22. štev. v Kranju. 30. maj^ 1903._IV. leto.
G0R6K36C
Mučen in gospodarski lisi.
Vabilo na naroebo. 3:.^
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Podleskova politika.
O Bismarku je znano, da je bil vedno nasprotnik onih avstrijskih nemških politikov, ki škilijo čez črno-žolte mejnike in daje vedno zaničevalno odklanjal vsiljivost naših Vsenemcev. Ko je še dr. Herbst vodil nemško stranko, vrgel ji je v obraz psovko: podleskovci (Herbstzeillose) in z obema rokama je tiščal vrata, če sta silila k njemu Schönerer ali Wolf. To se ni zgodilo iz ljubezni do Avstrije, ker naš prijatelj ni bil nikdar, tudi takrat ne, ko se je po bitki pri Sadovi upiral želji kralja Viljema odvzeti premagani Avstriji nekaj teritorija ali kaznovati saškega kralja zaradi tega, ker je pomagal avstrijskemu prijatelju, temveč zaradi tega, ker je bil prepričan, da bi uresničenje želja nekaterih prevročih Nemcev ne bilo v korist velikonemški ideji in bi posebno škodovalo pruski nadvladi v narodnem in verskem oziru. Ta za nas simpatična poteza Bismarkovega značaja je tem zanimivejša, ker slične poteze ne najdemo nikdar v vodilnih krogih na Dunaju.
Ko je Napoleon I. spoznal važnost narodnostne ideje v evropskem prebivalstvu in izrabljal za velike svoje svrhe, smo mi ne glede na to idejo metali milijone denarja in žrtvovali tisoče vojakov v laško svojo posest, — koliko milijonov požrl je le takozvani trdnjavski štirikot pri Veroni —, in ko je bil sad zrel ter prišlo leto 1866, bilo je vse izgubljeno.
Začetkom preteklega stoletja zasedli so Francozi južni del naše države in takoj spoznali veliko važnost ilirizma za razvoj teh pokrajin. Ko so Francozi odšli in je zasedla te dežele zopet dunajska vlada, je bil prvi korak, da je kaznovala Vodnika, ker je proslavljal ilirizem.
Začetkom šestega desetletja preteklega stoletja je bila morda še mogoča primerna sprava z Ogrsko, ali Schmerling na vse dotične poskuse ni imel druzega odgovora, nego: Wir können warten. Prišlo je leto 1866, in Beust je moral podpisati vse, kar mu je diktiral Deak.
Ko je bila Avstrija iztisnjena iz nemške zveze, je rekel Bismark, da naj si išče svoje težišče na vzhodu, in
res nas je potisnil leta 1878 v Bosno. — Tu pa je prišla naša politika neobhodno navskriž z ruskimi interesi.
In kaj je storila naša vlada? V Srbiji je podpirala Milanovo in v Bolgariji Stambulovo politiko ter srečno dosegla, da smatrajo balkanski narodi danes podanika avstro-ogrske monarhije za «švaba», ki se po veri sicer loči od Turka, v narodnem oziru pa je nestrpnejši od moslemina.
Vsled nasprotstva naših interesov z ruskimi na Balkanu smo zidali v preteklih letih trdnjave v Galiciji, zidali tam železnice in investirali neštete milijone iz strategičnih ozirov.
Ministru Goluhovvskemu se je posrečilo omiliti to razmerje in doseči celo neko sporazumljenje, katerega obseg je seveda strogo varovana tajnost obeh pogodnikov.
Gotovo pa je, da ta sporazum nima in ne more imeti druzega obsega, nego da oba pogodnika respektirati obojestranski interesni sferi in to je pri nas: teženje proti solunskemu zalivu, pri Rusiji pa pot v Carigrad. Oprostitev kristijanov naj se s tem stremljenjem tudi doseže, ali to je nekaka idealna smer, ki v politiki nikdar ne odločuje.
Postopanje naših vladnih krogov na Hrvatskem pa nam je nov dokaz, da se nismo ničesar naučili iz zgodovine. Avstrijska krona nima bolj zaslužnih, nima udanejših, zvestejših in hrabrejših podanikov od Hrvatov. In vendar vidimo tam danes krutovlado v najhujšem pomenu besede. Odstranjena je osebna prostost, odstranjena prostost tiska in besede, na tisoče ljudi zdihuje v ječah i. t. d.
Ce minister Korber ne pusti dalmatinskih poslancev pred cesarja, ima zase formalen razlog — ne mara povzročiti ministrske krize na Ogrskem —, meritornega razloga pa za to nima, kajti to, kar se danes godi na Hrvatskem, ni krajevnega pomena, ampak važno je za celo državo. In posebno bi se moral za to zanimati grof Goluchovvski. To je brezdvombeno, da brez mobilizacije ne pridemo nikdar do Soluna. Kdaj da bo treba mobilizirati, tega ne more nihče določiti, malenkostni dogodek spravi včasih plaz v tir in potreba je, da smo vsak čas pripravljeni za vsak korak. Gotovo pa je, da vznemirjena ali celo revoltirana Hrvatska pomeni revolucijo v Bosni in kakšno stališče bodo imeli naši vojaki pri vsi hrabrosti, pri vsi požrtvovalnosti, če bi se morali bojevati v fronti z Albanci, za hrbtom pa z Bošnjaki.
224
Iz tega stališča mi kratkomalo nc razumemo postopanja vladnih krogov nasproti Hrvatom in smatramo lo nesrečno politiko za pravo — podleskovo politiko.
K povzdigi prometa s tujci.
Pred kratkim se je vršilo v BerriU na Švicarskem posvetovanje zastopnikov - interesentov za promet tujcev, da sezedinijo, na kakšen način l)i vplivala na Švico razstava v St. Louisu. Zastopani so bili: generalno ravnateljstvo zveze prometnih društev za lujee, švicarsko društvo hotelirjev in druga enaka društva. — Sklenilo se je dalje, osnovati v Novem Jorku v Ameriki stalno prometno pisarno za tujce.
*
Tirolska deželna zveza za promet tujcev tudi prav marljivo deluje. Centralni odbor je imel te dni sejo, v kateri se je naznanilo, da se podaljša telefon Kufstein-Inomost skoro gotovo še to leto čez Brenner v Bočen. — Tudi je odbor vnovič vložil prošnjo za telefonsko zvezo med Tirolsko in Dunajem čez Solnograd in Pustriško dolino. *
Kakor se nam poroča, se je na Gorenjskem že pričela sezona za tujce z majem; zlasti o letošnjih bin-koštnih praznikih bo marsikdo prebil, ako bo vreme ugodno, na svežem gorskem kraju. Več tujcev se je že oglasilo za stanovanja na Bledu, kjer v zadnjem času hiše rastejo in se sploh lepša naš divni Bled. — V Medvodah skrbi za udobnost tujcev z vso požrtvovalnostjo g. Fr. Jarc.
V Kranju, 30. maja.
Državni zbor. Jugoslovanski poslanci so trdo prijemali ministrskega predsednika Körberja radi dogodkov na Hrvatskem. Körber je odgovarjal, da so skoro vse vesti, ki prihajajo iz Hrvatske, ali pretirane ali neresnične. Nastal je velik hrup med Jugoslovani.
Za italijansko vseučilišče se je vršil v Trstu velik shod. Tudi Celovčani se potegujejo, da bi dobili take šole za Itaijano.
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Dragi Gašper!
Zdaj so slabi časi! Barabo šp-lat sem se naveličal. To ni nič: v vsakem mesecu imaš samo dva dni denar, 28 dni pa moraš biti suh. Moja ta stara mi je svetovala nekaj druzega. Jajca je prodala in tri iirkelne ližola, meni je malo odtrgala od ust, sama je nekaj zaslužila, kar je pa primanjkovalo, prodala je še kokljo nekemu gospodu, da jo je pojedel, in mi je kupila takega vraga ki se okol vrti, da dela muziko. Staremu beraču Kočevcu je dala nekaj krajcarjev, da mi je posodil pos, potem me je pognala po svetu, da kaj zaslužim.
Prehodil sem vsa okrajna glavarstva naše kranjske dežele, po vseh mestih — samo v Ljubljani nc — sem razveseljeval mlado in staro; moje orgljice so tako lepo pele, in precej sem zaslužil, pošteno zaslužil, pa kaj bi ne, saj sem povsod godel pravico. Naj ti malo popišem svoje umetniško potovanje.
Začel sem v Kočevju. Kakor veš, treba se je pri vsakem okrajnem glavarstvu prijaviti in prositi dovoljenja. Pokoril sem se postavi in šel nekoliko «cagovo» v pisarno. Uradnik me pogleda precej neverjetno. Gleda pos, gleda mene, potem pa pravi nekaj po nemški. «Nix tajč brüsten», se od režem moško. Pripovedoval mi je še marsikaj. Razumel sem pa le besede: Gauner, Trotel, pokaž, ajnšperen, peršut . . . Jaz sem mu pa pritrjeval. Potem stopi k vratam in pritisne na knof. Zdajle pa,
Tedenske politične vesti. Med srbskim kraljem Aleksandrom in njegovo materjo si pripravlja sporaz-umljcnje. — Iz Soluna je dospel v Carigrad vlak s 34 ranjenci. V Mogili blizu Monastira se je te dni vršil boj z ustaši. Ubitih je 13 ustašev, štirje vaščani, ki so podpirali ustašo, in dve ženski. Turki so vse požgali. Srbsko vas Sejmiste so Albanci napadli in požgali tri hiše. — Na Kitajskem so se v nekaterih krajih pripetili proti-dinastični nemiri.
#
Nemiri na Hrvatskem.
Ljubljanski Slovenci so priredili minulo nedeljo v prilog svojim zatiranim bratom Hrvatom velikanski mani-festačni shod, katerega se je udeležilo okrog šest tisoč ljudi iz vseh slojev prebivalstva. Govorili so gospodje: državna poslanca dr. Jurij Ferri in dr. Ign. Žitnik, odvetnik dr. Triller, Štefek, socijalni demokrat Tokan in v imenu ljubljanskih Hrvatov Pavel Magdič. Sprejela se je ostra rosolucija proti banu Hedervarvju. Na shod je došlo nad 50 brzojavov. Zvečer pri odhodu poslancev na Dunaj se je zbralo na kolodvoru okoli 2000 ljudi. Slovo je bil prisrčen. Ponoči pa so nekateri pokazili sijaj prelepe manifestacije s tem, da so pobili okna v kazini. Red je napravilo vojaštvo. Zaprli so tudi nekaj oseb, ki so na sumu kot provzročitelji teh popolnoma neumestnih nočnih izgredov.
V Zagrebu so bile povodom obletnice bana Jelačiča večje demonstracije. Spomenik bana Jelačiča je bil okrašen z venci in trobojnimi trakovi. Na enem traku je bil napis: «Vstani, ban Jelačič, Hrvatska Te zove!» Na tisoče ljudi se je zbralo okrog spomenika. 35 oseb so zaprli.
V Križevcih, kjer vlada preki sod, so obesili dva kmeta z imenom Joso Miljavič in Mičo Stajnič. Žena poslednjega je znorela. — Listi poročajo, da je vsega skunaj zaprtih kakih 3000 ljudi, med temi tudi mnogo dam. Črne zastave vihrajo po Dalmaciji v znamenje žalosti. Dalmatinski poslanci so šli na Dunaj, da bi prosili cesarja za pomiloščenje zaprtih in da se ustavi
Jurče, sem si mislil, djali le bodo na peršut. Na vratih se prikaže mož v kapci. Strogi gospod mu nekaj pripoveduje. Bil sem prepričan, da me je namenil bolham kočevskega Žabjeka.
•Kje je mož,» vpraša mož v kapci, «ki mu ta pos sliši ?»
«Spodaj čaka,» odrežem se hitro, ne more gori ker je kruljev.»
«A so,» pravi in pove strogemu gospodu.
«Za sol bo, za sol, kar zasluži, štirinajst dni že ni nič jedel slanega, revež je, da se Bogu usmili.«
•Kje cikate?« vpraša.
•Nič ne cikam, ne,» pravim, in odprem usta na stežaj, «nič ne cikam, nič.»
«Gut!» — Hud pa tako, da bi še pol ure ne bili pri njem, kar venomer godrnja in stoče. Ker je videl, da nič nc opravi, pritisne mi na pos nemško-slovenski pečat okrajnega glavarstva, pomoli mi ga pod nos in pravi: «Marš!»
Srčno vesel tečem po stopnicah, spodaj mu pa za-godem najlepši «marš», katerega so moje orgljice premogle.
Godel sem celi dan in marsikatari krajcar sem pošteno zaslužil. Marsikatero občino sem obral, pošteno sem živel, nikjer pa me niso več vprašali: «Kje je mož, ki mu moj pos sliši.»
V Ljubljani se mi je slabo godilo. Naj Ti povem : Tam na dolenjski šrangi sem začel vrteti. Komaj trikrat zavrtim, že je stal pri meni mož s prvim krajcem pod vratom. Veli mi, naj grem ž njim. Vesel sem bil, neskončno vesel. Ker sem se popravljal, me priganja, češ, boš pa še nam tam na rotovžu katero zagodel.
nepotrebno prilivanje krvi. A ministrski predsednik Korber ni hotel priporočati sprejema k cesarju.
Nagla sodba je razglašena v hrvatskem Primorju v okrajih Sušak, Delnice in Bakar. V Podsusedu je pri nemirih razgalil neki kmet orožnikom svoje prsi, rekoč: Tu notri je hrvatsko srce, ako imaš pogum, ustreli! In počil je strel, kmet-junak ra se je zgrudil na tla. V Ogolinu so zaprli več žena in dek'et, ker so prišli k oblast« s hrvatsko trobojnico. Zarili so jih v neke ma-gacine. Vesele so vsklikale: »Živela Hrvatska! Doli z banom! — V soboto so bile velike demonstracije v Grobniku pri Sušaku in v Dragi. Povsod je razglašena nagla sodba.
Iz Zagreba je priobčila «Soča» pismo od 23. t. m., kjer se opisujejo izgredi po maši-zadušnici na čast banu Jelačiču. Pismo pravi med drugim: »Brezobzirnost in nesramnost, s katero izziva policija demonstracije ter jih potem vduši, je nepopisna. Prizori, ki se odigravajo v Zagrebu, bi vzbujali v Solunu nemali vtis. Opetovano se je pripetilo, da so napol ubili 10- do 13 letne otroke z brutalno silo ob veliki asistenci policajev in orožnikov; proti šolarjem dvigajo sablje, gospe pretepajo s puškami. Policijski poročnik Gunther je pokazal s sredo (danes 8 dni) zopet svojo surovost, ko je nekega mirnega izprehajalca napadel s pomočjo Jest policajev na konju ter ga skoro ubil. Ko je ležal revež brez zavesti na tleh, ga je še cbrcal ter rekel: Ali ima dosti ta pes? V sredo je bilo v Zagrebu tako, kakor da se prične na celi črti popolni poulični boj. V stranskih ulicah je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je onemogočala policiji in orožnikom vsak pristop. Vsak kamen se je porabil za orožje. Predavanja na vseučilišču so ustavljena, dokler ne dobi akademični senat zadoščenja.*
Dopisi.
Iz Stražišca. Prelečeno nedeljo je imelo naše prostovoljno gasilno društvo blagoslovljenje gasilnega doma in orodja. Po blagoslovljenju pa se je vršila prosta zabava s plesom v prostorih g. Val. Benedika. To društvo je imelo precej sitnosti, ker g. župnik sprva ni hotel bla-
«Kaj ni nobene take muzike v vašem mestu, da bi tako lepo pela kakor moje orgljice!«
«Boš že videl,» pravi mi, «naše orgljice. Deset dni li ne odide.»
«Ne, ne, toliko časa pa jaz nimam, da bi godel vam deset dni,» pravim mu.
•Tiho!* mi veli, in lepo vkup sva jo marširala čez vse ljubljanske ulice. Kako se mi je godilo, ne bom pravil, le toliko Ti povem, ljubi moj Gašper, da z mojimi orgljicami ne bom nikdar več delal Ljubljančanom veselja. Mislim pa, da je bii tisti, ki je imel prvi krajec pod brado in je mene gonil, samo malo mesečen. Kaj bi šele bilo, ko bi bil imel celo polno Vino pod brado! Morajo pa že imeti tako zacahnane!
Domov se mi je še prekmalo zdelo, mahnem jo v Idrijo. Tam mi pritisnejo samoslovenski pečat mestne občine na moje bukvice. V Škofji Loki sem pa dobil samonemškega: «Ortsgemeinde Lack am 8./V. 1903.» Malo zaskelelo me je, toda molčal sem, vesel sem še bil, da sem ga dobil. Enkrat sem že mislil začet malo šinfat, pa mi pride na misel, če je drugim prav, zakaj pa bi meni ne bilo. Kranja sem se izognil, ker me preveč poznajo. Krenem jo v Radovljico, kjer sem dobil pri okrajnem glavarstvu tudi samonemški pečat. Slovensko okrajno glavarstvo v Kamniku ima tudi samonemški pečat, čegar odt:sek figurira na mojem «fovš»-posu prav regi-mentno. Naveličal sem se pobirati po lepi slovenski domovini samonemške pečate, zato se napotim tedaj domov. Moja Mica je bila vesela denarja, jaz pa nje. Kupila je dve kuri, šest račjih jajc, pol hlebca kruha,
225
gosloviti gasilni dom, ker je stalo na vabilih, da se bo plesalo. Vendar se je g. župnik potem premislil in blagoslovil gasilni dom ter orodje. Naš kapelan g. Paulus je tudi nasprotoval tej veselici. V ta namen je že cel teden agitiral proti njej, nagovarjal ljudi in na vse načine napenjal svoje moči, ker mu spored veselice ni bil po volji. Razsajal je celo na prižnici, hodil po drugih privatnih hišah, kamor se je le upal. Videč, da na ta način ne more razveljaviti spored veselici, je naposled še pevce, ki so bili povabljeni, da bi sodelovali pri veselici in ki so tudi že peli pri blagoslovljenju, peljal seboj v drugo gostilno v posebno sobo, samo da bi se na ta način ne mogli udeležiti veselice. Med njimi je bi tudi nekaj žensk. Zakaj se je pa, g. kapelan, ondi smelo peti, plesati i. t. d., čeprav to ne dopušča naša verska dolžnost, kakor ste se izvolili izraziti. To je zgolj edinole samo grdo sovraštvo ter divje maščevanje, ker se ni odstavil ples z vsporeda.
Iz Mojstrane. Pri nas je sedaj črna vojska. Huje se dajemo kakor leta 186G. Takrat je premagala večina Prusov naše vrle čete, a pri naši vojski bodo vjeti vsi gospodje privandrani Pcusi do zadnjega. Gospod ravnatelj hoče z vso silo naskočiti naše slovensko županstvo in vsled tega nas tudi precej bombardira po časopisih. A ne bojimo se! Vedno pišete, da ne poznate v našem kraju nemške stranke, zakaj pa ste vendar na praznik Vnebohoda imeli zopet shod «pri Rabitschu«, kjer se je drugi govornik predstavil: Ich bin Janasch, Gasthof-besitzer von VVocheiner-Feistritz. Alle Ehre den Deutschen! Kako ste se pač zadovoljno muzali, ko je prvi govornik iz Lesec govoril slovenski, akoravno niste razumeli slovenski govor. Vedeli ste gotovo, zakaj ste ploskali. Potem, ko je bil končan govor, kako so kupice zvenele: «Bravo! Heil Euch!» Culi so se tudi klici: Hoch, Kossuth! Neki mož je temu ugovarjal, ker mu ni hotelo iti v glavo. Opomnim naj tudi, da se g. poštar ni udeležil tega shoda. Tudi g. načalnik se ni mešal v to homatijo. Vsa čast Vam. Ste vendar izprevideli, kam jadrajo oni, ki so preveč preslepljeni od prilizovanja Prusov. Ostanite stanovitni! Spoštoval in častil Vas bo vsak domačin.
Janez iz Mojstrane.
za groš kofeta, za 10 kr. cikorije, fantku klobuk za 9 grošev, meni pa frakel ta grenc'ga. — Vsi smo bili veseli, najbolj pa jaz Tvoj sedaj spet        kmet Jur.
Pred duhovnim sodiščem.
Po nemškem J. G.
Nekaj nezaslišanega se je pripetilo. Po celem kon-zistoriju je vladala velika razburjenost. Kdo bi pa tudi od tega človeka pričakoval kaj tacega!
Visoko gori v gorovju, v Ledenicah, ali kako se je imenovalo že to pozabljeno gnjezdo, je namreč bival neki duhovnik Celestin Zmrzeljak. Nad trideset let je že pasel svoje duhovne ovčice med samim ledom in snegom, dan hoda oddaljen od zadnje poštne postaje.
V konzistoriju so se pač spominjali, da je ravnota Celestin Zmrzeljak v zadnjem času cesto prosil za pre-meščenje na kako boljše mesto. Njegove prošnje so bile vedno odbite, in konečno se navidezno sitnemu prosilcu sploh ni več odgovorilo. Vsaj si tudi mož ni pridobil nobenih zaslug! V politiki se ni nikoli odlikoval. Sicer pa politika in — Ledenice.
Gospod Zmrzeljak je spadal med one pozabljene gorske aposteljne v diocezijskem šematizmu, o katerih se kratkomalo misli: Če so že toliko let preživeli v svoji puščavi, zakaj bi še tam ne končali svojega življenja? In posledica je, da se jih sčasoma popolnoma pozabi, kakor otrok svojo polomljeno igračo, katero je vrgel proč med obrabljeno, staro šaro.
Tako unrrajo ti gorski duhovniki, ne da bi kdo zato vedel, razen njih najožji občani. Komaj da kak mal
226
Z Dovjega. Gospod župan Jakelj nam pošilja na- -slednja pojasnila: Cesto od tovarne skozi Mojstrano do državne ceste rabi večinoma le tovarna. Občinski odbor je sklenil dne 21. decembra 1895.1., da ima tovarna prispevati 95°/0 in občina le 5% k popravi te ceste. Tovarna se je le malo brigala za to cesto, kafero je občina lani kakor tudi letos vzdrževala popolnoma na svoje troške. Da cesta ni taka, kakor se zahteva, tega je kriva tovarna. Ko bi tovarna redno dokladala svojih 95%» lahko bi bila cesta državni enaka. — Sedanje čvekanje ni druzega, kakor ravnate'jev krik, ki je meni napovedal vojsko, a sedaj, ko mu huda prede, bi se rad nazaj potegnil. Mali Winzig se je nekoč izrazil, da imajo za seboj prvi in drugi razred, za tretjega bo treba še nekoliko delati. Toda stvar ni taka. Povem Vam danes, g. ravnatelj, kakor tudi vsem odpadnikom, da nimate le samo prvi in drugi razred, temveč tudi tretji, seveda ne za sabo, ampak proti Vam. Naši volilci se še predobro spominjajo boja, katerega je imel s tovarno prejšnji župan g. Jakob Janša in ki je po dolgotrajnih soinijskih obravnavah slavno uničil in preprečil hinavsk načrt raojstranske tovarne. Gospod ravnatelj, pustite naše gozde pri miru, brigajte se rajše za Vaš dobri cement, da Vam ga ne bo treba voziti v Bistrico in na prod. Vprašujete me tudi za v nebo vpijoče krivice, katere nam hočejo učiniti mojstranski uradniki. Te so: 1.) Pridobiti si hočejo nemško misleče županstvo in nemško uradovanje. 2.) Tovarna hoče na občinske troške cesto. 3.) Na občinskem skupnem svetu si hoče pridobili ilovico in kredo za par be-ličev. 4.) Akoravno nima mnogo dohodkov v skupnih gozdih, vendar pa mora ž njimi vzdrževati tovarniške delavce, katere tovarna plačuje tako slabo, da skoro ne morejo živeti, kakor je jasni dokaz sedanji štrajk mladih mož v tovarni. — Volilci, ako bi se posekali in prodali naši gozdi, tedaj bi bilo bore malo pomaganega naši občini, mi bi ne dobili vodovoda, zato pa bi tovarna dobila »vino-vod». Nam ne potekajo ure, ampak, dokler teče po našh žilah slovenska kri in v naših srcih živi s'ovenski duh, se ne smemo udati in se tudi ne bomo. Ako Vam ne ugaja red, tedaj se pritožite, saj Vam je pot odprta. Da se volitev ni vršila že dne 4. marca, je vzrok to, ker davkarija
provincijalen listič zabeleži rjihovo ime. In vendar je njihovo življenje vsepolno težkoč, primanjkovanja, težkih dolžnosti in razočaranj. Nihče se zato ne zmeni. Njihovo življenje izgine kakor kaka lavina v neizmerni globini.
In zdaj naenkrat se je pripetil slučaj, da je postal jeden teh živih pokopancev predmet javnega govoričenja in razmotrivanja.
Celestin Zmrzeljak, eksposit v Ledenicah, priobčil je v nekem v stolici izhajajočem listu, odprto pismo na svojega škofa, priprosto, prepričevalno in resnično. Pretresljiva slika iz življenja onih ubogih duhovnikov, kateri sicer ne vežejo blesteč plašč cerkvene hierarhije z zlatom, a so vendar ona trda skala, na katero zidajo izvoljeni cerkveni tisoči.
Ta »brezbožni* članek pa je izšel vrhutega še v »liberalnem* časniku. Konzistorij je začutil v sebi dolžnost, da prepriča eksposita Zmrzeljaka zopet nekoliko o svoji eksistenci. In povabilo se je tega »grešnika in odpadnika* pod kaznijo izgube vseh duhovniških funkcij, da mora priti nemudoma v škofovo stolico, kjer bode prestavljen pred duhovno sodišče.
Sreča za konzistorij je bila, da se je to prepetilo poleti. Kajti pozimi bi izgubili prečastiti gospodje na škofovem dvoru do krivčevega prihoda prav lahko vso svojo malo potrpežljivost. Dogodilo se je včasih, da so bile Ledenice zaprte vnanjemu svetu po cele štiri tedne. Tako pa je bil povabljenec v stanu svoj prihod na dan natanko določiti. Dan nato pa je bila določena ura obravnave... _ Dalje
I ni prej poslala volilnih listov. Neresnica je, da jih žu-panslvo ni hotelo rabiti, temveč bili so razobešeni že prvi dan po prejemu. Da se je volitev zavlekla tako daleč, kriv je temu g. ravnatelj, ker se je preveč vtikal v stvari, ki ga nič ne brigajo.
IzSelc. (Antikrist pride!) V sedanjih časih, ko že najbolj vraževerni ljudje ne verjamejo o antikristu,coprnicah. vpšahitd. poživlja vero v antikrista selški župnik, slavnoznani Tomaž Rožnik. Ta mož lepih navad in izvanredno lepe olike je napravil na belo nedeljo celo pridigo v čast in spomin antikrista. Pravil je, da antikrist že prihaja med ljudi, da bode trosil denar in zapeljeval ljudi od vere. Prišlo bode tako, da bodo kristijani primorani obhajati božjo službo na skrivnem, v zaprtih prostorih. Povedal je potem ta »božji namestnik* celo pravljico, kije tako neumna in neverjetna, da bi je ne verjel dveleten otrok. Napovedal je potem celo vrsto stvari o antikristu, bko da so njegovi podrepniki že premišljevali, če jih ne bode antikrist doma pred hišo čakal z mošnjo denarjev v roki. Sploh je Tomaž prav Čudovito mnogo vedel povedati o antikristu in nas je skoro spravil v premišljevanje, da je bil Tomaž že kdaj z antikristom skupaj, da, celo do tega mnenja smo prišli, da se je Rožnik vse lepe navade naučil morda od antikrista, ker se mnogo njegovega vedenja čisto vjema s tem, kar je pravil o antikristu. Pa naj gospod Rožnik nikar ne zameri zato, če njega tako sodimo, ker je tudi on vse o antikristu tako pripovedoval, kakor da so liberalci tisti antikrist, katerega je slikal s tako živimi barvami. Rožnik je tudi rekel na prižnici, da bode vse dopise o njem na priž-nici obdelal. Zadnjega še ni, ko smo mu rekli, naj razloži kaj o Drozdu, o Mašku in druzih takih duhovnikih. Sedaj še lahko pridene kaj o Perinčiču. Rajši se je spravil na antikrista, k-t tega lahko obdelava kolikor hoče, se mu ne bode oglasil v časopisih. Mi se mu bomo pa vselej. Sedaj, ko je antikrist obdelan, bi bilo tudi času primerna pridiga o coprnicah. o vešah, o mori. To je pravzaprav pravo dušno pastirstvo, ki ga uganja naš Rožnik. Kaj bi govoril o ljubezni do bližnjega, vsaj to ljubezen dejansko vedno kaže. O antikristu, coprnicah, vešah pa se le samo lahko pridiguje, pokazati se jih ne more, k večjemu kakšne strahove, ki ponoči letajo po hiši v belih oblekah, kakor jih je videl Mezeg v Loki. To naj bode g. Rožniku v vednost, da smo poslušali njegovo pridigo o antikristu.  Pričakujemo še kaj boljšega.
Z Dunaja. Pretekli petek, dne 15. maja se je tu ustanovilo novo slovensko akademično društvo: „društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* na Dunaju." Povod temu je bilo dejstvo, da v dosedanjem središču slovenskih akademikov z letošnjim letom ni bilo več prostora za svobodomiselne slovenske akademike. Že pred božičem smo se zbrali na prijateljskem sestanku in smo volili pripravljalni odbor, ki je cel čas neumorno deloval. Pretečeni petek je sklical pripravljalni odbor ustanovni zbor novega društva. Zbralo se nas je veliko število. Predsednik pripravljalnega odbora med. Gabr. Hočevar, ki si je pridobil neprecenljivih zaslug za novo društvo, je otvoril zborovanje. Predsednik in tajnik sta potem poročala o delovanju odbora, označila v kratkih potezah smer novemu društvu in zaključila govore z geslom društva: „Vse za svobodo in narod!" Vsem udeležnikom je bilo brati veselje in navdušenost na obrazih, a do vrhunca je prikipelo to, ko nam je došla brzojavka našega vrlega poslanca dr. Iv. Tavčarja. Nato se je volil odbor. Predsednikom je bil voljen jednoglasno z velikim odobravanjem med. Gabr. Hočevar. Ostali odbor, ki je bil tudi voljen jednoglasno, se je sledeče konstituiral: podpredsednik phil. B. Baebler, tajnik phil. Fr. Kobal, blagajnik j ur. R. Celeslina, knjižničar phil. Milan Šerko, arhivar jur. Fr. Tavzes, gospodar phil. Leop. Andre, namestnika phil. Gvidon Sajovic in jur. Fr. Šeničar, pregledniki: med. B. Cešark, Rud. Grošelj in phil. J. Pire. Kako potrebno je bilo novo društvo, kaže dejstvo, da je že takoj prvi dan štelo 31 članov, ki so se potem in se bodo pomnožili. Ob zibeli društva zremo z najlepšimi nadami v bodočnost in kličemo tovarišem in somišljenikom v domovini: „Vse za svobodo in narod!" M-n.
Iz Žabje vasi pri Poljanah. [Konec.] Pravite, da sem bil prejšnjemu načelniku v računsko pomoč. Prosim vas, da mi poveste, kakšno nagrado ste mi dali in koliko ? In, če pregledate vse vaše računske knjige, ne najdete v njih nobene od mene zapisane besede ali številko. Ko niste mogli računski zaključek za leto 1900 sestaviti tisti večer, ker se vam je pokazalo več tisoč kron primanjkljaja, zakaj niste takrat tistih 4000 kron hoteli vzeti v poštev, saj ste vendar ob novem letu revidirali blagajno in bi vam ne bili računi tako be'ili glav. Tisti večer ste delali v hranilnici, katera je bila v hiši Franca Grošelja, račune naslednji: Urban Pintar iz Lovskega brda, če ga poznaš, Anton Jesenko takratni in tudi sedanji blagajničar, Alojzij Grošelj in Pavel Dolinar. Vsi ti ste me prosili, naj pomagam Pavlu Dolinarju iz vaših knjig pregledati računske izvlečke, kje se zmota nahaja. Ce se pa v vaših knjigah ne ujema, pa meni nič mar, ker ste sami pisali v nje in ste rekli, da jih nobenemu ne daste v pogled razun »Gospodarski zve?i»; in tudi jaz nisem videl teh vaših računov v knjigah. Da so pa res bile zmotnjave in med ljudmi se govori, da se tudi Še sedaj zmotite, le pomislite na knjižico Pavla Stanonika ali Jurija Klemenčiča, samo toliko ste bili previdni, da ni na knjižici nikdo podpisan, ali na knjižico Ane Stanonik, radi katere knjižice so c. kr. orožniki tudi pri meni poivedovali. Da ste se se tudi motili še pred nedavnim časom, mi je pravil Janez Bogataj zastran knjižice Neže Jereb, ali pri Matevžu Čadežu iz Pod vrha, pa tudi pri tistem, kateremu ste po njegovem odhodu iz posojilnice za njim poslali nekaj obresti, ter jih je pregledal v navzočnosti javorskega župana ter vam je povedal nekai grenkih. Tudi letna zaključka pri kmetijskem društvu v Poljanah se popolnoma ujemata z blagajnično knjigo. Ge bi se mi bilo pri sestavi računov povedalo manj dolga, ali je bilo manj blaga, kot se ga je vzelo v račun, je pa odbor sam največ kriv, med katerimi si tudi ti, preljubi Timenc, bil za podnačelnika; ker je takratni načelnik Franc Grošelj povabil ves odbor, naj se udeleži, kadar se bo blago cenilo. Ker se pa noben odbornik ni hotel udeležiti, se tudi jaz nisem hotel, toraj krivda je le na vas odbornikih, oziroma načelstvu zavolj vače malomarnosti in brezbrižnosti, če niso računi v redu. Da imate primanjkljaj, je vzrok tudi iilijalka v Gorenjivasi, katero ste opustili. Tako toraj, ljubi Temine in tvoji kompanjoni, vam v odgovor na vaše ručune. Kar se pa tiče mojega posla vam povem. Sramota za moje sorodnike, ker so me hoteli, kakor je dotična ženska sama izpovedala pri c. kr. okrajnem sodišču, spraviti zaradi te ženske pred sodnijo, kar se pa to vam ni posrečilo. Tej ženski so ravnot»sti moji sorodniki posodili denar in jej pomagali z vožnjo in svetom, samo da bi me gmotno uničili. Da te pa ne bo skrb radi omenjenih 80 kron preveč trpinčila, ti povem, da dotična ženska od imenovanega zneska ni dobila nobenega vinarja in ga tudi ne bo. To v odgovor.
Franc Stanonik.
Novičar.
Na Gorenjskem. Osebne vesti. Poročil se je g. Josip Lapajne, učitelj iz Cerkljan, z gospico Julijo Vavkenovo. — Geometer c. kr. žel. stavb, vodstva na Jesenicah g. Ivan Enk je prestavljen v Celovec. — G. Ignacij Zupane, kapelan v Predosljih, je imenovan župnim oskrbnikom istotam. — Prestavljeni so gg.: Ivan Medved iz Cerkljan v Košano, Ivan Bešter s Trate v Cerklje in Matej Sušnik s Trate v Selca. — V stalni pokoj je stopil g. Ivan Klemen v Gorjah.
Izgredi v Ljubljani. Nedeljski manifestacijski shod v Ljubljani je bil mogočen dokaz iskrene vzajemnosti in bratske ljubezni Slovencev in Hrvatov. Impozantni shod bi bil gotovo napravil največji utis, da se niso pri poznejših demonstracijah zgodili obžalovanja in obsodbe vredni izgredi. Po shodu je šla mnogobrojna množica pred poslopje deželne vlade ter tam dlje časa žvižgala in upila »Abcug, ban!», »dol z banom* in znašala se je tudi prav brez potrebe nad deželnim predsednikom |
227
baronom Heinom. Kakšni ljudje so uprizorili to neumestno otročarijo, pač ni težko uganiti. Večji ekscesi so nastali zvečer, ko so se vračale množice iz kolodvora, kjer seje občinstvo poslavljalo od Hrvatov, došlih na shod. Pred nemško kazino se je priredila demonstracija, dasi zato ni bilo prav nobenega povrda, ker stoji dostojno nemško časopisje v sedanjem boju proti banu na strani Hrvatov. Pred kazino so izgredniki peli in po končanem petju se je začelo kričanje, letelo je kamenje in baje sta počila dva strela. Kdo je dal povod temu neopravičljivemu početju, dosedaj še ni popolnem pojasneno. Izgredniki so bombardirali redarje s kamni, onesnažili nekatere hiše, pobili nekaj šip in zamazali Grunov spomenik. Da se uduše demonstracijeje deželna vlada poslala lOžandarmov in pozvala en bataljon vojaštva. Kmalu na to je vladal mir po mestu. Takoj v ponedeljek je ljubljanski župan Hribar v občinski seji ostro obsojal surove dogodke in občinski svet je soglasno sprejel po obč. svetniku dr. Trillerju prečitano izjavo, v kateri se izraža globoko obžalovanje in ogorčenje nad neopravičljivimi ekscesi, ki niso bili v nikak> zvezi z dopoldansko dostojno manifestacijo slovenskega naroda. Ljubljanski dogodki so pa tembolj vredni obžalovanja, ker so to priliko — kakor je bilo pričakovati že naprej — pograbili dobri naši prijatelji z namenom, da sedaj z zlaganimi poročili po umazanih listih spravljajo Ljubljano ob dobro ime in na vse mogoče načine grdijo ter blatijo slovenski narod. Uvedena preiskava bo vsekako spravila na dan prave provzročilelje ljubljanskih ekscesov in želeti je le, da se to Čim preje zgodi.
Različni komati. Koblar je že opetovano pokazal, da »Gorenjca* visoko Čisla. Kadar mu zmanjka gradiva za pridigo, takrat prebira v cerkvi vernikom najlepša mesta iz našega lista. Vsakokrat se je mogel tudi prepričati, da je občinstvo z mnogo večjim zanimanjem sledilo njegovim propovedim, če je med to duševno hrano natresel saj nekaj rozin iz »Gorenjca*. Zadnji »Slovenski List* nas je pa poučil, da kranjski tehant prepovedanega »Gorenjca* tako upošteva, da ga celo spravna in da iz starih številk prepisuje notice za svoje glasilo. Nočemo sicer trditi, da je to za nas kaka posebna čast, vendar privoščimo »Slovenskemu Listu* prav iz srca, da se more enkrat ponašati s kakim boljšim dopisom, četudi je zrastel na tujem zelniku. Zadnji »Slovenski List* tedaj je skoro doslovno ponatisnil notico iz »Gorenjca* od 14. marca, v kateri smo povedali, da ume Koblar še bolj reklamo delati za veselice izobraževalnega društva kakor nek komedijant za svoj »ringelšpil*. Vabil je namreč fante v pripravljalnem tečaju obrtno-nadaljevalne šole kar med poukom na večerno zabavo. Ker sta.se dva vajenca izobrtne-nadaljevalne šole udeležila zadnjega sokolskega izleta v Medvode, mu je bil to dobrodošel povod, da se je poskusil malo po-maščevati za ono notico. Objavil jo je v »Slovenskem Listu*, mesto svojega imena je ustavil ime staroste Pirca in pridejal tudi ee nekaj svojega izvirnega žegna. Pri tem se mu je pa pripetila mala neprilika. Mož namreč ni pomislil, da, kakor oslovskega komata, čeprav ga očediš sive dlake, ne moreš obesiti konju na vrat, tako tudi notica, prikrojena za Koblarja, vsled njegovega nedopustnega agitiranja v šoli, ne more veljati za Pirca, ki ni ničesar sličnega zakrivil. Kranjski dekan se je sicer potrudil, da bi narisal oba slučaja kot povsem jednaka, a se je pri tem prizadevanju močno urezal. Piše namreč, da je Pire poleg vajenca iz »Gorenjčeve* tiskarne nabasal v rudeče srajce tudi še nekaj drugih šolarjev, da je ukazal preoblečenim šolarjem trobentati in odkorakati, ko bi bili fantje ravno morali iti v šolo, in da se da zamuda šole pač le opravičiti s tem, ker je bil mladi »brat* zapeljan od starega »brata*. Koblar tedaj namigava, da je Pire ravno tako vabil na izlet, kakor on na veselico, še več, da je Pire odvračal »šolarje* od pouka. Resnici na ljubo naj povemo, da sta se udeležila sokolskega izleta le dva starejša vajenca, ki posečata obrtno-na-daljevalno šolo. To je z dovoljenjem starišev, odnosnodo-tičnega mojstra gotovo dopustno, ako vajenci nimajo šole. Saj še ljudskošolski otroci brez dovoljenja pristojne šolske oblasti v izobraževalnem društvu deklamirajo. Res je pa,
228
da je eden vajencev »šprical* šolo in še bolj je res, da za to ni vedel niti vaditeljski zbor in še manj starosta Pire, ki pri odhodu niti navzoč ni bil! Pirca, kakor tudi društvenega odbora ne zadene tedaj nikaka krivda in Koblar naj obdrži lepo zase njemu pomerjeni »komat*. Fant je prejel v šoli zasluženo kazen in nam ne pride na um, da bi ga opravičevali. Nikakor se mu pa ne čudimo, če jo je rajše potegnil v Medvode, kakor da bi v Kranju »telovadil* pri verouku, katerega na tako drastičen na<*in ubija v mlade glavice ljubitelj bridke palice, »Gorenjčevim* bralcem dobro znani izumitelj fa-moznega smledniškega »prangerja* in Koblarjev duhovni »brat* kapelan Hvbašek. Nadejali smo se, da se bo v Kranju poboljšal in zato smo ga dosedaj pardonirali. Ker je brezdvomno tudi on s svojo «močno* roko posegel v zgoraj omenjeno zadevo in kolikor toMko provzročil dopis «brata» Koblarja v »Slovenskem Listu*, naj nam ne zameri, če tudi njemu postrežemo s primernim »komatom*. Rad se hvali s svojo izredno telesno močjo. Bojimo se le, da daje svoji sili preveč duška v šoli. Zadnjic enkrat je slabotnega dečka, prijemši ga z rokama za glavo, potegnil iz klopi, ga vrgel v drugo klop, rjotem za vrata in slednjič je zlomil nad njim še meter. Šolarji se seveda pred njim tresejo in prav želeti je, da bi mu pristojna oblast prepovedala tako »telovadbo*. Kadar bosta drug drugega vredna brata Koblar in Hvbašek rabila novih komatov, naj se le zglasita, dotlej pa »Na zdarl* brata Koblar in Hvbašek!
Veteransko društvo v Kranju. Pravila tega društva je c. kr. deželna vlada odobrila. Prvi občni zbor, na katerem se bode vršila izvolitev načelstva in odbora, bode v nedeljo dne 7. junija t. 1. ob G. uri zvečer v gostilni g. Weinbergerja v Kranju. Na občnem zboru se bodo tudi sprejemali društveniki.
Poučna vožnja za poslance. Da si državni poslanci morejo ogledati gradbe v tržaškem pristanišču in pri predorih karavanške železnice, je železniški odsek izvolil pododbor, ki je predložil naslednji spored: Dne 19. junija si poslanci ogledajo najprej tržaško pristanišče, potem pa se podajo v Lesce in na Bled, kjer bodo prenočevali. Drugi dan se odpeljejo z vozovi v Bohinj. Tretji dan dospejo na Hrušico k tunelu in odtod v Beljak. Četrti dan si ogledajo delo v rožni dolini. Izleta se udeleže med drugimi tudi železniški minister vitez Wittek, baron Schvvegel in drugi.
Iz Škofje Loke. Delo v tukajšnjem kamenolomu so za nekaj časa ustavili. — Odbor tukajšnje obrtne nadaljevalne šole je sestavljen iz gospodov: Lovro Sušnik, župan, kot predsednik; Ervin Burdvch, lekarnar, kot zastopnik na-učne uprave; Niko Lenček, c. kr. notar, kot zastopnik trg. in obrtne zbornice; I. N. Koceli, trgovec, kot zastopnik dež.odbora; A. Jamnik, klobučar, kot zastopnik obrtnikov.
Znamenita aretacija se je — kakor se nam poroča — pripetila v Cerkljah dne 25. t. m. Prijet in v kranjske zapore odpeljan je bil imenitni bahač in Mesarjev zet Janez Jenko, sin predobro znanega Aleša Jenkota, posestnika iz Zgornjih Brnikov, ker je meseca decembra lanskega leta Jožefu Galjotu, po domače Kimovcu iz Spodnjih Brnikov vzel iz neke kleti G400 kron, katere je imel Kimovec ondi spravljene. Tem znamenitejše je, ker je bil omenjeni Ale'»ov sin sedaj ženin in bi se imel drugi dan poročili z Mesarjevo Mano iz Cerkljan. Bala je pripravljena, pitano tele že ?aklano, a Jože Galjot pa vseeno ni bil zadovoljen, da bi se z njegovim denarjem Koracmanov Janez bahal in ženil. Oče Aleš je pa že od vednega prekladanja iz ene rame na drugo tako opešal, da zmiroin pravi: „Saj ne moremo vsmo kej! Jaz ne moreni nič dati." Mana pa sedaj misli in tarna: Ah, kdaj bo prišel zopet tisti čas, da bo smel Janez zopet jahati „kolo", jaz pa se okvarjati s kokljo!"
V St. Vidu pri Ljubljani bode hinkoštno nedeljo, pondeljek in torek razstava risanj učencev obrtno-na-daljevalne šole. Odprta b^de vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure. Popoldne pa od 3. do 5. ure. To razstavo naj bi si ogledali sploh vsi, ki se zanimajo za razvoj obrtno-nadaljevalnih šol. Posebno naj si jo pa ogledajo obrtniki, katerim je namenjena.
Ponesrečena sleparija. Iz Radovljice se nam poroča: Prejšnji teden je prodajala tukaj neka že precej priletna ženica takozvani „mali kruhek", kakršnega delajo iz ržene moke in medene vode znane katoliške ženice tam okoli Železnikov nad Škofjo Loko. V soboto zjutraj je prišla v hišo g. Fr. Mrkka, ko je ravno zvonilo k maši, in prosila sestro hišne gospodinje, Če sme svoj koš in košarico shraniti v hiši. Postavila je nato pobožna Ženica svoji posodi v bližnjo spodnjo sobo in odšla v cerkev. Po maši se je vrnila, pogledala y svoj koš in takoj začela kričati in javkati na ves glas, češ, da ji je nekdo med mašo tri krone ukradel iz koša. Tudi je pretila, da gre naznanit tatvino orožnikom. Mislila je najbrž, da se bode v hiši poslujoča ženska te grožnje ustrašila in ji dala svoje tri krone. A ni bila tako nespametna, da bi jih ji dala. Prišel pa je zraven še hišni gospodar in, ko je izvedel, kaj se godi v hiši, je vrgel koš in košarico ven pred hišo in z opravičeno jezo pognaf sle-parko iz hiše. Ali to babšče je bilo tako drzno, da je potem res šlo k orožnikom. Za njo pa je tja prišel tudi g. Mrak in zahteval, da vpričo gg. orožnikov pokaže in prešteje ves svoj denar. Izvlekla je iz žepa dve mošnji drobiža in, ko ga je preštela iz prve, je rekla, da ničesar ne manjka, in tudi v drugi gaje bilo po njenem mnenju dovolj; a v oni mošnji je bil še nek skriven predalček in tega ni hotela takoj odpreti. Ko pa je bila k temu primorana, pokazalo se je, da ima v njem skrite tri krone, in ona je prestrašena pripoznala, da ji ni ničesar ukradenega. Dobila je precej tam primerno plačilo od g. Mraka za svojo sleparijo in morala je potem še nazaj iti preklicat svojo grdo obdolžitev in prosit odpuščanja. Mislimo, da si bode zdaj dobro zapomnila, kdaj je v Radovljici nazadnje prodajala „mali kruhek", kajti tako neprevidna menda ni, da bi še kdaj sem prišla s takim blagom!
Opozarjamo na poseben vlak, katerega priredi ljubljanski »Sokol* v Postojino dne 14. junija t. 1. o priliki razvitja zastave ondotnega »Sokola* in Čitalnice. Udeležbo je oglasiti v Sešarkovi trafiki v Ljubljani, Šelenburgove ulice. Cene so tja in nazaj iz Ljubljane: II. razred 5 K, III. razred 3 K, torej za 80 vin. manj, kakor sicer o binkoštih. Vstopnina v Postojinsko jamo je znižana na 1 K za osebo.
Koncert priredi kamniški salonski orkester dne 1. junija 1.1. na vrtu hotela »Fišer* z naslednjim vsporedom: 1. Th. F. Schild: »Kirbacher*, koračnica; 2. A. E. Titi: Overtura po slovanskih napevih; 3. L. Andre: »Dekliške muhe*, valček; 4. R. Eulenberg: »Pošta pride*, značilni komad; 5. V. Aletter: »Rokoko*, gavota; 6. J. Fučik: »Vhod gladiatorjev*, sprevodna koračnica; 7. V.Parma: »Triglavske rože*, valček; 8. K. Linke: »Kresničica,* idla (iz operete Lvsistrata); 9. L.Gruber: »Stara ura*, pesem; 10. R. Novaček: »A hoj,* koračnica. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina GO vin.
Križem sveta.
Črez 30 let prvič izpregledal. V nekem zavodu v Glasgovvu je dr. Ransav z uspehom operiral slepca, ki je bil že od rojstva 30 let slep. Prvo, kar je slepec zagledal po operaciji, je bil zdravnikov obraz. Slepec prav nič ni vedel, kaj mu je storiti, in šele, ko je zdravnik izpregovoril, si je domislil, da ima tudi on usta, potem mu je bilo jasno, da so odprtina, odkoder prihajajo glasovi, zdravnikova usta, obližje ust pa obraz. Z ozdrav-ljencem je poskušal zdravnik nekaj zanimivih poskusov. Ko so mu pokazali rmeno ploščo, mu ni prijala, dočim ga je rdeča plošča razveselila.
Originalen slučaj se je te dni pripetil v Lodzu, predno je brzovlak pridrdral nekaj postaj pred Varšavo. Sredi na železniškem tiru je klečal mož z odkrito glavo in molil, ne da bi se premaknil z mesta, čeprav se je vlak z veliko naglostjo že bližal. Vlakovodja, ki je ugledal čudnega molilca, je mogel še o pravem času ostaviti vlak. Ko so potem izpraševali moža radi njegovega redkega vedenja, jim je odgovoril, da ima nujne opravke v Varšavi in, ker se vlak tukaj ne ustavi, je pokleknil na železniški tir in prosil Boga, da bi ukazal vlak takoj ustaviti, in res ga je usmiljeni Bog uslišal.
Bogat berač je neki Simon Opačič, ki ima svoja posestva v Trstu in Poreču. Prišel je na svet brez rok iu nog. Beračil je v inozem*tvu in je imel leta 1880, ko je bil 47 let star, že 240.000 kron premoženja, Osem let pozneje je imel že pol miljona kron gotovine in po-posestev, ki so bila vredna 800.000 kron. Dandanes je miljonar.
Poslano*)
Po vaseh Voglje in Voklo s« trosi po lažnivih obrekovalcihj o meni laž o neki tajni zvezi in nezakonskem otroku, ter da sem moral za istega plakati 1000 gld., kar ni resnično. — Poživljam torej do-ličnega lainika, da plačam njemu teh 1000 gld., če mi to dokaže. Tudi obljubujem istemu, ki mi imenuje ime provzročitelja, nagrado. Konečno pa izjavljam, da bom od danes naprej sodno postepal soper vsakogar, ki bo trosil to laž o meni. 122 Voglje, 30. maja 1903.
____ Miha Globočnik.
*) Za vsebino je ur*dni?tvo toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Opreznost nikoli ne škoduje! V piid našim častitim gospodinjam opozarjamo iznova na to, da je priljubljena Kathreinerjeva Kneippova str dna kava, ki se je že več kot desK let povsod obnesla za izvrstno, pristna samo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko «2upnik Kneipp». Samo ta Kathieinerjeva Kneipova sladna kava ima vonj in okus zrnate kave; zato pa dela kot primes pijačo finejšo, prijetnejšo in prikupnejšo. Tudi če Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi ne dodaš zrnate kave, je izrednn okusna in edino primerno na-domestilo zrnati kavi. Kar se odtehtuje in prodaja odprto, je vedno zgolj opražen ječmen ali pivovarski slad, nikoli pa ne Kathreinerjeva kava. _
Košnja
na Sodarjevem vrtu nasproti pokopališča se bo dne 8. junija t. 1. popoldne ob 2. uri
oddala v najem.
118-1
K. Florian.
Josip Sapajne 119 Julika Sapajne roj. Vavken
poročena. Cerklje, dne 27. maja 1903.
ueenga
sprejme takoj Vinko Hafnar, kovač, Žabnica št. 59. 113—2
Povečano zalogo največjih, najimenitnejših in najboljših poljedelskih in z novimi iznajdbami patentiranih strojev kakor mlatilnice, slamoreznico, čistilnice za lito, veternioe, stiskalnice za sadje in grozdje, gepelne priporoča 108-3
Ivan Komatič
Ljubljana, Dunajska cesta
na dvorišču mitnice.
Tudi se je razstavila zaloga omenjenih strojev Pred trgom v Radovljici pri g. Frano Korošinu za
. radovljiško okolico.
229
Ključavničarski in kovaški pomočnik
120-1       se sprejmeta v delo takoj.
Ivan Sartori, ključavničarski mojster v Radovljici.
Samo za 60 kr.
l\2 kile p osjih peres!
Ta gosja peresa so siva, popolnoma nova, z roko osmučena, pripravljena za rabo.  Vi kile stane le 60 kr., boljše vrste samo 70 kr. Poštni zavoji za poskušnjo po 5 kil pošilja po poštnem povzetju : 121 J. Krasa, trgovina s posteljnim perjem v Smihovu pri Pragi. Zamena je dovoljena.
68—10
Najboljša garantirano pristna
južna vina
Portwein, Sherry, Madeira, Marsala, Malaga i. t. d.
se dobivajo
v Kranja in v Skofji Loki pri Franoa Dolenon.
Oceanske vožnje samo 51 do 6 dni.
V Ameriko potovati je najkrajše in najprijetnejše
čez Francosko Havre — New-York!
Zaradi veljavnih vožnjih listov in cene naj se obrne vsakteri na zastopnika Ivan Bihel (generalne agenture za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. 107—4
JOSIP
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavtieno-umetno li konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpnt križe, Štedilnike I t. d. 81-61
Špecijaliteta: valjičrii zastori (Rollbalken).
III. 167—85
Blag. gospod
Piccoli
lekarnar
Ivjvil>lja:raat.
Pri neki goipej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom Vase železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina.
Dr. L. Färber
c. kr. Štabni zdravnik
llastelj št. 19.
Polliteraka steklenica velja 2 K.
Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
GORICA, 6. junija 1902.
230
Vsakovrstne
kletke za ptiče
•se izdelujejo po naročilih in označeni velikosti trpežno dobro in po nizki ceni.
Kje V pove upravništvo Gorenjca«. _
61-5
Otroški vozički
4-50 gld.
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5'50, 650, 750, 8—, 9'—, 10—, 12'—, 14'—, 16-—, 18'—, 20'— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
89-'      ALBIN RAM v Kranju
pod mestom.
Ivan Schindler, Dunaj III. 1.
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—3 ol rtne potrebe, kot:
mlin« za sadje in grozdje, st '.-kalini e za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, inlatilnice, viile, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-š-ilnice za koruzo, slamo-rezniee, stroj« za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri-piave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje zh led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drotr, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh šesta vo v, stroje in orodja za klju-ča\ ničarjc, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 1'rekupcem in agentom posebne prednosti!
Piše naj sa. naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III./l. Erdbergstr. 12.
BS«*
II Ji
2É*
.■,i,..i,..i.u,..i.,.,U.,i i.i 111.I.W.W.M.'     IW1W mi
í:^
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEI
e
v Celju, Graška cesta štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
•W" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- "Wl
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
cA
Cene nizke.
$$$$
Ii
W.WW.-.K
m®
1$?
'iiVt'-VVi Y- '•'•'•^'•V'ri'i'a'tYiYtytYiYt'iYi'iYj
I CD CD
i — ■
V —i
O <~t
o
p <
9
CD
rsi<
o
CD
slinaste peci,
&a otopeli, fiakot, tudi hiipt, va&i in
v  voth  &atvaf%, tipt&nt in cen* ptipotoca piva in naj. večja
m~2 v CjutCjani.
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna sa modrooa na paraaa in poataUno opravo, aalaga pohiatva.
priporoča vaaka Trata
BjKHtrocev. posteljne ulooe. zrcai.i otroCJIh vozičkov, laslonjafiev. ptU-valolkov (son, kuape, lm) ii sobno opravo 94—6
po najnižjih cenah.
Canika a S00 podobami poalj« zaatonj in poitnina proato.
Razpošiljanje točno.
G. TOnnies
Ljubljana
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrstt
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
ca
n
"S
I
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tlnosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih oenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—52
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
I
u»-87 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE In vseh v to stroko
■padajočih predmetov, ki se izvršujejo
■atančno po naročilu.
a narorila aa it-
totno in po najnižjih
CatHci m rtzioSiljsjo zastoaj ii traakovaoo.
Z. kr. priv. tovarna strojev, brlzgifele, kmetijskih strojev, I. moravska mehanični tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu Id SmiCBOW-Pnoi. Podružnioa v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 15—19 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti nnrslini in s priredbo, da tiste na obe strani Todo vlečejo in mečejo, parne brisgaJniee, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati dalo — naučba v teku treh dni ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve L t. d., kmetijsko orodje in Peronoapora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in esoo. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
232
85-8
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domaČega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohlgemuth
v Kranju, glavni trg št. 118.
Franc Omersa
51-12 v Kranju
prodaja dobro in po ceni špecerijsko blago, deželne pridelke, železo, izdelke iz železa in kovin, razno orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. — Karbolineum, firnež, lake, oljnate in suhe barve, najfineje mazilo za kola, stroje in usnje, Roman- in Portland-cement, okove, tra-verze, šine za stavbe i. t. d. Semena, trave, domače detelje, najfinejše lucerne i. t. d.
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustuovlleio 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861,
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza i obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra nilc in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—44
Izvolite ogledati mojo 110-3
novourejeno sukneno zalogo
v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev, zadnje novosti od gld. 1-50 do 6
R. MIKLAUC
črni in modni kamgarn ševijot iz Škofje Loke
trpežni lovski lodin doskin in tricot
Ljubljana
največja zaloga strogo nizke cene
Špitalske ulice št. 5.
Vzorce na zahtevanje brezplačno.
Lepo stanovanje l
obstoječe iz treh sob, ene predsobe, kuhinje, shrambe, drvarnice in z uporabo vrta je s 1 julijem 1.1. za oddati v novem poslopju pri „Fidru na polju" v Kranju.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo vseh vrst
prstanov, uhanov, brošk, verižic i. t. d., kakor tudi žepnih in stenskih ur, ki so po vsem
svetu znane kot najboljše. Za obilen obisk se priporoča
73-50     H. SUTTNER
urar v Kranju.
Ceniki zastonj in franko.
Izšel je ravnokar^ najnovejši cenik.
Šivalni stroji in kolesa
97-48
Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
■jr^^r=Jr=Jr=^r=^r==Jr==Jr=Jr=Jr==Jr=lr
ČLOVEK IN POL.
ROMAN. Napisal IVAN ŠORLI. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. Vavpotiča. Cena brošir. K 2*50, po pošti K 270. 96-49 Izdal
Lavoslav Schwentner
založnik in knjigotriec v LJubljani.
Jr=Jr=Jr=Jr
Jr=^r==Jr=Jr=Jr==Jr==Jr==Jr==Jr==.
[J
Ljubljanska KREDITNA BANKA
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem,
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ivjubljani Špitalske ulice št. 2.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija). 11-20-
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne-vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
rr)cd. dr. Cd. $retl D bjtjbljeir)i
5C jc 3a $ta!r)0 prc$clil 0
J^ilipoLJ divorce
r)& ogcl fpitals^ir) tilic 3r«L>cr> francos r>$l*cga rr)0$tti
tibod Uoclo.
233
Tedenski sejem v Kranju dne 25. t. m.
Prignalo se jc 1 )J2 glav goveje živine, 3 telet, 152 prašičev, — ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8'—, prosa K H-—, ovsa K (V—, rži K 7-—, ajde K 9'—, ječmena K 7*—, krompirja K 8*—.
p i©
62-11
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „Jtf£R3(Uit" Peter jKajdič v Kranju.
"S
l/l
CO N
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grabijo; nadalje številna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščo vino, karbolinej, trsje za ob i j an je stropov, vlite kotle, M   fine travne kose, kakor n. pr. z
znamko Ciril in Metod, katere imam le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle,
Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. /
N
SI
83
•t
N
IL
S! 9
ar
•t <
i §
KDflDi
2-22
reiitni in
i Kruqu
registrovana zadruga z omejeno zavezo
je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g- K. Floriana št. 194.
Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po
h Vi Vo
brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega.
Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu.
Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri.
V upravnem svetu so:
Franc Kreimer, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik.
Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Vinko Majdič. Feter Mayr.
Dr. Valentin Štempihar. Ciril Piro. Ivan Rakove.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ta četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovobjo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij .Gorenjca.. Odgovorni urednik Gašper Erien. Tiska Iv. Pr. Lamprot v Kranju.