S2 154 J=S Bom že še! Povest. — Spisal Juraj Pangrac. __ 1. Neubogljivček Boštjanček. iH've' ^e ^e'e'!> Boštjančck po imenu. Ta je vselej, sS? kadar so mu maii kaj ukazali, rekel: ,Bom že še." Ziutraj so ga klicali mati, rekoč: ,,Boštjanček,. vstani, boš gnal kravo na pašol" Ali Boštjanček ni hotel vstati, da bi gnal kravo na pašo. Odgovoril je: ,Bom le še, saj še ni dan!" Mati so ga morali polo-žiti iz mehke postcljice na Irda tla. To je pomagalo: deick je zdaj naglo vstal in gnal kravo na pašo. Ko je stalo solnce že visoko na nebu in |e bila krava že sita, so veleli mati Boštjančku, naj dene kravo v hlev. Pa BoStjanček ni hotel dejati krave v hlev. Rekel je.- nBom že še, saj se nič ne mudi!" — Pa muhe in brenclji so pikali kravo. Otepala se jc sicer z velikim muhalnikom, s svojim dolgim repom, pa dosti to ni pomagalo; je pa vzdignila kravica rep pokonci, poskočila in — bz, bzzz! — zbezljala daleč, daleč. Bošijanček je joka! in vpil za kravo: oČuha, počakaj, Suha, hej v hlcv!" A čuha se še zmenila ni za fanličev jok in stok in je le bezljata naprej preko polja in Iravnlkov. O, koliko je pretrpel BoSljanček neubogljivček, preden je kravo ugnall Popoldne so dejali mama Bošljančku, naj gre in prinese drv, da bodo mogli skuhati večerjo. Pa Boštjan-ček ni hotel iti po drva, da bi mogli mali skuhati vc-Cerjo. Odgovoril je: »Bom že še, saj Se ni not!" Pozneje je pa pozabil prinesii drv, in lako niso tnogli mati skuhati večerje, in Bošljanček je mor«l iti lačen spat. Vidile, (ak jc bil Bošfjanček. Ubogal (orcj ni. Njegova pesem ,,bom že še" ga je sicer lepla, a iz-modrila ga ni. Mati so ga svarili, mu žugaii, ga kaz-novali s palico, pa vse ni nit pomagalo. Kadar so ga s palico namazali. ni jokal Boštjanček, nego potegnil je z roko ondi, katnor je priletela palica, obliznil hu-domušno po dlani in se zasmejal na vse grlo. O, sa 155 Ps ^^^ mati pa so jokali, oh bridko jokali ob (akih prilikah in srce se jim je holelo razpočiti od žalosli nad raz-posajenim neubogljivcem; zakaj spoznali so z vso resnobo, da bo njth sinek pel tako pesem, dokler bo živ; nobeno mazilo mu ne bo pomagalo in nesrečen bo vekomaj. In so šli, pokleknili pred Kristusa na križu in ga milo prosili, da bi Boštjančka rešil pogube. In do-bri Bog je res uslišal naposled materino gorečo prošnjo. 2. Boštjanček neubogljivček v peklu. Zgodi se, da Boštjanček hudo zboli in kar na-nagloma umtje. Boštjančkovo telo je bilo še gorko, duša njegova pa je žc preslopila prag večnosti in se prikazala pred božji preslol k sodbi. A sodba je bila kraika: ,Ne poznain te, poberi se v večni ogenj!" je izrckel pravični Sodnik. ln zatrepetale so višav? in neznansko treščile ubogega Boštjančka v strašni pekel. Boštjanček je grozno zajokal, ko je priletel v pekel. Notri je bila vnanja tema. Boštjančck še samega sebe ni videl. Zavpil je ledaj in rekel: ,Malo odprite, ko je taka tcma!" Peklenščki pa niso hoteli odpreti, ampak zapeli so njegovo pescm: »Borno žc še, bomo že še, ha, ha!" tcr odgovorili hudomušno: ,,Saj je še čas, Boštjanček, večnoiti ni nikoli konca, ha, ha!" In kakšen smrad je bil v peklu! Bošljanček se je tiščal za nos, pa mu je vseeno smrdelo, da je bilo joj! Je pa rekel Boštjanček: nNagJo metJo v roko in pometite, ko tako smrdil" Pa pcklenščki niso hoteli vzeti mctle v kremplje, da bi pomedli po peklu, nego zasmejan so se "boStianfku prav ncmarno in za 06-govor porogljivo zapeli njegovo pesem: nBomo že Se, bomo že Se, lia, ha!" ter še pristavili: ,,Saj večnost je dolga, Bošljanček, nič se ne mudi, ha — ha!" BoSljanček je začulil silno žcjo v pcklu. Reke) je: ,Dajte mi vendar malo vode, jaz sem silno žejcn!" Pa peklenščki mu niso holeli dati vode, da bi se od-žejal, rego zakrohotali in zapačili so se mu grdo, nato pa tudi lo pol za odgovor zapcli prav porogljivo Boštjančkovo pesem: ,,Bonio že še, bomo že še, ha, ha!" ter dodall: ,Saj se nič ne mudi, Boštjanček, večnosll ni nikoli ne konca, ne kraja, ha-hal" BS 156 V3L nPa zakaj meni tako odgovarjate: bomo že še, bomo že še? Kdaj pa tnislite malo odpreti, da bom vsaj videl, kje sem? In koliko časa bom 5e čakal, da vzamete metlo in pomedete ta smrad vun? ln pa, ali je že šel kdo zame po vode? Meni se že jezik suši, kmalu ne bom mogel več usl odpreti." Tako je zdaj očitaje izpraševal in se po pravjci priloževal užaljeni Bošljanček v peklu. Toda v peklu ne poznajo usmiljenja. Zavrženi se celo vesele, ie morejo komu Irpljenje povečati. Brez srca, da, naravnost Skodoželjno se tedaj zakro-hoCejo peklenske pošasti ubogemu Bošt|ančku v obraz. In peklenščkov eden stopi predenj. ga zgrabi ne pre-več obzirno za lase ter mu zatuli v uho: HKaj ti že preseda tvoja pesem ,bom že šc, bom že še', ki si jo v svojcm življenju cvrčal tako rad in tako pogosto! Ha-ha, se ji boš že ie privadii In pa vnanja tema, neznosni smrad in silna žeja ti, kajpak, tudi niso po volji; zato se priložujeS užaljen. Pa le čakaj, lakoj udarimo na druge strune in minile le bodo vse uporne mjslj, kakor bi odrezal, in plesal boš, da sam ne boš vedel, si-li žlv ali mrtevr" Pri teh besedah nategne peklenSček kolo in zda) so se Šele imele pričeti prave peklenske muke za ubogega Boštjančka. Samo pogled na te muke pre-Irese Boštjančka tako, da zarj&ve kakor blazen. Potem začne stegovati roke kvišku, moliti in prositi ter niilo jokati in klicati svojo Ijubo mater na pomoč, rekoč: nO mama, ljuba mama, pomagajle mi, branite, rešite me!" — Pa le smeh in roganje odmeva od pekfen-skih slen. ,Oh, zakaj nisem ubogal matere!" kliče zdaj Boštjanček skesano in se trka obupno na prsi. ,,Za-kaj sem vsako reč, ki bi jo Iahko storil danes. od-laial na jutri! Oh nesrečna moja pesem ,bom že še' me je pogubila! Oh, da bi mogel zdaj popraviti, kar sem zagrešil: Kako rad bi šel na božjo pot na Šmarno goro, na Brezje ali na sv. Višarje, samo da bi mi bil odpuščen in izbrisan moj greh." .Prepozno je (voje kesanje, prcpozno, prcpoznol" cnu zarjdvejo peklenske pošasti v maščevalnem srdu. SJ 157 VSL »Oh, povejte, govorile, kdaj bom rešen?" za- javka grozno obupani Boštjanček. — .Nikdar!" za- grmi srdit odgovor. nKoliko časa bom še trpel?" — ^Vckomaj!" — Boštjanček zakriči na vso moč. Njegov obupni glas se odbija in odmeva od vseh sten in kotov ljube — očetove hiSice .. . 3. Neubogljivček Boštjanček obljubi pobolj-šati se. Ura je bila ravno polnoči in svcta sobota se je prifela. Boštjančkova mali so skočili iz postelje, naredili luL in stopili s povešeno glavo in solzo v očeh naglo pred Boštjančkovo postelj. Stresli so sinka za ramo in ga klicali: nBoštjanček, zbudi se, Bošljanček, vstani!" Zdajci Boštjanček še enkra< zakriči in se — zbu-di . . . Oh, sanjal je vse to o smrti in peklu .. . .Moj Bog, mama, govorite, povcjte, ali res vldinr vas? . . . Odprite usta in povejte, ali je res, da sem doma, v ljubi očetovi hiSici in ne vpcklu?" je hlastno in v trepetu izpregovoril Boštjanček, ko je zagledal Ijubo svojo mater pred seboj z lučico v roki. A ni čakal, da bi mu mogli odgovoriti in ga tolažiti osupla mati, ncgo naglo se jih je oprijel za roko in vekal in vpil daljc: ,Mama, če sem pri vas, driite me, da me ne zgrabijo iznova peklenščki; škropite me z bla-goslovljeno vodo, dajte mi svetinjico okoli vralu, ška-pullr na prsi, rožnivenec v rokc!" Usmiljeno so ga vzdignilc materine roke in ga pritisnile na srce. .Marna, recite, da nisctn veL v peklu. Mama, povejte mi, ali sem ie živ, aližemrtev; mama, govorite, ali se mi sanja scdaj ali se mi je prej ?" je prosil in jokal BoštjanČek v naročju svoje ljube ma-tere in ves se je še tresel od strahu in prebite groze, nSinček, na varnem si, pri svoji materi sj, ki da življenje zatc, ako bi bilo treba," so odgovorili mati mirno, Ijubeznivo, poljubili svojega otroka presrčno ter ga iznova pritisnili na srce. Zdaj je šcle priSel Boštjanček do pravega spo-znanja; zdaj se je Sele prepričal, da je le sanjal hude, Sa 158 L3 . grozne sanje . , . In sklenil je svoji ročici v molitev, zajokal kakor majhno dete ter se stjskal hvaležno k Ijubi mamici, kličoč: ,,Mama, mama, moja zlala mama!" In dolgo se ni mogel utolažili. Ko pa se je umiril, je od konca do kraja povedal materi svoje grozne sanje ter jih prosil, naj mu jih razlože. ,Nisem egiptovski Jožef, da bi umela razlagali sanje," odgovoce mati. ,Toda (o pa lahko rečetn, cfa so bile le sanje dane od Boga tebi v pouk in svarilo. Kaj naj pomenijo drugega kakor to, da bi se utegnilo enkrat zgoditi s teboj v resnici tako, kakor si danes doživel le v sanjah. Zalo pa, poboljšaj se, Boštjanček moj. Zapusti svojo pesera ,bom že ie' in ubogaj rad, pa bo vse dobrol" ,Oh, mama, odpuslite mil" je zajokal Boštjanček ves polrl, .nikdar. nikdar več vas ne bom žalil z ne-pokorščino in nikdar več ne boste slišali pesmi ,bom že še' iz mojih ust." — ,Potem bom pa jaz najsreč-nejša mati na svetu!" so vzkliknili mati in solza ra-dosti se jim jc utrnila v očeh, solza radosti, ki je glasno klicala: ,Vse bo pozabljeno, samo poboljšaj se, BoštjanCek; z veseljem ti bodo tvoja mama rezali poslej kruhek in tudi Ijubi Bog te bo vesel in vsi dobri Ijudje." 4. Ubogijivček Boštjanček mamln srfek. Boštjanček je bil odsihmal res ves drug človek. Ko so ga zjulraj pokiicali mati: ,,Boštjanček vstani, bož gnal kravo na pašol" se ni prav nič obotavljal, ampak skočil je naglo kvišku in rekel veselo: ,Že grem, že gremP ter gnal kravo na pašo. ln ko je stalo solnce že visoko na nebu in je bila krava že sita, pa so mu veleli mati, naj dene kravo v hlcv: prav nil se ni izgovarjal zdaj Boštjanček, nego kar stekcl je in dejal kravo v hlev. Maleri pa je zaklical: ,Že grem, že grem!" In ko so mu rekli mali popoldne, naj prinese drv, je zapel Boštjanček svojo novo pe-sem: ,že grem, že grem' in kar slekel je po drva. ,O, 0, ubogljivček Boštjanček, moj srček!" so vzklikali mati zdaj od same sreče. Resnično veseli so S2 199 JS ^^4 bili Boštjančka, kakor 5e nikdar prej. Za Veliko noč I so mu kupili novo obleko. ,Na jol* so rekli, .obleci jo in nosi jo s takim veseljem, s kakršnim sem ti jo jaz kupila." Nekam čudno je bilo BoStjančku pri srcu, ko je i pomerjal novo obleko. nOh, koliko lepše je življenje, 1 če se uboga in stori z veseljem, kar je treba, kakor I pa če se kremži za vsako besedo, delo pa odlaža na I julri," je mislil Boštjanček v svojem srcu, reke! pa ni J nlč. A mati so uganili njegove misli ter rekli: ,Kaj ne, I Boštjanček, da vef še vedno hvalo Bogu za tiste grozne I sanje?" Boštjanček jc poglcdal pomenljivo materi v oči in odgovoril: ,Da, da, mama, pa še prav zares!" In ko je obleke! novo obleko in mu je pristojalo vse tako lepo, je hvaležno pogledal Ijubo mater in rekel: i ^Matna, le poglejte me! Res prav lepa hvala za lepo I oblekol Atnpak tudi brez te lepe obleke bi vas ubogal, I mama!" I ,Ali res?" so rekli mama. 1 »Mislim, da! Kaj nisem obljubilr" je vzkliknil I Boštjaniek, skoro užaljen. I Dobra tnama so se mu Ijubeznivo nasmehljali in I odšli na delo. Pa preden so odSli, so veleli: ,Pa spravi 1 v skrinjo novo obleko, Bošljančck, in pojdi vode na- ] nosit v kotel in drv za večerjo." ,Takoj, mama!" jc odgovoril BoStjanček. ln ko se je preoblekel, je klical za materjo v kuhinjo: ,Ze , grem, že grem, mama!" ¦ ,Moj Boštjanček, moj srček," so vzkliknili mati \ v svojem srcu in solze veselja so"iim zaigrale v očch. — Otroci moji, povejte mi po pravici: ali ni lepše ubogati, kakor pa peti pesmico nbom že še", kaj?