Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. x ^ -—• ■-- Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Štev. 12. Y Ljubljani, decembra 1902. Letnik V. Vsebina: Urednik: K sklepu petega letnika. — Fr. L.: O trotu. (Konec.) — Ant. Likozar: Kako bi se dalo naše propalo čebelarstvo vsaj nekoliko izboljšati? (Konec.) — Ivan Lanipe: Pregovori gorenjskih čebelarjev. — Ivan Lampe: Prašenje matic. — Ivan Lampe: Red in snaga v čebelnjaku. — Dopisi. — Raznoterosti. — Listnica uredništva. K sklepu petega letnika. (Urednik). Od zrna do zrna... prav kakor pravi pregovor — tako se zbirajo in kupičijo v „Čebelarju" strokovni članki in nebroj zanimivih čebelarskih raznoterosti in dopisov iz raznih krajev, ki sicer polagoma, a vendar za gotovo dvigajo naše čebelarje na višjo stopnjo. In letošnja tvarina — le preglejte jo! — dela vso čast cenjenim gospodom sotrudnikom. Na tem mestu jim bodi izrečena iskrena zahvala za njihovo požrtvovalnost, ob jednem pa tudi priporočilo, naj še nadalje zakladajo društveni list s svojim znanjem in izkušnjami. Prihodnji letnik „Čebelarja" bo najbrže nadkriljeval vse dosedanje, vsaj tako je z odborom našega društva dogovorjeno, da se bo dovolil za razne slike potrebni prispevek; obljubljena pa je tudi uredništvu od pravih strokovnjakov taka tvarina, ki bo nekaj posebnega. Za hitrejši napredek v čebelarstvu pa ne zadostuje samo društveni list, najsibo še tako popolen. Če hočemo čim preje dospeti na pravo stališče, kakoršno bi naše čebelarstvo moralo imeti in bi ga vsled krajevnih ugodnosti in izvrstnega, čebelnega plemena lahko imelo, se mora pač več storiti. Volje odboru čebelarskega društva ni manjkalo nikoli, manjkalo pa je denarja, da bi se moglo kaj več storiti. Zdaj smo izlezli iz večnih denarnih zadreg in v kratkem bomo mogli v čebelarsko kroniko zabeležiti: tega leta so se ustanovile podružnice čebelarskega društva. In takrat se bo začela nova doba našega čebelarstva. Na dnevni red društvenega delovanja prišli bodo tedaj in voska vTi' TkT[ I,redaVanja' Zadružno razI,ečavanje medu. čebel ari vo i ti;0? "T," Vm0&radniŠtV0' žl™-ejo, «Varstvo, mlekarstvo i t. d.! Popotni učitelji predavajo zdaj tu zdaj tam, premovanje živine se vrsi v raznih krajih, tečaji za vinogradnike in sirarstvo se vr e v povsod. To so pravi poti, po katerih se pride do uspeha, a tako se na dela tudi pri čebelarstvu, vsaj za Boga, naša stroka vendar menda ni naj- rekfilie r * M ^ M ^ava in dežela kar preko nje, al da bi se odpravila z malo milostinjo, ki ne zaleže ne tu ne tam mcesa. Tudi cebelarija nese z malim trudom in brez znatnih stroškov veliko primeroma ze o veliko dohodkov, a nesla bi jih še veliko veliko več, pouk JT , nl°; PraViln° - PraV1111 ~ a za t0 Pravilnost treba pouka, pa ne malo, na vsak način vsaj toliko, kot za katerosibodi drngo panogo kmeti,,stva če ne več! Med čebelarijo „Popovega očeta" in ono gosp Star s ^ " •T21066"' m°rebiti §e PrGCej V6Čji' k0t lued kmetovanjem bajtarja s par merniki posetve in onim vzornim na posestvu c. kr. kmetijske bo se^vS' da-Se b°/a G°renjskera lovila kmetijska šola. Kadar se bo sestavljal učni načrt, naj bi se ne pozabilo na čebelarstvo! Ta in kmečka sola na Grmu naj bi bili odgojevališče pravih čebelarjev, ki bi raz-strjali racijonelno čebelarstvo z vzgledom; pa tudi čebelarski tečaji za druge čebelarje m ne samo za gojence teh zavodov, naj bi se tu vršil Samo od čebelarskega društva s tako borimi podporami se pa nikakor ne srne v ega u^za z°dPOtnih Str0k0Vnih UČiteljeV in te^ dn s vo za zdaj samo ne zmore, vsaj toliko ne, kolikor bi jih bilo nnjno potrebno ce se hoče čebelarstvu tako pomagati, kakor je tako zelo potrebno Cemo videti, kaj bodo rekli prihodnje leto merodajni gospodje ko bo O trotu. Spisal Fr. L. (Konec.) ni dosH Sat6ga ? T*' da čebelar, ki na naravni razvoj trotov ni dosti pazil in je dovolil čebelam neprimerno veliko trotov gojiti, v jeseni mesto medu dobi vse polno praznega trotovskega satovja. J Vsepovsod pa trote loviti in uničevati zopet ne kaže. sem obTbH 1 ^ "?, ^ PrV° let° SV°je ČebeloreJe> da Pa»j- kateremu s^n ob dobri pasi veliko večino trotov pri žrelu polovil, dasi ni bilo več svnip lii^Ki' J° V nabiranjU medu Za dru*imi zaostal- delavke, izgubivše svoje ljubljence, zanemarjale so svojo dolžnost - nič kaj z veseljem niso pIStT161 T°rej tr°te UDiČiti V " aIi ** pametno! Enako pa zopet ne gre komu svetovati, naj bi pustil v svojih 147 g81 148 V jeseDi pa odstranim še vse prazno trotovsko satovje, ki napolnuje polovico okvirčkov velike mere, in ga nadomestim s starejšim delom (ne popolnoma novim, ki je premrzlo), katerega se v jeseni ne manjka, ker se že tako vse brezpotrebno satovje iz panja odstrani ali izprazni, da se čebele na manjši prostor vzimijo in se prepotrebna toplota v panju ne zmanjšuje. Spomladi pa, kadar se prične boljša paša in se čebele lotijo stavbe, vogale nekaterih zadnjih satov nekoliko prikrajšam, da čebele dobijo priložnostna malem prostoru trotovino nastavljati. Plodišče razširjam z umetnim satovjem-da imajo čebele dosti priložnosti, potolažiti si stavbarski svoj nagon. Na ta način ustrežem čebelam in sebi. Čebelam, ker imajo dosti prostora za stavbo in za svoje ljubljence trote — vendar pa ne za pretirano, nepotrebno in nenaravno število, meni pa, da mi preobilno število trotov preveč medu ne sne, in ker mi ni treba onih pritlikavih in nerazvitih trotičev loviti. V panju namreč, kjer je mlada in dobra matica in trotovsko satovje nalašč za trote narejeno, valijo se sami krepki in veliki troti. Zraven tega imam pa upanje, ga iz lepih matic, oplojenih po krepkih, velikih samcih nesorodnih izvrstnih plemenjakov, bodo dobre matice in toraj tudi vsi njih plemenjaki dobri. Ob času trotovske vojske, ki traja navadno kak teden, ko so že čebele opustile vso misel na roj, ali ko se je paša ustavila, je dobro čebelam pomagati in trote, katere so čebele potisnile v kot, ali pa jih iz panja srdito pode, poloviti in v krop vreči. S tem se čebelam prihrani nepotrebno delo, trotom pa počasna in grozna smrt za lakoto! Nekateri čebelarji gojijo tu in tam še pozno v poletju trote radi ople-menitve poznih rojev. To ni zanesljivo in tudi koristno ne. Prvič k oplemenitvi dveh — treh matic, ni treba gojiti cele stotine trotov in žrtvovati v ta namen cel panj. Drugič pa se pozni roji komaj preskrbe z živežem za zimo, in če neha takoj po roju paša — nastane splošno klanje trotov pri vseh panjovih, četudi še matice niso oplojene. Zato je kaj pametno, da si čebelar odgoji založne dobre matice v panjičih-valilnicah, o katerih je bilo v „Slov. Čeb." že nekaj omenjeno in katere, če Bog da zdravje in g. urednik kaj prostorčka v „Slov. Čeb."*) še pridejo prihodnje leto na vrsto. Če imamo toraj založne matice, ni nam istih treba iskati in kupovati in tudi ne, radi kakega poznega roja, trotov brez potrebe v čebelnjaku pri enem ali drugem panju vzdrževati z obilnim pitanjem, kadar nagloma paša poneha. Sicer tudi to je za vsacega naprednega čebelarja, ki čebelari v kraju s slabšo jesensko pašo, zlato pravilo, ne sprejemati več meseca julija (vsaj v drugi polovici tega meseca) nobenih rojev! Konečno bodi še pripomnjeno, da troti brezmatičnih, ali plemenjakov s starimi maticami, nimajo nobene (za dobro pleme!) plemenske vrednosti in zato take vselej in povsod uničujmo, da nam ne pokvarijo drugih plemenjakov z oplojevanjem matic. 149 Ka 151 ICm 154 Red in sna^a v čebelnjaku. (Ivan Lampe.) Kakor k delu in vstrajnosti, spodbujajo nas čebele tudi k, redu in snažnosti. Vzgledovati se smeš sicer na mački, ki se cel ljubi dan liže in snaži, toda na njeno zibel, kjer koti mladiče, te nerad opozorim. Glej rajsko lepega pava, ali kateregakoli krasno pisanega ptiča, čudil se boš njegovi lepoti, na gnjezdo pa, kjer se je k sreči le malo tednov gojil, ne smeš misliti. Vse drugače je to pri čebelah. Panj je njihovo zbirališče, njih obednica in njih ležišče, pa tudi njih zibel in če treba, njih bojno polje. Njih živež ni suho zrnje, je tekoč, vse umazajoč med in vendar ta vzorna snažnost, ta občudovanja vredni in celo bistroumnemu človeku nedosežni red! Ko se spomladi toliko segrejejo, da se zavedo, sta red in snaga njih prva skrb. Kako pa ti, ljubi tovariš čebelar? Kak red imaš ti v svojem čebelnjaku? Vidim te, da zardiš v obraz in povesiš oči. Praznih panjev nisi osnažil, preden si jih spravil, nisi jih ostrgal, nisi jih ožveplal, nisi jih zamašil. Pajek je razpel v njih že jeseni svoje mivže; zelnata gosenica se je tam zapredla, prah pokriva dno ali pa si je miška postlala gorko postelj za mrzlo zimo. Od satnikov nisi ostrgal smole, iz satovja nisi izrezal trotovine. V mokrem si spravljal, plesnoba se je jela kazati na ostankih cvetnega prahu, ki se hitro razširja po celem starejšem satovju. Ker tudi teh nisi žveplal, ostala so v njih nevidna jajčeca voščene veše živa in ti hudo razdejala satovje. Tvoje čebelarsko orodje je raztroseno, pustil si ga, kjer si ga zadnjikrat rabil. Rja, plesnoba in prah se ga prijemljejo. Svojih plemenjakov nisi dovolj skrbno vzimil. Pri špranjah odhaja gorkota iz panja, prihaja pa mraz; spomladi boš našel mnogo mokrega in plesnjivega satovja, raz kojega so se morale čebele umakniti ali pa so celo na njem utrpnile. Zadelal si jih sicer, da bi ne trpela mrazu, ali kako? Zagatil si med panje listje, v katero se ti nasele mravlje in druga nesnaga; pokril pa si jih s cunjami, katerih drugod nisi vedel porabiti. Ker nisi popravil strehe nad čebelnjakom, kaplja vanj voda ob deževju, po tleh nisi niti pomedel. Da, le sramuj se pred čebelami; one tako redne in snažne, ti pa tako nemaren! Pa kaj bi gledal v tla in držal roke križem, s tem ni pomagano. Delati je treba, kakor delajo čebele. Prazne panje boš še danes osnažil in zamašil, satovje lahko jutri pregledaš in vžveplaš. Orodje boš potem osnažil in spravil. Odslej boš imel vsako stvar na svojem določenem mestu; kadar jo bo treba v roke vzeti, našel jo boš lahko tudi v temi. Namesto listja, cunj in druge nesnage, rabil boš za zadelovanje le pletene slamnate blazine, ker skušnja uči, da s pleteno slamo odete čebele najbolje prezimijo. V neple-teno slamo pa se kaj rade ugnezdijo miši. Saj slame imaš dovolj doma, pouk v pletenju bral si v „Čebelarju"; na delo torej! Tudi za streho boš v prihodnje bolj skrbel in tla boš po vsakem delu pometal. Tako bo postal tvoj čebelnjak reden in snažen, da boš z veseljem stopil vanj in da te ob nedeljah popoldan ne bo sram, vpeljati soseda. Kakor so se priljubile tebi čebele, ne le zaradi dobička, ampak tudi zaradi njih reda in snažnosti—in to v večji meri, nego si si morebiti kedajkoli domišljeval tako se bo vzbudilo v tvojem gostu zaupanje in spoštovanje do tebe. Ce te je imel do zdaj za nekakega po listju brskajočega muhobrbca, dobil bo v ličnem, snažnem in rednem čebelnjaku vse drugačne nazore ne le o čebelah, ampak tudi -in to še v večji meri — o tebi. Ne samo to, tudi gmotni dobiček boš imel od reda. Če si opravljal do zdaj 20 plemenjakov v slabili, nepopravljenih panjih, katere si sproti snažil, popravljal, zatikal, odgrinjal, zagrinjal, opravil jih boš v prihodnje v istem času 30 z redno opravo, pa brez zamude in brez jeze. -*- Dopisi. Iz Preserja. — Ker sem že poročal, kako se je nam čebelarjem pod Krimom godilo letošnjo pomlad, da nismo skorej nič rojev imeli, hočem Vam tudi naznaniti konečni résultat. Večina čebelarjev je imelo v jeseni komaj toliko panjev, kolikor so jih pretečeno jesen vzimili. Le malokdo je imel kaj za prodati. Vsakdo je pač vesel, če je sploh mogel napraviti kaj pitanca. Kdor je imel spomladi močne panje in mu niso rojili, ta je vzimil nenavadno močne in težke panje. Komur so pa konci junija ali začetek julija rojili, ta ima sicer nekoliko večje število, a je vse slabo. Kar nas je ob vznožju Krima, imeli smo prav malo ali skorej nič rojev, zato smo pa vzimili izredno močne in težke panje. Čebelarji bolj v višavi imeli so pa več rojev, a vzimili so skorej prazne škatle. Prašna ajda na morostu je letos posebno dobro medila. Le škoda da nismo imeli o pravem času rojev. Ko bi nam maj ni k ne bil pokvaril, imeli bi letos prav dobro čebelarsko leto, tako smo pa tam, kakor smo bili zdaj leto. Hoja (jelka) ni letos, akoravno je bila izvanredna suša, medila prav nič. Pripovedoval mi je star čebelar, da hoja medi posebno rada po kaki hudi zimi. Morda je kaj resnice na tem ! ? Imeli smo že dve prav mili zimi — in res ni bilo obe leti nič na gozdu. Letos nas je pa zima že pred časom prav dobro prijela, torej imamo upanje, da nam bo prihodnje leto nadomestilo, kar nam je letos majnik vzel. A. Likozar. Velike Poljane, dne 1. decembra 1902. — Dovolite tudi zame mal predalček v listu „Čebelarju še z ozirom na to, ker ta list še itak od nas ni prinesel nobenega dopisa. Dasi je bila nekdaj pri nas in v sosednih hribih zelo razvita čebeloreja. s katero so se pečali navadno čebelarji od mladih nog pa do konca svojega življenja, ter se hvalili z obilnim uspehom, se je vzlic temu v malo letih število čebelarjev za polovico zmanjšalo. In ti čebelarijo v kranjskih škatlah z nepremakljivim satovjem. Te škatle so vse majhne, a dve nista ene mere; kakoršna je slučajno deska, tak postane tudi panj, dolg ali kratek, visok ali nizek, širok ali ozek. Kar se pa tiče podnebja za čebelorejo, je pri nas precej ugodno. Glavna in najboljša paša je spomladi ob cvetju črešnje in drugega sadnega drevja, potem na glogu, črešmilju, molinah, različnih cvetlicah po senožetih in v bližnjem gozdu. Edino meseca avgusta pogreša pri nas ta ljuba živalica ajdove paše. Naši stari čebelarji trdijo, da je le april in majnik lep, oziroma ob glavnem cvetju, potem so čebele vse leto dobre. A letošnji majnik, ta majnik napravil je marsikateremu čebelarju, kateri je imel le kaj sočutja s pridno čebelico, solzne oči! April je bil pri nas nenavadno lep, tako da so bile v tem času pripravljene vse moje čebele na rojenje. Koncem aprila pričel je mraz in sneg ter trajal do začetka junija. Maja meseca vnela se je trotova vojska in potem so ostali vsi boljši ple-menjaki jalovci. Le 6 slabih je dalo 11 rojev, a vsi od 1. do 15. julija. Labko si je misliti, da sem bil žalosten tako poznih rojev z ene strani, a z druge bil sem jih pa vendar vesel, češ, da vsaj enkrat še roj vidim. A napredovali so ti roji s čudovito, nepričakovano hitrostjo. Iz gerstungovca izletel je prvec 9. julija ter tehtal v jeseni 34 kg, drujec pa 20 jul. in tehtal v jeseni 30 kg; drugi so imeli 13 do 20 kg. Dal sem jih bil nekaj v ajdovo pašo, nekaj sem pa doma pridržal ter vse pretehtal. Od 10. avgusta do 5. septembra dobile so iste, ki so doma ostale po 2 kg več medu kot one v ajdovi paši. Čudno je pa to, da so 4 izrojenci v ajdovi paši matice izgubili; panje sem pripeljal nazaj .brez matic in medu, a zalege je bilo še nekaj, čebel prav malo. Dva med njimi sem dobil z gnilobo. Drugače bi bil jaz in vsi tukajšni čebelarji s čebelo popolnoma zadovoljni, le rojev je premalo ter skrbi me, kako bodejo kaj jalovci v bodoče rojili. H koncu tega skromnega dopisa voščim vsem čebelarjem srečne, vesele božične praznike, zdravo in veselo srečno novo leto brez tacega sovražnika, kakor je bil letošnji majnik. Fr. Andolšek. Iz cerkljanskih hribov. — Letošnjo čebelarsko letino štejemo tukaj srednjim. Lani smo vzimili zelo slabe panje, katerim smo morali vsem, razun jalovcem, klasti. Z veseljem smo opazili, da je bilo resje letos prav medeno. Vse je bilo dobro do sv. Jurija: panji živalni, novega medu precej, lepa zalega, tu in tam že napihnjeni matičnjaki. In res se je slišalo, da je okoli sv. Jurija že tu ali tam kak panj rojil. A to je bilo le v škodo! Po sv. Juriju se je vremo spačilo in treba je bilo rojem, nazadnje še plemenjakom, klasti. Skoraj vsi plemenjaki so pomorili trote. Samo tistim čebelarjem, ki so vsak dan pitali, so ostale čebele pri moči in res tudi koj koncem meseca izrojile. Dež in mraz je namreč branil celih 35 dni čebelam izleteti na pašo. Ugodni junij in julij sta skoraj vse zacelila, tako, da so dobili čebelarji povečem 1—2 roja od plemenjakov, jalovcev je pa bilo tudi nekaj. Ajda je bila precej medena, da so vsaj srednji in boljši panji nabrali zase in še nekaj za potice. Čebelarimo tukaj ponajvečjem v domačih panjih, pa tudi v gerstungovcih in amerikancih. Vendar velikih uspehov nismo še imeli, ker zadnji dve leti sta bili posebno neugodni razvitju živalic. Letos pa bomo vzimili veliko čebel z zadostno hrano in če bo po leti kaj lepega vremena, upamo, da bomo i mi na konju. V to pomozi Bog! H. P. -K>3 157 m» 158 Letošnje spomladansko resje nam je zadeževalo. Tudi na sadnem cvetu niso čebelice kaj prida nabrale, ker je bilo večinoma deževno vreme. Vse drugače se je pa obnesla ajdova paša. Od 15. avgusta pa do 8. septembra je bilo najgodnejše vreme. Izkoristile so čebelice to ugodnost ter nam nanesle precej medu. Gospod B. N. iz Ponikve poroča v zadnji številki „Čebelarja", da so imeli tamošnji škatličarji prazne lonce — čudno! Pri nas so tudi škatličarji z letino popolnoma zadovoljni. Najbrže so imeli škatličarji v Ponikvah tudi v zgodnji spomladi prazne lonce in so pitali ubogo živalico s sladkorjem šele tedaj, ko bi jo bilo lakote skoraj konec. Ako bi bili taki čebelarji o pravem času pitali, bodisi z medom, ali s sladkorjem, bi ne hodili sedaj okoli s praznimi lonci. Moj gerstungovec na tehtnici (opazovalni panj) je dosegel čez 42 kg. Tudi letošnji roj v navadni kranjski škatli je dosegel skoraj 15 kg. Nekatere škatle so tehtale čez 30 funtov. Iz tega se razvidi, da so tudi kranjske škatle nekaj vredne in ne samo „marajne". Jaz cenim tudi „marajne", a le tedaj, ako imam obilo umetnega satovja na razpolago. Polni lonci medu v zgodnji spomladi in umetno satovje, to sta dve reči, ki delata v čebelarstvu čudeže, — in „marajnam" vso čast! Pa skoraj bi bil pozabil na roje. No, saj ni čuda! Vsega ne moremo zahtevati v enem letu. Lani je bilo polno rojev, a malo medu, in letos imamo precej medu, a malo rojev. K sklepu želim Vam, gospod urednik, in vsem čebelarjem, tudi škat-ličarjem na Ponikvah, srečno novo leto in polne lonce medu! Vaš Fr. K. -*- Raznoterosti. „Ropov oča" bodo še imenitni postali! Bravcem čebelarja je znano, kako so „Ropov oča" roj, ki jim je vedno uhajal, panali z mrzlo vodo. — Nekaj podobnega je poskušal tudi nek čebelar ob Renu, kakor pripoveduje ondotni čebelarski list. Omenjeni čebelar je imel trotovsk panj, kateremu je skušal na vse mogoče načine dodati matico. Ko že vse ni hotelo nič pomagati, ozdravil je panj po Kneippovem načinu. Matico je pomočil v vodo ter jo je spustil med čebele. Čebele same je pa tudi pomočil in krepko obrizgal od vseh strani z mrzlo vodo. Voda je tako spametila čebele, da se matici nič žalega ni zgodilo. Ko je čebelar nekoliko medu pokladel, je pričela matica takoj leči. P. Čast trotu! V marsikaterem „Čebelarju" sem že bral, da se s trotom prehudo ravna. Požeruh, lenuh in več takih častnih naslovov je revež dobil, in na gromado bi bil obsojen, če bi bila še navada, take nepotrebneže seži-gati. — Na prvi pogled je trot res nekoristna živalica; samo dobro jesti in semintja malo na sveži zrak na sprehod se popeljati, to bi kmalu kdo znal. Vendar so pa trotje vkljub svoji nedelavnosti potrebni za blagor panja. Če bi tudi kdo ugovarjal, da samo par trotov zadostuje za oprašenje matice, vendar to ni kar tako meni nič, tebi nič, res. Kakor pri živinoreji gledamo, -K>S 159 Sf-H- da svoje krave plemenimo le pri izvrstnem biku, če hočemo imeti lepa teleta in dober zarod, tako je tudi v panju potrebno, da ima dobre plemenne trote. In zaradi tega je prav, če se v panju nahaja več trotov. Kadar matica izleti na oprašenje, leti zelo daleč, včasih celo več milj daleč, in le najboljši, najbolj čvrsti in krepki troti ji slede; kolikortoliko jih je iz domačega panja, pa tudi iz drugih, sosednih panjev se jih veliko pridruži matici v spremstvo. Med temi izbira lahko matica in dostikrat jo oplemeni krepak trot iz sosednega panja, kar je vsekako dobro, ker s takim križanjem si zaredimo še-le imenitne panje, kateri imajo svežo kri, ker matica ni v sorodu s trotom, ki jo je oplemenil. Nekaj trotov je pa celo potrebno v panju. Že vsakoletna čebelarska izkušnja nas uči, da panji, ki imajo trote, veliko več medu donašajo, kot panji iste moči, katerim smo pa odvzeli trotovo satje. Mislim, da so čebele dvakrat bolj pridne, kadar slišijo debele strice, kako godejo pri izletu. Veselje je pogledati takega čvrstega korenjaka, kadar pride iz panja, si še nekoliko pomenca oči, si še zaviše podjetno brke (tipalnice) ter jo junaško odjadra v svet, veselit se svojega — tako kratkega — življenja. Seveda moramo paziti, da si ne zaredimo preveč trotov. Umen čebelar gleda, da ima samo čebelno satje, le za robom dopusti, da čebele nastavijo tudi nekaj trotovja. 200—300 trotov na panj je povsem dovolj. Če je pav panju preveč trotovja, se poreže, toda Bog ne daj spomladi, ker čebele takrat zopet nastavijo trotove celice, ampak po prvem roju, ker takrat čebele stavijo samo čebelno satovje. Če imamo pa spomladi dovolj čebelnega satovja na razpolago, lahko izrežemo trotovje iz satnikov ter ustavimo čebelno satovje, katero čebele takoj v satnike pritrdijo. P. Hudo zimo, kakoršne že ni bilo petdeset let sem, nam obetajo letos vremenski preroki. Mraz bo, kakoršnega še v Sibiriji ne poznajo. To je že nekaj res, ker že oktober jo bil nenavadno mrzel in v decembru sedaj je že precejšen mraz. Toda to itak vsak sam čuti in opazuje; jaz hočem le omeniti kake vzroke navajajo ti preroki. Nekateri pravijo, da bo huda zima, ker so ptiči selivci že zgodaj zapustili naše kraje. Grof Ledocknvski, avstrijski Falb, pa pravi, da tudi čebele že čutijo, da bo po zimi hudo, ker so se zabubale v dvojen ovoj iz voska, kar le v hudih zimah store. Dosedaj se je le govorilo; da čebele z lepežem zožijo v jeseni žrela, če tudi tega še nihče ni dokazal; sedaj se pa celo zavijajo po zimi v voščene plahte! Reve čebele! Spomladi in poleti grizejo cvetove in uničujejo sadni pridelek, v jeseni si pa delajo kočuščke iz voska in prorokujejo hudo zimo. Časi praznoverja še niso minili! Speče čebele. Slavni čebelarski mojster baron Rauschenfels v Italiji je letos po leti opazoval pri 300 0 sat, katerega celice so bile natlačene s spečimi čebelami. Izmed približno 2000 celic ni bila nobena prazna. Če se jih je na lahko dotaknil, je planila cela družba iz celic in se postavila na noge. Kaj je to? Nekateri čebelarji, ki so to že večkrat opazovali, menijo, da čebele počivajo zaradi tega, da si obnove porabljeni želodečni sok, kateri jim je pošel, posebno ker se tako spanje čebel pokaže le o času izvrstne paše. Čebele torej ne lenarijo, ampak le želodec se mora odpočiti, ker se more vedno presnavljati nektarja v med. P. —K»SS 160 K®-i- Ali pridejo poleti zvečer vse čebele domov i Če čebele pozno popoldne na pašo lete, se jim dostikrat pripeti, da jih mrak prehiti in da nazaj v panj ne najdejo. Posebno o gorkem, letnem času prenoče čebele dostikrat pod milim nebom, kjer si poiščejo prenočišča na spodnji strani listov in v cvetkah. Če postane ponoči hladno, otrpnejo sicer nekoliko, toda vzhajajoče solnce jih kmalu ogreje, da zopet lahko na pašo izlete. Posebno se to rado zgodi o času dobre paše, ker so čebele vse nore na med, rade preslišijo tudi „Zdravo Marijo". Paprika nadomestilo obnožine. Pred kratkim je bil v Segedinu na Ogerskem letni semenj, ki je bil jako živahen. Tisoče in tisoče radovednežev se je trlo med prodajalnicami in barakami, katere so čez noč nastale na velikem mestnem trgu. Med drugimi so razstavili tudi nekateri Srbi svojo zalogo paprike po tleh ter so jo s krikom in vikom prodajali. Ko je opoldne solnce gorko sijalo na trg, počele so čebele vohati okoli zavitkov paprike. Prileta-valo jih je vedno več in več in opoldne jih je bilo že toliko, da je Srbe že groza spreletavala; potrpežljivost jih je pa minila, ko so videli, kako čebele iz njihovega blaga pridno obnožino nosijo in se nekatere kar po papriki valjajo: kar z robci so počeli mahati po čebelah. Toda ostra paprika, ki jim je prišla v oči, jih je začela skeleti, da niso mogli več gledati; po nesreči je pri otepavanju čebela pičila reveža Srba, ki je z divjim krikom popustil svoje vrečice in planil med zbrano množico s klicem: Čebele pikajo, čebele so zdivjale ! Množica se je v trenutku razpršila, vsa vznemirjena in preplašena. Šele čez dalje časa so se upali k zapuščeni papriki, seveda niso pozabili svojih lul, iz katerih so mogočno dim spuščali ter tako čebele pregnali iz paprike. K tej resnični dogodbi, katero sem posnel iz avstr. ogersk. čebelarskega časopisa, pripominja Cel. Schachinger sledeče: Papriko so čebele porabile za čebelni kruhek, ker zalega za take ostre snovi ni tako občutljiva, kakor ljudje. Če pokusimo cvetlični prah, katerega čebele zalegi pokladajo, se lahko prepričamo, kako rezko in ostro vpliva na naše grlo. Na Ogerskem pa, posebno v nižavi okoli Tise, je mnogo čebelarjev, ki čebelam za časa slabe paše pokladajo papriko, kakor drugi moko, mleko, jajca in druge dušične snovi, da jim tako nadomeste cvetlični prah, katerega takrat v naravi še primanjkuje. P- Ali je res l Naš urednik je velik čebelar, vrhutega pa tudi velik lovec in v tem silen pred Gospodom, kar zamorem iz lastne izkušnje potrditi, ker sem mu moral večkrat na lovu „psa delati", ko sva o počitnicah čebelnjake na Bregu, na Drulovki in v Bitnjem obiskovala in poleg tega materi kaj za v ponev priskrbela. Potrpežljivo sem pri tem poslušal njegove čudovite „sto-rije", katerih pa tu ne smem praviti, ker take reči niso, da bi se obešale na veliki zvon. Vendar take pa le še ni „pogruntal", kakor nek Rus, ki sledečo zgodbo pripoveduje: V njegovi soseščini je iskal nek kmet pri divjih čebelah v liosti medu, katerega je zasledil v debelem, votlem deblu. Splezal je na drevo ter se je od zgorej spustil v votlino; padel je pa pri tem do prsi v strd, tako da ni mogel iz medu izlezti. Dva dni je živel ob samem -h>X1 161 medu, pri tem pa tudi krepko klical na pomoč, toda kdo ga bo slišal v taki puščavi? Tretji dan je pa prišel medved za strdenim sledom in se je tudi v dupljino spustil, pa z zadnjima nogama naprej. Kmet je prijel medveda za taco, ki se je tako ustrašil, da je iz votline skočil in tudi kmeta za seboj potegnil. O božičnih praznikih imajo častiti čebelarji časa dovolj, da o resničnosti te „storije" premišljujejo. P. Zakaj ne nabirajo stare čebele obnožne, ampak samo med? Ker so krtačice na nogah in koških vsled vednega dela dlako izgubile — odgovarja francoski čebelar Matelain. Kolikor starejše so čebele, toliko manj nosijo cvetličnega prahu. Pri starih čebelah opažamo pogosto, da nosijo prav male, slabo narejene hlačice, mlade čebele prihajajo pa z velikim obnožjem domov. Kranjske in ž njimi križane čebele kažejo največ pridnosti pri nabiranju cvetličnega prahu; to pa zaraditega, ker se jako hitro množe. P. Vešč se «branimo, če položimo v omaro ali zaboj, kjer hranimo prazno satovje, nekaj vršičev pelina. Pelina moramo natrgati, ko je v cvetju ter ga posušiti. Pelin rabim tudi, če hočem roj odgnati z nepripravnega mesta na ugodnejše. Treba je samo nad rojem pritrditi vršič pelina in roj se umakne drugam. Dobro je tako nepripravno mesto, kjer je roj že sedel, namazati s pelinovim listjem, ker se roji radi usedajo na taka mesta, kjer je že preje kak drug roj bil. Zoper vešče se priporoča tudi orehovo listje. Rabi se na isti način kot pelin. —• Jaz rabim tablete iz kafre, ki se dobe po drožerijah (Wachsmottentabletten). Par tablet v omari, katere vsak drug mesec ali po potrebi premenim, odžene vse vešče. Tablete sem poskušal skozi par let z dobrim vspehom. Če rabim sat, ga položim pred rabo za dan na solnce ali zrak, da se duh izgubi. Pater. Fino in tečno čokolado si lahko napravi vsak čebelar, če v emajlovanem piskru 1 kilogram kakao z 1 kilogramom strdi, 50 grami cimeta, 5 grami nagelnovih žbic in 2 grama vanilje zmeša in dobro prekuha. Predno se zmes shladi, se vlije v različne forme in čokolada je gotova. Čokolada je jako fina, to sem sam poskusil. P. Kako čebele omotiti? Pri jesenskem združevanju se poslužujejo nekateri čebelarji raznih omamil. Pater Schachinger priporoča za ta namen razdrobiti 5 gramov solitarjevokislega amonijaka in ga zmešati med 7 gramov prepe-relega lesa, najbolje vrbovega, ki se zdrobi kot žaganje. Ta zmes se dene v pihalni meh, se prižge in pri žrelu, ali bolje pri vehi puhne parkrat v panj. Za kratko opravilo se panj takoj odpre ker so čebele mahoma omotene, za daljše opravilo pa naj se panj pusti eno ali dve minuti zaprt. Čebele ostanejo eno uro ali nekoliko dalje brezzavestne. Čebelarji, porabljajte dobro vosek! Dostikrat pride čebelar v zadrego, da nujno potrebuje umetnih medsten, katere mu izdelovatelj še le pozno pošlje. Da se temu opomore, je dobro, da si omisli sam stroj za umetne medstene; a ker mora čebelar biti tudi varčen, je bolje, če si ga omisli več sosedov skup. Iz kake snovi pa naj bo? Najboljši je iz kovine, ker je najbolj trpežen. Medstene lahko vsak hitro izdeluje s strojem, tudi novinec. Da se pa preostali vosek lahko odstrani od stroj evega roba, naj se robovi -h>S i62 B