KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam
Stev. 6.
V Ljubljani, 15. marca 1885.
Leto II.
Odvodenje zemljišč.
Spisal V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
Izvodeničena zemlja izkoristi si dobrodelni vpliv deževne vode. Zemlji, koja trpi radi preobilne mokrote ne hasne deževna voda skoraj, da celo nič, kajti slednja deloma premoči zemljo le v jako mali množini in v nezadostno globokost — ostane toraj površno v zemlji in izhlapi kmalo. kar zdatno ohladi zemljo; deloma pa se padla deževna voda zgubi, ker s površja odteče in ne učinkuje inače, kakor da zemljo spira.
Nasprotno pa je prekoristnega učinka deževna voda v zemlji, katero smo oprostili preobilne moče, to je, zastajoče vode. Tako zemljo sedaj dobro premoči deževna voda, se hitro razdeli v njej in pride tudi naj-globokosežnejim koreninicam na korist, katerim v zemlji dovaža hrano, zrak in toploto.
Odvodenje naredi vsled omenjenega znotranje plasti zemlje o času poletja v veliko shrambo za vlažnost, katera je tem večje vrednosti, ker ima deževna voda veliko zraku v sebi. Ta shramba je, katera služi v regulovanje vlažnosti in toplote v zemlji in katera je očevidno tembolj delavna in koristonosna, čem globo-kejša — do gotove mere ~ je, čem globokeji so jarki, po katerih odpeljuje se voda.
Nedvomno ogladimo si z odvodenjem zemljišč tudi pot za globokejše obdelovanje zemlje. Znano nam-je, da zvezna, mokra zemlja je v spodnji plasti do cela nesposobna, neugodna za vzrejališče kulturnih rastlin; slednjim odkazano je le životariti v površni plasti zemlje. Je li pa v spodnji plasti vsled odvodenja nastala primerna stopinja vlažnosti in raliljosti, zamore li isto zrak in toplota prešinjati, tak je postala ugodna iz razlogov uže zgoraj omenjenjenih za vzrejališče rastlin in tegad<-l je izvodeničena zemlja sposobna za globokejše obdelovanje. Le s tem pa si zopet nam na neprecenljivo korist, pridobimo prostornejšo, globoko-sežno plast plodonosne zemlje. Koreninice rastlin razraščajo se neovirano, krepko v globoko zrahljani zemlji iskaje si živeža, kojega jim sedaj dajeta v polni meri zrak in voda, deloma pa istega pripravljata s toploto vred iz mineralnih sostavin zemlje in organskih tvarin. Zdatno zboljšamo si toraj rodovitnost zemljišč, ako njih odvodenje zvežemo z globokejšim obdelovanjem; le tedaj pričakovati zamoremo najboljšega vspeha, največje koristi. Tako ravnanje je vdomačeno povsod na napreunih'kmetijah in tako koristonosno, da se odvo-
denje brez globokejšega obdelovanja takih zemljišč, sosebno na težki in zvezni zemlji, niti misliti ne more pri umnem kmetovalcu.
Navedeno zboljšanje fizičnih in kemičnih lastnosti zemlje pa pouzroči boljše vspevanje rastlin — boljše in večje pridelke. Vse globoko ukoreničeue rastline, kakor detelje itd. razvijale se bodo na izvodeničeni in globoko zrahljani zemlji krepko, ker preskrbele se bodo kakor tudi plitvo ukoreničene rastline lažje z ugodno hrano. Enako krepkemu razraščanju koreninic razvijale se bodo tudi rastline nad zemljo, kajti vsteblile se bodo čvrsto in s tem lahko zamorile toliko kradljivi in sitni plevel, kateri se je prej tako širil pod ugodnimi vplivi preobilne mokrote. Žitna slama bode boljša in lepša, dajala bode boljšo pičo in stavila se lažje v bran dežju in vetru. Dozorenje rastlin bode enakomerno, ker sti toplota in vlažnost enakomerno v pravi meri v zemlji razdeljeni. Klasje dajalo bode več zrna, a zrno samo pa bode polno in težko. Krompir, naša glavna olcopo-valna rastlina, daje posebno dobre in velike pridelke na izvodeničeni zemlji; on bode bolj močnat in manj bolezni podvržen. ker znano je, da pospešuje gnjilobo preobilna mokrota. Na izvodeničenih travnikih pa se bode zgubil mah, poginile kisle trave in druga škodljiva zelišča, katera so bila pravi plevel travnikom. Krepko razraščati se bodo začele in gospodovati zopet sladke trave in dobra zelišča. Košnja bode bolj zgodnja, 'glede množine in jakosti sena veliko boljša.
Letni pridelki postanejo toraj večji in boljši —■ zemlja dajati začne kmetovalcu večji užitek. Pomisliti je se ve da slednjemu tudi, da zemlja sčasom tegadel hitreje opeša, ako jo umno ne podpira v plodonosnosti. Skrb mora biti umnemu kmetovalcu toraj ta, ''a si ohrani pridobljeno stopinjo večje plodonosnosti z ml je s tem, da slednjo pozneje bolj gnoji. Večja plod mos-11 ost zemlje vporabiti se pa mora tegadel v pravem razmerji za pridelovanje krmskih rastlin na polji in živinorejo, katera nam daje potrebnega gnoja; le se slednjim povrniti zamoremo zemlji to, za kar smo jo opešali. Le na ta način zamoremo si hraniti večjo plodonosnost zemljišč, pa do se M tudi pri umno urejenem gospodarstvu rastoče, leto za letom bogatejše žetve.
Zraven naštetih koristi v zboljšanji in povekšanji letnih pridelkov je tudi ta, da se stroški obdelovanja na izvodeničenih zemljiščih znižajo, a delo samo boljše izvršuje. Orje se lažje in globokeje, učinek brane je enakomeren in izdaten — sploh se dela z vsem polj-
«kim orodjem bolj enakomerno , laliko in naredi se v istem času več.
Istotak je velevažno, da kmetovalec ni tako odvisen pri obdelovanji od vremenskih vplivov. Le predobro nam je znano, da je kmetovalec na mokrih zemljiščih žalibog večkrat prisiljen vsled neugodnega vremena sejati mesto ozimnega, jaro žito Kolikokrat se pa tudi na škodo večjega pridelka zakasni celo po več tediiov s spomladansko setvijo!
Vzemimo še to korist v poštev, da si s tem odstranimo lahko ozke kraje, t. j., zavržemo oranje na ozke kraje, katero je bilo do sedaj splošno na takih zemljiščih v navadi. Da pri slednjem ostaja velik del površja dotičnega zemljišča prazen in ni plodunosen, kakor tudi, da nam ni v korist v družili ozirih, objavil sem uže v »Kmetovalcu" o svojem času.
S temi vrsticami skušal sem dokazati velekoristni učinek odvodenja na premokrih zemljiščih. Ne prezira j mo ga! Marveč skušajmo i mi na ta način povek-šati plodonosnost zemljišč, koja se do sedaj niso dala primerno izkoristiti radi preobilne mokrote.
So li dvojčki za pleme?
Pod tem naslovom prijavili smo v 3. številki letošnjega »Kmetovalca" članek, v katerem smo pisali, da bi bilo dobro, skušnje v tej reči nabirati in objaviti, da se vedo ljudje po njih ravnati. Dobili smo o tem predmetu dva dopisa, katera tu objavljamo.
Prečastiti gospod župnik Jakob Mrak iz Železnikov nam piše:
„V Vašem listu se po izrekih nekaterih izvedencev kmetovalcem odsvetuje, dvojčke za pleme puščati, kakor da bi ne bili za pleme sposobni. To se večinoma gotovo ne more trditi. Jaz sem dvojčeke doma za pleme pustil; obe sta se,še ne poldrugo leto stari pojali, lepa teleta vrgli in ste še zdaj dobri mlekarici, imate po 8 bokalov mleka na dan; enako ste dobri telici tudi dvojčeki, ki sem ju sosedu prodal, ste šli zgodaj po plemenu in gospodar je ž njima zadovoljen in upam, da se bosti po materi vrgli ter dobri mlekarici postali. Toliko iz moje majhne skušnje v pojasnjeiije."
G-ospod Janez Korče, živinorejec v Hotederšici, nam ravno o tej zadevi sledeče javlja:
„V Vašem cenjenem listu sem bral vprašanje, so li dvojčeki za pleme ? Naj Vam jaz na to vprašanje naslednji resnični dogodek naznanim: Jaz sem pred 6 leti kupil lepo kravo s teletom, ki je bila v Rovtah izrejena. Krava je imela potem skozi štiri leta vsako leto dvojčeke, in sicer prvo leto junčka in telico, druga tri leta pa je imela same telice. Jaz sem redil vseh osem dvojčekov. Prva telica se ni hotela pojati, toraj sem jo moral dati mesarju, bila je jako velika in dobro rejena. Drugi dve telici pa ste se obe na en dan gonili ter ste potem tudi samo en dan narazen teletili, in sicer pravilno po enega teleta. Ravno tako gredo tudi vse druge prav lepo po plemenu, tako da ne zapazim nobene napake na njih.
Jaz sem se toraj prepričal, da so dvojčeki ravno tako dobri za pleme, kakor druge telice.
Ako Vam je drago, Vas toraj prosim, da ta resnični dogodek v Vašem cenjenem listu objaviti blagovolite itd."
Kranjsko ribiško društvo
ima v svoji valilnici na Studenci pri Ljubljani 60.000 zaroda potoških in jezerskih postrvi, razdeljenih v 21 aparatih kalifornske sisteme. Putoške postrvice, kterili je vseh 50.000, so večinoma uže toliko dorasle, da bodo v desetih, manjši del v dvajsetih dneh godne, da se izpuste v proste vode.
Zaroda jezerskih postrvi je 10.000, in so ravnokar jela jajčica pokati in se prikazujejo ribice. Poleg navedenega je še v enem aparatu 2000 rudečih ali kri-žastili postrvi, blizo toliko razvitih, kakor prejšnje.
Društveni odbor vabi vse društvenike in vsacega, kdor se za umetno riborejo zanima, pogledati društveno valilnico in se prepričati o jako ugodnem vspehu tekoče valilne dobe.
Jezerske postrvice in rudeče ali križaste postrvi izpustile se bodo v ribnik na Studenci, katerega je kranjski deželni odbor prepustil društvu v namen umetne riboreje, torej bo ostal ta zarod do svojega popolnega razvitka, do katerega se sme držati v aparatih, t. j. 30 do 40 dni še v valilnici. .
Množina potoških postrvic je odmenjena za nasad pripravnih potokov v bližnji in daljši okolici ljubljanski, odbor bo izročil te postrvi dotičnim ribičem v navedeni namen pod pogoji, ki so potrebni za prospeh vsega delovanja. Ker sa te postrvice že skoraj povžile svoj mehurček rumenjaka, se mora toraj pričeti najpozneje v desetih dneh s prenašanjem v proste vode, naj se potrudijo društveniki in drugi v navedenem času k valilnici, če jo hočejo viditi napoljnjeno z nasadom, v polnem delovanji.
Ob enem naznani odbor, da se je z ribiči na Savi iii Ljubljani sporazumil, da bo od njih dobil drstnih lipanov in sulcev, in tako mogel bi pripraviti zaroda tudi teh dveh plemenov.
Odbor namerava izrediti kolikor mogoče veliko množino zaroda lipanov in sulcev in izpustiti ga v Savo in deloma v Ljubljanico, kateri vodi, kakor znano, posebno ugajata tema plemenoma. To postopanje bo najbolj onim v prid, ki bodo donašali plemenk, t. j. dotičnim ribičem.
Ker ima odbor z navedenim delom obilo opravila, je sklenil sklicati občni zbor društva ne meseca febru-arija, kakor je bilo dozdaj običajno, ampak koncem aprila ali početkom maja, ko bo vse zimsko valenje tekočega leta dognano, in bo tako mogel poročati o vspehu cele tekoče zimske sezone. Odbor prosi društvenike vzeti to poročilo svojega delovanja kot začasno na 'znanje.
Ob enem se vsi p. n. gospodje riborejci vljudno prosijo, da naj o letošnjih, pri umetni ribariji doseženih vspehih podpisanemu društvenemu odboru prej kot mogoče sporočila doposlati blagovolijo, da se bodo potem v letnem sporočilu ribarske razmere v Kranski kolikor mogoče vestno vpisati mogle.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 5. Je li kako gotovo sredstvo za svinje, da se ne gonijo (bukajo), ne da bi se dajale režat in mučit neveščim skopitarjem? Navadno ti ljudje svojo delo nepopolno opravijo, tako sicer, da se svinja vse eno buka, če se pa k merjascu pripusti, se vendar ne obreji. Zgodi se tudi, da skopitar pri tej operaciji črevo k mreni prišije, da svinja potem hira in pogine. S povoljnim rešenjem tega vprašanja boste mnogim kmetovalcem jako vstregli. (A. Ž. v Loz.)
Oigovor. Sredstva, katero bi nadomestovalo rezanje, nimamo. Ker se toraj rezanja ni moč izogniti, je dolžnost kmetovalčeva, se o tej operaciji dobro podučiti, da zamore vsaj skopitarja pri delu nadzorovati. Dobro se je tudi s skopitarjem tako pogoditi, da dobi večje plačilo kot navadno, a še le po preteku gotovega čaša, če se je operacija dobro obnesla. Homeopati priporočajo v živinozdravništvu za sredstvo proti pojatvi Aurum muriaticum (klorovo zlato).
Vprašanje 6. Zmrznil mi je sod jabolčnega kisa. Kis je postal vsled tega grenek, da skoraj ni za rabo. Ker mi ni nijedno sredstvo znano, da očistim svoj kis, prosim uredništvo, da mi blagovoli naznaniti, če je mogoče na kak način mojemu kisu prejšnjo ceno povrniti. (Tr. K. v Žabnici.)
Odgovor. Jabolčni kakor kruševi kis ni nič kaj stanoviten in v svoji starosti postane prvi kakor drugi prej ali pozneje grenek. Ce ni Vaš kis uže pregrenek, popraviti ga bodete zamogli, ako ga filtrirate, tako-le: Ker je gotovo, da za filtriranje nimate aparata, treba je, da si vso pripravo sami naredite. Vzemite lonec, kakor je za cvetice, ki ima namreč na dnu luknjo; v lonec dajte tanko in gosto platneno ruto, če hočete dvakrat skup zloženo. Ruta mora biti toliko velika, da se da čez rob lonca pregniti in z obvezo zunaj lonca pritrditi. V tak, s platnom znotraj prevlečeni lonec nasuje se kakih 5 do 10 centimetrov na debelo, v moko stolčenega kovaškega oglja.
Skozi to oglje pustite kis počasi teči, ter ga vlivajte v sodček, ki je dobro izpran. Prav bodete storili, ako ta sodček dobro zažveplate, to je, kos žvepla v njem sožgete. Ako imate veliko kisa, morate najmanj za vsak hektoliter oglje premeniti.
Vprašanje 7. Blagovolite naznaniti, kje bi se dobilo seme „gadovega korena" (Spergula arvensis.) (L., učitelj v G.)
Odgovor. Željeno seme dobiste pri „Graflich H. Attem s'sche Sa ni en k ul tur - S t at ion in S t. Peter bei Graz." Kilogram tega semena stane 40 kraje., oziroma 35 kr. Prva cena velja za seme prve vrste, druga za seme srednje vrste. Ako naročite več kilogramov ob enem, zaračuni Vam omenjena tvrdka metrični cent po 30 gld. oziroma 26 gld. Priporočamo Vam naročiti vedno semena prve vrste, ker nekoliko večja cena se dobro poplača z boljšim vspehom.
Vprašanje 8. Naznanite nam kak pripomoček zoper mravljince, kateri nam delajo pri sadnem drevji mnogo škode. (J. K. v H.)
Odgovor. Najboljše sredstvo zoper mravljince je namazanje debla s katranom (terom), in sicer precej blizo tla kacih 10 cm. na široko. Priporočajo tudi za preganjanje mravljincev polivanje mravljišč s tobakovo ali scalno vodo. Tudi smrad gnjilih rib, koje se v zemljo zakopljejo, mravljince menda prepodi.
Vprašanje 9. Kako varstvo daje postava poškodovanim zaiadi tega, če jim zajci mlada drevesca oglodajo. (A. L., župnik v M.)
Odgovor. Na to, po letošnji hudi zimi za vse naše sadjarje bolj ali manj pomenljivo vprašanje sledeči odgovor:
§. 11. lovske postave z dne 7. marca 1. 1849. se glasi tako: ..Posamezni posestniki zemljišč imajo pravico na odškodovanje škode, prizadete jim po d i v j a č i n i in lovu, ta pravica je iskati po obstoječih predpisih proti onim živim ali moraličnim osebam, ki imajo po tem patentu pravico lov izvrševati".
Na dalje določuje v tej zadevi merodajni razpis ministerstva notranjih zadev z dne 15. decembra leta 1852., št. 5681:
a)	v §. 10., da vživalec lova ne sme preveč divjačine puščati v škodo poljedelstva, sicer se ima brez prizanašanja prisiliti, da jo primerno zmanjša;
b)	§. 11. daje lastniku zemljišča pravico, da si sme svoje zemljišče ograditi ali z zakopi zavarovati ;
c)	S- 12. daje lastniku zemljišča pravico, s teh divjačino, kakor koli, s strašili, z ognjem, po ljudeh in pesih odganjati, ne da bi lastnik lova smel zahtevati povračila, ako se divjačina kaj poškoduje;
d)	§. 17. pa se glasi: „Posestnik zemljišča ima pravico, na zamudno povračilo škode prizadete po divjačini zahtevati, bodi-si da se je pripetila pri poljskih sadežih, vinogradih ali sadnem drevji itd.
Konečno določujejo ministerski razpisi z dne 14. julija 1859., št. 128, in z dne 12. julija 1860., št. 182, da o povračilu škode, prizadete po divjačini, razsojajo izključno politične oblastnije.
Predstoječi posnetek iz postav, v tem slučaju veljavnih (ki se obširno nahajajo, na pr. v 8. zvezku Manzove zbirke postav z leta 1861. na strani 215 do 231) kažejo:
1)	da ima lastnik (tudi najemnik) zemljišča postavno pravico tirjati popolno povračilo škode, prizadete po divjačini;
2)	da je to škodo povrniti vezan oni, ki lov vživa bodi si najemnik ali lastnik;
3)	da se ima tožba za povračilo škode vložiti pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu, kateremu pripada lovski krog.
Gotovo je pravično, da onega, ki vživa veselje lova, zadevajo tudi lovska bremena. Gosposkam pa, ki po eni strani hvalevredno podpirajo sadjarstvo, je gotovo tudi naloga, varovati one, ki si prizadevajo z žrtvami sadjarstvo naše dežele povzdigniti v boljši stan.	n.
Vprašanje 10. Zakaj so se krave pretečeno leto tako nerade ubrejile? Skoraj vsak je tožil, da je moral ne samo po dvakrat in večkrat svoje krave k juncu goniti. Od kod tudi to, da je toliko krav z vrglo, prav za prav, da je tele v njih segnjilo in kakor bela siratka od njih šlo? To se je pri mojih in mnozih drugih kravah zgodilo. Klaja ni bila slaba, vse to se je godilo poletu pri sveži klaji. (A. L. v Mengiški okolici.)
Odgovor. Da se krave pretečena leta niso rade ubrejile, niso vzrok vremenske razmere, ampak krivda leži v slabem ravnanji z bikom, iz kojega sledi pri nas na Kranjskem žalibog jako mnogo nedostatkov za živinorejo, izmed katerih eden je ravno ta. Po pravilih umne živinoreje sme priti na enega bika, ako ga rabimo skozi celo leto, k večem 80 krav na leto. Pri nas na Kranjskem pa pride tudi 200 krav na enega bika. od česar čisto naravni nasledek je, da onemogel bik skoraj v polovici slučajev krave ne obreji. Če se pomisli, da se *aka krava mora vnovič k biku goniti, ter da vsled tt^-> bik mora po 300krat in še večkrat po plemenu iti, ter da več kot polovica krav ne ostane brejih in zaradi tega dosto krav celo jalovih postane, vidi se velika škoda, katero trpijo živinorejci vsled prepičlega števila bikov.
Kužno zvrženje več krav enega kraja ali okraja zaporedoma zamore imeti sledeče vzroke:
1.	Nekateri biki vedno naredijo teleta, koje krave uže v 5—7. mesecu store.
2.	Prevodena krma.
3.	Presilno soljenje krme.
4.	Pitna voda, v kateri se nahajajo gnjilobne stvari, kakor na pr. voda iz ribnjakov ali sploh iz luž, voda, v katero gnojnica pritaka itd.
5.	Voda, v katero pride milo (žajfa\ kar se do-stokrat zgodi, ker perice perejo v tistem koritu, iz katerega živina pije.
6.	Krmenje zmrznjene krme ali krme, na katero je slana padla; tudi mrzla pitna voda je škodljiva.
7.	Vsa krma, na kateri se nahajajo glivice, bodi si od plesnobe, snetljavosti, medene rose itd.
8.	Preslabo in prepičlo krmenje naredi, da mati svojega mladega v sebi ne more rediti, ono odmrje ter se potem krava iztrebi.
9.	Kužno zvrženje krav je tudi nalezljivo. V tem slučaji treba je vse iztrebke krave takoj odstraniti in tudi dobro razkuževati z razredčeno karbolno kislino.
Družbeni novičar.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
dne 32. felruarija 1885.
Seji predseduje družbini podpredsednik gosp. Jos. Fr. Seunig, navzoči so družbini tajnik g. Gustav Pire in odborniki gg. Brus, Detelja, Goli, Jerič, Kastelic, Neveklovski, Robič.
Tajnik Pire poroča, da je c. kr. kmetijsko mini-sterstvo ukrenilo od Rantove, na nemško preložene knjige, „Opis najnavadnejih, sadjarstvu škodljivih mrče-sov" 500 iztisov c. k. deželni viadi prepustiti, 500 iz-tisov jih ministerstvo samo vzame in 1000 iztisov naroči ministerstvo kmetijski družbi, potom knjigotržtva razpečati.
Prošnja okrajnega šolskega sveta v Št. Vidu pri Cerknici za podporo se zaradi pomanjkanja vsake take zalofre mora odbiti.
Volitev novega odbora pri podružnici v Postojini se na znanje vzame.
Podružnici senožeški se odpiše preveč plačanih 6 goldinarjev.
Tajniku se naroči, na podlagi došlili poročil od podružnic izdelati poročilo o vspehu in o izvrševanji deželne postave od 11. februarija 1883., zadevajoče po-končevanje predenice.
Glavni odbor naprosi gosp. dr. Poklukarja, da blagovoli zastopati društvo pri 3. shodu avstrijskih kmetovalcev, ki bode 23. marca na Dunaji.
Glavni odbor sklene odposlati na državni zbor peticijo za podržavljenje severne železnice.
Tajništvu se naroči, potrebno ukreniti, da se razpiše uže lansko leto dovoljena državna štipendija, ki pa se lansko leto ni mogla oddati.
Gospoda revizorja družbinih računov, Žagarja in Souvana, se sklene naprositi, da pregledata družbine račune.
Resolucija gosp. prof. Linhardta pri letošnjem občnem zboru o subvenciji za šolske vrte se odstopi deželnemu odboru.
V odbor za obdelovanje družbinega vrta se volijo gospodje Detelja, Jerič in Pire.
Razglas.
Na poskuševalnem vrtu c. kr. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani je na prodaj semenski krompir sledečih sort: Zborovski krompir, Oneida, Early Rose (zgodnji rožnik), Late Rose (po/,ni rožnik), beli rožnik, King of the Earlies (najzgodnejši krompir), Snow Flake, Paterson, Ribniški krompir, Kifelčar, Ci-tavski, Magnum bonum, Sago črni.
Cena krompirju je 4 kr. za kilogram, ter naj se kupci oglašajo pri oskrbniku poskuševalnega vrta c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe.
Razglas.
Podpisani odbor daje gospodarjem ljubljanske okolice na znanje, da si zamorejo svoje žitno seme očistiti na družbinem žitočistilnem stroju (trier), ki jim je na razpolaganje proti odškodnini desetih krajcarjev za hektoliter na vrtu c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani. Oglase sprejema oskrbnik imenovanega vrta.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe.
Ruski lan je došel, kdor si ga je naročil, naj pride hitro po-nj v pisarno c. k. kmetijske družbe. — Cena mu je letos 14 gold. 32 kr. za hektoliter ali pa 4 gold. 40 kr. za stari mernik.
Tržne cene.
V Kranji, 9. marca 1885.
Na današnji trg je došlo 307 glav goveje živine in 15 prešičev.
		gl-	kr		al !kr.
Pšenica,	hektol. . .	6 50		Ajda, hektol. . . .	5,65
Rež,		5	85	Slama, 100 kil . .	1 75
Oves		3	25	Seno,	2 40
Turšica		6	17	Speli, fr. kila . . .	—j60
Ječmen	" ' t	5	36	Živi prešiči, kila . .	— 32
V Ljubljani, 9. marca 1885.
Povprečna cena.
	'i		Magaz.			Trg gl.Tkr.	Magaz.	
			Sk	kr.			igi.	kr.
Pšenica, hektol.	6	83	7	25	S ur. maslo, kila	- 84		_
Rež „	5	53	5	68	Jajca, jedno . .	3	!—	—
Ječmen „	5	20	5	13	Mleko, liter . .	"i 8	—	—
Oves „	3	25	3	18	Gov. meso, kila	— 64	—	—
Soršica „	—	—	6	50	Telečje meso, „	—168	—	—■
Ajda „	4	71	5	25	Prešič. meso, „	—154	—	—-
Proso „	5	86	5	62	Koštrun „	— 34	—	—'
Koruza „	5	53,	5	47	Kuretina, jedna	-42	—	—■
Krompir, 100 kil	3120		-	—	Golobje, jeden .	-17	—	—
Leča, hektoliter	8	■—	—	—	Seno, 100 kil .	1 60	—	—
Grah „	8	—	-	—	Slama, „ „	i:5i	—	—
Fižol	8	oOj	—	•—	Drva, trde, sež.	7 60	—	—.
Gov. mast, kila		94	—	—	„ mehke, „	5 20	—	—.
Svinska mast „	—	82	—	—	Vino, rud., 100 1.	_ I_	24	—.
Špeli, fr. „	—	561		—	„ belo, „	— —	20	—
,, prek. „	—	72		—		1	i!