Ergonomija dela: vsak ukrep šteje Ergonomija je veda, ki se ukvarja z razumevanjem interakcije med ljudmi in drugimi elementi sistema, in poklic, ki temelji na teoriji, načelih, podatkih in metodah oblikovanja za čim boljše počutje ljudi in splošno sistemsko učinkovitost. Namen ergonomije je izpolnitev dveh ciljev: zagotavljanje zdravja ljudi in povečanje produktivnostih 1.1 Postopki ocenjevanja tveganja Vprašalnik zaposlenim Prejeli so ga zaposleni z namenom, da odgovorijo na vprašanja, povezana v zvezi z njihovim delom in tveganji, ki jih sami prepoznavajo. Prepoznavanje nevarnosti na delovnem mestu Tabela, kjer so opisno navedena tveganja. Naloga ocenjevalca je, da ob ogledu delovnega mesta čim bolj natančno označi in opiše tveganje, ki ga predstavlja delovno mesto oziroma opravilo delavcev. Določitev stopnje tveganja Postopek poteka po opisni metodi iz tabel omenjene knjižice ZVD. Iz tabele se razbere temeljno tveganje stopnje od 0 do 5, in sicer tista stopnja tveganja, ki tveganje oziroma predhodno prepoznano težavo najbolje opiše. Odločitev o potrebnih ukrepih V družbi smo določili, da je vsaka stopnja posameznega tveganja nad 3 pomembno tveganje, kjer se določi ustrezen ukrep. Glede na to, da je bila odločitev takratnega vodstva družbe leta 2002, da se pristopi k vzpostavitvi sistema varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standarda OHSAS 18001, lahko rečem, da je bila takrat zahtevana ocena Avtor: Gordan Škerlec, vam. inž., strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu Paloma, d. d. Sladki Vrh 1 2215 Sladki Vrh Foto: Arhiv službe za varnost in zdravje pri delu i http://sl.wikipedia.org/wiki/Ergonomija 1 Zakonodajne zahteve Z uveljavitvijo predhodnega zakona o varnosti in zdravju pri delu leta 1999 in pravilnika o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja aprila 2000 smo strokovni delavci dobili osnove za ocenjevanje tveganja. V družbi Paloma smo uporabili metodo ocene tveganja, ki jo je pripravil Zavod za varstvo pri delu v knjižici št. 119. tveganja zakonodajalca kot naročena in pravilna. Prepoznana tveganja so bila namreč osnova za vzpostavitev ciljev in ukrepov za izboljšanje razmer na delovnem mestu. Ena izmed ocenjeva-nih točk se nanaša na točko razmerje delavec-delovno mesto. V nadaljevanju bomo predstavili postopek ocenjevanja tveganja omenjene točke, podtočke fizične obremenitve - dviganje in prenašanje bremen na delovnem mestu strojevodje ter 1. in 2. pomočnika papirnega stroja 3. 2. korak: prepoznavanje nevarnosti na delovnem mestu Pod točko razmerje delavec-delovno mesto smo si odgovorili na naslednje: 8 Razmerje delavec-delovno mesto Fizične obremenitve DA NE Opombe 8.1 Način dela ter dviganje in prenašanje bremen: Ni, ne pride v poštev • ni bremen, ni vsiljene drže, monotonega, nerazgibanega, statičnega dela X Bremena so, postopki dela z bremeni so neprimerni • ni pogoste nenaravne vsiljene drže X Je, pogosto (20- do 24-krat po 8h) • obremenjenosti so prilagojene zmožnosti posameznika (spol, fizična kondicija ipd.) X • bremena so v skladu s priporočili X Niso, drog teže 120 kg • na voljo so ustrezni pripomočki za prenašanje bremen X Niso • delavci poznajo pravila pravilnega/varnega dviganja in prenašanja bremen X Ni navodil pravilnega, varnega dviganja bremen • drugo: / 2 Postopek ocenjevanja tveganja 1. korak: vprašalnik zaposlenim 3 AB mite oz menile, d» bone Imefi T*mH vplivov delovnega n»sU kaliinc zdnvsveic ležave? Če da, kakinc in uredi {cm? hr6 tf -vel'A h s O/O J ¿ohrjL - nepr hw C pse / f.pro ^ p* Ji, a V prikazanem primeru je delavec na vprašanje v primeru odgovoril, da dviganje težkih bremen vpliva na možne zdravstvene težave na prikazanem primeru. Za ocenjevalca je to podatek, ki ga je pri naslednjem koraku upošteval in označil v tabeli Prepoznavanje nevarnosti na delovnem mestu. Iz prakse za prakso 3. korak: določitev stopnje tveganja (temeljno tveganje Ro = tveganje R) Stanje RO, točke • Pretežno sedi; sedi in stoji, načina ne more določati sam. • Bremena so v skladu s predpisi, vendar večja od priporočenih. • Delavci nimajo vseh možnih pripomočkov za olajšanje dela. • Pogosta je utrujenost celega telesa ali nekaterih delov zaradi fizičnih obremenitev (bremen, položaja telesa, enostranskih gibov ipd.) ali načina dela. • Fizične lastnosti posameznikov niso optimalno izbrane glede na obremenitve. 3 • Niso izčrpane vse možnosti za zmanjšanje fizične udeležbe dela delavca pri transportu. • Pravila za varno dviganje in prenašanje upoštevajo samo delno. • Otežen dostop do delovnega mesta; moteča utesnjenost prostora. • Predolga pot do delovnega mesta; pogostejša fizična utrujenost. • Drugo: 4. korak: odločitev o potrebnih ukrepih Nevarnost tveganja Ogroženo osebje Nabor priporočljivih ukrepov Učinek 1.3 Način dela ter dviganje in prenašanje bremen Delavci DM, študenti • Poiskati možnost razbremenitve delavca pri dviganju težkih bremen (strojni izvlek navijalnega droga) • Dviganje bremen (navijalnega droga) izvajati vedno s pomočjo drugega delavca • Zagotavljanje OVO po registru OVO (zaščitna obutev za noge) • Izvajati obdobne preglede za dvižne naprave po rokih, navedenih v registru delovne opreme (mostni žerjavi) Zakonodaja Ukrepi specialista medicine dela • Delo ni primerno za delavce, mlajše od 18 let. • Delo lahko opravlja le delavec, ki je zdravstveno sposoben/ zmožen po zdravniškem spričevalu. • Na delovnem mestu je obvezna uporaba OVO za sluh. • Zaradi prekomernih fizičnih obremenitev delavca (dvigovanje navijalnih drogov PS3) je treba izvesti vse potrebno za razbremenitev delavca. • Izvajanje rednih obdobnih zdravstvenih pregledov po pravilniku. 5. korak: izvedba - pristop k rešitvi Na najvišjem nivoju se letno oblikujejo izvedbeni programi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki so sestavni del poslovnih ciljev, in sicer pod točko: stalno izboljševanje humanizacije delovnih razmer, kijih rešujemo fazno oziroma postopoma, kot izvedbeni cilj pa: razbremeniti delavce pri dviganju in prenašanju bremen - izvlačilna naprava za navijalni drog PS3 v proizvodnji papirja. 2.1 Odločitev o izvedbi Opis manipuliranja pred izvedbo ukrepa Naloga delavcev pri stroju je, da odložijo zvitek papirja na voziček, snamejo ležajni čep, odvijejo matico navijalnega droga in s pomočjo pripomočka izvlečejo navijalni drog in ga odložijo na voziček. "¿P^j^ciRse za prakso Faze dela po slikah: Odloži Sname ležaj Odvije matico S pomočjo sodelavca izvleče navijalni drog. - kotaljenje bremena; - padec bremena; - teža bremena (20- do 24-krat na 8 ur teže cca 120 kg); - ergonomija dela; sunkovit vlek droga dveh oseb. ssccia _ Ml UMA MJM[H.WU,IU HmtaM^a-' ■ k*r—m Mtiag cjrcir. Pristop - iskanje rešitev - zbiranje ponudb 1. ponudba SICMA spa-ltalija, 5. junija 2007 Cena: 191.200 EUR 2. ponudba SVECOME P. E. Italija 95.000 EUR Cena Umestitev v prostor-prostorska stiska 3. ponudba INDUSTRIJSKI SISTEMI Ljubljana 26. junija 2007 90.000 EUR Končna odločitev je, da rešitev iščemo sami z lastnim kadrom in znanjem. 2.2 Vodenje in izvedba programa Prikaz wtutuiifiiwrfii mtnwtftwim«Ji*e«-j*p* hMiu imLdujtiiLHiuducufmflKnNtaiv.rizi' «nimf H/tmtiMí-iir. muMJ. mi: iivxzhkw í> iwsaíaw »UMN Iz prakse za prakso Zapre zapiralo na napravi. Sproži delovanje hidravličnega bata, ki potisne Navijalni drog v napravi voziček z zvitkom z navijalnega droga. i" Idejna skica (pripravil sektor tehnologije in razvoj) Sledi izdelava tehnične dokumentacije: izračuni risbe, spisek rezervnih delov ... hidravlična shema elektro shema ocena tveganja navodila za varno delo navodila za delo pregled in preizkus delovanja usposabljanje osebja L Faze dela po namestitvi naprave| mšm^M Odloži Sname ležaj Odvije matico Po izvedbi oziroma izdelavi naprave za držanje in izvlek navijalnega droga Najbolj zanimiv je podatek, da je po obračunu porabljenega materiala in upoštevanju dela v vzdrževanju naprava stala 5400 evrov. V našem naslovu je določeno, da vsak ukrep šteje, zato bomo za zaključek poudarili le eno: ni nujno, da vsak ukrep stane. V družbi Paloma izhajamo iz načela zakonodajalca, kjer je v 11. členu zapisano, da ima delavec pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu, žal pa velikokrat ugotavljamo, da se sami ne znamo ali nočemo tako obnašati. V veliki meri se dogaja, da delavci dobronamerne ukrepe tudi na tem področju jemljemo kot nepotrebne. 3 Literatura Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/2011. Interni predpisi: SP 5.2 - Planiranje na področju okolja in varnosti in zdravja pri delu. Programi na področju kakovosti, okolja, varnosti in zdravja pri delu.