"V Trstu., ©. no-a^jsi 1SS5_ Strela udri i* Tišine, izdajalca domovine! Jurij s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo ! Jurij s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja S gl., za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik : IVA]¥ 1> O Xj IN A R Tisk C. Amati-ja sinov. \ i! Pisma, rokopisi in novci, naj »e pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. Prihodnja številka izide 30. maja. Našim ee. gg. naročnikom in drugin rodoljubom naznanjamo tem pdtem, da je izišla ,,Lira in Cvetje'1, zbirka pesni itd. katera se dobiva pri našem opravništvu po 60 kr. zvezek po pošti na dom. V Trstu je na prodaj pri g. RafFaelli-ju na borznem trgu. Jurjev koledar (II. Letnik). Od mnogih strani in naročnikov pozivijani, bomo le izdali šaljivi koledar za prihodnje leto, zategatelj naznanjamo slavnemu občinštvu in č. g. naročnikom, da bode uredništvo uže septembra meseca izdalo koledar, ki se bode oblikoval od letošnjega po bogatih lepih podobah, šaljivih pripovedkah, smešnicah, pesnih itd. Cena mu ostane kot lani 55 kr. Poživljamo, da se za časa naroči, kdor ga hoče imeti v pravem Času, kajti letošnjih je nam izmanjkalo v štirih dneh, da smo morali več kot 300 naročnikom, ki so se po novem letu naročili, denar nazaj poslati. Ured. in iipra?- „Jnrja11. IZ BOLCA. Goriški deželni odbor še ni razposlal natisnjenega zapisnika. Ali ga tako zeljno pričakujemo, da bi brali one prekrasne govore našega poslanca Matije proti nemčurskim tajnikom, ki se navadno šopirijo po slovenskih občinskih uradih. Zgled nam je g. poslanec Matija podal iz tukajšnjega tirada. OD SLOVENSKE MEJE. Sestavil seje tu začasen odbor, da se priredi izložba -»velikanskih, imenitnih cve-tecth nosov in nosičev«. Odbo^-sije uže v svesti, da vreime prvo darilo. 1 J GOBICA po dirki. Konjskih dirk se je moral udele-ležiti tudi nek »prešič«, ker čuti je bilo — da je svoje krevse naganjal k teku z harmoničnim : pru, prh, prh t — Ves slovenski narod od beneške meje do ’ Vipave od Triglava do Timave, slavi osebo, ki zna, kar čez noč usposobiti moža — strokovnjaka le o logars'vu — ta vse kmetijstvo in ga imenovati vodjem slovenskega oddelka kmetijske šole ! Živio l Živio ! TEMEŠVAB. Angjelič je na povelje ogrske vlade Uvrstil mej svetnike mesto Cirila i Metoda — Deaka, ogrskega največega patrijota. Kmalo pride na vrsto — Atila. LJUBLJANA. (Tržno poročilo.) Na zadnjem sejmu Je bilo vse polno «čednih > prascev. «Slov.» DUTO VLJANE. (Županova modrost). Naš župan je tako naklonil g. J. F., da se je ta peljal se žandarji v Sežano pričati v nekej zadevi. Mislil je tudi, da ga zapro Zt' par dni, to je, dokler se rešijo občinski računi. Roriške novosti Laboni ponujajo državno poslanstvo debeluškej Židinji Luzzatto, ktera uže mnogo časa ureduje izvrstnega (?) Corriere-ja, a ponudbe ni sprejela, tteneč, da so jej muštače še premalo za možato zastopati židovsko-irredentarske namene. — Vesolen obup, ker še celo njih pristaš brijač Martinelli nema „reborantia" za hitro rast mustač, brez kterih špehasta Židinja noče na Dunaj ! * Ker nočeta Monsig. Valussi i grof Coronini z društvom „Unione" sodelovati pri poštenem (?) hujskanju proti Slovencem, izbrisana sta iz protokola rudečkarjev ! * Žalost obide irredeutarje, da jim ne lete Slovenci na limanice „liberalizma". — Sramota! daše dandanes Slovenci slušajo raje dohovne, pardon farje ! nego jude in lahone, kajti, le ti spoštujejo katoliško vero, kdor ne veruje, naj pogleda v Rim -jonLso. pravični narodom, poglej .benečanske Slovence, spomni se Šempaskega taborja, spomni se na overe blagoslovenja zastave v Gorici le oni skrbe za gmoten napredek kmetov, temu očiten dokaz, da se izseluje iz Furlanije na tisoče lačnih furlanskih kolonov, ker jim z obilne mize blagodejnih (??) padronov še komadič polente ne odpade. Slovenec vrzi se toraj v naročje lakonskih juristov, judov „Freccie" „Corrierea" in v kratkem bodeš ob vero, narodnost i iz samostalnoga postaneš kolon suženj, pravi „sclaf" schiavo — ali kakor te psujejo po Gorici, Trstu i Istri lahonsko — židski omikauci! * Psovanje Slovencev ktero gnoji naša „Freccia" rodi dober sad! Pri sočinem mostu v krčmi Laha „Pallicha" psovali so omikauci, kterl se menda v Corriere-u i Frecci omike uče, slovenske fante iz Pevme „moštro di sklaf' itd a la „Freccia", konečno pretep, razbite so bile mize i glave, pa sod-nijska obravnava. Pa zabij so Slovenci tako občutljivi, da jih vsaka mala besedica razžali! Saj nedolžna besedica „sclaf", „sciavo" in „pesoglavec" vendar ni razžaljiva ! Da bi razžaljiva bila, vendar bi ne dovolilo državno pravdništvo rabo teh besed v vsakej številki omenjenega lista ! Tudi vodja go-riškik Slovencev ne smatra teh besed kot razža-Ijenje, ker drugače bi bil vendar ministru pravosodja razodel, kako se z nami ravna! Ergo Juri! tih bodi ! pa mir besedi o tem. * Goriška ,,Soča“ se huduje, da pride v Ko-borid za poštarja trd Lah, kateri pri izpitu iz slovenščine nobenega trojih vprašanj odgovoriti ni mogel. „Juri" pa iz gotovega vira ve, da ne le na 3, ampak tudi na lOO vprašanj ne bi bil Palisca ne besedice odgovoril, ker sploh nobene slovenske besedice ne razume! Kaj pa to „Soči" mar ? Ako Palisca^ slovenščine ne zna, naj se pa Koboričani italijanščine uče, — da bodo Palisco razumeli, ker to vender ne gre, da bi c. kr. poštna direkcija tirjala od nje činovnikov v slovenskih krajih, da morajo biti slovenščine zmožni! Saj bi ona morala znati, da je narod zarad uradnikov na svetu, ne pa uradniki zarad naroda. Tudi se ne zamore poštno vodstvo brigati, ako se mej Slovenci živeči poštni uradmk, h la M........, pri javnih obravnavah baha, da slovenščine ne ume in o Slovencih porogljivo govori! 2STOT7- Orfej Dr. Č'in-Ham, rojen na Kitajskem, v mestu Acivejl-Tarkš, v provinciji na Us-Ark, v okraju Lid-Bok, dokazal je v slovenskem dnevniku „Slovenec", da Gregorčičeve pesmi so res brezbožne in proti duhu katoliške vere ; ob enem je proklel vsakega duhovna, ki ni njegovih misli, osobito pa g. verskega profesorja Zorn-a na c. k. višjej realki v Gorici, ki si je usojal mu ugovarjati iu braniti Gregorčiču čast. Ob tej priložnosti je obečal v gorej imenovanem dnevniku zložiti Slovencem ,Odo‘, koja bode služila, kot vzglednica sedanjim in bodočim pesnikom. Kaj je bil Vodnik, Preširen, itd. in kaj Gregorčič, Stritar, Levstik, Gorazd in drugi proti njemu, še senca ne! Za trud, da je tako theo-logično dokazal in s prstom pokazal vse strupene hibe v Gregorčič-evih poezijah, obečal mu je goriški nadvladika prazno škofovsko stolico v mestu Bezovljak v velikej prvaškej guberniji, kder sta v to svrho uže najeta dva strežaja: Biljče in Janez, ki uže zdaj vsacega mimogredočega potnika z „i-a" pozdravljata, misle, da prihaja visoki njiju gost. Polževe sline ali lapidarno raz-iskavanje Concordia. Concordije Ostanki Nam Cikorijo Ordinarno Rodijo — Domači Izmečki Alabardo. * Progresso. Prenapeti Rudečkarji — Ostavljeni Garibaldini — Razsajajo Enmner Se Slovenci Okolice. — * Civica scuola popolare masćhile. Celo, Italijo Vznemirja Irredentizem Civilnih Adrijskih Šol — Celo Učilnice Okoliške Lomi Apatija. Povsem Opušča Patrijotizem Okoličane — Laška Agitacija Reklamira Enkratno Maščevanje, A Slovenske čete Hinavski Izbacijo Laški Element. * Magistralo Civico. Macchiavellizem Arogantni Gospodari In Silno Tare Rod Avstrijcev —Toda O Cenitu Iredentnega Visokovladja Iztrebi Cesarstvo Oberdaukovanje. * Societet Ginnastica Triestina. Samo Onesnaženi Cikorijaši In Enaki Tihotapci, Ateisti, Grdi In Nesramni Nenravni Albisti So Tržaški Irredentarji. Capi, Avstrijski Transfuge, Rudečkarji In Elastični Slovenci Tarejo Irredentizmom Našo Avstrijo. * Deutscher Schulverein. Davi Enomer Ur-Tev-tonia Slovence, če Hočemo Enkrat Rešiti Slovence Čudno Hudega Urgrmauskega Leva, Velja Enkrat Rojake Energične Izšolati Natanjčno. Zapisnik preiskave v 11. Bistrici, ki se je vršila nečega meseca v tem letu. §. 1. Komisija sestoječa iz dveh tržaških gospodov, pokušala je vodo pri izvirku, ter jo je povsem dobro našla, osobito pa, kar se tiče nje mokrote, nije take ni v bližjem suhem potoku. §. 2. Zajedno je ista pregledovala možjane ondotnemu „fićfirićiću“, ter jih našla jako vodene, in zmožne k večemu pisati anonimna pisma. Fumaacqua m. p. — Ficcanasi m. p. uda vodne komisije. GREBINJE NA KOROŠKEM Juri ! ti si naš dober prijatelj, pripelji se v Velikovec, pokukaj v naše urade in prepričal se bodeš, da uprav oni, kteri živijo od naših krvavih žuljev, nas zatirajo in zasramujejo v uradu. Pri zemljiščnih knjigah je nastavljen Hrvat, kateri kmeta, ako ga glede te stvari kaj prosi, precej „špedira14, ako ne zna nemško. „Kanst tajč ? ih hab ka cajt, geh hinaut zum Bezirksgrikt“ — to je tedaj vsakdanje — take uradnike nam pošiljajo v naše čisto slovenske kraje. — Juri, kde imaš puško ? streljaj, podiraj nemčurstvo v prah. Še nekaj: Velikonočni pondeljek so sklicali velikonemci tabor pri nas v „Hotel pantofel'* ; krčmar je pripravil ogromno jedače. 6. dr. Lug-gin-a iz Celovca se ni videlo z svojim programom. Kaj je storiti ? — župan in vodja grofa Eggerje-vih posestev, kakor nekteri zaplečniki, morali so vso ogromno jedačo pojesti. Župan si je želel imeti tak trebuh, kakor Ljubelj, Eggerjev vodja enako želodec, kakor brezdno, pa bi bil še Haderlapa pohrustal vrh tega, pa so slovenske kosti pretrde in bode še mnogo žvečil in slinil, pa vse zastonj. Veš, Juri! da si bil ti tu, kaj ? gotovo bi bil pokvaril okus obema. Slovenski duh. Juri piše očesno mrenico — ali potovanje križem domovine (Daljo) Pustim Tomaj v varstvo Panu in Silenom, ter brzo stopim v Dutovljane, kder prenočim. — Ergo noli me confundere — napisal bi marsikaj zanimivega o tem prijaznem kraju, pa zdaj nečem — odložim do ugodnejega časa, ker utegnilo bi se pripetiti, kar se jo uže nekoč, da „Obhaja taka misel nas Slovence, Da pravdajo se ti možje mor’ biti, Za kar so se nekdanji Abderiti V slovečej pravdi od oslove sence* in amicus Caius hi utegnil še temu pristaviti — in quo certe tu vel maxime proficies — Tableaux ! Drugi dan obiščem kal, kder je bil moj socius v Jurju obesil svoj balon, ko je zadnjič veselico obiskal v tukajšnjem bralnem društvu. Jambore nisem več zapazil, ker vzburkano valovje kala, jo je odneslo, vedi ga Bog kam, gotovo pa na nasprotno obal. Se gospodom učiteljem sva se pogovarjala dlje časa in o marsičem, kar pa „Schwamm d’r-iiber!“. — Poslovim se od prijaznega g. učitelja, ter pomerim pot v rezidenco c. kr. poštarja št—, pa ga nisem dobil kod kuće, ker je bil odšel po opravkih v Sk., kakor so mi pravili. Hvala Bogu, dem, ena avdijenca manj in ena ura več v mojem portfelju, ter krenem proti kremi na Kalu. Oglasim se v krčmi na Kalu, kder spijem čašico rujnega vinca. Iz mnogih ozirov sem sprevidel — da se tu ne zmenimo, glede stvari tičečih se naših razmer, ako ne poiščem uljudnoga gosp. K—a na Skopnem. Priljudni gospod me uprav prijazno sprejme in razkaže vse, kar ima Skopno znamenitega in mikaluega. Da sva sč gospodom marsiktero zinila pri tej priliki — to se samo ob sebi razume — tudi sva ga ruknila pošteno čašo na zdravje Jurja in Jurjev. Omeniti moram, da ta gospod sam prideluje izvrstnih vin —■ katerim bi se čudil sam očak Noe, ako bi zopet prišel na svet. Njegov vinograd, rectius vrt, je kaj lepo — simetrično obdelan, povsodi se vidi marljivost in umnost! Živio gospodine K—! Po obedu se poslovim od moža po volji hožjej — ter grem po stranskej poti na glavno cesto, ki drži na Kobddj. Tu naletim na starčka, ki mi moli uže od daleč roko naproti, ter prosi sold vbogajme. Od kde ste doma ? baram ga. Iz Frušuce, odgovori ta. Znaste peti ? ga sopet prašam. Gospod ! meni gre več na roko petje, nego molitev, pravi ta. Če mi dajo sovd, jaz jim zapojem ano lajfarsko prav luštno, ki se je zgodila v vasi, ki jej pravijo Kopriva. Tukaj imate sold in zapojte! — dem, ter mu dam keber, katerega prav hlastno zagrabi z obema rokama. Na to začne peti: „Nekoč prišel v Koprivo je, Mož pri letih, postaran že, Prišel iz kraja tam za goro — Kder lonce, bajse, prstene žgo. Prišel ni sam v deželo krševito — Na sivi Kras — zemljo prekamenito : Prijatelja z sabo pripeljal je, Da mu nosi breme in kar je vse ! Treba je da razproda, Tovor raznega blaga —• Ali tema je bila, Ko prijatelja mila Dospeta — Halt! Tiho! zavpijem nad beračem. Postojte, tam gredo Koprivčani in bi vas utegnoli — hm, ali pa — uže vem, kaj ste hoteli prepevati. Le pojdite po vašej poti, za en sovd ste uže zadosti zapeli in glejte, da ne pridete radi te pesmi Koprivčanom na muho, ker ti bi utegnili tako napraviti z vašimi ušesi, kakor so z onimi sivega prijatelja Ribenčanu. Košpeto ! ž njimi se ni šaliti. (Dalje prihodnjič.) NEGOTOVE VESTI Komarov je prosil Angleže oprostenja, ker je prepodil Afgane, ne vedoč, da so Angleži bežali. Magjari so ponudili Rusiji pomoči. Ljubljanski list se je odpovedal vladi. Kočevarji so ustanovili lastno trgovinsko zbornico. Conrad je zaukazal tržaškemu magistratu ustanoviti v Trstu 8 slovenskih šol; po drugih mestnih šolah pa napraviti slovenske paralelke. Dr. Crobanc je še šolski nadzornik na Koroškem. Kravji parklji Ko je bil sv. Peter Gospoda trikrat zatajil, je zapel petelin. A. Kdo je zatajil slovanska apostola Cirila in Metoda, ko se je bila približala tisočletnica ? B. Sodnji dan! A. Kako dolga je večnost? B. Večnost je nekoliko krajša, kakor ahnič-evi dodatki „Dvanajsterim večerom* in mm>go krajša kakor uvodni članki nekega slovenskega časopisa. A. Zakaj se vse brani sprejeti predsedništvo prvega slovenskega literarnega društva, mej tem ko se vendar nihče ne brani sprejeti državnega poslanstva ? B. Ker za predsedništvo „Matice11 ni vsak sposoben; to predsedništvo tudi nič ne nese. A. Kaj bi mislil g. Mahnič, ko bi na njegove „dodatke* nihče ne odgovoril? B. Mislil bi, da je z svojo „kritiko" nasprotnike uničil in, da je res vse dokazal, kar je hotel dokazati. A. Ko bi pa kdo le zinil o njegovej „kritiki" ? B. Potem bi ne bilo treba „Slovencu" več skrbeti za podlistek, kajti sedanji rod bi ne dočakal več konca Mahničevega „dodatka dodatku dvanajsterim večerom". A. Česa pogrešaš pri Mahničevih „dvanajsterih večerih"? B Trinajstega, in pa gesla: Es liebt die TVelt das Glanzende zu schwiirzen. A. Iz česa sklepamo v Gorici, da se bližajo volitve v državni zbor? B. Iz tega, da nekdo postaja vedno prijaznejši in vedno bolj zgovoren; da začenja obiskavati vsako narodno veselico ; da začenja cel d govore imeti in napitnice napravljati — na učiteljstvo in duhovstvo. * A. Kedaj nam bodo morali dati slovenske poštarje, slovenske uradnike? B. Kadar bomo dokazali, da so po slovenskem uradniki in poštarji radi nas Slovencev na svetu in ne nasprotno — Slovenci radi uradnikov in poštarjev. A. Kako se da to dokazati? B. S tem, da se vsak Slovenec pri svojih oprav- kih s poštarji in z uradniki načelno in izključljivo le slovenščine poslužuje. Goriški vprašaj A. Kedaj je Soča motna ? B. Kadar jo dež zmoti. A. Kedaj je pa „Soča" motna ? B. Ob času volitev, ko jo neki gospod moti in kali. DROBTINICE Dolenjcem: Kaj si bodete Šuklje-ja za poslanca zbrali ? In v Ljubljano s polžem višnjegorskem se peljali. Metličanom : Radi turških zborov narod vas obsoja: Zbere naj se za poslanca Hadži-Loja. Novomeščanom: Poslušajte vi purgarji, Nemškutarji in berklarji : Držite se starega vodnika In ne volite dr. Poznika. Koroškim Slovencem : Srčno in možato se podajte na volišče ! Liki Črnogor’c vraga sam, naj si vsak poišče! * Šalobardovec prišedši iz sv. Križa o priliki občnega zbora ves spehan domu, trdno se je v sobo zaprl, ter zapel : Nikol’ več, nikol’ več — v nobeno ne vas : Dobe se klofute in brce pod pas ! Na velikem trgu Pepca. Bon zorno Tona! pojdi no sem! mi boš prebrala pismo, ker vem, da znaš kranjsko brati; ti ša, me ga že škrito Tita ! Tona. Pokaži pism<», kde ga imaš ? Pepca. No, no — pojd’va v ktero vežo, nečem da slišiš, ko boš brala, kaj mi ga Tita skriva. Tona. Kako pa bo to mogoče, da bi jaz ne slišala, kar bom brala ? Pepca. I — skuža ti ša! jaz ti bom zamašila ušesa z obema rokama, ti boš pa brala. Tona. Dobro, dobro! le hitro! jaz moram potem še iti k mojej prijateljici, če je tam kakšno pismo za me. Ko si poiščeta in najdeta najbolj samotno vežo, i/.vleče Pepca pismo iz žepa, ter ga da Toni v roke. Ona stopi za njo, ter tišči jej z obema rokama ušesi in jej reče, naj bere. Tona bere : Moj dragi lubica! Oh kako ga je dolga čas, ker ga nisem vidla ti mi, cela noč ga nisem spal, me ga je klav tista bovka na moja srce, ke se ga kliče amore. Kara Pepsa, zakaj ga nisi pišu na pismo in ga poslav meni per tista baba, ki ga nosi voda na našiga gospodina ... Pepca je 'z veseljem ob dlan tlesknola, ko je slišala, kako rad jo ima Tita, osobito pa, ko je zvedla, da ga je vso noč ljubezen gri-žila. Pograbi sopet Tono za ušesi in jej veli dalje brati. Tona nadaljuje: ... Kara Pepsa, če ga boš piša na pismo, piši ga lajn — jast ga bo tako kontent, kakor bi ga bil mene lotarija zadela; zdaj pa ga pošle tante, tante posrave, 2 kila bazi in ga ostanem do merzla groba jest ne zabla Tojga lubica Tita Scolanasi, Pepca. N<5 — vidiš Tona, pa še reci, da moj ljubi nič ne velja ? Tita je zlatega denarja vreden, ti ša! Tona. Kde pa je tvoj ljubi v službi ? Pepca. Ali ne veš ? tam v tisti štacuni — e — no! kako se pravi, mislim, da je kontrada Malora — veš no! kder imajo tudi šnops. Tona. A-&, tisti Furlan je tvoj ljubi? s tisto plesnjevo obleko, ki ima usta do ušes preklana — nos pa tak, kakor bi pes v bregu sedel. O, oj — tacega ljubega bi pa uže ne hotela in pa še Furlana zraven, ki lomi naš slovenski jezik, ko mraz berača. Pojdi! pojdi! če ne moreš kranjskega fanta dobiti, pa pojdi v Furlanijo polento jesti! Pepca. Korpo di bako! laši me, kaj boš zabavljala čez Tito; če je Furlan, pa je šparoven. Tisti tvoj Oičo je pa pijanec, frajon in vse zapije ; res, da ima č«vlje na biks, pa ima v „aržetu" niks! Še bi se bile pričkala, pa prišel je ravno memo „Juri s pušo" in ko sta ga zapazile, ustrašile sta se in zbežale, pismo pa je ostalo na tleh. Ko Juri pobere pismo, vidi naslov : Signori Pepsa Kumer na, kuhar ca, na gaspuda Zabukovich, via Belvederemo, Nr. ne zna, četrta pjan, Trieste. Pepca prileti, potegne Jurju pismo iz rok in steče. Tona se je pa na oglu prav luštno v pest smejala. ____ Žabje ščetine A. Kaka razlika je mej političnim društvom „Slogo“ v Gorici, in „Edinostjo" v Trstu? B. Razlika je ta, da mej tem ko so si odborniki „Edinosti" svest', da ne zastopajo oni sami vsega naroda v okolici, in se zato na vse kriplje prizadevajo pozvedeti voljo okoličanov v očigled na prihodnje volitve, napravljajo shode po okolici, postavljajo odseke, ki naj agitujejo itd., — odborniki „Sloge" menijo, da zastopajo’ vso goriško slov. okolico oni sami, delajo svojevlastno ne oziraje se na želje naroda. A. Kako misliš, koga bomo volili v državni zbor ? H. No! — koga druzega, kakor Tonklija? A. Tonklija! — Kaj pa je goriškim Slovencem priboril v času svojega poslanstva, da ti je tako. po volji? Saj ni nič storil! B. Tebi in vsem onim nezadovoljnežem, ki vedno in povsodi vpijete, da ni Tonkli nič storil, bodi povedano, da je, če druzega ne, priboril Slovencem na Goriškem novega „viteza* — in to ni malo za nas vbogi narod ; pa tudi do domače klof . . . radi ne stavljene interpelacije v dež. zboru o priliki ovir pri nameravanej slavnosti blagoslovenja zastave „goričkega bralno-podpornega društva", pravijo, da je največ pripomogel. Kadar slišim govoriti plešastega starca o bjega vročej ljubezni, katero goji do jednega ali druzega krasnega dekleta — dozdeva se mi, da gledam pred seboj kruljevo lerevse, katero hoče Posnemati brzonogoga plesalca. * Kako se starca odvadi ljubosumnosti? Ta navod je „Juri" dobil od Paracelsa slavnega zdravnika, čegar spomenik se nahaja v Solnemgradu. „Recipe ligna roverorum, longitudinis duorum cubitorum, latitudinis quatuor digitoram*1 — s tem naj se mu namaže prav dobro pleča in zgodaj T jutro — „antequam gallus" zapoje „kikiriki" ■— „ante prandium", nabije se ga prav močno s Pestmi — „secundum artem. Ante et post coenam" plašter na noge — „vehementer" — na srednja lica, in če še to vse ne pomaga, naj se mu pušča 8 krampom krv iz glave. Rožmarinova vonjava Marička. Kako je nek to, da še živiš? pravili 80 mi, da si umrla! Francika. Ta je lepa! ti si prava prijateljica r~ ti nisi bila niti pri mojem pogrebu!? Veš kaj! •iaz ne maram za tako prijateljstvo. Z Bogom ! * Uboga moja Mica, pomiloval je mož svojo ti si hudo bolna, grem ti po zdravnika itd. vsa zdravila niso ničesa izdala. Ljudstvo pa govorilo, da je mož svojej ženi se strupom ^vdal. Obrekujoča govorica je prišla možu na uho; ne bodi len pokliče zdravstveno komisijo, katerej tako le reče : Ljudstvo govori, da sem dal strupa piti mojej ženi, da se pride v okom temu nesramnemu natolcevanju, prosim, raztelesite (razparajte) mojo ženo ! * Peter in Pavel sta si bila brata. Peter je že dlje časa ležal na smrtnej postelji. Pavel ga je čuval. Zadnji je bil jako skop (stiskaven) mož. Nek večer pravi svojemu bratu Petru: Tri mesece uže umiraš, a še nečes iti v krtovco —• s tem pa mi prouzročas dosta škode, pomisli! — ti trpiš, jaz ne morem spati in največja škoda je pa ta, da mi gori sveča vse noči brez nobenega dobička. * Pri zadnjej slovenskej veselici v gledišču „Fenice", nekatere ženske, ki niso bile še nikdar v kakovem gledišču, dobile so proste ustopnice. Veselica se začne, in kar 400 pevcev, zasede oder ter jame peti, da se je stavba tresla na vseh kotih. Ena teh žensk, reče na to, bližnjej svojej prijateljici: Veš ti Pepca, zakaj vsi skupaj pojejo? Da bi prej končali, ker smo mi dobile proste ustopnice. * Nek gospod je dal vbogajme soldič nečemu prosjaču ob cesti. Ta zahvaljevaje se mu za ta dar, reče: Sveta Lucija, naj vam krepča vid, milostljivi gospod! Zakaj le vid, a ne še kaj druzega? odgovori gospod. Zato, ne zamerite, da vam rečem, ako vam vid opeša, vi nimate kam postaviti očal, odgovori berač. Omeniti moramo, da gospod ni imel nosa. * Mej pridigo, je nekdo v stolu pod prižnico zaspal, ter prav nadležno smrčal. Nekatere ženske v stolu pa so se tako glasno pogovarjale, da so pridigarja zelč motile. Ta se obrne k njim in reče: Prosim vas, ne govorite tako glasno, da mi ne zbudite moža v vašem stolu! Iliče Godrnjal Oblast vdari anka cikorijaše ! vsak lenuh in šnopsar, skoraj vsak bubec če biti cikorijaš. Kte-remu ne diši delati, alč! pa leti k šior Poldetu, oblast ga rukni! da ga v neko cikorijo zapiše. Še Rico od sv. Ivana in pa J. M. Kocjančič sta se zapisala v to brluzgo. Prvi se je svojej ženi hvalil, daje dobil dobro službo, ko je zemljo kopal pri kralju vse cikorije, pa mu še plačal ni, prej pa je, ta oblast zapustil, dobro službo. Oblast in oberca vas trešči vse cikorijaše, rajše nosite vašim družinam denar, ki ga po nepotrebnem za tisto cikorijo zapravljate in noči zgubljavate, doma pa kraljuje mizerija. Črnega Jurja vprašajte, kaj je cikorija, on ve, in da bi ne „cikorjašev11 razžalil, dal bi kralju cvrk tak, da bi mislil, da je z neba priletel. Kdo je kdaj slišal od cikorije ? — noben! po botegah so jo prodajali za dva tri solde v karto zavito. Dan-denes pa jo hoče vsak prodajati. Oberca, s česa pa je tisia cikorija, ki jo tako ponujajo tržaškim okoličanom ? Črni Juri mi je pravil, da je z konjskih fig, katere meljejo Garibaldini, katerej pridenejo nekaj lahonske kulture, dva tisoč metrov neumnosti, en kvintal zajčeve korajže, nekaj starih magistra-tovih dekretov, potem še po par koščekov ,Alabarde‘, „lndipendenteja“, „Albe“ in „Cittadina“, „Piccoli-ja“, dve ali tri stare „škarpete“, stare device ciganke, vse to dobro zmleto, pa je tista zloglasna „cikorija". Juri pravi, da kdor to cikorijo poje, da ga omami, kot bi spil toliko opiuma, sanja se mu potem po noči in kadar spi v šnopsariji, da vidi šior Poldeta z rudečo srajco in z velikim kolcem v roki, s katerim se polenta meša, ter da podi pred saboj vse Kranjce in sčave, za njim pa cela armada: Bokalič, Zabukovc.Verzota, Primožič, Ka-talan, Lavrenčič in drugi vicefrajtarji, šnopsarji in bratje v „frakeljcu". Z kuhalnico vihteči šior Poldo, meče venomer polentni kolec v Nabergoja, pa ga nemore doseči, slednjič se udari sam po nosu iu belo-zeleno-rudeča kri mu se vlije iz nosa, s katero si cikorijaši barvajo zaflikane hlače. V takih sanjah se cikorijaš zbudi, omamljen, potrt in konec je, da ga pripeljejo v norišnico, mej cikorijaše. — Tu se potem cikorirajo, dokler tudi oni ne postanejo cikorija. Če kdo ne veruje meni, pa naj praša Črnega Jurja, ki mu bo še zapel eno od cikorije. Za danes imate dosti, oblast, pej še drug pot namalo. Kako razni stanovi svoje ljubice imenujejo Plemenitnik imenuje svojo ljubico „svojo za-povednico, ali gospodarico", da jej uže naprej naznani, kako nadležen se njemu zakon zdi, in v kakovo žulečo oblast se on boji podati pri svojej ženitvi. Dijak, ako deklici priklanja, nikakor ne misli na stanovitno zvezo; posebno pa dokler je pri dobrovoljnih družnikih, ne more na resnično ljubezen misliti; kajti kaj tacega se tudi od dijaka želeti ne sme. — Zato imenuje on gospo, katerej svojo češčenje poklanja, svojo „Poussado" — on ni ljubosumen, čeravno se kateri od njegovih komi-litouov v tujo pravico zaleti. — Do podtikljivosti še le pride, ako je Poussada glediščna igralka, ali posebno izvrstna plesalka. Zavoljo navedene dčklice trpežljivi dijak se ne bije. Vojak imenuje svojo ljubico „svoj zaklad", zato ker je navadno njegov zaklad, ter mu donaša tržnih šestič i vsakdanjih koščekov dobičke. Brijač imenuje gospo svojega srca „svoj plamen"; ta podoba je njemu najprijetnejša in najbližnja, ko mrzlima rokama svoje ljudi brije — bodi si i kadar v postrehnej sobi ozeba. Krojač govori od svoje „Šarmante", ter mu je beseda šarmante izrek, katerega pri svojih razmerah najpovoljnejši zna rabiti. Trgovec na suho učenje i aritmetične zapopadke navajen in modroslovja poln, imenuje svojo ljubico „predmet“ ; predmete svoje milosrčnosti, svojega hrepenenja, pa tudi svojega preračuna. Zadnji slučaj se največkrat primeri. Sploh se imenuje ljubica skoraj povsod nevesta, toda ne v zmislu zaročnice nego le, da se razmere omeni v katerih večidel] on in ona ne vesta, do kedaj bosta eden druzemu zvesta. 3Li e s xi i Is: a, Štanjel na Krasu je uprav staro in še obzidano mesto. Tu se je porodil imenitno plemenit Anglo-Sas Staenell, kateri je ime dal temu kraju. Grofa ali lorda Staenella rojstni kraj, ustanovil je neko društvo, katerega namen je napravljati dobra vina. Juri ne bode manjkal se osobno prepričati o dobroti izdeljkov trte, ob enem se bode pa prepričal v društvenih pravilih, če je nek madež na dotičnih uže izbrisan, ali ne! Ocixn.©Tr. Nekdo je baral na glas: Kdo si v Beču najbolj muštafe viha? Taaffe! je odmevalo. Na želesnej postaji Miha. Vendar bi rad vedel, ljubi moj Juri, kako je to, da so tukaj povsod laški in nemški napisi? slovenskih pa ni nikodar zapaziti? Juri. Ali ne veš, da Slovencem tega ni treba? Slovenec to, kar se Lahu in Nemcu mora na nos zapisati uže brez napisov lahko najde: da veš! Kmet Mi nekaj ve Nek gospod, ki ima pri svojej službi premalo posla, sprehajal se je lepega dnč po stezi preko poljd in zazrši kmetiča, ki je uprav trte okopaval ga nekoliko porogljivo pobara: „Vi kmetje kopljete in orjete itd., ter vaše telo tako skozi vse leto mučite, i kdaj i kdč ste pa veseli" ? E kde drugje, odgovori kmetič, kakor v društvu pri kozarcu božje kapljice; ter nadaljuje, kedaj se pa vi gospod veselite, ki imate vsega dovelj; — kedarse vam ljubi pijete, jeste in počivate, ter obiskujete čitalniška društva, veselice prirejate itd, Ah, kaj še! mi gospodje se razveseljujemo sedaj pomladi, ko vse zeleni in posebno meseca maja, ko se tako le lahko sprehajamo pod milim nebom. A-a-ft! misli si kmetič — tudi moj osel je ta mesec najbolj vesel, pa vse je mogoče na tem svetu — hm, lahko, da je v sorodu s tem gospodom. Pahorju v Trebčah Za narod slovenski nikdar m bilo ti mari, Kar bil si pred, zagrizenec, ostal si ta stari. Kristus ljubiti je bližnjega učil: Ti si njega nauk — narobe zavil. Pantkeju v Gorici Pet dijakov ti adreso kaje; To je malo —jako malo! Kaj pa, ak’ bi se zkazalo, Da se ti nezaapnica snaje ? V Železnikih na Racovnik u --5K-- Ponosno na trgu Btacuna lezi, V štacuni v „šlafroku* Mošicelj stoji. Odprta v nedeljah Ta je tudi cel6, Ob praznikih lepih — Kdo se briga za to. Od zunaj visijo, Čevlji in „škis". En dan le trpijo — Bes je to kriz. Metlice in „špeglji11 So tu na ogled, Komu ne bi vstregh — Ko pride na gled ? Le tu se prodaja Prokleto blagi), Ce komu ne vgaja — Oj Madel, kaj bo ? Madel pa skače, Kot bil bi vrag, Deva za hlače — Blago v „avslag11. Je skupaj zmetano, Me sili na smeh — Kot bil bi neslan — o! — Kočevarski greh. Da Ječ, ta nas varuj! Dobro znana netarija Josipa Seleša >~Vr' i a, d. e 11’ _A.cci.-va.ea.otto« ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruli. — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd. F Rflffflplll’ knii?otržec na b0T- ■* znem trgu, priporoča slovenskemu občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih knjig. Tudi se dobi nedavno izaSla knjiga „Slavia Italiana" po gld. 1.20 zv. IS Vodstvo EKONOMIČNE PEČI v ulici Madnnnina 3, naznanja, da ni davno od toga, kar ste bili odprti sl. občinstvu dve novi filijalki v ulicah ■ delle Legna 1 in della Caserma 5, kder se prodaje kruli 2 kr. ceneje na kilogr. Enak kruh se prodaje i v drugih filijalkah: Ulica Malcanton 7 in Molino a Vento 2, ter v gori imenovanej pekariji. Dobra in izborna vrst kruha po ceni, ne boji se nikakove konkurence. -48—4 \ I I i > I l fi r. Podpisani priporoča slav. p. n. občinstvu svojo goslilno A L L’ llif HMF! [is: snortr-u-] DOS* % dogana -ms Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej nizkej ceni; kuhinja je izborna in postrežba točna. — Nadja se obilnega pohajanja od Slovencev I. MAVER. Podpisani goslilničar priporoča svojo pred kratko časa odprto gostilno ill v katerej ima mnogovrstna najboljša vina in ukusno pivo, ter izvrstno kuhinjo dobro Slavnemu p. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje in si usojam naznanjati, da sem opustil svojo dosedanjo prodajalni co v gosp. Plautz-ovej hiši na starem trgu v Ljubljani, ter se presolil v novo prirejeno prodajalnico: 6—5 na starem trgu br. 15 || v Ljubljani, kder sem vso zalogo združil. — Za mnogobrojna naročila se priporoči rgeregrin (Kajželj c. kr. zaloga tovarna za glazovino, porcelan, beloprsteno robo itd. aoooooooooooooooio J. Leon-ova tiskarna v Mariboru izdaje in priporoča: „ljudsko knjižnico^ katero vreduje gosp. L. KORDEŠ in prideta vsaki mesec 2 po 4 tiskane pole obsegajoča snopiča na svitlo. — Cena je za celo leto gld. 1.70, pol 90 nv. iu četrt 48 nv. Vsaka malo premožna hiša morala bi se na njo naročiti. — Slovenci! sezite po zdravej duševnej hrani! I 8 O O d o o o o o y o o o p®- ODDELEK ZA IZVESTJA. Ponudi izvestja o domačih in inostranih trgovcih, kakor tudi trgovska in obrtnijska poročila. £ H ^ § g-.® g g- K 5 I 3 ^ g © __ cr" p _ 0 S S B <š' £ B ! S -g O O O gj ^-« 00 " 5-' 2 S 2 ^ 3 es P-g g, " pr n< g 2 ~<'-® g&g- 5-f 3 0 g 0&-® -P S Urš pr s-g S's.-* sr •opodsoS onoppo ui euiuAoj uz ‘oboriš -Sj? osa uz 03|nipuin tu ojpudorsuz {qjnsu { Od danas do konca godine 1886 Svatko, koji se predplati na financ, časopis • LA VERI FICA“ ” o službenih vucidbah dobit će ga bezplatno od septembra do konca de-cembra t. g. a u jenuaru 1885. primit će badava prontuarrij i koledar posudah. Ciena predplati za cielu godinu. DP Trst u kuću for. 2. — Za austro-ugarsku carevinu for 2.50 — Inozemstvo (u zlatu) fr. 8. — Izvan pošt. saveza fr. 10. O Predplate ss primaju danomice Izlazi 7, 18 i 27 svakog meseca u Trstvt.. 2K Verifica donaša kod svake vucidbe izkaz zao-statakab ili brojeve kartelah izvučenih nedignutih. — Verifica dodaje svakoj posudi sva ona tumačenja, keja drži vriednimi za razjasniti plan vucidbah. — Vucidbe i viesti koje podaje Verifica jesu vazda službene. Verifica objavlja plačila kamatah i dividendah kuponah i označuje amortizaciju ukrađjenih izgubljenih ili izgorenih kartelah. Viestnik Verifike sadržaje ciene svib vriednostib austrij. i inozemskih. B B GIUSEPPE ZOLDAtf - TRST Ured nalazi se: Via dell’ Orologio easa fu Stratti, vis-a-vis namjestničtvu. 5—5 0 1 I vsakovrstno pecivo priporoča podpisani svojo obširno PEKAMljF 19 — NA URETI — 19 V zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke. Prevzimlje v domačo peko: potice, pince, presnice in enake i/.dolke. Ysako naročilo so izvrši hitro in točno. Drag. Gruden. JURJEV KOLEDAR izide meseca p soldov. Kdor ga septembra aO i-O k hoče imeti, naj in bo stal le si ga naroči 1 Za knjigovodjo in dopisatclja v trgovstvu — išče mož srednje starosti, v vsakovrstnem trgovinskem opravilu praktično izučen, slovenščine in nemščine v besedi in pisavi zmožen, z lepim spričalom, v tej lastnosti prilično službo. Naslov pove «Juri s pušo < Filijali miik t Trstn c. Ir. uril. dkmfo za trgovino in obrt. Novci za vplačila v bankah pri 24-U 4-dnevni odkaz 3'/,% 8-dnevni odkaz 31/,0/, 30-dnevni odkaz 3%0/0 v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 3°/o 3-meseeni odkaz 3l/4°/0 6-meseeni odkaz '51l1°io Okrožni oldel v bankah i'/P/i) kamate na vsako vsotOi a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pešto, BrnO’ Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb-Arad, Orač, Hermanstadt, Inomost, CeD' j vec, Ljubljano, Salcburg brez troškov- ! Kupnja in prodaja diviz, efektov, tak« vnovčenje kuponov pri 78% provizijona- ! Provizija na \Varrante, uveti na spora' zumljenje pri otvorenju kredita v London« j ali Parizu 1/a% provizije za 3 mesece-Na efekte 6°/0 letnih kamatov zneska od f. 1000 ; za večje vsote gl*' j som posebnega sporazumljenja. V TRSTU, 1. oktobra 1884. ili-? I 3 ^b srti ? o'=• i B tel »= I ? ^ 3 _. 1 Ji ^ PrS E & fltfilr- 2.B r 111- s E H g< 0 i= a—. 53 © | S 5'P3 IJ c-1* O O O Q S.§1|S: g. o< | ?■_. S' Pj 00 cc £f O ' 3 g-cS- Ifi-I * .r^4i S to CTi H X co o co |b s: 3 H s s g-3 § " g CD P-53 ^ ©- N I—• i—i. 09 &° B J p © ►© o g ^ ^ 2. © ^ ^ N ČL, § i,: g S 2 <5q a. ^ g B 2 3 FE e 3 g B o g § a: g 2- CM Pj g Sp tr> S- ce ® P5* ^ m a 09 >“ž pj M* |3 ^ o n I § 2-P E § g 3 g S Š T' £. g 3' S- St p pil® »I i-'° i & » § » § £i P- ? 5 ® g’l 1 i 3 S gSg. &