porabili približno 18 milijonov tolarjev, končana pa naj bi bila do konca aprila.
sh
Trden mož jeklen
Je trden mož jeklen. Na te besede sem pomislil ob zadnjem obisku pri našem častnem članu Jožetu Kovšci, po domače Ženevskem v Gozdu pri Colu. Možje pri svojih triindevetdesetih letih še vedno čil, zdrav in bistrega duha.
Mrzlega in sončnega februarskega jutra me Jože sprejme na vratih svojega toplega doma, ki stoji sredi gozda. Sam si mislim gozd na kvadrat - kmetija sredi pravega gozda, pa še vas se imenuje Gozd. Obkrožen z visokimi vitkimi smrekami ter košatimi bukvami živi na svoji kmetiji in še vedno po malem kmetuje. Ne bi si mislil, da možakar pri tolikih letih še vedno skrbi za par repov goveje živine. Rad ima živali in naravo in navezan je na svoj dom.
Kar malo presenečen nad obiskom me nasmejan pozdravi, češ »še niste pozabili name«. Z veseljem me povabi v hišo. Stopim v toplo kuhinjo, oči preletijo prostor: miza v kotu, prt in vaza z rožami na njej, vse pospravljeno in čisto. Ne bi si mislil, da živi tu sam možakar pri triindevetdesetih. Še prej, ko steče pogovor, že mi ponudi kozarček,
češ, da bova lažje kaj rekla. Ko mu povem, da mu prinašam tudi pozdrave ostalih članov, saj smo imeli prejšnji dan občni zbor, me začne takoj spraševati o dogajanjih in novostih v lovski družini, pa o članih in seveda ne pozabi na divjad. Najbolj ga zanima kako je z divjadjo, kaj in koliko lovimo, ne pozabi niti na lovske tovariše in vpraša kako so kaj. Razveseli se srnjakovega golaža, ki mu ga prinese, saj sije ob prejšnjem obisku zaželel, da bi ga se kdaj jedel. Začneva pogovor o lovstvu in lovcih. Zanima ga divjad, stalež, razmere v lovišču. Vpraša kaj vse smo letos storili za divjad, kako je prestala zimo, vprašanj kar ni konca, vse ga zanima. Pogovor nanese tudi na sedanje dogajanje v politiki in spremembe v lovstvu. Kritičen je do sedanjega dogajanja, tako v lovstvu, kot v politiki nasploh. Seznanjen je
z vsem dogajanjem tako doma kot v svetu, gleda televizijo, posluša radio in bere časopise. Sam pravi, da včasih še preveč, ker potem o vsem razmišlja in ga zato marsikaj skrbi. Zaskrbljen je nad zadnjimi dogodki v zvezi z Irakom, ne odobrava Bushevega in ameriškega izsiljevanja in njihove politike. Boji se, da bo dočakal še tretjo svetovno vojno.
Kar malo mu je težko, ko se spominja preteklih časov. Sam pravi in verjamem mu, da ni imel lepe in brezskrbne mladosti. Doma ni bila bogatija, revna in skopa zemlja sredi gozda pa je zahtevala ogromno truda in znoja, da je družina preživela. »Veš, dve vojni sem že preživel, prvo kot otrok, drugo kot vojak. Osem let sem nosil vojaško uniformo.« Vojaških spominov kar ne more pozabiti. Kot mladeniča so ga vpoklicali v italijansko vojsko. Služboval je po celi Italiji: Potenza, Piša, Livorno in še kje. Leto in pol je straživ v rezidenci kralja Emanuela v Rimu. »Veš Rim sem poznal kot svoj žep, bolje sem se znašel v njem kot v Ajdovščini«, se pošali. »Celo kraljica Jelena - Črnogorka, se je priklonila pred mano - pred stražo, skoraj do tal, tako po protokolu, ko je vstopila v kraljevo rezidenco.« Ko vidi, da ga z zanimanjem poslušam, nadaljuje še bolj zavzeto: »Ko sem odslužil italijansko vojsko, sem mislil, da vojaške obleke ne bom več oblekel, a glej ga zlomka, a ti ne pride neki Hitler in prične z drugo vojno. Samo šest mesecev sem bil doma in že so me poklicali nazaj v vojsko. V bataljon speciale so me dali. Na jug Italije so me poslali. Nemci so nas kasneje peljali na Sardenijo. Ni je bilo stvari, kije ne bi delali za vojsko. Ni nam bilo lahko. Ni jih bilo malo, ki so ostali v Italiji, na tuji zemlji. Kapitulacijo Italije sem dočakal na Korziki, kjer so nas zajeli Angleži. Še dve leti sem nato z Angleži in Amerikanci hodil po Franciji. Domov sem se lahko vrnil šele po koncu vojne. Vidiš, tako je to bilo, ni bilo lahko v tistih časih. Najbolj žalostno pa je to, da ni danes med živimi nobenega od
mojih kolegov in prijateljev, vsi so že šli, jaz sem pa tu sam.«
Doma je čakala Jožeta revna kmetija, potrebna pridne roke. Poleg dela na kmetiji je poprijel za vsa možna dela, ki so pripomogla k preživetju. Z Otlice si je pripeljal ženo in si ustvaril družino, sedem otrok sta imela.
»Da sem preživel družino, malo pa tudi zaradi veselja, sem zašel med lovce. Po vojni je bilo divjadi malo, predvsem srnjadi skoraj ni bilo. Lovili smo predvsem jazbece, lisice in kune. Kožuhi so vrgli tudi kak dinar, daje bilo za obleko in obutev otrok.«
»Najbolj sem užival v lovu na jazbece. Poznal sem vse jazbine od Gozda, Križne Gore, pa do Zadloga in Črnega Vrha. Veš pri lovu na jazbece je bilo najpomembnejše, da si dobro poznal teren in da si imel dobrega psa. Moral je biti oster in močan, da je jazbeca ustavil in zadržal. Imel sem res nekaj zelo dobrih psov. Veš z lovom na jazbeca pa je bilo tako: na jazbeca smo se odpravili v skupini z nekaj prijatelji in to pozno popoldan, do sem odpavil vsa bolj vašna dela na njivi, travniki in »štali«. Največkrat smo jo mahnili mimo Kalarja proti Zadlogu. Enkrat se je zgodilo, da je pes zasledil jazbeca že pred Kalarjem. Kaj kmalu je bil naš. Da jazbeca ne bi nosili celo noč s seboj, sem ga privezal in obesil na drevo, tako je bil bolj na varnem, tudi druge živali niso mogle do njega. Nadaljevali smo pot proti Zadlogu. Poznal sem teren in vedel približno kje je potrebno iskati jazbeca in kje ga pričakati, da nam ne uide v jazbino. Pes je jazbeca res kmalu izsledil, jazbec pa v tek in to čez celo zadloško dolino, mimo Bizarja in Štefka na nasprotno stran. Več kot uro smo rabili, da smo prišli do jazbeca in psa. Izmučeni od teka in hoje za jazbecem smo se vračali čez Malo Goro. Pod Zajcem nam je bila sreča še enkrat naklonjena, ulovili smo še tretjega jazbeca. Mimo grede smo pobrali še jazbeca za Kalarjem in se že proti jutru utrujeni vračali domov. Še nog si nisem pri ženi dobro ogrel, ko je
bilo potrebno vstati v novo jutro. To vidiš, to je bil lov. Ne pa to, ko vidim, da se danes hoče vsak lovec pripeljati z avtom prav pred plen. Veš, pa tudi zaslužiti se je dalo z jazbeci. V dobrih časih sem za kožo in mast dobil tudi za pol krave. Tudi meso je prišlo prav. Pa veliko ljudi je hodilo k meni po jazbečevo mast, ja tudi zdravil sem ljudi.
Še nekaj ti povem, rad sem bil v gozdu in naravi, rad sem imel divjad in živali in jih imam še danes. Oboje mi je pomagalo, da sem preživel sebe in družino. Nikoli nisem lovil iz užitka po ubijanju in streljanju, nikoli samo zaradi trofeje. Držal sem se zakonov in postave, nisem želel priti v navzkriž z državo. Da je bilo po postavi sem se vpisal tudi med lovce. Bil sem med pobudniki ustanovitve LD Col. S eolskimi lovci sem bil vse do leta 1961, nato sem pristopil k vam »kozjestencem«. Dobro smo se razumeli, bili smo res pravi prijatelji. Najbolj sem cenil poštenost in delavnost, rad sem pomagal in učil mlade in jim kazal pravo pravično lovsko pot. Cenil sem, če so upoštevali moje nasvete ter spoštovali naravo in divjad.« Sam sebi se čudi, koliko sveta je prehodil v vseh teh letih in kako hitro čas beži. Želi si več družbe. A kaj ko ugotavlja, da njegovih vrstnikov ni več med živimi. Otroci so postopoma odšli v svet, kasneje sta ostala sama z ženo. Nazadnje je odšla še ona. Še najbolj pogreša njo. Tudi zanjo je bil le njen Jože. Ni mu bilo težko dvajset let skrbeti zanjo, kajti kruta bolezen je terjala popolno nego in oskrbo. Navezana sta bila eden na drugega.
Čutim, da govori pošteno srce in s pridihom lovske duše. Poznam ga še vrsto let in vem, da je v letih, ko se je lahko še družil z nami, vedno poudarjal prijateljstvo in poštenje ter zahteval upoštevanje sprejetih predpisov in ravnanje po njih. Ko ga tako poslušam si mislim, mož živi z naravo že skoraj sto let in narava ga je obdarila z zdravjem in občutkom za poštenje in pravičnost.
Alfonz Krapež
Vetrišče
Pravzaprav bi človek najraje pisal o pomladnem zadehtevanju, o lepoti bivanja, o smiselnosti obstoja, pa, pa se dogajajo usodne stvari; usodne tudi za našo bivanjsko okolico. Petnajstega februarja so se po svetu, pa tudi pri nas, zgodile velike demostracije za mir; po vseh večjih mestih so se dogajale. Rečeno je bilo, da naj bi bilo okrog deset milijonov ljudi. Kaj pa je to v primerjavi s svetovnim prebivalstvom? Dobro, neka osveščenost se je izzrcalila, neko pozitivno razmišljanje se je udejanilo. Svet se je znašel v novi
polarizaciji, to je zdaj jasno. Na eni strani so močni in bogati, na drugi so zmanipulirani potrošniki in proizvajalci, tisti majhni proizvajalci, ki nimajo vpliva na svetovno ekonomijo. Močni so pa samo navidezno močni, sicer pa jih je strah, in iz tega strahu se poraja njihova agresivna strategija, ki hoče svetu vsiliti svojo ideologijo, svoj način profitnega izžemanja. Ameriška zgodovina se je napisala s krvjo. Njihova demokracija je nastala iz stalnega teroriziranja, iz neštetih nasilnih dejanj. Zavedajo se česa so sposobni, in tega jih je strah. Amerika, torej Združene Države Amerike, so danes velik konglomerat ras, ver in kultur, ki pa ima en sam skupni imenovalec: udobje, svobodno trgovanje in profit za vsako ceno. Povprečen Američan goji kult telesnosti in moči - to je glavno gonilo ameriške kulture. Kar naprej hlepijo po moči, po dokazljivi moči, kar seveda kaže na to, da se bojijo šibkosti. Svetu so se vsilili kot svetovni policaji, ki bi radi vsem po vrsti delili lekcije o poštenem in koristnem nasilju. Zdaj, ko ni več komunističnega bloka, ki bi jih plašil s svojo nemalokrat brezobzirno močjo, zdaj so si našli nove fundamentaliste, ki
to resnici na ljubo so in ti so na področjih, kjer je nafta. Bržkone v tem grmu tiči zajec, ki ga hoče Bush ujeti. Amerika precej razsipno ravna z energetskimi viri, kar se v nacionalni ekonomiji še kako pozna, vendar to kreatorjev agresivne strategije ne moti. Pa se je zgodil paradoks, da se je našel nek Sadam, ki sije upal več kot oni; glej no, imel je celo rakete z daljšim dosegom, pa bojne strupe, pa biološke bombe - ah, nezaslišano, da bi si kdo upal raziskovati ubijalsko moč — ne, to je dovoljeno samo ameriški demokraciji. To je nekako tako, kot v starih dobrih kavbojskih filmih, ko so morali v nekaterih mestih orožje oddati šerifu. Mar nima vsak pravice, da se brani na svoj način? Tukaj pač deluje logika, če boš ti šibak, bom jaz lahko še naprej močan in bom jaz določal obliko demokracije.
Na drugi strani je cincava Evropa, ki ne ve, kaj bi s svojim birokratizmom, s svojim licemerstvom. Zdi se, da se Evropi toži po starem despotizmu. In prav ob iraški krizi so se pokazale določene nove razpoke v evropskem političnem zidu. Na eni strani so na vse pripravljeni avanturisti, na drugi pa so racionalisti, ki bi se najraje skrili v svoje alpske dolinice
in bi še naprej gojili kult rasne večvrednosti.
Pri nas, v naši dolini, pa se dogaja živahen gostilniški parlamentarizem, ki navija za Ameriko in proti. Težko je reči katerih je več, dejstvo pa je, da so ljudje zbegani. Veliko jih je za natovsko opcijo, najbrž zdaj še več, ko nam tam na Jugu kar zaplenijo ulovljene ribe. Se en incident pač, ki kaže na to, da so sosedje zato na svetu, da se lahko pravdamo in kregamo. Vsi ti dogodki bodo nedvomno odločali o izidu referenduma - no, ko boste tole prebrali bo že odločeno.
Včasih so Pankrti peli, »vsakdo rabi svojga gospodarja«. Zdi se mi, da smo Slovenci še kako nagnjeni k uklanjanju. No, o tem sem v Vetriščih že pisal, pa bi vendarle še enkrat opomnil, da se klenost nekega naroda ne izkleše s stalnim priklanjanjem in kimanjem. Realno gledano, pa bi bilo najbrž dobro, da bi bili v kakšni integraciji, ki bi nas spet prisilila v poenotenje, saj se bomo sicer navznoter razpršili v zavistne zaplankarje in bomo do onemoglosti gojili doktrino zavistnosti in škodoželja. Iluzorno bi bilo pričakovati, da nas bodo kar tako pustili, da bi s svojo
slabo malomeščansko intrigantsko politiko silili nekam v zakotje globalizacije. Dejstvo je, da se res dogajajo usodne stvari in nanje moramo biti pripravljeni. Izkazati se bomo morali kot poenoten narod, sicer nas bodo birokratsko razpršili.
Svet se bo vrtel naprej. Stiske ljudi bodo še vedno iste in tu in tam jih skuša kdo tudi utopiti, pa te stiske tako prekleto dobro plavajo, še najraje v alkoholu. No, pa ti država predpiše, da Šilce žganega lahko zvrneš šele po desetih dopoldan. Kar še pa prodaje alkohola mladoletnim osebam tiče, mislim, da je to le zakonska kozmetika nekega družbenega zla. ki se dogaja, vzroki so pač znani, ampak kdo bi o njih napletal, če pa se politika dogaja tam daleč v puščavskem pesku, kajne. Komaj čakam, da bo te referendomanije enkrat konec, da se bodo ljudje lahko zazrli tudi vase in si bodo skušali sami ustrezno organizirati življenje. Usoda ni v naših rokah, ampak v naših glavah!
Naj vam pomlad obljubi prijaznejšo resničnost!
Bojan Bizjak Zakawsky
»Kosovelovci« tokrat govorili in volili
Bogati pevski načrti v letu 2003
Prijatelji vipavskih vin ne popuščajo
Klet Vipava v evropski
Pevci zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine so opravili redni občni zbor. Na predsedniškem mestu je Cvetano Rijavec zamenjal Franc Kodre, izvolili pa so tudi nov upravni odbor in ostale organe društva (podpredsednik je Marjan Velikonja, tajnik Aleš Kogoj). Seveda so govorili tudi o letošnjih načrtih, ki so najprej vezani na
revijo Primorska poje.
v ■	■
špici
Klub prijateljev vin kleti Vipava 1894 je včeraj v Vipavskem hramu praznoval prvo obletnico delovanja. Ob ustanovitvi so si člani zadali, da bodo pomagali širiti sloves vipavskih vin, da se bodo spoznavali z novostmi in dvigali kulturo pitja vin. Pri tem so bili po mnenju predsednika kluba Dušana Črnigoja uspešni in pripomogli k večji prepoznavnosti Vipavske doline in njenih naravnih danosti. Imeli so zanimiva in koristna predavanja strokovnjakov o zelenu, o cabernet sauvignonu, o vinjaku, degustacijo na vinskem sejmu, in seveda sezonska druženja, vezana na trgatev, martinovo, novo leto. Morda so s svojo zahtevnostjo spodbudili pridelovalce k novim prijemom, novim kvalitetam, prav tako gostince in druge ponudnike vin. Članstvo se je v letu dni povzpelo na več kot 300.

Franc Kodre Po besedah dirigenta Matjaža Ščeka za kosovelovce to ne bo običajna revija, saj bodo v cerkvi v Drežnici krstno izvedli Mašo za pokojne Stefana Maurija v šestih stavkih: Vstopni spev; Gospod, usmili se;
Svet, Blagoslovljen; Jagnje Božje; Obhajilni spev; Ne, niso umrli. Kosovelovci mogočno cerkev Srca Jezusovega pod masivom Krna že poznajo, saj so pred leti sodelovali pri izvedbi mogočnega oratorija Avgusta Ipavca. Ker bo drežniška revija Primorske poje v cerkvi, bo temu prilagojen tudi program ostalih zborov, med katerimi bosta nastopila kar dva šembijska zbora, najprej cerkveni zbor Stanko Premrl pod vodstvom Vide Fabčič, nato pa še mešani zbor istega imena, ki ga vodi Nadja Bratina. Mlada podraška glasbenica bo v Drežnici nastopala v dvojni vlogi, najprej kot dirigentka, za konec pa bo sedla še za orgle in spremljala kosovelovce. Mauri je namreč mašo napisal prav za moški zbor in orgle. Noviteto bodo kasneje tudi posneli
Nadja Bratina
na nosilce zvoka.
Po vsej verjetnosti pa se bodo kosovelovci oktobra podali onkraj polarnega kroga, na mednarodno tekmovanje na Norveško. Manjše mesto Tromso so izbrali zato, ker v njem prirejajo tekmovanje izključno za moške zbore. Večina evropskih pevskih tekmovanj je namreč organizirana tako, da se ocenjuje po enotnih kriterijih, pri čemer moški zbori v primerjavi z večjimi izraznimi in zvokovnimi možnostmi mešanih zasedb že v osnovi nimajo nobenih možnosti za vidnejše uvrstitve.
Konec leta bo zbor Srečko Kosovel postavili še koncert pesmi, ki sojih slovenski skladatelji uglasbili na Kosovelove tekste. Sočasno bodo tekle tudi priprave na 60 - letnico zbora, ki bo prihodnje leto. EP
Podpredsednik kluba in direktor Agroinda Jožko Ambrožič se je dotaknil približevanja Slovenije Evropi, s tem pa tudi novim predpisom in novim izzivom. Evropskega vinskega trga pa se Vipava ne sme ustrašiti, saj ima takšno kapljico, ki je primerljiva s samo evropsko špico, je bilo še slišati.
Seveda do člani nazdravili z lani nagrajenimi vini, pripravili pa
so tudi bogat kulturni program v katerem so nastopili mešani zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z odlomkom iz znane igre Tistega lepega dne, plesalca Miša Cigoj in Anastazija Novožilova, vse skupaj pa je v šopek povezala Lorella Flego.
EP
Pogledi in razgledi
Ajdovska razglednica - tokrat prvič, a ne zadnjič
Imam grdo navado, da v svoji torbici prenašam kup potrebnih in še več nepotrebnih stvari. Za vsak primer. Za rešitev v sili, ko se odtrga gumb ali zgodi še kaj bolj neprijetnega. In čeprav so taki primeri skrajno redki, moje torbice potrpežljivo Prenašajo pretežko breme. Dokler se ne utrudijo in se nekje nekaj ne strga. Nekega dne se je strgal pas 111 oj c najljubše in najdražje torbice. Hitro k čevljarju. Boste to zašili. Seveda. Ni problema. Čez par dni grem po torbico. Katastrofa. Pas je bil profesionalno zašit. Torbica pa eez in čez popackana s šuštarskim lepilom. Na noben način je nisem ^ogla očistiti. In je šla v omaro. Haniesto, da bi jo takoj vrgla v smeti, ker jo bo ta usoda itak doletela enkrat kasneje, ko bo
dokončno iz mode in ko bom malce pozabila svoje razočaranje nad neprofesionalnim čevljarjem.
Saj vem, kaj si mislite ob tej zgodbi. Avša. Šoja, smo temu rekli po domače. Ne, dragi moji. Estetika. Nič ne pomaga, če je torbica zašita. Ni več lepa.
K sreči je še veliko lepega na tem svetu. Prišla je pomlad. Mrzla zima, ki smo je bili že pošteno siti, je končno mimo. Tudi burje je bilo več kot dovolj. Kadar piha, nam vsi zavidajo svež zrak in jutra brez debele slane. Ko pa neha ... Takrat v vsem svojem razkošju zacveti ajdovsko cvetje. Daleč prej kot češnje. Za občudovanje tega avtohtonega okrasja tokrat priporočam, da začnemo na obvoznici. Pripeljemo se z avtoceste, tako kot se običajno pripeljejo tudi naključni in redni prišleki. In skušajmo za hipec gledati z njihovimi očmi. Na semaforju zavijemo levo. Že v križišču ne moreš, da ne bi opazil. Tihožitje. V suhem rastju se bohotijo naravnost poetične oblike scefranih, štrenasto prepletenih polivinilov, ki se lesketajo v soncu. Ne bi me presenetilo, če bi jih tenkočutni ajdovski mojster fotografije Viljem Cigoj ovekovečil skozi svoj objektiv. Na levi strani je zgledno očiščena ograja Tekstine. V podjetju resno razmišljajo o
zamenjavi te ograje s sodobnejšo, ki bo manj dovzetna za posledice našega poznanega orkanskega vetra. Nič čudnega. Tekstina je od nekdaj slovela po najlepše urejenih zelenicah na območju tovarne. A ne veselite se prezgodaj. Nasproti lepih, novih pročelij, ki so pred kratkim zrasla ob obvoznici, se s ceste lepo vidi Mercatorjeva južna ograja. Naj mi kdo pove, če se motim. Izgleda, kot da ne bi bila še nikoli očiščena. Tudi na severni strani, pod borovci, ni veliko bolje. Največjemu ajdovskemu nakupovalnemu centru to res ne more biti v ponos. In če tu zavijemo levo proti centru, se nam kmalu ponudi razgled na nekaj najlepšega,
kar trenutno premoremo v mestu. Nasproti šturskega pokopališča, ob vhodu v novo obrtno cono, je pravo malo smetišče. Čigavo? Kdo bi vedel. Javno? Naše? Vsem na očeh. Vsi se lepo počasi vozimo mimo in občudujemo. No prav. Priznajmo, da se počasi vozimo predvsem zato, ker je tam najbolj priljubljena točka za radarsko kontrolo hitrosti. Opazimo pa menda vsi.
Estetika. Ljudje jo pač različno razumemo. Nekateri zraven take cvetoče ograje parkirajo krasne, drage avtomobile. Izgleda potem ograja lepša? Narobe. Avtomobili izgledajo manj vredni. Kot v kakšnem manj razvitem svetu, ko si lokalni frajer na razpadajočo hišo
montira satelitsko anteno in prednjo parkira svojega šestmeterskega lepotca. Potem pa turisti to z užitkom fotografirajo in hahljaje prikazujejo svojim prijateljem kot tipičen dokaz kulturne zaostalosti. Nekje bo treba začeti. Društvo Wada in ribiči naredijo, kar morejo. Več kot pohvalno. In če se ne motim, smo že skoraj vse olastninili. Vemo, čigavo je kaj. Le še tega ne vemo, da je svinjarija, ki jo burja prinese na naše ozemlje, tudi nepreklicno naša. In jo moramo sami počistiti. Zato, da bo potem lepše. Ker nekateri ljubimo lepo.
Lučka Peljhan
INT6RNATIONA1-
Salon pohištva
Dobravlje 9, 5263 Dobravlje Tel.: 05 368 40 10, fax: 05 368 40 15
www.excel-int.si, e-mail: excelint@siol.net
*	izdelujemo pohištvo za kuhinje, jedilnice in dnevne sobe po meri vašega doma
*	strokovno svetujemo
*	nakup v aprilu vam prinese dodaten popust pri nakupu stenske keramike v METIS d.o.o.


VRSTA
IZOLACIJE
NOVI
SAD
OTOK V VZH. KITAJ.
MORJU
(FORMOZA)
AM. VELIKO NEDAVNO PROPADLO PODJETJE
GRŠKA
ČRKA
IRIDIJ
RUSKI
PISATEU
(ANATOU
DODATEK
KIJE
VŠITV
OBLEKO
ZEMLJA
RUMENO
RJAVE
BARVE
LATNIK
TANJA
LEMUT
TUJA IN NAŠA ČRKA
GL. MESTO MAROKA
ANDREJ
CAPUDER
LATNIK
ZORAN
PREDIN
RIBIŠKA
MREŽA
IT. FIZIK
(alessand:
DEL TROLEJBUSA
KMEČKO
VOZILO
POKR. Z NIZ. TRAVO
PLANIRANJE ALI NAČRTOVANJE
PTIČ
PEVEC
UROŠ
MURN
IZRAEL.
MOŠKO
IME
OSTRIVEC
KNUTA
MARIBOR
NAŠ GLASB. DELAVEC (OLIVER)
ANTON
NANUT
PLEMIŠKI
NASLOV
MARC
DRAGAN
MARIBOR.
TOVARNA
SLAP PRI BOVCU
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
JOŽE
KRAPEŽ
DIRKAL. V BELGIJI
ANGLEŠKI
PEVEC
(ADAM)
ŠPORTNE
SANI
FR. MARŠAL IN POLITIK
AM. IGRAL. (ROBERT DE)
SLAP PRI BOVCU
SLOVEN.
KARTO-
GRAF
(IVAN)
SAMO-
GLASNIK
NIKOLAJ
PIRNAT
BEOGRAJ.
ČASOPIS
ERBIJ
NEPRAVIL.
KROGLA
(NPR.
ZEMELJSKA)
VOJAK
INŽENIRSK.
ENOT
KOVAČ
ANDREJ
ZGORNJI DEL NOGE
PRIM. GLAS. SKUPINA
NEKD.PORT.
KOLONIJA
ANDREJ
NOVAK
RT NA JUŽNI OBALI ŠPANIJE
SIBIRSKA
REKA
NEKD. HRV. BOKSAR
KEMIJ. DEL Z EL.NABOJ.
REVIJA ZA MLADE
LETALO,
AEROPLAN
MESNA
JED
OTROŠKO
»DELO«
REKA NA MADŽAR.
KRAJ PRI IL. BISTRICI
ZELENICA
V
PUŠČAVI
NAPRAVA
V
LADJE-DFI Nini
PREPROST
MOSTIČEK,
ALTANA
POKLON,
DARILO
ST.GRŠKA
POSEST
AVT. OZN. POLJSKE
MLADENIČ,
VZGAJAN
ZA
VITEZA
VRSTA
GLASBILA
^pTa
TRGOVINA GOJAČE
Gojače 5B, 5262 Črniče tel.: 05/364-38-92 fax: 05/364-38-93
Vaš prodajalec gradbenega materiala In kmetijskih potrebščin
VELIKA IZBIRA MATERIALOV IN OPREME ZA GRADNJO, KMETIJO, VRT IN DOM, PRIZNANIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV.
V	mesecu APRILU smo vam pripravili posebno ugodno ponudbo:
-	tlakovci INDE popust 8% na tovarniško ceno Za doplačilo organiziramo dostavo na dom.
-	pohodne plošče MASPE popust 5%
-	porfido popust 5%
Popusti veljajo za gotovinsko plačilo.
-	mavčna plošča 12,5 mm I,2x2m=2,4m2
1.035,80 SIT/kos
-	cement vreča 50kg od 950,00 SIT/kos
-	oves	48,00 SIT/kg
-	ječmen	37,80 SIT/kg
V	cenah je vključen DDV. Cene veljajo za blago iz zalog.
NOVO, NOVO, NOVO: SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN IN STROKOVNO SVETOVANJE, POKLIČITE!
MOŽNOST BREZGOTOVINSKEGA NAKUPA BLAGA PREKO HRANILNO OBRAČUNSKIH KNJIŽIC HKS VIPAVA.
Urnik:
PON.-PET. od 7,00 do 19,00 SOBOTA od 7,00 do 15,00
DOBRODOŠLI V TRGOVINI APiA V OBRTNI CONI GOJAČE, SAMO 500m OD IZHODA SELO HC AJDOVŠČINA -NOVA GORICA
4&STIS
Ime in Priimek:
Naslov:
SALON KERAMIKI
M NORBIT
AJDOVŠČINA
Goriška cesta 29e, tel.: 05 368 01 70. 368 01 71 e-mail: mfo@norbit.si
*	STENSKE IN TALNE KERAMIKE
*	GRANITOGRES
*	KOPALNIŠKO POHIŠTVO	-
*	SANITARNA OPREMA ’ KADI IN TUŠ KABINE
*	MEŠALNE BATERIJE
*	LEPILA IN FUGIRNE MASE
*	10% GOTOVINSKEGA POPUSTA
URNIK: 8.30-13.30 in 14.30 - 18.00 SOBOTA 8.30-12.30
Na naslov uredništva Časopisa Latnik je prispelo okoli 124 pravilnih rešitev gesel križanke iz prejšnje številke Časopisa.
Rešitev izrežite iz Latnika in jo v kuverti do 20.04.2003 pošljite na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina.
Rešitev nagradne križanke št. 9 iz prejšnje številke: Kobla, star, Adrenalina, pest, kanta, pustovanje, kuna, podgana, anam, vile, nat, Nora, Kasim, Ken, bat, Atenec, jak, Riva, Iliča, Aka, Ina, srd, nalet, KX, Darij, Valentinovo, led, Možgan, Ivič, le, NA, Java, oniks, Aris, gala
Izžrebanci iz 9. št. Latnika Katja Jež, Gradišče 33 b, Vipava Marija Kavčič, Kidričeva 19, Ajdovščina 3. Svetlana Kante, Velike Žablje 20, Dobravlje
Čestitamo!!!
Nagrajenci flaškone vina dobijo v Agroindovi kleti v Vipavi, oglasite se pri gospodu Davidu Kodele, 041 693 097.
KERAMIKA
CESTA 4/A, AJDOVŠČINA tel.: 368 04 33
KOPALNIŠKA KERAMIKA KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOPALNIŠKE GARNITURE SAVNE IN MASAŽNE KADI TALNA KERAMIKA PIPE
LAMINATNI PODI
PRIJAZNA PONUDBA SVETOVANJE DOSTAVA NA DOM UGODNI PLAČILNI POGOJI ELEGANCA IN KVALITETA V mesecu aprilu vam ob vsakem nakupu v naši trgovini PODARIMO KUPON s katerim pridobite posebne ugodnosti tudi v trgovini EXCEL v Dobravljah
je zboruje vipavsk i časn ik
LATNIK
RADIO
N* VA
94,8 Mhz
Latnik sprejema vaše prispevke tudi na e-mail naslovu: radionova@siol.net. Če radi pešačite in hodite po stopnicah, nas dobite v Rizzatovi vili v Šturjah (onkraj ali tokraj mostu čez Hubelj) na kašči.
RADIO NOVA IN ČASOPIS LATNIK - vaši medijski očesi v svet oglaševanja. Oglaševanje na radiu in v časniku nosi izdatne popuste.
Pokličite na tel.: 368-05-05 ali 041-630-311.
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja:NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Glavna urednica: Aleksandra Hain • Odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Oblikovanje: Martin Pelicon • Grafična priprava: Prograf d.o.o. Vipava • Tisk: SET Vevče d.d. • Trženje: Mitja Tripkovič 041 630311 • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net