URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 9	Ljubljana, petek 23. marca 1984 _____________ Cena 50 dinarjev	Leto XLI
475.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 8/84)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 19 občina Krško:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0,35,
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,15.
2.	Pri zaporedni številki' 23 občina Litija:
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,20,
—	v stolpcu 18 stopnja 10,98 nadomesti s stopnjo
11,18,
—	v stolpcu 19 stopnja 25,86 nadomesti s stopnjo 26,06.
3.	Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0,35,
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,15.
II.	Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 16. marca 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
476.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja
njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82 in 68/83) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84, 6/84, 7/84, 8/84) se stopnje v tabelah IV.a in IV.b v stoipcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami:
pri zaporedni številki 23 občina Litija se stopnja 10,98 nadomesti s stopnjo 11,18.
Št. 420-6/83
Ljubljana, dne 16. marca 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
477.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in, zakonitosti pravilnika in samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto ter pravilnika in samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev TOZD Zdravstveni dom Novo mesto, po javni obravnavi dne 5. 3. 1984
odločilo;
1.	Ugotovi se, da določba 40. člena samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto z dne 8. 6. 1983 in 40. člena samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev TOZD Zdravstveni dom Novo mesto z dne 23. 6. 1983, ni v neskladju z ustavo in zakonom.
2.	Razveljavi se določba 111. člena samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev TOZD Zdravstveni dom Novo mesto z dne 23. 6. 1983 in
sklenilo:
Ustavi se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto z dne
15.	12. 1980 in pravilnika o reševanju stanovanjskih pdtieb deiaVbev TOZD Zdravstveni dom tiovo mesto z dne 14. 5. 1982.
Obrazložitev
tiriižbeni pravotiranilfec samoupravljanja Novo mesto je 's predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih določb pravilnikov, navedenih v izreku sklepa. Predlagatelj Izpodbija določbe, ki omogočajo dodeljevanje kadrovskih stanovanj mimo osnov in meril (15. oziroma 17. člen) in stanovanjskih posdjil, če prosilec odstopi stanovanje (55. oziroma 63. člen). Če prosilec zavrne dodeljeno stanovanje, mu je za določen čas onemogočeno sodelovanje pri delitvi sredstev skupne porabe (drugi odstavek 42. oziroma 46. člena). Določbi 80, oziroma
89.	člena, ki urejata dodeljevanje službenih stanovanj, ker ne določata, za katere primere veljata in tako omogočata arbitrarno odločanje.
V zvezi s predlogom družbenega pravobranilca samoupravljanja je bil začet postopek za oceno ustavnosti ih zakonitosti določbe 4ti. in 111 člena v 1. id 2. točki izreka navedenih samoupravnih sporazumov o Urejanju stanovanjskih zadev, ki sta bila sprejeta med postopkom pred ustavnim sodiščem. V 40. členu samoupravnega sporazuma TOZD Splošna bolnišnica je določeno, da se prosilcu, ki neopravičeno odkloni dodeljeno stanovanje, odštejejo vse točke iz naslova stanovanjskega kriterija, oddaljenosti stanovanja in soudeležbe druge OZD. Po določbi 40. čleha samoupravnega sporazuma TOZD Zdravstveni dom pa se prosilcu, ki neopravičeno odkloni dodeljeno stanovanje, odšteje 50 odstotkov točk, ki jih je dobil. Ti odbitki se upoštevajo dve oziroma tri leta, prosilec pa še vedno tištane na prioritetni listi. Po določbi lil: člena samoupravnega sporazuma pa se prosilcu, ki odstopi stanovanje, lahko dodeli posojilo mimo osnov iti meril.
Osnove in merila za delitev sredstev skupne porabe. med katera po 118. členu ZZD spadajo tudi sredstva za stanovanjsko graditev, določijo delavci z referendumom. Ustava ne določa, katere osnove in merila morajo upoštevati delavci pri delitvi teh sredstev irt kako jih morajo vrednotiti. Samoupravna pravica delavcev je torej, da določijo osnove in merila za prednostni red za dodelitev stanovanj. Kot eho izmed meril Za prednostni red delavci lahko upoštevajo tudi neopravičeno odklonitev ustreznega stanovanja. V obravnavnih določbah obeh samoupravnih sporazumov so delavci predvideli takšho merilo. To merilo ne preprečuje delavcu pridobiti' stanovanjsko pravico na družbenem stanovanju, ampak vpliva samo na prednostni red za omejeno dobo. Zato taka določba ni v neskladju z ustavo in zakonom. Za oceno primernosti uporabe posameznih meril pa ustavno sodišče ni pristojno.
Stanovanjska pravica zagotavlja delovnim ljudem ih občanom, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini za zagotavljanje osebnih ih družinskih potreb. Pravico razpolaganja z družbenim stanovanjem ureja zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/83
1., 3., 12., 13., 16., 18., 35. in 45. člen), ki določa, da ž družbenim stanovanjem razpolaga stanodajalec, ki jti dolžan oddati izpraznjeno stanovanje v skladu s
samoupravnim splošnim aktom novemu prosilcu. Občan pa sme" imeti stanovanjsko pravico le ha enem stanovanju in stanovanjska pravica se ne more prenašati na druge osebe razen v primerih, ki jih določa zakon. ŽatO imetnik stanovanjske pravice ne more prepustiti stanovanja organizaciji, ki po zakonu ne razpolaga s stanovanjem. Za ižpražhiteV družbenega stanovanja v korist TOZD prosilcu ni mogoče priznati izjemnega položaja, ker bi to pomenilo dajati prednost tistim delavcem, ki so že dobili družbeno stanovanje. Sprejete osnove in merila za delitev stanovanjskih, posdjil pa morajo veljati za vse delavce, ker bi v nasprotnem primeru bila kršena enakopravnost delavcev pri delitvi sredstev skupne porabe.
Ž uveljavitvijo novih samoupravnih sporazumov o urejanju stanovanjskih zadev TOZD Splošna bolnišnica in TOZD ZdraVštVeni dom sta prenehala veljati oba napadeha pravilnika, navedena v izreku tega sklepa. Ker družbeni pravobranilec samoupravljanja ne vztraja pri predlogu za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnikov, ki Sta prenehala veljati, je ustavno sodišče v tem delu postopek ustavilo.
Ustavno sodišče je glede na'navedeno na podlagi 413. člena ustave in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74. in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je Sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. Ul 20/83-24
Ljubljana, dne 5. marca 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
478.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena pravilnika o arbitraži v Zavarovalni skupnosti Triglav (Uradni list SRS, št. 35/82) je zbor delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav na seji dne 29, februarja 1984 sprejel
SKLEP
o razrešitvi in izvolitvi predsednika arbitraže in razrešitvi predsednika arbitražnega senata arbitraže pri Zavarovalni skupnosti Triglav
1.	Pri arbitraži Zavarovalne skupnosti Triglav se dolžnosti predsednice arbitraže razreši:
Nada Klemenčič, dipl. iur., sodnica. Vrhovno sodišče SR Slovenije, Ljubljana, Tavčarjeva 9;
za predsednika arbitraže se izvoli:
Milutih Mužič, dipl. iur., namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 24.
2.	Dolžnosti predsednika arbitraže se razreši:	Predsednik
Milutin Mužič, dipl. iur., namestnik družbenega	zbora delegatov
pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, Ljub-	Zavarovalne skupnosti Triglav
Ijana, Miklošičeva 24.	Oto Sekavčnik L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
479.
- Na podlagi drugega odstavka 56., 57., 58. in 103. člena zakona o rednih sodiščih ter drugega odstavka 51., 52., 56. in 57. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, Št. 10/77) so skupščine občin: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v času od 23. septembra 1983 do 9. februarja 1984 sprejele
DOGOVOR
o.	spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani, in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
1
Drugi odstavek točke 2 dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št 29/79) se spremeni tako, da se glasi:
Glede na navedene osnove bodo udeleženke prispevale sredstva v naslednjih "/o deležih:
SO Cerknica	1,929
SO Domžale	7,046
SO Grosuplje	3.665
SO Hrastnik	1.799
SO Kamnik	3,564
SO Kočevje SO Litija
SO Ljubljana Bežigrad SO Ljubljana Center SO Ljubljana Moste-Polje SO Ljubljana Šiška SO Ljubljana Vič-Rudnik SO Logatec SO Ribnica SO Trbovlje SO Vrhnika SO Zagorje ob Savi
2,529
2,282
66,932 (skupen °/o za
* pet	Ijubljan-
skth	občin)
1,226
1,674
2.829
2.340
2,189
2
Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
LJUBLJANA
480.
Na podlagi 54. člena ustave SFRJ, št. 65. člena ustave SRS, 6 odstavka 69, člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni Ust SRS, št. 17/79) in 22. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) sklenejo samoupravne intereszie stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: stanovanjske skupnosti) ustanovimo s tem samoupravnim spo-razumom Samoupravno interesno stanovanjsko skupnost mesta Ljubljane (V nadaljnjem besedilu: Stanovanjsko skupnost Ljubljana), da bi z dogovarjanjem zagotovili enotno po itiko in razvoj stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom stanovanjske skupnosti opredeljujemo zlasti:
—	naloge skupnega pomena, ki jih uresničujemo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	združevanje sredstev za skupno dogovorjene naloge,
—	planiranje v Stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	samoupravno organiziranost Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljana,
—	razmerja Stanovanjske skupnosti Ljubljana do ustanoviteljic in do drugih skupnosti, do Skupščine mesta Ljubljane, družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane in drugih dejavnikov,
—	način financiranja dogovorjenih skupnih nalog v okviru Stanovanjske skupnosti LjiibIjana,
—	uresničevanje nalog s področja SLO in DS SSS Ljubljana,
— Uresničevanje samoupravne delavske kontrole v Stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	opravljanje strokovnih del za Stanovanjsko skupnost Ljubljana,
—	arbitražo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	javnost dela v Stanovanjskis kupnosti Ljubljana ter obveščanje o njenem delu.
3
Dogovor objavi v Uradnem listu SRS Skupščina občine Ljubljana Center
3.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubilana je pravna oseba s pravicami, obveznostmi In odgovornostmi, ki jih
(
določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti Ljubljana ter statut Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
II.	NALOGE SKUPNEGA POMENA
4.	člen
Stanovanjske skupnosti Uresničujemo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana zlasti naslednje naloge skupnega pomena:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sprejem enotne metodologije planiranja ter enotnih kriterijev in meril pn zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, izvajanju solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvo stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane m stanovalce v mestu Ljubljani,
—	usklajevanje planskih dokumentov o stano-vanski graditvi,
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva, s katerimi se zagotavlja enak položaj delavcev, delovnih ljudi in občanov Ljubljane na področju solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	združevanje in usmerjanje sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu in sredstev, namenjenih za prenovo starih mestnih predelov ljubljanskih občin, upoštevaje skupni dogovorjeni enotni program prenove na ravni mesta Ljubljane,
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	raziskovalno in študijsko dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sodelovanje z družbenopolitično skupnostjo mesta Ljubljane, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ter upravnimi organi v mestu Ljubljana v zadevah skupnega pomena na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sodelovanje pri pripravi dolgoročnega načrta razvoja mesta Ljubljane na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	združevanje in usmerjanje sredstev za izgradnjo poslovnih prostorov v novih stanovanjskih soseskah v mestu Ljubljani in usklajevanje višine najemnine za poslovne prostore,
—	opravljanje drugih dogovorjenih zadev skupnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov, ki jih stanovanjske skupnosti opravljamo prek Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	zagotavljanje opravljanja plansko analiskih in finančnih zadev za potrebe stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane prek skupne strokovne službe.
5.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana je za opravljanje skupnih nalog odgovorna stanovanjskim skupnostim ljubljanskih občin.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DOGOVORJENE NALOGE
6.	člen
Stanovanjske skupnosti združujemo sredstva za uresničevanje nalog Stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki izhajajo iz tega samoupravnega sporazuma na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in iz tega izhajajočih letnih planov.
7.	člen
Stanovanjske skupnosti združujemo sredstva solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, del sredstev vzajemnosti, namenjen za prenovo starih mestnih predelov in del sredstev amortizacije iz stanarin, namenjen za prenovo starih mestnih predelov in enostavno reprodukcijo ter sredstva amortizacije iz najemnin poslovnih prostorov, namenjenih za izgradnjo poslovnih prostorov za drobno gospodarstvo, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Stanovanjske skupnosti Ljubljana za posamezno srednjeročno obdobje in z letnimi piani Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
8.	člen
Stanovanjske skupnosti sprejemamo za uresničevanje nalog Stanovanjske skupnosti Ljubljana letni delovni in finančni načrt Stanovanjske skupnosti Ljubljana ter druge planske dokumente, skladno z določili zakona in drugih predpisov v skupščini Stanovanjske skupnosti Lj tbljana, ob koncu leta pa s poročilom o dem in zaključnim računom ugotovimo ali) so bile naloge skupnega - pomena izvršene ter ugotovimo porabo sredstev.
9 člen
Skladno z načeli družbenega planiranja stanovanjske skupnosti spremljamo in analiziramo uresničevanje sprejetih načrtov in planov Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
IV.	PLANIRANJE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI LJUBLJANA
10.	člen
Stanovanjske skupnosti usklajujemo na področju družbenega planiranja v Stanovanjski skupnosti Ljubljana zlasti:
—	elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov stanovanjskih skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje,
—	elemente za plane stanovanjskih skupnosti,
—	elemente socialno varstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva v mestu Ljubljani,
—	elemente za dolgoročne plane stanovanjske skupnosti najmanj za obdobje 10 let, oziroma v skladu z roki, ki veljajo za dolgoročne plane občin in mesta.
11.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin ter oblikuje ustrezna stališča, oziroma ukrepe s ciljem za-
gotovi ti izvajanje sprejetih planov, oziroma predlagati stanovanjskim skupnostim sprejemanje dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov stanovanjskih skupnosti, kolikor materialne možnosti združenega dela pri zagotavljanju dogovorjenega obsega vzajemnosti, solidarnosti in višine stanarin preprečujejo izpolnitev dogovorjenih planskih ciljev.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
1.	Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana
12.	člen
Stanovanjsko skupnost Ljubljana upravlja skupščina.
Skupščino Stanovanjske skupnosti Ljubljana sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
13.	člen
Zbor uporabnikov šteje 40 delegatskih mest. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov skupščin stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin in sicer vsak zbor po dsem delegatov.
Zbor izvajalcev šteje 20 delegatskih mest. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev skupščin stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin in sicer, vsak zbor po štiri delegate.
14.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejme statut Stanovanjske skupnosti Ljubljana, s katerim podrobneje opredeli zlasti notranjo organizacijo, postopek za sprejemanje odločitev, pristojnosti skupnih organov in način financiranja njene dejavnosti.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2.	Mandatna doba delegatov
16.	člen
Mandatna doba delegatov v skupščini traja štiri
leta.
3.	Način dela in odločanja v skupščini
17.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
18.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
.	19. člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o volitvah predsednika skupščine in podred-sednika skupščine ter volitvah predsednika in članov stalnih skupnih organov,
—	o imenovanju predsednika in članov stalnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v mestu Ljubljani,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	o soglasju Stanovanjske skupnosti Ljubljana k določbam statuta skupne delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi sekretarja oziroma vodje skupne delovne skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih s skupno delovno skupnostjo Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
—	o volitvah delegatov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana v Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane,
—	o nalogah Stanovanjske skupnosti Ljubljana na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih-zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu in drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
20,	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	o sprejemanju poslovnika skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	o samoupravnem sporazumu o temeljih plana Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	o planu Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	o delovnem in finančnem načrtu Stanovanjske skupnosti Ljubljana posebej upoštevaje sredstva solidarnosti, del sredstev vzajemnosti, namenjenih za prenovo starih mestnih predelov ter del sredstev amortizacije stanarin, namenjenih za prenovo starih mestnih predelov.
—	o kriterijih in merilih za organiziranje in izvajanje družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve, vzdrževanja ter prenove starih mestnih predelov,
—	o sprejemanju dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o programu raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj,
—	o obravnavi osnutkov in predlogov odloka s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o sprejemu in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleže-
nec oziroma podpisnik je Stanovanjska skupnost Ljubljana,
—	o oblikovanju in uporabi stanarin in najemnin,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o ustanovitvi notranje arbitraže v Stanovanjski skupnosti Ljubljana,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu in drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
21.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju predsednika in članov občasnih komisij zbora,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi' solidarnosti ter sredstvi, namenjenimi za prenovo starih mestnih predelov po enotnem programu,
—	o samoupravnih splošnih aktih s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o merilih in kriterijih za oblikovanje stanarin in najemnin,
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
22.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju predsednika in članov občasnih komisij zbora,
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za kompleksno stanovanjsko gradnjo,
—	o načinu izvajanja družbeno usmerjene stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o stališčih ih usmeritvah glede racionalizacije stanovanjske graditve, upoštevaje zlasti tehnologijo graditve stanovanj in tipizacijo gradbenih elementov,
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
23.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana oblikuje za izvrševanje skupnih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
24.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov,
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, kjer deluje komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV,
—	odbor za graditev stanovanj,
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	odbor za prenovo starih mestnih predelov,
—	komisijo za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	komisijo za cene,
—	komisijo za raziskovalno študijsko delo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	komisijo za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve.
Pristojnosti posameznega skupnega organa, tj. odbora oziroma komisije določa statut Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
25.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
VI.	SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA MESTA LJUBLJANE
26.	člen
V	Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane usklajuje Stanovanjska skupnost Ljubljana s področja stanovanjskega gospodarstva zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti,
—	osnove in merila za delno nadomeščanje stanarin,
—	minimalne standarde za stanovanja namenjena invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo nesposobnim občanom, družinam z večjim številom otrok in mladim družinam, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo razrešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
27.	člen
V	Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane Stanovanjska skupnost Ljubljana usklajuje in spremlja uresničevanje politike na področju socialnega varstva, še posebej na področju stanovanjskega gospodarstva ter usklajuje elemente socialnovarstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva v mestu Ljubljani.
VII.	RAZMERJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA DO USTANOVITELJIC IN DO DRUGIH SKUPNOSTI, DO SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE, DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV
28.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana daje ustanoviteljicam in drugim interesnim skupnostim pobude za skupno proučevanje in izvajanje politike stanovanjskega gospodarstva ter usklajeno izvajanje najpomembnejših nalog s tega področja, se dejavno vključuje v razprave o odlokih s področja stanovanjskega gospodarstva in uvršča na lastno pobudo ali na predlog ustanoviteljic oziroma drugih skupnosti na seje skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubliana vprašanja, ki zadevajo stanovanjsko gospodarstvo.
29.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana sodeluje s Skupščine mesta Ljubljane prek skupščine Socialnega varstva mesta Ljubljane, ko le-ta enakopravno odloča z zbori Skupščine mesta Ljubljane o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva.
30.	člep
. Stanovanjska skupnost Ljubljana sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki na ravni občin in mestg o vseh zadevah s področja st^povapjskega gospodarstvo.
Vlij. NAČIN FINANCIRANJA DEJAVNOSTI STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
31.	člen
^tapovanj sire skupnosti liparipiramp Stanpvohj-skq skupnost Ljubljana iz:
-r flela ('arnžpnih sredstev soliflgrnpglj,
—	de}a združenih sredstev vzajenrnPSti, namenjenih za prenovo starih mestnih predelov.
—	dela združenih sredstev atafigrin, nSiRsnjenih za preppvo starih mestnih predelov ip enostavno reprodukcijo.
32.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela Stanovanjske skupnosti Ljubljana in stroškov poslovanja v Okviru skupno dojočepih nalog ter z« osebno dbh°1hP in skupno porabo delavcev skupne delovne skupnosti.
IX.	.PRISTOJNOSTI OPBPRf ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
33.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana ima Odbor za, ljudsko obrambo in drpžhenp samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite m za organizacijo in delovanje Stanovanjske skupnosti Ljubljana v izjemnih razmerah.
34.	člep
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ureja statut Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
35.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s Svetom za ljudsko obrambo ip Komitejem za ljudsko obrambo Skupščine mosta Ljubljane in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljupe ter družbenopolitičnimi organizacijami mesta Ljubljane, z odbori za ljudsko obrambo ip družbPhb samozaščito stanovanjskih skupnosti občine Ljubljane in drugimi samoupravnimi interesnimi .skupnostmi v sestavu Skupnosti socialnega varstva mesta Lihi1" Ijane pri izvajanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite
X.	SAMOUPRAVNI NADZOR
38 člen
Stanovanjske skupnosti uresničujemo funkcijo, samoupravne delavske kontrole v Stanovanjski skup-
nosti Ljubljana prek svojih delegatov v skupščini in
skupnih organih ter prek odbora za samoupravni nadzor v Stanovanjski skupnosti Ljubljana.
37.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in dolžnosti s področja stanovanjskega gospodarstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem programov in nalog ter delom organov Stanovanjske skupnosti Ljubljana in skupščine ter skupne delovne skupnosti opravlja odbor za sampupravni nadzor.
Sestavo Odbora za samoupravni nadzor jn postopek za njegovo izvolitev določa statut Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
38.	člen
Podrobnejše določbe o pristojnosti, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo vsebuje statut Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
XI.	USTANOVITEV DELOVNE SKUPNOSTI
39.	člen
Za opravljanje administrativnih, tehničnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščin in stalnih skupnih organov skupščin stanovanjskih skupnosti občin in mesta, oblikujejo stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane delovno skupnost.
Zagotovitev določenih opravil si stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane lahko zagotovijo tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali organom.
XII.	ARBITRAŽA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
LJUBLJANA
40.	člen
Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo med posameznimi stanovanjskimi skuppostmi ljubljanskih občin oziroma med stanovanjskimi skupnostmi in Stanovanjsko skupnostjo Ljubljana, se v skladu z zakonom ustanovi v Stanovanjski skupnosti Ljubljana notranja arbitraža.
Podrobnejša 'določila o pristojnosti notranje arbitraže, številu stalnih arbitrov, postopku pred arbitražo ter pokrivapju strpškov arbitražnega postopka določa ustanovitveni akt notranje arbitraže.
XIII.	JAVNOST DELA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI LJUBLJANA TER OBVEŠČANJE O DELU
41.	člen
Delo Stanovanjske skupnosti Ljubljana je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
—	prek delegatov v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
—	z občasnimi informacijami Stanovanjske skupnosti Ljubljana, objavljenimi v dnevnem tisku,
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov v Uradnem listu SRS.
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik in skupni organ skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana z dne 20. 6. 1977 (Uradni list SRS, št. 30/79).
43.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine stanovanjskih skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana, Vič-Rudnik in ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Ta samoupravni sporazum velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. junija 1983.
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Bežigrad predsednik skupščine
Ciril Sluga 1. r.
Samoupravna stanovanjska skupnost
Ljubljana Center predsednik skupščine
Franc Dobnikar 1. r.
Samoupravna stanovanjska skupnost
• Ljubljana Moste-Polje predsednik skupščine
Slavko Drlje 1. r.
Samoupravna stanovanjska skupnost • Ljubljana Šiška predsednik skupščine
Bogo Modic L r.
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik predsednik skupščine
Milan Buh 1. r.
481.
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti Ljubljana je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine dne 27. oktobra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Stanovanjska skupnost Ljub-
ljana), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti' Ljubljana dne 7. 4. 1975, je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) zaradi zagotavljanja enotne politike in razvoja na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti.
2.	člen
S tem statutom se podrobneje opredeljujejo naloge skupnega pomena, ki jih stanovanjske skupnosti uresničujejo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana, notranja organizacija Stanovanjske skupnosti Ljubljana, pristojnosti zborov skupščine, pristojnosti skupnih organov, način financiranja njene dejavnosti, pristojnosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, pristojnosti odbora za samoupravno delavsko kontrolo, soustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane, položaj delovne skupnosti Stanovanjske skupnosti Ljubljana, notranjo arbitražo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana, javnost in obveščanje o delu Stanovanjske skupnosti Ljubljana ter postopek sprejemanja statuta Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
3.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana je pravna oseba. Stanovanjska skupnost Ljubljana ima žiro račune in drugačne račune pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva.
4.	člen
Ime Stanovanjske skupnosti Ljubljana je: »Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana«.
Sedež Stanovanjske skupnosti Ljubljana je v Ljubljani, Kersnikova 6/VI.
5.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani.
6.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana ima in uporablja štampiljko okrogle oblike z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana«.
II.	NALOGE SKUPNEGA POMENA
7.	člen
Stanovanjske skupnosti uresničujejo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana zlasti naslednje naloge skupnega pomena:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	sprejem enotne metodologije planiranja ter enotnih kriterijev in meril pri zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s ‘stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, izvajanju solidarnosti pri pridobivanju ih uporabi stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne ža vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v mestu Ljubljani;
—	usklajevanje planov stanovanjske graditve;.
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja na področju stanovanjskega gospodarstva za zagotavljanje enakega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov Ljubljane na področju solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	združevanje in usmerjanje sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu in sredstev namenjenih za prenovo starih mestnih predelov ljubljanskih občin, upoštevaje dogovorjeni enotni program na ravni mesta Ljubljane;
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	raziskovalno in študijsko dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	sodelovanje z družbenopolitično skupnostjo mesta Ljubljane, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter upravnimi organi V mestu Ljubljana v zadevah skupnega pomena na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	sodelovanje pri pripravi dolgoročnega načrta razvoja mesta Ljubljane na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	združevanje in usmerjanj^ sredstev za izgradnjo poslovnih prostorov v novih, stanovanjskih soseskah v Ljubljani in usklajevanje višine najemnin za poslovne prostore;
—	opravljanje drugih dogovorjenih zadev skupnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi, zakonov in drugih predpisov, ki jih stanovanjske skupnosti opravljamo prek Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	zagotavljanje opravljanja plansko analitskih in finančnih zadev za potrebe stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane prek skupne strokovne službe.
UL SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
1. Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana
8.	člen
Stanovanjsko skupnost Ljubljana upravlja skupščina.
Skupščiho Stanovanjske skupnosti Ljubljana sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
9.	člen
Zbor uporabnikov šteje 40 delegatskih mest. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov skupščin stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin in sicer vsak zbor po osem delegatov.
Zbor izvajalcev šteje 20 delegatskih mest. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo zbori izvajalcev skupščin stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin in sicer vsak zbor po štiri delegate.
10.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana izvoli izmed delegatov v skupščini predsednika skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana in podpredsednika skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Mandat predsednika in podpredsednika skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana traja dve leti, pri čemer ju je mogoče ponovno izvoliti še za nadaljnji dve leti.
11.	člen
" Delegati zbora uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana izvolijo iz svojih vrst predsednika zbora uporabnikov in podpredsednika zbora uporabnikov.
Delegati zbora izvajalcev skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana izvolijo iz svojih vrst predsednika zbora izvajalcev in podpredsednika zbora Izvajalcev.
Mandat predsednikov in podpredsednikov zborov traja dve leti, pri čemer so lahko ponovno izvoljeni še za nadaljnji dve leti.
12.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča Vvcina delegatov v zborih skupščine.
13.	člen
Delegati v skupščini' odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov;
—	enakopravno v obeh zborih;
—	samostojno v posameznem zboru.
2.Pristojnosti skupščine in njenih zborov
14.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o volitvah predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter volitvah predsednika in članov stalnih skupnih organov;
— O’ imenovanju predsednika in članov občasnih skupnih organov;
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v mestu Ljubljani;
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	o soglasju Stanovanjske skupnosti Ljubljana k določbam statuta delovne skupnosti Stanovanjske skupnosti Ljubljana, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
—• o imenovanju in razrešitvi sekretarja oziroma vodje delovne skupnosti;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	o volitvah delegatov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana v Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane;
—	o nalogah Stanovanjske skupnosti Ljubljana na
področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;	.	!
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu in drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
15.	člen
Delegati enakopravno In ločeno v obeh zborih
odločajo zlasti:
—	o sprejemanju statuta Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	o sprejemanju poslovnika skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	o samoupravnem sporazumu o temeljih piana Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	o planu Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	o delovnem in finančnem načrtu ter poslovnem poročilu in zaključnem računu Stanovanjske skupnosti Ljubljana, posebej upoštevaje sredstva solidarnosti, del sredstev vzajemnosti, namenjen za prenovo starih mestnih predelov ter del sredstev amortizacije iz stanarin, namenjen za prenovo starih mestnih predelov;
—	o kriterijih in merilih za organiziranje in izvajanje družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve, vzdrževanja ter prenove starih mestnih predelov;
—	o sprejemanju dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane:
—	o programu raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin;
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj;
—	o obravnavi osnutkov in predlogov odlokov s področja stanovanjskega gospodarstva;
—	o sprejemu in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Stanovanjska skupnost Ljubljana;
—	o oblikovanju in uporabi stanarin in najemnin;
—	o ukrepih civilne zaščite;
—	o ustanovitvi notranje arbitraže v Stanovanjski skupnosti Ljubljana;
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora. skupščine pristojna po zakonu m drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
16.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju predsednika in članov občasnih komisij zbora;
—	o upravljanju z združenimi sredstvi solidarnosti ter sredstvi, namenjenimi za prenovo starih mestnih predelov po enotnem programu;
—	o samoupravnih splošnih aktih s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o merilih in kriterijih za oblikovanje, stanarin in najemnin;
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
17.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
'— o izvolitvi predsednika in podpredsednika zbora;
—	o imenovanju predsednika Ih članov občasnih komisij zbora;
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za kompleksno stanovanjsko gradnjo;
—	o načinu izvajanja družbeno usmerjene stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
—	o stališčih in usmeritvah glede racionalizacije stanovanjske graditve, upoštevaje zlasti tehnologijo graditve stanovanj in tipizacijo gradbenih elementov;
—	o drugih zadevali, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih ter statutu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
3.	Predsednik skupSčine in podpredsednik skupščine
18.	člen
Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa Stanovanjsko skupnost Ljubljana;
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
—	skrbi,, da skupščina dela v skladu s poslovnikom;
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov;
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih sprejme skupščina;
—	podpisuje samoupravne sporazume in družbene dogovore, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Stanovanjska skupnost Ljubljana;
—	skrbi za usklajevanje nalog Stanovanjske skupnosti Ljubljana v Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane;
—	skrbi za sodelovanje skupščine .in njenih zborov ter skupnih organov s Skupščino mesta Ljubljane ter družbenopolitičnimi organizacijami v Ljubljani ;
—	skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
19.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsednikom obeh zborov ter s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.
20.	člen
Predsednik skupščine ima zlasti naslednje pristojnosti :
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi' pooblastili, k§ le ta ne more opravljati svoje dolžnosti;
—	pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog;
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
4.	Skupni organi skupščine
21.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana oblikuje za izvrševanje skupnih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
22.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
23.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
24.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov;
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, kjer deluje komisija za reševanje stanovaj-skih vprašani udeležencev NOV;
—	odbor za graditev stanovanj;
—	odbor za _ gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	odbor za prenovo starih mestnih predelov;
—	komisijo za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	komisijo za cene;
—	komisijo za raziskovalno študijsko delo v sta-, novanjskem gospodarstvu;
—	komisijo za splošne, finančne in adm nistra-tivne zadeve.
25 člen	*
Odbor za planiranje n razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti nas ednje pristojnosti:
—	skrb' za izvajani; sk’,'pov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družb.:neekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge vseh planskih aktov Stanovanjske skupno-ti Ljubljana in pred'og sklepov, ki jih sprejema skupščina s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani;
—	obkk-uje predloge stališč in usmeritev glede vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu:
—	oblikuje predloge stališč glede oblikovanja stanarin in najemnin ter vzajemnega združevanja dela stanarin in najemnin;
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za Uresničevanje sprejetih planskih aktov;
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sr-rejefb obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij:
—	uresničuje politiko ter izpo^juje sklepe in stališča skupščine s področja planiranja in razvoja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 10 članov.
26.	člen
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani;
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Stanovanjska skupnost Ljubljana;
—	skrbi za zagotavljanje delne nadomestitve stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine na območju ljubljanskih občin;
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 10 članov.
27.	člen
V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu deluje 5 članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	razpravlja o predlogih mestnega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV;
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup. gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš.
28.	člen
Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve stanovanj;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve v Ljubljani;
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj ;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice In predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev;
—	skrbi za sodelovanje z Zvezo komunalnih interesnih skupnosti Ljubljane in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi v Ljubljani;
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve;
—	proučuje tehnologijo stanovanjske graditve;
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve:
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja;
—	pripravlja druge naloge s področja graditve stanovanj, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za graditev stanovanj šteje 10 članov.
29.	člen
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
—	spremlja izvajanje programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja, posebej upoštevaje vzajemno združevanje dela stanarin in najemnin;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stal šča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	oblikuje predloge enotnih meril za namensko uporabo stanarin in najemnin;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjskih skupnosti s področja gospodarjenja;
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 10 članov.
30.	člen
Odbor za prenovo starih mestnih predelov ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja prenove starih mestnih predelov;
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa prenove;
—	spremlja izvajanje sprejetih programov prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov prenove;
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s prenovo;
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov s področja prenove;
—	opravlja druge naloge s področja prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor.
Odbor za prenovo starih mestnih predelov šteje 7 članov.
31.	člen
Komisija za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske graditve ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja kreditiranja družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	obravnava in usklajuje predloge samoupravnih splošnih aktov ki urejajo kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske graditve iz družbenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	pripravlja predloge za izvedbo natečajev iz združenih sredstev . vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
—	opravlja druge naloge s področja kreditiranja družbeno usmerjene stanovanjske graditve, ki ji jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Komisija za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske graditve šteje 10 članov.
32.	člen
Komisija za cene ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine s področja oblikovanja cen stanovanj;
—	skrbi za izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter metodologiji za oblikovanje cen:
—	oblikuje in predlaga Mestni skupnosti za cene v potrditev izhodiščne in končne cene stanovanj •
—	opravlja druge naloge s področja oblikovanja cen, ki ji jih poveri skupščina.
Komisija za cene šteje 6 članov.
33.	člen
Komisija za raziskovalno študijsko delo v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti :
—_ pripravlja predlog programa raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani;
—	sodeluje z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in področnimi raziskovanimi skupnostmi;
—	imenuje recenzijske komisije za posamezne stanovanjske raziskave;
—	sodeluje pri oblikovanju stališč in usmeritev glede uporabe raziskovalnih dosežkov pri racionalizaciji stanovanjske graditve, še posebej pri tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov ;
—	skrbi za obveščanje stanovanjskih skupfiosti o raziskavah in študijah na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe ih stališča skupščine s področja stanovanjskih raziskav.
Komisija za raziskovalno študijsko delo v stanovanjskem gospodarstvu šteje 5 članov.
34.	člen
Komisija za splošne, finančne in administrativne zadeve ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila iz zaključnega računa stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti Ljubljana in letnim delovnim načrtom
—	obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je Stanovanjska skupnost Ljubljana;
—	obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa Stanovanjska skupnost Ljubljana;
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora;
—	opravlja druge naloge, ki ji jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor.
Komisija za splošne, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov.
5.	Občasni skupni organi
35.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnje-vanjč določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe.
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
6. Spremljanje odločitev v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana, njenih zborih in skupnih organih
v	36. č’en
Odločitve in sklepi skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov
Odločitve in sklepi skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
37.	člen
Glasovanje v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana in v njenih zborih je praviloma javno
38.	člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana in tri delegate zbora izvajalcev skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
39.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana lahko na iSti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana, predložiti predsedniku skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
40.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, lahko da skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana pobudo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane, da Skupščina mesta Ljubljane začasno uredi to vprašanje.
41.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
7 Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v Stanovanjski skupnosti Ljubljana
42.	člen
De’egati v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana imajo zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	da izražajo in se odločajo na sejah skupščine oziroma zborov skupščine skladno s stališči in smernicami stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in Interesi na področju stanovanjskega gospodarstva;
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki naj zagotavljajo predvsem nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani;
—	da predlagajo spremembe in dopolnitve dnevnih redov sej skupščine oziroma zborov;
—	da usklajujejo stališča stanovanjskih skupnosti občin Liubliane. ki so jih delegirale z drugimi delegati, skladno s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev v Ljubljani;
—	da dejavno sodelujejo v delu skupščine, zborov skupščine in skupnih organov, posebej s tem, da predlagajo ukrepe za uresničevanje stališč, smernic in sklepov skupščine, zborov oziroma skupnega organa;
—	da skrbijo za poročanje stanovanjskim skupnostim občin Ljubljane, ki so jih delegirale, o delu Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Delegati so v mejah svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju; odgovarjajo pa skupščini občinske SSS, ki jih delegira.
8.	Poslovnik o delu skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana
43.	člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana,
. IV. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
44.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
—	dela združenih sredstev solidarnosti;
—	dela združnih sredstev vzajemnosti, namenjenih za prenovo starih mestnih predelov;
—	dela združenih sredstev stanarin, namenjenih za prenovo starih mestnih predelov in enostavno reprodukcijo.
45.	člen
Stanovanjske skupnosti sprejemajo za uresničevanje nalog Stanovanjske skupnosti Ljubljana letni delovni in finančni načrt SSS Ljubljana ter druge planske dokumente skladno z določili zakona in drugih predpisov v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana, ob koncu leta pa v poročilu o delu in zaključnem računu ugotovimo, ali so bile naloge skupnega pomena izvršene ter ugotovimo porabo sredstev.
Stanovanjske skupnosti Ljubljana na način svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost SSS Ljubljane.
V. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
46.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana ima Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja Stanovanjske skupnosti Ljubljana v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne;
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti pristojnih mestnih organov;
—	sprejema programe usposabljanja delavcev v delovnih skupnostih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane in zagotavlja njihovo uresničevanje ter seznanja delavce z njihovimi dolžnostmi' v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, glede na predvidene razmere;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izpolnjevanja nalog in ukrepov s področja
ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjskem gospodarstvu na predvidene razmere;
•— svetuje odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito stanovanjskih skupnosti pri opravljanju njihovih nalog.
47.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 10 članov, ki jih izvoli skupščina izmed delegatov stanovanjskih skupnosti za dobo štirih let; po položaju pa so člani odbora še: predsednik skupščine in predsednika obeh zborov ter sekretar oziroma vodja delovne skupnosti Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je po položaju predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
48.	člen
Če bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) Stanovanjska skupnost Ljubljana prilagodi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah.
49.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s Svetom za ljudsko obrambo in Komitejem za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane ter družbenopolitičnimi organizacijami občin in mesta Ljubljane, z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v sestavu Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane pri izvajanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
VI. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI
ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
50.	člen
Stanovanjske skupnosti občin Ljubljane uresničujejo funkcijo samoupravne delavske kontrole v Stanovanjski skupnosti Ljubljana prek svojih delegatov v skupščini in skupnih organih ter prek odbora za samoupravno delavsko kontrolo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana.
51.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v Stanovanjski skupnosti Ljubljana šteje 5 delegatov.
Delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Delegati odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo ih odpokličejo stanovanjske skupnosti občin Ljubljane prek svojih skupščin.
Delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Mandat delegata v odboru za samoupravno delavsko kontrolo traja dve leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za delegata v odboru za samoupravno delavsko kontrolo.
52.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo nadzira zlasti:
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti Ljubljana, njenega statuta in vseh drugih samoupravnih splošnih aktov Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Stanovanjske skupnosti Ljubljana, plan Stanovanjske skupnosti Ljubljana ter vseh drugih planskih aktov Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka oziroma pod-pisnjča je Stanovanjska skupnost Ljubljana;
—	izpolnjevanje sklepov skupščine, zborov skupščine ih skupnih organov;	/
—	skladnost sklepov in aktov organov Stanovanjske skupnosti Ljubljana s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi stanovanjskih skupnosti;
—	združevanje sredstev, namenjenih za financiranje Stanovanjske skupnosti Ljubljana ter uporabo in razpolaganje s finančnimi sredstvi Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Stahovanjsko skupnostjo Ljubljana in delovno skupnostjo Stanovanjske skupnosti Ljubljana;
—	javnost dela Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja tudi druge naloge skladno z določili zakona in drugih predpisov ter samoupravnih splošnih aktov Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
53.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge pristojnim organom Stanovanjske skupnosti Ljubljana ža sprejem ustreznih ukrepov.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje Stanovanjske skupnosti Ljubljana; o tej zahtevi mora odbor za samoupravno delavsko kontrolo seznaniti skupščino Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
54.	člen
Skupni organi in delavci delovne skupnosti Stanovanjske skupnosti Ljubljana morajo zagotoviti potrebne podatke za nemoteno delo odbora za samoupravno delavsko kontrolo.
55.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo najmanj enkrat letno poroča skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana ter skupščinam SSS občin o svojem delu.
Vil. SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA MESTA LJUBLJANE
56.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana. je soustanoviteljica Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane.
57.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana usklajuje v skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost;
—	osnove in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki;
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
58.	člen
Skupni organi Stanovanjske skupnosti Ljubljana, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno-varstveni značaj.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
59.	člen
Za opravljanje . administrativno-tehničnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, oblikujejo stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane delovno skupnost.
Zagotovitev določenih opravil si stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane lahko zagotovijo tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali organom.
60 člen
Delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja gradiva za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov;
—	pripravlja ali sodeluje pri pripravi osnutkov planskih aktov;
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila;
—	opravlja administrativna in strokovna opravili za stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane.
61.	člen
Razmerja med Stanovanjsko skupnostjo Ljubljana in delovno skupnostjo Stanovanjske skupnosti Ljubljana opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
62.	člen
Delavci delovne skupnosti urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
63.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog,- zaradi katerih se oblikuje delovna skupnost občinskih in mestnih stanovanjskih skupnosti Ljubljana, programu njenega dela, finančnemu načrtu ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščin občinskih stanovanjskih skupnosti ter Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
64.	člen
Organ upravljanja delovne skupnosti daje mnenje glede imenovanja in razrešitve sekretarja ozi-
roma vodje delovne skupnosti na skupščini Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
IX.	NOTRANJA ARBITRAŽA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI LJUBLJANA
65.	člen
Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi občin Ljubljane oziroma med stanovanjskimi skupnostmi in Stanovanjsko skupnostjo Ljubljana, se v skladu z zakonom ustanovi v Stanovanjski skupnosti Ljubljana notranja arbitraža.
66.	člen
Skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejme ustanovitveni akt notranje arbitraže, ki določa zlasti:
—	sedež arbitraže;
—	pristojnost arbitraže;
—	število stalnih arbitrov;
—	način kandidiranja in volitev arbitrov;
—	čas, za katerega se volijo arbitri;
—	način razrešitve arbitrov;
—	pokrivanje stroškov arbitražnega postopka;
—	postopek pred arbitražo.
X.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA
67.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
68 člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo stanovanjske skupnosti občin Ljubljane 0 celotnem delovanju Stanovanjske skupnosti Ljubljana ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v mestu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Stanovanjske skupnosti Ljubljana, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti Stanovanjske skupnosti Ljubljana, o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
69.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu Stanovanjske skupnosti Ljubljana se zagotavlja zlasti:
—	prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti;
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti;
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilih občinskih konferenc SZDL občin Ljubljane in v Dnevniku;
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnem listu SRS,
— z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine Stanovanjske skupnosti ter organi Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
71.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta Stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejme skupščina Stanovanjske skupnosti Ljubljana po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina.
72.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
Ljubljana, dne 27. oktobra 1982.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske Ljubljana
Janez Čebulj 1. r.
482.
Na podlagi 20. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane ter 43. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. oktobra 1982 sprejela
POSLOVNIK
o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: poslovnik) ureja delo skupščine, njenih zborov in ostalih skupnih organov ter drugih delovnih teles, pa tudi druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog skupnega pomena, ki jih stanovanjske skupnosti občin Ljubljane uresničujejo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana.
2.	člen
Kolikor posdmezna vprašanja o delu skupščine niso urejena -s poslovnikom, jih ureja skupščina s sklepom, upoštevaje določila tega poslovnika.
3.	člen
Delo skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali' izključi v primerih, ko skupščina obravnava gradiva, ki so razglašena za
uradno ali državno tajnost.
4.	člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
5.	člen
Skupščina - ima in uporablja okroglo štampiljko z napisom: »Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana«.
Štampiljka je v hrambi pri delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
H. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI
6.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic delavcev, delovnih ljudi,, občanov in stanovalcev, združenih v stanovanjskih skupnostih občin Ljubljane, določajo skupščine stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Delegati v skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana se med seboj dogovarjajo in usklajujejo stališča pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana na področju stanovanjskega gospodarstva.
7.	člen
Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, zastopa delegat stališča stanovanjske skupnosti občine, ki ga je delegirala, upoštevaje širše družbene potrebe in interese.
8.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej
skupščin in organov, v katere je izvoljen ter ustvarjalno delovati pri njihovem delu in odločanju.
9.	člen
Delegat skupščine se pred sejo izkaže s pooblastilom skupščine stanovanjske skupnosti občine, ki ga je delegirala. Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo splošne smernice in stališča stanovanjske skupnosti občine, ki ga je delegirala.
10.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti skupščino
stanovanjske skupnosti občine, ki ga je delegirala.
Delegat, M ne more priti na sejo skupnega organa, katerega član je, obvesti o tem tudi predsednika skupnega organa.
11.	čic*
Ce na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti skupščino stanovanjske skupnosti občine, ki ga je delegirala.
12.	člen
Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih
programov, kakor tudi pravico predlagati posamezne
naloge kot prednostne naloge’ v delovnih programih.
13.	člen
Delegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v predlog dnevnega reda seje skupščine, razpravlja o predlaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki naj bi se obravnavale na seji. ,
14.	člen
Delegat tena na seji skupščine zlasti naslednje
pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje;
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda;
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, kakor tudi zahtevati obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov;
—	dajati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, v katerih je udeležena Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana;
—	dajati pobudo za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine o zadevah, ki so na dnevnem redu seje;
—	dajati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in sklepov skupščine;
—	predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena ustno ali pisno.
15.	člen
Delegat Ima pravico postavljati vprašanja e zadevah. ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnega organa ozirom drugega delovnega telesa ali delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
16.	člen
Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pisni obliki, lahko pa šo postavljena tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda, namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Kolikor je možen takojšen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, se ga ustno sporoči delegatu takoj, sicer pa se da odgovor v 36-dneh v piszti obltM
ali pa ustno na naslednji seji.
17.	člen
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor
na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se b tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo odloča skupščina.
18.	Men
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost, odloča predsednik skupščine.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, Id je bilo
poslano skupščini z oznako »državna tajnost« ali
»uradna tajnost: strogo zaupno; zaupno; interno«.
19.	člen
Delegat mora obveščati stanovanjsko skupnost občine, ki. ga je delegirala, o stališčih, conenjih in
sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju in usklajevanju stališč v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Splošne dol.’'
20.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno; na skupni seji obeh zborov; določene zadeve pa opravljata zbora tudi samostojno.
21.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira
V	ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji' pooblastil delegatov na seji zbora;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši;
—	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi
2.	Predsednik in podpredsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
22.	člen
Posamezen zbor skupščine predstavlja njegov predsednik.
23.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje;
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora;
—	sodelujeta v delu kolegija predsednika skupščine;
—	skrbita za izvajanje tega poaSemsrtta;
—	opravljata droge naloge na podlagi zad«8Btw
zbora.
«	24. člen
Podpredsednik posameznega zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
V	primeru, če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili.
3.	Usklajevalni postopek
25.	člen
Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerih enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do odločitve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebne opraviti usklajevalni postopek.
26.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje
tri delegate zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in tri delegate zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina' Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na svoji seji.
27.	člen
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini Samoupravne stanovanjske skupnost) Ljubljana in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena,- mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v. roku, ki ga določi skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, predložiti predsedniku skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana je dolžan usklajen predlog odločitve predložili skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
28.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zahteva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, lahko da skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti' Ljubljana pobudo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane, da Skupščina mesta Ljubljane sprejme začasen ukrep.
it. seja gKtrpscras
1.	Sklic seje
29.	člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
30.	člen
Prvo sejo skupščine v novem mandatnem obdobju skliče predsednik skupščine, ki je dotlej opravljal to funkcijo in jo vodi do izvolitve novega predsednika.
31.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine skladno z delovnim načrtom Samoupravne stanovanjske
skupnosti Ljubljana, na lastno pobudo, na pobudo samoupravne stanovanjske skupnosti posamezne ljubljanske občine ali na pobudo skupnega organa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj, ko to predlaga Mestna konferenca SZDL Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane ali Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Mestni svet Zveze sindikatov ali Skupnost socialnega varstva mesta L j ubij ane.
Predlagatelji sklica seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana morajo predlogu za sklic seje predložiti gradivo, o zadevi, 'zavoljo katere so predlagali sklic seje.
32.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano delegatom najmanj 30 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.
33 člen
Gradivo za sejo skupščine mora biti obrazloženo in objavljeno v celotnem besedilu ali v povzetkih.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine se posije najmanj sedem dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti ter zastopnikom javnih občil.
34.	člen
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje delegatom tudi zapisnik prejšnje seje, kolikor ni bil poslan že prej.
35.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma ?k iče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določen v 32. členu tega poslovnika; razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi v vabilu za sejo skupščine.
2.	Potek seje
36.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik.
Če je tudi podpredsednik zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina.
Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov ali podpredsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa sodeluje tudi sekretar skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
37.	člen
Predsednik ugotovi pred začetkom seje ali je seja sklepčna. V ta namen izvoli skupščina na seji tričlanski verifikacijski komisiji zborov skupščine, ki preverita število in veljavnost pooblastil delegatov.
38.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajal-
39.	člen
V primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži.	., .
40.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali. dopolni na predlog predsednika skupščine ali delegata, ki je dobil podporo najmanj 1/4 delegatov.
Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati <*i-roma spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega reda.
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov.
41.	člen
Na začetku seje se praviloma obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
42.	člen
Posamezne zadeve obravnava skupščina praviloma po vrstnem redu določenem v dnevnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda, če je le-ta potrebna, poda poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.
43.	člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnava najprej načelno, nato v podrobnostih.
Sprememba in dopolnitev posameznega gradiva se lahko predlaga ustno ali pisno na seji.
44.	člen
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati.
Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi drugim udeležencem.
45.	člen
Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih. ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
46.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, preden ne.dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca razprave o posamezni točki dnevnega reda.
47.	člen
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na Vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa.
48.	člen
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo
cev.
takoj ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik da pc tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
•	49. člen
Če se delegat- ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odioči skupščina brez obravnave
50 člen
Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik.
51.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov.
Če predsednik meni, da je razprava v posamezni l točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko predlaga skupščini odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave.
52.	člen
Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje in usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na sej L
53.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik skupščine sklene sejo.
3.	Vzdrževanje reda
54.	člen
Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin,
—	odvzem besede,
— Odstranitev s seje.
55.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori.
St. 9 — 23. III. 1984
čeprav mu predsednik skupščine ni dal besede, ki sega govorniku v besedo ali ki na dfugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine.
56.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem. m brez obravnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
57.	člen
Predsednik skupščine obvesti stanovanjsko skupnost občine in občinsko konferenco SZDL* o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede m odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen.
58.	člen
Predsednik skupščine lahko oredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec ali drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
59.	člen
Ce predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje.
4.	Sprejemanje sklepov
60.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji.
O predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v posameznostih, če skupščina meni, da je tako glasovanje potrebno.
61.	člen
Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih, spremembah ali dopolnitvah. Ce se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo le-te sestavni del predloga, če pa se z njimi ne strinja odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več različnih spreminje-valnih ali dopolnjevalnih pr.edlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani.
Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postanejo sestavni del predloga.
Sklepe skupščine podpisuje predsednik skupščine
5.	Glasovanje
62.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
63.	a«
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo xa predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom rok.
64.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.	,
65.	člen
Ob odločitvi, da se glasuje tajno, se izvoli 3-član-ska komisija za izvedbo glasovanja. Komisija pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih delegatov z besedilom predloga ter označbo pod zaporednimi številkami »glasujem za«, »glasujem proti«, »se vzdržim glasovanja«.
Komisija razdeli glasovnice delegatom, ki obkrožijo tisto številko, za katere označbo so se odločili. Po glasovanju .ugotovi komisija izid glasovanja, in poroča o tem predsedniku skupščine, ki razglasi rezultat glasovanja.
66.	člen
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je* neveljavna.
67.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep o- zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
68.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je, skupščina glasovala sprejet ali zavrnjen.
6.	Zapisnik
69.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega
glavne podatke o 'seji skupščine, zlasti pa:
—	zaporedne Storilko »eje,
—	fces in kraj »*>«,
—	ime in priimek predsednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo,
—	seznam prisotnih delegatov po posameznih skupnostih občin Ljubljane,
—	seznam odsotnih delegatov po posameznih skupnostih občin Ljubljane,
—	dnevrri red seje,
—	imena delegatov, ki so razpravljali o posameznih zadevah, uvrščenih na dnevni red seje,
—	sprejete sklepe,
—	izid glasovanja o posameznih sklepih,
—	delegatska vprašanja ter odgovore nanje,
—	druge pomembne dogodke na seji.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Za zapisnik skrbi sekretar skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
79.	fitea
Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak.
V	primeru, da je seja posneta na magnetofonski
trak, je trak treba hraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine.
V. SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV
71.	člen
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnava, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
72.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njuna predsednika.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
73.	člen
Če zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati' vsakega zbora posebej.
V	zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja.
74.	člen
Zadeva, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V	zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje.
75.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
VL SEJA ZBORA
76.	čtett
Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene petine delegatov v zboru.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skupščine.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral Oklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine.
Predlagatelji sklica seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo o zadevi, zaradi' katere so predlagali sklic seje zbora.
77.	člen
Zbor skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča najmanj polovica delegatov.
Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov.
78.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine.
VII. SEJE SKUPNEGA ORGANA
79.	«kn
Seje skupnega organa sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega organa ali na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika zbora skupščine.
Ce predsednik skupnega’ organa ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
Predlagatelji sklica seje skupnega organa morajo zahtevi za sklic seje skupnega organa predložiti gradivo oziroma predlog odločitve oziroma sklepa, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
80.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa mora
biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
Če je seja skupnega organa sklicana v roku krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
81.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je aa seji Mezeča več kot polovica članov. Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh članov.
misije ali na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika zbora skupščine.
Ce predsednik komisije ne skliče seje, ki bi jo
po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, je lahko skliče predsednik skupščine.
85.	člen
Vabilo z gradivom mora biti poslano najmanj tri dni pred sejo.
Ce je komisija sklicana telefonično, mora biti to posebej obrazloženo na seji komisije.
86.	člen
Komisija veljavno sklepa, če so na eeji navzoči
vsi člani komisije in sicer s poenotenjem stališč vseh članov komisije.
87.	člen
V primeru, da komisija v roku 30 dni od pričetka razprave o posamezni zadevi iz svoje pristojnosti ne oblikuje poenotenega stališča, se zadevo odstopi skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana v dokončno odločitev.
88.	člen
Komisija posreduje svoje stališče in sklepe Zavodu za izgradnjo Ljubljane v pisni obliki, za kar skrbi tajnik komisije.
Komisija z neposrednim vpogledom v dokumentacijo o cenah in strukturo cen stanovanjske gradnje, izdelane v Zavodu za izgradnjo Ljubljane, preverja, če se stališča in sklepi komisije upoštevajo pri njihovem dela.
X. SEJE OBČASNIH SKUPNIH ORGANOV
82.	Sen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skup-^ nega organa, razen roka za vabilo.
Predsednik skupnega organa odloča o vabljenih predstavnikih in ostalih udeležencih na seji skupnega organa.
VIII. SKUPNE SEJE SKUPNIH ORGANOV
89.	člen
Seje posameznega občasnega skupnega organa sklicuje predsednik občasnega skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov, na pobudo predsednika skupščine, predsednika zbora ali predsednika stalnega skupnega organa.
90.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano najmanj pet dni pred
ae$o.
83. Člen
Zadeve iz svoje pristojnosti lahko skupni orgnni obravnavajo na skupnih sejah.
Skupne organe skličejo na skupno sejo njihovi predsedniki.
Skupno sejo vodf eden izmed p n ilnalnflini jln^i
nih organov, tj. odborov ali komisij.
EC. KOMISIJA ZA CENE
84. člen
Sejo komisije za cene sklicuje predsednik komisije za cene na lastno pobudo, na pobudo članov ko-
91.	člen
vaMjenBi predstavnikih in ostalih udeležencih na
xi Kouecror
92.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik sknpiCfateJn predsednika ter podpredsednika ifeeaei sae*a*lje+*
kolegij predsednika skupščine.
Pri delu kolegija skupščine sodelujejo predsedniki skupnih organov in sekretar skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Kolegij predsednika skupščine zlasti:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in stalnih skupnih organov;
—	skrbi za pravočasne pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—	predlaga stalnemu skupnemu organu, katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju;
—	spremlja delo stalnih in občasnih skupnih organov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh organov;
—	po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med zboroma;
—	skrbi za izvajanje določb tega poslovnika.
93.	člen
Kolegij predsednika skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej kolegija skrbi predsednik skupščine.
XII.,.. POSVETI PREDSEDNIKOV SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH STANOVANJSKIH SKUPNOSTI OBČIN LJUBLJANE
94.	člen
V zvezi z izvajanjem nalog skupnega pomena, ki jih samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane uresničujejo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, sklicuje predsednik skupščine posvete predsednikov skupščin samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin in mesta Ljubljane.
XIII.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
95.	člen
Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za dobo enega leta.
Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, sambupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za posamezno srednjeročno obdobje, statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, iz potreb in interesov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane kot ustanoviteljic Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni mesta o stanovanjskem gospodarstvu v mestu Ljubljani.
Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana.
96.	člen
Skupni' organi uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen
sprejemajo tudi svoje delovne načrte.
97.	člen
Delovnem načrtu skupščine in skupnih organov mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
XIV.	NAČIN OBVEŠČANJA JAVNOSTI V DELU SKUPŠČINE
98.	člen
Obveščanje javnosti o delu skupščine se poleg oblik, opredeljenih v 69. členu statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana zagotavlja tudi prek dnevnega politično-informativnega tiska, radia Glas Ljubljane in RTV.
Predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja so redno vabljeni na seje skupščine in njenih zborov.
Predsednik skupščine skrbi ža sodelovanje s predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja, še zlasti s posredovanjem temeljnih informacij o problematiki stanovanjskega gospodarstva v mestu Ljubljani.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
99.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na sejah svojih zborov, ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika.
100.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana sprejet dne 24. aprila 1979.
101.	člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Poslovnik se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1982.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Janez Čebulj 1. r.
483.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana za obdobje 1981—1985 ter 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti' mesta Ljubljana na seji dne 30. januarja 1984 sprejel
PRAVILNIK
o osnovah in merilih za kreditiranje prenove stanovanj upokojencev
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
. S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Stanovanjska skupnost Ljubljana):
—	vire sredstev za kreditiranje prenove stanovanj upokojencev,
—	upravičence za pridobitev posojil,
—	postopek za pridobitev posojil,
—	samoupravno odločanje.
II. VIRI SREDSTEV ZA KREDITIRANJE PRENOVE STANOVANJ UPOKOJENCEV
2.	člen
Za kreditiranje prenove stanovanj upokojencev se uporabljajo namenska sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, skladno s samoupravnim sporazumom v reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, ki so ga sklenile samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane ter enote Skupnosti pokojninskega	in invalidskega	zavarovanja v SR Sloveniji
na	območju ljubljanskih	občin.
Namenska sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo:
—	za	kreditiranje	prenove,	modernizacije	in
adaptacije stanovanj v lasti upokojencev
—	za	kreditiranje	prenove,	modernizacije	in
adaptacije stanovanj, na katerih imajo upokojenci stanovanjsko pravico.
III.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV POSOJIL
3.	člen
Upravičenci za pridobitev posojila po tem pravilniku so upokojenci', če:
—	nimajo ustreznega standardnega stanovanja,
—	stalno prebivajo na območju ljubljanskih občin.
Pri ocenjevanju ustreznosti standardnega stanovanja se upoštevajo površinski standardi, opredeljeni v družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) ter strokovne ocene, po potrebi podane s strani pooblaščene organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini na območju ljubljanskih občin.
4.	člen
Po tem pravilniku se posojila dodeljujejo zlasti za naslednja dela:
—	ža povečanje koristne stanovanjske površine ali števila stanovanjskih prostorov,
—	za predelavo nefunkcionalnih stanovanj.
—	za zgraditev oziroma posodobitev sanitarij,
—	za posodobitev ogrevanja ter izboljšavo izolacije.
5.	člen
Prednost pri pridobitvi posojila po tem pravilniku ima upokojenec, ki:
—	je sam ali njegova družina v težjem socialnem položaju,
—	sam ali njegova družina v težjem zdravstvenem stanju.
—	ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju VI. in VII. kategorije).
6.	člen
Višina posojila, ki ga upokojenec lahko pridobi po tem pravilniku, je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu.
7.	člen
Posojilo, ki se lahko dodeli upokojencu za prenovo, modernizacijo ali adaptacijo stanovanja v zasebni lasti oziroma družbenega stanovanja, znaša lahko največ 80 odstotkov od predračunske vrednosti del prenove, modernizacije ali adaptacije, upoštevajoč standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju oziroma stanovanj ..ki hiši največ 90 kvadratnih metrov.
8.	člen
Pri izračunu posojila se upošteva določila družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji glede dopustne naj višje vsote posojil.
9.	člen
Pri pridobitvi posojila je upokojenec dolžan zagotoviti lastno udeležbo, ki znaša 20 odstotkov od predračunske vrednosti del prenove, modernizacije in adaptacije stanovanja oziroma stanovanjske hiše.
10.	člen
Stanovanjska posojila, odobrena na podlagi tega pravilnika, se obrestujejo po 4 odstotkov obrestni meri. '
11.	člen
Upokojenec vrača pridobljeno posojilo v mesečnih anuitetah.
Doba vračanja posojila je odvisna od doseženega dohodka na člana družine upokojenca v primerjavi s poprečnim osebnim mesečnim dohodkom v SR Sloveniji v preteklem letu in od zneska posojila.
12.	člen
Predlog za določitev dobe vračanja posojila pripravijo občinske in mestna zveza društev upokojencev v Ljubljani, obravnava in potrjuje pa zbor uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
13.	člen
Pri oblikovanju predloga za določitev dobe vračanja posojila upoštevajo občinske in mestna zveza društev upokojencev v Ljubljani poleg elementov iz 11. člena tega pravilnika zlasti podatke o socialno zdravstvenem položaju upokojenca in njegove družine.
14.	člen
Najdaljša doba vračanja posojila, odobrenega po tem pravilniku, je 20 let
IV.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV POSOJILA
15.	člen
Stanovanjska skupnost Ljubljana objavi enkrat letno razpis za kreditiranje prenove stanovanj upokojencev.
Razpis mora vsebovati zlasti:
—	obseg sredstev, namenjenih za posojila,
—	osnove in merila za dodeljevanje posojil,
—	dokumentacijo, ki jo je treba priložiti prijavi za razpis,
—	ceno za ma stanovanjske površine pri prenovi,
—	mesto zbiranja vlog,
—	čas trajanja razpisa,
—	rok in način objave rezultatov razpisa.
Razpis se objavi v »Dnevniku« in »Vzajemnosti«.
Po končanem razpisnem roku pregledajo vse prispele vloge komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev, sestavljene iz delegatov občinskih in mestne zveze društev upokojencev ter delegatov enot Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na območju ljubljanskih občih.
16.	člen
Komisije iz prejšnjega člena tega pravilnika oblikujejo predlog liste za dodelitev posojil.
Predlog liste za dodelitev posojil obravnavajo zbori delegatov enot Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na območju ljubljanskih občin, potrjuje pa zbor uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
17.	člen
Udeleženci razpisa, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice, lahko ugovarjajo v 15 dneh po prejemu odpravka sklepa pri zboru uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
18.	člen
Dodeljeno posojilo mora upokojenec izkoristiti najkasneje v 12 mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe.
Po izteku roka iz prejšnjega odstavka ugasne pravica do porabe neizkoriščenega dela odobrenega posojila.
V.	PREIIODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Vse posle po tem pravilniku opravlja Ljubljanska banka — Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana.
20.	člen
%
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 30. januarja 1984.
Predsednica
zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Kristina Zupančič I. r.
BREŽICE
484.
Na podlagi' prvega odstavka 8. točke 37. člena hi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 21. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Brežice (Uradni list SRS, 14/78 in 16/82) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na svoji seji dne 7. marca 1984 sprejel
ODREDBO
o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Brežice
1.	člen
S to odredbo se ureja popis vseh čebelarstev in čebeljih družin na območju občine Brežice zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel.
2.	člen
Posestniki čebel morajo obvezno prijaviti vsa organizirana in neorganizirana čebelarstva, čebelarstva in čebele na paši ter prezimovanju.
Čebelarjenje je treba prijaviti na krajevnemu uradu, ali pri občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe.
Vsako spremembo v zvezi s čebelarjenjem (nabavo, odtujitev, pogin čebel, spremembo lokacije čebelarjenja), je treba prijaviti v roku osem dni.
3.	člen
Prijava mora vsebovati naslednje podatke:
—	ime in naslov posestnika čebel,
—	naslov lokacije čebelnjaka,
—	vrsto panjev
—	število čebeljih -družin,
—	naslov prejšnjega lastnika čebel (če so čebele bile nabavljene po nastopu veljavnosti te odredbe).
4.	člen
Za prijavo in odjavo čebelarjenja se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št, 18/77) upravna taksa ne plača.
5.	člen
Kršitev določb 2. in 3. člena te odredbe se 'kaznuje kot prekršek po določilih 1. točke 62. člena, 1. in 5. točke prvega odstavka 64. in 65. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
6.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-8/84-4/9
Brežice, dne 13. marca 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Jože Avšič 1. r.
CELJE * 485.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 7.
marca 1984 sprejel
S KI. E P
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem načrtu občine Celje
1
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem načrtu Celje (Uradni vestnik Celje, št. 26/68 in Uradni list SRS, št. 18/76, 8/78, 15/80, 31/81, 38/82 in 6/83) v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev).
Predlog sprememb m dopolnitev je pod naslovom »Dopolnitev zazidljivih območij za stanovanjsko in spremljajočo gradnjo izven meje urbanističnega načrta' Celja: izdelal zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pod št. proj. 8/83, v januarju 1984.
2
Predlog sprememb in dopolnitev vsebuje tekstualni del, pregledne situacije v merilu 1 :25.000 in operativne situacije v merilu 1 :5.000, obdelane na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih za celotno območje občine Celje.
3
Predlog sprememb in dopolnitev se javno razgrne v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih določijo krajevna skupnost Dobrna, Frankolovo, Hudinja, Ljubečna, Medlog, Ostrožno, Pod gradom, Savinja, Strmec, Svetina, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Store, Teharje, Trnovlje in Vojnik.
4
Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 60 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/68
Celje, dne 7. marca 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudelj, dipl. inž. 1. r.
486.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št". 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 7. marca 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu občine Celje
1
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu občine Celje (Uradni list SRS, št. 13/80, 17/80, 25/80, 8/82 in 10/83) (v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev).
Predlog sprememb in dopolnitev je pod naslovom 1 »Dopolnitev zazidljivih območij za stanovanjsko in spremljajočo gradnjo izven meje urbanističnega načrta Celje« izdelal zavod občitie Celje za planiranje in izgradnjo pod št. proj. 8/83, v januarju 1984.
2
Predlog sprememb in dopolnitev vsebuje tekstualni del, pregledne situacije v merilu 1:25.000 in operativne situacije v merilu 1 :5.000, obdelane na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih za celotno območje^ občine Celje.
3
Predlog sprememb in dopolnitev se javno razgrne v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih določijo kra-. jevna skupnost Dobrna, Frankolovo, Hudinja, Ljubečna, Medlog, Ostrožno, Pod gradom, Savinja, Strmec, Svetina, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Štore, Teharje, Trnovlje in Vojnik.
4
Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 60 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Ur.adnem listu SRS.
Št. 350-1/68
Celje, dne 7. marca 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudelj, dipl. inž. I. r.
V
GROSUPLJE
487.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS; št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 31. januarja 1984 sprejel
SKLEP
o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Mrzle njive v Grosupljem
I
Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta Mrzle njive v Grosupljem (Uradni list SRS, št. 34/70, 44/71 in 22/78) in s tem pri objektu št. 48 podaljšanje jugovzhodne parcelne meje do Ceste na Krko ter zakoličenje severozahodne parcelne meje cca 3 m od nove projektirane ceste.
II
Odmik'grafično ponazarja arhitektonsko zazidalne situacije, ki jo je izdelal Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje pod št. 8/84.
III
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija občine Grosuplje.
IV
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/78
Grosuplje, dne 31. januarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden 1. r.
488.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/78) in 223. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 7. februarja 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Preska — Dvori v Grosupljem 1
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne osnutek zazidalnega načrta Preska — Dvori v Grosupljem, ki ga je izdelal Urabanistični inštitut SR Slovenije pod št. Ul — 1173 v januarju 1984.
2
V času razgrnitve lahko k osnutku podajo svoje
pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi.
3
Osnutek zazidalnega načrta Preska — Dvori v Grosupljem bo na vpogled na Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti Grosuplje.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-1/84
Grosuplje, dne 7. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r.
489.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 6. marca 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta G-l Višnja gora
I
Na javni’ vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta G-l Višnja gora, ki ga je izdelal Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje v januarju 1984.
II
Osnutek spremembe zazidalnega načrta G-l VISnja gora se nanaša na spremembo prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi.	•
IV
Osnutek spremembe zazidalnega načrta G-l Višnja gora bo na vpogled na oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje ter v prostorih krajevne skupnosti Višnja gora.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem Itetu SRS.
Št. 350-4/75
Grosuplje, dne 6. marca 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r.
KOČEVJE
490.
Izvršni svet Skupščine občine Kočevje izdaja na podlagi 8. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kočevje ter o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 11/80), 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83)
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Kočevje
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarska postaja Kočevje, veterinarska obratna ambulanta SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje TOZD Prašičereja ter veterinarska obratna ambulanta JATA Zalog.
3.	člen
Navedeni izvajalci so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
5: člen
Veterinarska postaja in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja in obratni veterinarski ambulanti iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. II.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje govedi proti šumečemu prisadu se mora opraviti na deloviščih SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in sicer v Rajndolu in
Kačjem potoku ter pri privatnem rejcu ovac v Rajndolu.
Cepljenje opravi Veterinarska postaja Kočevje.
Cepljenje se opravi vsaj 20 dni pred izgonom na pašo.
7.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Na okuženem območju občine Kočevje je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.	1
Cepljenje, določeno v tem členu opravi Veterinarska postaja Kočevje.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in putanov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na farmi brojlerjev na Mlaki,
—	na farmi nesnic posestva »Snežnik«,
—	v zasebni farmi nesnic v Cvišlerjih,
—	v(zasebni farmi nesnic v Klinji vasi,-
—	pri zasebnikih v naseljih Mlaka in Cvlšlerji.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo a:i mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse, ki ga določi Republiška veterinarska uprava
Cepljenje določeno po tem členu, opravita Veterinarska postaja Kočevje in obratna veterinarska ambulanta Jata Zalog.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Proti prašičji kug je treba preventivno cepit’ prašiče na družbenih formah SOZD G?: Kme,;isko gospodarstvo Kočevje v Klinji vasi in posestvu Snežnik, v zasebni farmi v Rajndolu ter pri zasebnikih, ki hranijo prašiče s pomijami.
Cepljenje Iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom iz lapiniziranega virusa. Cep’jenje na farmi v Klinji vasi opravi lastna veterinarska obratna ambulanta, vse, ostalo pa Veterinarska postaja Kočevje
10 člen
Veterinarska postaja Kočevje mora v letu 1984 začeti VII. splošno tuberkulinizacijo govelj na privatnem sektorju in intraderma’no tuberkulinizirati goveda na območju KS Struge.
Tuberkulinizirati se morata osnovni goveii čredi SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje TOZD Govedoreja in posestavo Snežnik Kočevska Reka.
Tuberkulinizirati je treba 5 odstotkov prašičev v matičnih čredah SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje TOZD Klinja vas.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih nasetiih. kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza ir sierr vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvori-
šče. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja
Kočevje.
Tuberkulinizacijo govedi v KS Struga ter osnovne goveje črede družbenega sektorja opravi Veterinarska postaja Kočevje.
Tuberkulinizacijo prašičev družbenega sektorja opravi VTOZD Ljubljana v sodelovanju z Veterinarsko postajo Kočevje.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba, preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom,
—	osnovni goveji čredi SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in Posestva Snežnik s serološkim pregledom krvi,
—	plemenske živali osnovne črede prašičje farme SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje v Klinji vasi s serološkim pregledom krvi,
—	ovce Posestva Snežnik in kooperanta Hobič Jožeta iz Nemške loke s serološkim pregledom. krvi.
Vzorce mleka in krvi od govedi in ovac odvzame Veterinarska postaja Kočevje.
Mlečno prstenasto preiskavo opravi Veterinarska postaja Kočevje. Vzorce krvi od prašičev odvzame obratna veterinarska ambulanta TOZD Prašičereja pod nadzorstvom Veterinarske postaje Kočevje.
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in posestva Snežnik Kočevska Reka.
13.	člen
Vzorce odvzame Veterinarska postaja Kočevje Preiskava seruma s preizkusom v agar gelu opravi Klinika za prežvekovalce VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana.
14.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčast izpuščaj pri govedu (IBR-IPV). Vzorce odvzame Veterinarska postaja Kočevje. Preiskavo vzorcev krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana.
15.	člen
Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 10 odstotkov vseh plemenskih živali v osnovni goveji čredi SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in posestva Snežnik Kočevska Reka in 10 odstotkov osnovne prašičje črede SOZD GK Kmetijsko gospodarstvo Kočevje TOZD Prašičereja Klinja vas.
Vzorce odvzame Veterinarska postaja Kočevje.
Preiskavo krvi pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
16.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1983 in vhievljeni v že okužene in sanirane hleve.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja Kočevje. Serološki pregled vzorcev krvi z geiprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
17.	člen
Z dnem, ko zafcne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 5/83.
18.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-6/84-3/1
Kočevje, dne 9. marca 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja inž. 1. r.
^	LENART
491.
Na podlagi 13. in 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1148/77 in 2-43/78), ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1 53/83), je Izvršni svet Skupščine občine Lenart dne 28. februarja 1984 na 49. seji sprejel
ODREDBO
o plačevanju storitev veterinarsko-higienske službe na območju občine Lenart
1.	člen
Pristojbine za plačilo storitev neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in ostankov živalskega izvora, plačujejo organizacije združenega dela, društva, lastniki in posestniki živali, po naslednjih tarifah
za vsako žival:
din
—	za	goveda, konje, mezge in mule	80
—	za	žrebeta, osle in teleta do 120 kg	50
—	za	prašiče	30
—	za	prašičke do 50 kg ter koze in ovce	10
—	za	jagneta in kozliče do 3 mes. starosti	2
—	za perutnino (kokoši, purane, gosi, race
in drugo domačo perutnino)	0,30
—	za	kunce	1
—	za	ribe po kg	1
—	za	pse	150
2.	člen
Lastniki psov vodičev, službenih psov UNZ, psov gorskih reševa»cev in lastniki psov čuvajev, ki prejemajo družbeno pomoč občinske skupnosti za socialno skrbstvo ali varstveni dodatek skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so ob predložitvi potrdila o nakazilu pomoči ali varstvenega dodatka, oproščeni plačila tarife za psa po tej odredbi.
3.	člen
Denarna sredstva določena v 1. členu prvega odstavka plačana kot dodatna pristojbina ob izdaji zdravstvenega spričevala za vsako žival v prometu in ob registraciji in obveznem cepljenju psov proti steklini, bodo služila za pokrivanje stroškov dejavnosti veterinarsko higienske službe.
4.	člen
Tarife za storitve iz 1. člena te odredbe obračunavajo:
1.	občinski upravni organi, ki izdajajo zdravstvena spričevala za živinske potne liste za živali;
2.	Veterinarski zavod Maribor, za pse ob registraciji in obveznem cepljenju psov proti steklini;
3.	Veterinarski zavod Maribor, na podlagi pogodb z organizatorji kooperacije ali drugimi pravnimi osebami, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Lenart.
Zbrana sredstva po tej odredbi se odvajajo na račun Veterinarskega zavoda Maribor.
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-8/76
Lenart, dne 28. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Branko Kos, org. dela L r.
LJUBLJANA CENTER
492.
Na podlagi 172., 192. in 221. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/73 in 35/81) ter v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Skupščina občine Ljubljana Center na 20. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1984, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. januarja 1984 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. januarja 1984 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju občinskih up-ravnih organih ter strokovnih služb občine Ljubljana Center
I. SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanovijo občinski upravni organi in strokovne službe občine Ljubljana Center in določa njihovo delovno področje.
2.	člen
»
Občinski upravni organi (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) opravljajo na delovnih področjih, določenih s tem odlokom upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine Ljubljana Center.
Zadeve iz svoje pristojnosti opravljajo upravni organi pod pogoji in na način, določen z zakonom o temeljih sistema državne uprave in Zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih in z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
3.	člen
Strokovne službe občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe) opravljajo na delovnih področjih, določenih s tem odlokom, strokovna in druga opravila za skupščino in izvršni svet, določene strokovne naloge pa tudi za druge organe občine.
4.	člen
V mejah svojega delovnega področja lahko uprav-ravni organi opravljajo določene strokovne in administrativno-tehnične naloge, tudi za samoupravne interesne skupnosti za območje občine, za družbenopolitične organizacije oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, če je o tem sklenjen poseben sporazum ali če je tako določeno z zakonom.
5.	člen
Upravni organi pri spremljanju stanja na področjih, za katere so ustanovljeni:
—	spremljajo izvajanje sprejete politike ter izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov;
—	ugotavljajo vzroke pojavov in gibanj in njihove posledice ter analizirajo učinke sprejetih odločitev;
—	seznanjajo skupščino in njen izvršni svet 3 svojimi ugotovitvami';
—	obveščajo družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, Gospodarsko zbornico, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti o stanju, pojavih in gibanjih, ki imajo pomen za uresničevanje njihove družbene vloge in položaja.
6.	člen
Na podlagi ugotovitev o stanju na področjih, za katera so ustanovljeni, upravni organi:
—	daje skupščini in njenemu izvršnemu svetu pobude za določanje politike in jim predlagajo ukrepe za reševanje vprašanj s svojega delovnega področja;
—	dajejo pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki so pomembni za splošne družbene interese ter za skupne potrebe in interese delovnih ljudi in občanov;
—	spodbujajo pripravo in uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in drugih nosilcev planiranja;
—	pripravljajo odloke, druge predpise in splošne akte ter sodelujejo pri pripravi družbenega plana občine in drugih planskih aktov.
7.	člen
Upravni organi pri izvajanju politike, ki jo je določila skupščina:
—	zagotavljajo izvrševanje zakonov, drugih predpisov ter splošnih aktov in jih neposredno izvršuje-jejo, Če je to izrečno določeno z zakonom;
—	izvajajo smernice skupščine ter načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta;
—	v okviru svoje pristojnosti' ukrepajo za reševanje vprašanj s svojega delovnega področja;
—	izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje samoupravnih sporazumov ter družbenih in drugih dogovorov, pri sklepanju katerih sO sodelovali ali h katerim so pristopili' skupščina, njen izvršni svet ali drug občinski organ, kot tudi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za katere to določa zakon in v mejah, določenih z zakonom;
—	odločajo v upravnih stvareh iz občinske pristojnosti ter opravljajo druge upravne zadeve, za katere so pooblaščeni' z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom;
—	opravljajo strokovna dela s svojega delovnega področja za ustrezne družbene svete in druge organe skupščine in njenega izvršnega sveta.
8.	člen
Upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne in samozaščitne priprave, ki jih določajo predpisi iz tega področja.
Pri opravljanju zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se ravnajo po stališčih skupščine in njenega sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komiteja za splošno ljudsko obrambo in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih sekretariata za ljudsko obrambo.
9.	člen
Upravni organi in strokovne službe pri opravljanju svojih nalog sodelujejo med seboj zaradi usklajenega in enotnega ravnanja v vseh vprašanjih skupnega pomena, in ki po svoji naravi zahtevajo skupno reševanje, zlasti pa sodelujejo:
—	s komitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo v vprašanjih v zvezi z družbenim planiranjem;
—	s sekretariatom za ljudsko obrambo v vprašanjih družbene samozaščite, obrambnih, varnostnih in zaščitnih priprav v miru in za primer neposredne vojne nevarnosti in vojne, izrednih razmer in naravnih in drugih hudih nesreč;
—	s sekretariatom 'za občo upravo pri pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in v zvezi z drugimi vprašanji pravne narave;
—	s sekretariatom skupščine pri nudenju strokovne pomoči delegatom, delegacijam in delovnim telesom skupščine pri obravnavi gradiv iz delovnega področja ustreznega upravnega organa;
—	s komitejem za urejanje prostora v vprašanjih v zvezi z razpolaganjem z zemljišči, stanovanjskimi in poslovnimi stavbami ter posameznimi deli stavb občine, zlasti sekretariat za občo upravo na področju premoženjskopravnih zadev.
II. UPRAVNI ORGANI
1 Organizacijske oblike
10.	člen
Upravni organi so:
—	sekretariat za občo upravo,
—	sekretariat za ljudsko obrambo,
—	uprava za družbene prihodke,
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	komite za družbene dejavnosti,
—	komite za urejanje prostora.
2. Delovno področje
11.	člen
Sekretariat za občo upravo:
—	vrši nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih* aktov ter spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih* organizacij in skupnosti ter predlaga skupščini in izvšnemu svetu ustrezne ukrepe; vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov;
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja dela in delovnih razmerij pri zasebnih delodajalcih;
—	opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev, ki so v občinski pristojnosti ;
—	skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih občinski skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji v skladu z ustavo, zakoni in statutom občihe ter posebej skrbi za zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejmeta občinska skupščina in izvršni svet;
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju ter poroča skupščini in izvršnemu svetu o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari v občini;
l
—	opravlja strokovne naloge s področja organizacije in kadrovskih zadev za upravne organe, strokovne službe in delovno skupnost;
—	vzpostavlja informacijski sistem za potrebe upravnega delovanja in skrbi za avtomatsko obdelavo podatkov;
—	opravlja vsa opravi^ v zvezi s po§]ov=inien) s predpisi in arhiviranjem ter vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih;
—	opravlja vsa c}ela v zvezi s sprejemPm in odpravo pošte;
—	skrbi za organizacijo in delo arhiva;
—	ugotavlja in zbira podatke o potrebah koristnikov sredstev proračuna ter sestavlja predlog prora-čpna }n zaključnega računa proračuna W' opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna;
—	sestavlja finančne načrte posebnih računov preračuna in zaključnega računa ter opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna;
—	zbira podatke p potrebnih sredstvih za delo upravnih organov in opravlja vsa opravila v zvezi s porabo in izvrševanjem finančnih načrtov upravnih organov;
—	opravlja vsa finančna opravila za delovno skupnost in za krajevne skupnosti; ter za delovno skupnost kraj evnih skupnosti;
—	organizira delo v knjižnici in skrbi za evidenco in nabavo strokovne literature;
—	vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktpv, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki sja jih sprejela ali k njim pristopila skupščina in izvršni svet;
—	koordinira delo pri zagotavljanju materialnih in drugih pogojev za delo organov pravosodja, kolikor to ni v mestni oziroma republiški pristojnosti;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela na področju pravosodja, inšpekcijskih služb in organov za notranje zadeve;
—	opravlja upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov;
—	opravlja nekatere strokovne }n tehnično-ad-ministrativne naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti v ohčipi.
12.	člen
Sekretariat za ljudsko obrambo:
—	pripravlja planske ahte razvoja splošne ljudske obrambe v občini;
—	opravlja strokovpi nadzor pri vseh nosilcih obrambnih priprav y občipi nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov, sklepov občinske skupščine in drugih pristojnih organov y občini s področja splošne ljudske obrambe;
—	opravlja strokovne zadeve izvajanja predpisanih varnostnih ukrepov in ukrepov za varovanje tajnosti ljudske obrambe;
—	spremlja, visrperja in strokovno povezuje delo pri 'izdelavi obramb, 'načrtov upravnih organov oziroma dokumentov občinskega obrambnega načrta;
—	nudi strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združeneso dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri izdelavi obrambnih načrtov in skrbi za njihovo usklajenost z obrarobnim načrtom občine in da je obrambni načrt občine usklajen z načrti uporabe oboroženih sil;
—	je npsijec izdelave občinskega načrta civilne zaščite;
—	spremlja, usmerja in nudi strokovno pomoč pri organiziranju civilne zaščite v občini;
—	daje pristojnim organom strokovno pomoč pri organiziranju in delovanju narodne zaščite;
—	izdela obrambni načrt za upravne zveze, kvip-tozaščito in službo opazovanja in obveščanja v občini in nudi strokovno pompč pri izdelavi načrtov za zveze vsem dejavnikom v občini;
—	načrtuje in sodeluje pri. organizaciji vseh oblik obrambne vzgoje v občini, usposabljanja obveznikov enot in štabov za civilno zaščito in pripadnikov občinske enote za zveze;
—	izdela načrt mobilizacije oboroženih sil občine in izvedbe mobilizacije gospodarskih zbiogljivosti in drugih civilnih struktur v občini m upravnih organov;
—	izdela načrt za prenos ukrepov o izvajanju ukrepov za pripravljenost ip skrb za njihovo izvajanje; .
—	skrbi za opremljanje občinskega štaba in enot civilne zaščite in civilne zaščite v krajevnih skupnostih, občinske enote za zveze, občinskih orga-OOV; dru|benQpolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti ;
—	izvaja postopek za kadrovanje obveznikov —
nabornikov;
—	opravlja druge upravne in strokovne zadeve na področju splošne ljudske obrambe, razen posameznih zadev, ki so dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom.
13.	člen
Uprava za družbene prihodke:
—	opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zavezancev, odmero vključno z odmero prispevkov za uporabo stavbnega zemljišča, obračunavanje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo davkov, taks jn drugih davščin, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja in pobira služba družbenega knjigovodstva;
—	spremlja pridobivanje in trošenje prihodkov delovnih ljudi in občanov in opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premoženja;
—	opravlja naloge, ki se panašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov v zvezi z uresničevanjem svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti in na področju socialne varnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine;
—	opravlja naloge, ki' se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov do samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlojcom skupščine ali če tako določa zakon ali odlok skupščine;
—	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti;
—	opravlja v skladu z zakonom izterjavo neplačanih davščin, kazni, carin in drugih družbenih prihodkov;
—	opravlja strokovne in administrativno-tehnič-ne naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja.
14.	člen
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo:
—	pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in krajevnim skupnostim in usklajuje dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja; oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine, usklajuje osnutke planov samoupravnih organizacij in skupnosti; pripravi osnutek srednjeročnega plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu;
—	spremlja Izvajanje obveznosti sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana občine, predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja;
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na področju gospodarstva, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanja in razmerja s planskimi usmeritvami;
—	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi;
—	opravlja upravne zadeve na področju gospodarskih dejavnosti;
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi druge statistične akcije.
15.	člen
Komite za družbene dejavnosti:
—	opravlja upravne in strokovne naloge za področje izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovanja, zdravstva in socialnega varstva ter otroškega varstva;
—	sodeluje pri pripravi družbenega plana občine skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in pri oblikovanju skupne porabe v mestu;
—	spremlja izvajanje obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih planov na področju SIS družbenih dejavnosti in neposredno sodeluje z nosilci planiranja v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih;
—	spremlja izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov na področju družbenih dejavnosti;
—	spremlja poslovanje organizacij združenega dela. po potrebi pomaga in svetuje oziroma predlaga
ukrepe za odpravo motenj v tistih sredinah, kjer so
moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi;
—	opravlja naloge s področja varovanja naravne in kulturne dediščine;
—	opravlja naloge za občinske organe samoprispevka III. in komisije za nalezljive bolezni;
—	opravlja strokovno-administrativne naloge za občinsko izobraževalno skupnost, otroško varstvo, raziskovanje, socialno varstvo in skrbstvo in po dogovoru koordinira posamezne medsebojne aktivnosti;
—	opravlja naloge v zvezi z varstvom borcev NOV, drugih vojnih, vojaških in civilnih vojnih invalidov ter njihovih družinskih članov;
—	opravlja naloge v zvezi z ocenjevanjem vojaške invalidnosti in invalidnosti civilnih invalidov vojne (za 29 občin) in klimatskim zdravljenjem vojaških invalidov (za 21 občin).
16.	člen
Komite za urejanje prostora:
—	spremlja razvoj na področju urejanja prostora, naselij in stavbnih zemljišč, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter vodnogospodarstva, energetike, prometa in zvez, pri čemer sodeluje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, drugimi upravnimi organi in organizacijami v občini, mestu in republiki, ter strokovnimi organizacijami;
—	skrbi za pripravo in uresničevanje prostorskih delov planskih dokumentov družbenopolitične skupnosti;
—	spremlja in usklajuje pripravo in sprejemanje prostorskih izvedbenih načrtov, potrebnih za uresničevanje srednjeročnih planov družbenopolitične skupnosti;
—	skrbi za sestavo programov urejanja stavbnih zemljišč in za njihovo izvajanje;
—	skrbi za oblikovanje kriterijev in predlogov za reševanje vprašanj na področju razpolaganja z zemljišči, stanovanjskimi in poslovnimi stavbami ter posameznimi deli stavti;
—	spremlja oblikovanje in uresničevanje planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter vodnogospodarstva, energetike, prometa in zvez;
—	pripravlja osnutke in predloge splošnih aktov, s katerimi ureja občina v okviru svoje pristojnosti vprašanja urejanja prostora, naselij in stavbnih zemljišč, graditve objektov ter stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, vodnogospodarstva, energetike, prometa in zvez;
—	opravlja upravne naloge s področja urejanja prostora, naselij in stavbnih zemljišč, graditve objektov, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter vodnogospodarstva, energetike, prometa in zvez, ki so v pristojnosti občine,
III.	STROKOVNE SLU2BE
17.	člen
Za opravljanje določenih strokovnih nalog na posameznih področjih delujejo strokovne službe:
—	služba za kadrovska vprašanja,
—	sekretariat skupščine občine,
—	sekretariat izvršnega sveta.
18.	člen
Služba za kadrovska vprašanja:
—	obravnava strokovna vprašanja na področju kadrovske politike v občini;
—	spremlja razmere na tem področju, ugotavlja in analizira, kako se uresničuje vsebina in funkcija kadrovske politike v občini;
—	seznanja nosilce kadrovske politike s stanjem in ugotovitvami na tem področju in jim daje predloge in pobude za sprejem ustreznih ukrepov za izvajanje kadrovske politike;
—	obravnava in sodeluje pri oblikovanju ter daje pobude za sprejem ter za spremembe in dopolnitve družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, ki urejajo določena vprašanja in funkcije khdrovske politike;
—	vzpodbuja usklajeno delovanje, koordiniranje in sodelovanje vseh strokovnih služb, ki delujejo v občini na kadrovskem področju;
—	se povezuje in sodeluje s kadrovskimi službami v temeljih in drugih organizacijah združenega dela;
—	skrbi, da se kadrovska funkcija v vseh sredinah uveljavi kot sestavni del samoupravnega odločanja in odgovornosti delavcev v združenem delu;
—	sodeluje s kadrovsko službo Skupščine mesta Ljubljane in sekretariatom za kadrovska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije;
—	opravlja druge strokovne naloge s kadrovskega področja.
19.	člen
Sekretariat skupščine:
—	skrbi za pripravo sej skupščine in njenih zborov;
—	organizira pravočasno in ustrezno obveščanje delegatov, delegacij in konferenc delegacij o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori skupščine;
—	nudi strokovno pomoč delegatom, delegacijam in konferencam delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti pri opravljanju njihovih funkcij;
—^ pripravlja programe dela skupščine in njenih zborov;
—	vodi dokumentacijo o delu skupščine in njenih zborov;
—	spremlja izvrševanje sklepov skupščine,n j enih zborov in delovnih teles;
—	opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih skupščina in njeni zbori delegirajo v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih in delovnih telesih skupščine;
—	opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa skupščine in njenih zborov, če akt o njihovi ustanovitvi ali drug akt skupščine ne določa drugače;
—	opravlja strokovne in druge naloge za družbene svete občine;
—	sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami občine, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri uveljavljanju delegatskega sistema in uresničevanju delegatskih razmerij;
—	opravlja druge strokovne in organizacijsko-tehnične naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles, ki. jih določa poslovnik in drugi akti skupščine in njenih zborov.
V ViivMSir ir-
20.	člen
Sekretariat skupščine opravlja naloge iz svojega delovnega področja v okviru programov dela skupščine, njenih zborov in delovnih teles.
Pri opravljanju svojih nalog, se mora sekretariat ravnati po smernicah, sklepih in stališčih organov iz prejšnjega odstavka in jim je odgovoren za svoje delo.
21.	člen
Pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja, sekretariat skupščine sodeluje z delegacijami in konferencami delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti, s službami samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami občine, z izvršnim svetom občinske skupščine in upravnimi organi občine in drug'mi družbenimi organi ter s strokovnimi službami Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
22.	člen
Sekretariat izvršnega sveta:
—	skrbi za pripravo sej izvršnega sveta in pri tem sodeluje z upravnimi organi' in strokovnimi službami, z delovnimi telesi izvršnega sveta, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami' in skupnostmi in dr&gimi;
—	vodi dokumentacijo o delu izvršnega sveta;
—	spremlja in skrbi za izvrševanje sklepov izvršnega sveta;
—	pripravlja programe dela izvršnega sveta;
-v sodeluje s sekretariatom skupščine v zvezi s sejami zborov občinske skupščine;
—	opravlja druga opravila za izvršni svet.
IV.	SKUPNE SLUŽBE
23.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativno tehničnih in drugih del oziroma nalog, ki so skupnega pomena za upravne organe in strokovne službe, se lahko ustanovijo skupne službe.
'Skupne službe se lahko ustanovijo kot samostojne organizacijske enote ali kot organizacijske enote znotraj upravnega organa oziroma strokovne službe.
Skupne službe se ustanovijo z aktom o notranji organizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog
V.	FUNKCIONARJI, NAMESTNIKI, VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
24.	člen
Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji. Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakona in statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic občinske skupščine ter načelih stališč in smernic izvršnega sveta vestno opravljati funkcijo, ki! mu je poverjena in je osebno odgovoren za delo organa oziroma strokovne službe, ki jo vodi ter za stanje na področju, za katero je ustanovljen organ oziroma strokovna služba.
25.	člen
Funkcionar vodi in predstavlja upravni organ, izdaja akte, za katere je pooblaščen ter druge ukrepe iz pristojnosti upravnega organa in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.
26.	člen
Funkcionar, ki’ vodi upravni organ oziroma strokovno službo, organizira delo delavcev ter odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
Funkcionar, ki vodi strokovno službo in vodja skupne službe, ki je organizirana kot samostojna organizacijska enota, imata do delovne skupnosti pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.
27.	člen '
Funkcionar ima lahko namestnika, ki ga imenuje organ, pristojen za imenovanje funkcionarja.
28.	člen
Individualne upravne organe vodijo:
—	sekretar za občo upravo,
—	sekretar za ljudsko obrambo,-
—	direktor uprave za družbene prihodke. .
Kolegijske upravne organe vodijo:
—	predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	predsednik komiteja za urejanje prostora,
—	predsednik komiteja za družbene dejavnosti.
Funkcionarje iz prejšnjega odstavka imenuje in razrešuje skupščina izmed članov izvršnega sveta.
29.	člen
Strokovne službe vodijo:
—	vodja kadrovske službe,
—	sekretar skupščine,
—	sekretar izvršnega sveta.
Vodjo kadrovske službe imenuje skupščina na Predlog predsednika izvršnega sveta.
Sekretarja skupščine imenuje skupščina na predlog Predsednika skupščine in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta.
30.	člen
Skupno službo vodi vodja.
Vodjo skupne službe, ki je organizirana kot samostojna organizacijska enota izven upravnega organa oziroma strokovne službe, imenuje izvršni svet.
31.	člen
Vodilni delavci so vodje sektorjev in vodja skupne službe, ki je organizirana kot samostojna organizacijska enota izven upravnega organa oziroma strokovne službe.
Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet.
32.	člen
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v upravnem organu oziroma strokovnih službah določa splošni akt o notranji organizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo s soglasjem izvršnega sveta.
33.	člen
Delavce s posebnimi pooblastili, ki opravljajo strokovne naloge za zbore občinske skupščine imenuje sekretar skupščine v soglasju z zborom skupščine, za katere opravljajo strokovne naloge.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Upravni organi in strokovne- službe morajo notranjo organizacijo dela ter sistemizacijo del in nalog uskladiti s tem odlokom do 31. marca 1984.
35.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, 20/80 in 29/81) in odlok , o sekretariatu Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/80) in odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 8/77).
36.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-2/84
Ljubljana, dne 26. januarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Albin Vengust 1. r.
VELENJE
493.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list-SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje na IX. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. marca 1934 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1982, se povečajo za 33,7 "/o od 1. 3. 1984 dalje.
2
Preživnine, ki so bile določene med letom 1983, se od 1. 3. 1984 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenih odstotkov glede na čas, ko so bile določene
in sicer če so bile določene:
•/.
do konca	meseca	januarja 1983	33,7
do konca	meseca	februarja 1983	30.9
do konca	meseca	marca 1933	28.1
do konca	meseca	aprila 1983	25,3
do konca	meseca	maja 1983	22.5
do konca	meseca	junija 1983	19.7
do konca	meseca	julija 1983	16,8
do konca	meseca	avgusta 1983	14,0
do konca	meseca	septembra 1983	11.2
do konca	meseca	oktobra 1983	8,4
do konca	meseca	novembra 1983	5.6
do konca	meseca	decembra 1983	2,8
3
Sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. marcem 1984.
St, 56-4/84
Titovo Velenje, dne 14. marca 1984.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje
Franc Lesnik L r.
ŽALEC
494.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec na svoji seji zbora uporabnikov in zbora Izvajalcev dne 13. marca 1984 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 1. 1983, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo s količnikom srednje vrednosti povečanja življenjskih stroškov in porasta poprečnih osebnih dohodkov v letu 1983 v SR Sloveniji, kar znaša 33,7 "/o.
2
Preživnine, določene v letu 1983 se od 1. marca 1984 dalje povišajo, za sorazmerni del prej navedenega odstotka, giede na čas, kdaj so bile. določene in sicer če so bile določene:
do	konca	meseca	januarja 1983	*/• 33,7
do	konca	meseca	februarja 1983	30.9
do	konca	meseca	marca 1983	28,1
do	konca	meseca	aprra 1983	25,3
do	konca	meseca	maja 1983	22,5
do	konca	meseca	junija 1983	19,7
do	konca	meseca	julija 1983	16,8
do	konca	meseca	avgusta 1983	14.0
do	konca	meseca	septembra 1983	11.2
do	konca	meseca	oktobra 1983	8,4
do	konca	meseca	novembra 1983	5,6
do	konca	meseca	decembra 1983	2,8
3
Ta sklep začne veljati z dnem Objave v Uradnem listu SRS.
St. 4-1/84
Žalec, dne 15. marca 1984.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec
Jerica Janežič 1. r.
POPRAVEK
K odloku o določitvi in spremembi imen ulic. cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi' uličnega sistema v naselju Dobrova, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 2-129/84 z dne 25 1. 1984 je treba objaviti sledeče popravke:
V 1. členu se zaporedna številka 2 (spremenijo sel pravilno glasi:
2. Mlinska pot; se odcepi od Primožičeve ulice južrio dd Hiše PnniožičeVa ulica št. 36, poteka mitnb garažne hiše prdti vzhodu ter itied drugim in , tretjim niztihi stanovanjskih blokov proti jugovzhodu, kjer se slepo zaključi.
V	4. členu, se zaporedne številke 5, 6 in 10 (spremenijo se) ter zaporedna številka 2 (na novo se imenuje) pravilno glasijo:
5.	Čebelarska ulica; del ulice, vzhodno od Regentove ceste se ukine.'
6.	Za krajem; spremeni se potek ulice. Ulica še odcepi od Regentove ceste in poteka proti vzhodu in severovzhodu do novoimenovane Korenčanove ulice.
10.	Kavadarska cesta; spremeni se potek ulice. Ulica poteka od Celovške ceste ob južni strani zahodne obvoznice proti jugozahodu.
2.	Korenčanova ulica; se odcepi od Celovške ceste severno od hiše Dražgoška ulica št. 2 in poteka proti jugozahodu preko Vodnikove ceste do Regentove ceste.
V	5. členu se zaporedne številke 3 in 10 (spremeni se) ter 13, 16, 24 in 27 (na novo se imenuje) pravilno glasijo:
3.	Predjamska Ulica; del med Pok’tikar-jevo ulico in Gabrščkovo ulico se preimenuje v Primorsko ulico.
10. Gmajnice; v zadnji vrsti je prdvilno »ulico Gmajnice«.
13. Ulica Lili N d v y ; se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Tržaška cesta št. 214 in poteka proti severozahodu do novoithehtivahe Ribičičeve ulice.
16.	Gorjupova ulica; v zadnji vrsti se tekst v oklepaju pravilno glasi: »Ulica je del ukinjene Kozarske ceste«.
24. Simonitijeva ulica; se odcepi od novoimenovane Tiranove ulice vzhodno od novoimenovane Ceste pa Ključ, poteka proti jugovzhodu ih se . slepo zaključi.
i
27. Pot v borit; ee odcepi od Ceste Dolomitskega odreda med hišama: Cesta Dolomitskega odreda št. 199 in 201, poteka proti jugozahodu in. se slepo zaključi.
V	6. členu se zaporedna številka 13 pravilno glasi:
13. Pot čez H o r j u 1 k o ; ulica se odcepi od novoimenovane Horjulske ceste pri hiši sedaj Dobrova št. 78 (pri vodometu) in poteka proti jtigožohodu Gez Horjulščico, nato proti jugovzhodu do vznožja hriba in nato ob hribu proti vzhodu.
Načelnik uprave
Janez Obreza, dipl. inž. geod. 1. r.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
475.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih drružbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti
za leto 1984	651
476.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družtieribiiolitičnih skiibnošti ih sariidtipravnih interesnih skupnosti na pddročjti driižfabnih dejavnosti 651
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
477.	Odločba o ugotovitvi, da določbi 40 člena samo-
ujiravhega špbrazunla o tire jan ju stanovanjskih zadev TOZD Stilošiia bolnišnica ih TOZD Zdravstveni dom Novo mesto nista v neskladju z ustavo in zakonom in o razveljavitvi 111. člena samoupravnega sporazuma TOZD Zdravstveni dom	651
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI tN ORGANIZACIJE
478.	Sklep d razrešitvi in izvolitvi predsednika arbitraže in razrešitvi predsednika arbitražnega senata arbitraže
pri Zavarovalni sktitindsti Triglav	652
ORGANI IN ORtiANiZAciJR V obCiNi
479.	Gdgovoi* o spremembi dogovora o zagotavljanju sred-
stev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani	653
480.	Samoupravhi sporazum o ustanovitvi Samoupravne
intereshe stanovanjske sktipnosti mesta	Ljubljane	653
481.	Statut Samoupravne stanovanjske sktipnosti Ljubljana	658
582. RosldVhik o delti skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana	666
483.	Rravlliiik o Osnovah iti merilih za kreditiranje pre-
lidve stanovanj upokojencev (Ljubljana)	673
484.	tidredba o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin
na območju občine Brežice	675
485.	Sklep o javiti razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem načrtu	občine	Celje	678
486.	Sklep o Javni razgrnitvi predloga 6prememb In dopolnitev odloka o urbanističnem redu občine Celje
487. Sklep o dovolitvi manjŠčga Odmika Od zazidalnega
načrta Mrzle njive v Grosupljem	677
488.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
Preska—Dvori v Grosupljem	677
489.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta G-l Višnja gora (Grosuplje)	677
490.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Kočevje	678
491.	Odredba o plačevanju storitev veterinarsko-higlenske
službe na območju občine Lenart	679
492.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih
tipi-dvitih orgahbv ibr strdkoVriih Služb otičlhe Ljubljana Cente*	680
491 Sklep o tiskldtiltii preživtiln s povečaiilriii življenjski-
mi stroški (Velenje)	686
494. Sklep o uskladitvi preživnin s povečwsni življenjskimi stroški (Žalec)	.	‘	686
— Popravek odloka o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naselju Dobrova (Ljubljana)	886
I
Samostojnemu osebnemu delu — obrtništvu in njegovemu povezovanju V sistem socialističnega samoupravnega združenega dela se v zadnjem času posveča velika pozornost. Zato se je povečalo tudi zanimanje za obrtni zakon, ki ureja ustanovitev, poslovanje in prenehanje obratovalnice samostojnega ni list SRS odločil ponovno izdati obrtni zakon s komentarjem, ki je namenjen samostojni obrtnik in oblike njihovega povezovanja. Zaradi tega se je ČZ Urad-obrtnika, posebej pa" obravnava gospodarske dejavnosti, ki jih lahko opravlja tako tistim občanom, ki se pripravljajo na ustanovitev obratovalnice samostojnega obrtnika, kot tudi samostojnim obrtnikom, ki iščejo najrazličnejše možnosti povezovanja z drugimi obrtniki (skupna obratovalnica, obrtna zadruga, temeljna zadružna organizacija, delovna enota zadruge itd.) oziroma želijo ustanoviti pogodbeno organizacijo združenega dela. V komentarju je avtor mag. Janko Arah opozoril tudi na različne oblike poslovnega povezovanja (kooperacije) samostojnih obrtnikov z organizacijami združenega dela, ker se v praksi ravno na tem področju pojavljajo najštevilnejša vprašanja.
Komentar bo nedvomno nujen pripomoček ne-le obrtnikom, ampak tudi vsem delavcem v organizacijah združenega dela, ki skrbijo za povezovanje združenega in osebnega dela, še posebej pa delavcem v občinskih upravnih organih, sindikatih in drugih organizacijah, ki skrbijo za razvoj obrtništva v najširšem pomenu besede oziroma za razvoj drobnega gospodarstva kot celote.
Da bi bil komentar kar najbolj uporaben, je na koncu dodano stvarno kazalo in seznam občinskih predpisov, izdanih na podlagi obrtnega zakona do konca januarja 1984.
Cena: 440 din
Naročila sprejema: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VII
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za letz 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprave Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379'VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje St. 421-1/72