NGLASNIK
| DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA |
november 1976	leto x.	številka ti
VSI ZA ENEGA
21. novembra bomo delavci Ljubljane na referendumu glasovali še za drugi samoprispevek, s katerim bomo v prihodnjih letih zbrali 879,000.000din. S tem denarjem bomo zgradili 20■ osnovnih šol, 21 vrtcev, 5 zdravstvenih domov in 4 domove za ostarele. V vrtcih bo
2.400	novih mest, v šolah novih 180 učilnic s
5.400	sedeži in v domovih za ostarele 820 novih postelj.
Odločitev »ZA« nam ne bo težka, saj si tako urejamo svoj dom, svojo krajevno skupnost,
-EDEM ZA VSE
svojo občino in svoje mesto, ki nam bo občanom našega mesta kazal prijaznejše lice, ki bo omogočal našim otrokom, nam in starejšim občanom primernejše bivanje in zavest, da smo ga gradili s svojim denarjem, ter da je v slehernem od v 10 letih zgrajenih 100 objektih tudi nekaj mojih, tvojih in naših dinarjev. Ta dom pa bomo zato tudi samoupravno urejevali in vzdrževali, da ne bo samo za nas, temveč tudi za tiste, ki nam sledijo s svojim delom, učenjem in izgrajevanjem socialistične družbe in socialističnih družbenih odnosov.
J*
GLAS »ZA« VSAKOGAR OD NAS
S koncem leta 1976 se izteka v Ljubljani tudi zbiranje sredstev iz samoprispevka, za katerega so se prebivalci glavnega mesta SR Slovenije odločili na referendumu
21.	novembra leta 1971. Takrat smo se dogovorili, da bomo v petih letih prispevali po en odstotek od osebnih dohodkov ter s tem denarjem pomagali zgraditi 50 objektov družbenega standarda: 25 šol (ali prizidkov) in 25 vZgojnovarstvenih zavodov.
Zakaj smo se odločili za prvi samoprispevek? Jasno je bilo, da samo s sredstvi takratnih občinskih proračunov ter z denarjem, namenjenim za izobraževanje in otroško varstvo, ni bilo moč več stopati v korak z vse večjimi potrebami hitro razvijajočega se mesta, kot je Ljubljana. Pogledati je treba samo nekoliko naokrog in pred očmi imamo nove soseske, ki rastejo iz dneva v dan: v Šiški, za Bežigradom, tu je Štepanjsko naselje, mesto se širi tudi na Viču. Zato smo lahko le s prispevkom iz osebnega dohodka pomagali rešiti najbolj krizne položaje na področju izobraževanja in otroškega varstva, pri čemer je bilo še toliko bolj pomembno, da je šlo že pri prvem samoprispevku za solidarnost vseh prebivalcev mesta, da So bile presežene občinske meje, ozki lokalistični pogledi na program objektov iz prvega samoprispevka, da smo se na referendumu dogovorili hkrati tudi za enoten ljubljanski program.
Program prvega samoprispevka je zajel, kot smo zapisali, 50 objektov. Poglejmo jih podrobneje:
16 osnovnih šol s telovadnicami,
3	osnovne šole brez telovadnic,
4	telovadnice pri obstoječih osnovnih šolah,
1 vzgojno posvetovalnico,
1 vzgojni zavod (posebno osnovno šolo),
25 vzgojnovarstvenih zavodov (vrtcev).
5	tem programom bomo dobili 240 učilnic z vsemi spremljajočimi prostori, v.vzgojnovarstvenih zavodih pa prostora za 3.640 otrok.
Za uresničitev programa bo potrebnih 751,152.000 dinarjev, podrobnejša razdelitev pa je takale:
—	iz samoprispevka (do konca letošnjega leta) se bo zbralo 348,092.000 dinarjev,
—	iz samoprispevka interesne skupnosti za- otroško varstvo 96,552.000 dinarjev,
__ iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti
175,747.000 din,
—	iz lastnih sredstev sklada ljubljanskih občin za izgradnjo osnovnih šol in VVZ 5,761.000 din.
Manjkajočih 125,000.000 dinarjev (zaradi podražitev, novogradnje zaklonišč po zakonu, ki je medtem izšel, dopolnjenih programov itd.) bodo zagotovile SIS otroškega varstva in družbenopolitične skupnosti Ljubljane.
Tako bo delež samoprispevka pri celotnem programu 46 odstotkov, 54 odstotkov (403,060.000 din) pa bo iz drugih virov.
Kakšen je trenutni položaj pri uresničevanju programa samoprispevka, najbolje prikazuje spodnja tabela:
STANJE OBJEKTOV IZ SAMOPRISPEVKA I
OSNOVNE ŠOLE
Zgrajeni objekti
1.	OŠ DOL
2.	OŠ ZALOG
3.	OŠ VALENTIN VODNIK
4.	OŠ DOBROVA
5.	OŠ BREZOVICA
6.	OŠ ČRTOMIROVA
7.	OŠ NOVO POLJE
8.	OŠ PRESKA
9.	OŠ BROD
10.	VZGOJNA POSVETOVALNICA
11.	OŠ SOSTRO
12.	OŠ PIRNIČE
13.	OŠ HORJUL
14.	OŠ VIČ
15.	OŠ NOVO KODELJEVO
Objekti v gradnji -
16.	OŠ BS-7
17.	OŠ PREŽIHOV VORANC
18.	OŠ VRHOVCI
19.	OŠ ZVONKA RUNKA
Objekti v oddaji
20.	OŠ KOSEZE (analiza ponudb gotova)
Objekti v pripravi
21.	OŠPRULE
22.	OŠ TONE TOMŠIČ
23.	VZ JANEZ LEVEC
24.	OŠ DR. J. POTRČ
25.	OŠ VODICE (Nadaljevanje na 2. strani)
GLAS »ZA« VSAKOGAR OD NAS
(Nadaljevanje s 1. strani)
VZGOJNOVARSTVENI ZAVODI
Zgrajeni objekti
1.	VVZ SOSESKA 7
2.	VVZ ŠENTJAKOB
3.	VVZ ANA ZIHERL
4.	VVZ VEVČE
5.	VVZ ZADVOR
6.	VVZ BROD
7.	VVZ ŠKOFLJICA
8.	VVZ SAVSKO NASELJE
9.	VVZ NOVE JARŠE
10.	VVZ ANDERSEN
11.	VVZ MALČI BELIČ
12.	VVZ VIČ S-6
13.	VVZ ŠENTVID
Objekti v gradnji
14.	VVZ NOVO KODELJEVO
15.	VVZ VRHOVCI
16.	VVZ SELO—MOSTE
17.	VVZ LITOSTROJ
Objekti v oddaji
18.	VVZ BS-3 (zbiramo ponudbe)
19.	VVZ MURGLE (pripravljena analiza ponudb)
Objekti v pripravi
20.	VVZ POLJANSKA CESTA
21.	VVZ AJDOVŠČINA
22.	VVZ ŠENTJAKOB II
23.	VVZ POLJE
24.	VVZ KOSEZE
25.	VVZ MEDVODE
Izvajanje programa teče skladno z odlokom, ki določa. da je potrebno 50 objektov gradbeno dokončati leta 1978. Res pa je, da je v začetku, ko so se sredstva že zbirala, tekla gradnja bistveno počasneje, kot je bilo predvideno. Osnovne težave so bile v tem, da je bilo treba organizirati delo — poudariti je treba, da s sredstvi sklada upravlja poseben upravni odbor, v katerem vsi delajo brezplačno, imajo pa šestčlansko plačano strokovno službo — in pa predvsem pridobiti lokacijsko ter tehniško dokumentacijo, ki je na štartu skoraj ni bilo. Ko pa se je stvar utekla, so tudi iz dneva v dan bolj vidni rezultati, saj so bili posebno v zadnjem obdobju objekti dograjeni in odprti kot po tekočem traku, podobno pa bo tudi s preostalimi, tako da bo program uresničen v popolnosti in v roku.
Navzlic 50 novim objektom, ki bodo zrasli do leta 1978 v vseh predelih Ljubljane, je ob tem, kar smo zapisali, da se mesto veča iz dneva v dan, položaj še vedno tak, da ne moremo pokriti naraščajočih potreb.
Še vedno imamo šole, ki imajo po dve, celo tri izmene, marsikje sploh še ne morejo niti pomisliti na celodnevno šolo, še vedno več kot polovica ljubljanskih otrok — predšolske mladine ni zajeta v organizirano varstvo. Naj dodam podatek, da je samo v prvih razredih osnovnih šol letos kar enajst odstotkov več otrok kot lani, da je še več kot 5.000 predšolskih otrok v mestu brez varstva — na Viču, recimo, je kar 76 odstotkov malčkov, ki so prepuščeni iznajdljivosti staršev in pomoči babic ter dedkov, nimajo pa organiziranega varstva.
Tone Kovič, predsednik skupščine mesta Ljubljane, je dejal:
»Družbenopolitični dejavniki mesta in občin predlagamo občanom glasovanje na novem referendumu za nov program 50 objektov, ki posegajo na področje šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih domov in domov za ostarele občane, s tem da naslednjih pet let prispevamo 1,5 odstotka od dohodka do konca leta 1981 in program uresničimo do konca leta 1983. V tem programu pa spet sodeluje tudi drugi financer, to so samoupravne interesne skupnosti za navedena štiri področja, to je izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva.
OBČINA UUBLJANA-BE/.IGRAD
Objekt
1.	Samostojna osnovna šola v KS Črnuče I. faza 16 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 1000 obrokov, in zaklonišča
2.	Samostojna osnovna šola BS-3 v KS Posavje I. faza 24 učilnic in 2 telovadnici, kuhinja 900 obrokov in zaklonišča
3.	Prizidek osnovne šole France Bevk KS Posavje, 4 učilnice, telovadnica ia zaklonišča
4.	VVZ v KS Posavje I. faza za 180 otrok, večnamenska kuhinja za 300 otrok in zaklonišče
5.	Prizidek VVZ Črnuče v KS Črnuče za 160 otrok in čajna kuhinja in zaklonišče
6.	Zdravstvena postaja in lekarna Črnuče
7.	Dom upokojencev v KS Posavje 212 ležišč
OBČINA LJUBLJANA-V1C-RUDNIK
Objekt
1.	Samostojna osnovna šola Krim-Rudnik v KS Rudnik 16 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče
2.	Samostojna osnovna šola Preserje, KS Podpeč, 12 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče
3.	Samostojna osnovna šola Škofljica, KS Škofljica, 12 učilnic, kuhinja, telovadnica in zaklonišče
4.	Prizidek osnovne šole Velike Lašče, KS Velike Lašče, telovadnica in zaklonišče
5.	Prizidek osnovne šole Ir. KS Ig, telovadnica, zaklonišče
6.	VVZ Krim Rudnik, KS Krim Rudnik za 160 otrok in .zaklonišče
7.	VVZ v KS Milan Cesnik za 80 otrok in zaklonišče
8.	VVZ Rožna dolina, KS Rožna dolina in Vič, 120 otrok in zaklonišče
9.	VVZ Trnovo v KS Trnovo za 140 otrok in zaklonišče
10.	VVZ Vnanje gorice v KS Notranje gorice za 100 otrok in zaklonišče
11.	VVZ Kozarje, KS Kozarje, za 100 otrok
12.	Povečanje zdravstvenega doma Vič. I. faza
13.	Dom upokojencev za 200 ležišč v KS Kolezija
OBČINA LJUBLJANA-SISKA
Objekt
1.	Samostojna osnovna šola Koseze, KS Podutik Koseze II. faza v SS-9 6 učilnic
2.	Samostojna osnovna šola VSS 7/1 v KS Dravlje, 18 učilnic, zaklonišče, kuhinja za 1000 obrokov, telovadnica
3.	Prizidek Osnovne šole I. N. Očka, KS Vižmarje-Brod, II. faza 4 učilnice, zaklonišče
4.	Prizidek osnovne šole France Rozman, KS Šentvid, telovadnica, zaklonišče
5.	Prizidek osnovne šole Franc Marn, Vodice, KS Vodice, 8 učilnic, zaklonišče
6.	Samostojna osnovna šola Mcdvode-Svctje, KS Medvode, 12 učilnic, zaklonišče in telovadnica
7.	Centralni vrtec VVZ v KS Dravlje za 200 otrok in zaklonišče
8.	VVZ v Sš 7/1 v KS Dravlje v stanovanjskem bloku za 120 otrok in zaklonišče
9.	Centralni vrtec v SS 7/1 za 180 otrok in zaklonišče
10.	VVZ Medvode Preska, KS Medvode, v stanovanjskem bloku za 90 otrok in zaklonišče
11.	VVZ v KS Hinko Smrekar v stan. blokih za 60 otrok
12.	VVZ KS Zg. šiška za 120 otrok in zaklonišče
13.	Prizidek pri ZD Šiška
14.	Dom upokojencev 228 mest
Lokacija
Ocena investicijski!1
vrednos11
Lokacija je zagotovljena v KS Črnuče Lokacija je zagotovljena v BS-3
Lokacija ob obstoječi šoli Lokacija je zagotovljena
38,416.00«
56,544.00!
12,874.000
20,500.00*
v BS-7	12.720.0»*
Lokacija ob obstoječem objektu VVZ Črnuče	
	
Lokacija LUZ bo zagotovljena do 31. 10. 1977	211,0110.001
I.okacija je zagotovljena v KS Posavje	84.000.00«
Lokacija	Ocena investicijski N redno11
Lokacija je zagotovljena	36,841.00*
Lokacija je zagotovljena	27.530.0»*
Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977	27.530.0**
Lokacija ob obstoječi šoli	14,700.00*
Lokacija ob obstoječi šoli	14.700.00*1
Lokacija bo zagotovljena	17.440.0**
Lokacija bo zagotovljena	9.160.0«*
Lokacija bo zagotovljena	13,080.00'
Lokacija je zagotovljena	15,310.0»*
Lokacija je zagotovljena	10,950.0**:
Lokacija je zagotovljena	12,3 00.00*
Lokacija je zagotovljena	25,000.0«'
Lokacija je zagotovljena	70.0C0.001
Lokacija	Ocena investicijsk1*1 vredne^
Lokacija je zagotovljena
Lokacija je zagotovljena v Sš 7/1
Lokacija ob novi Šoli
Lokacija bo zagotovljena do 31. 10. 1977 Lokacija je zagotovljena
6,000.00*
42,100.00-'
8,000.00*
15.700-0«1
18.440.0»!
Lokacija je zagotovljena v Soseski SS 10 — Draveljska gmajna Lokacija je zagotovljena v ŠS
Lokacija je zagotovljena v ŠS 7/1
Lokacija je zagotovljena v ŠS 4/1
Lokacija je zagotovljena Lokacija ob obst. ZD Objekt je v gradnji
29.120.00! 21.000 O«1
5 500.0»*
20.400.01'1
2.800.0!
2,800.00*
15.000.00*
61.500.0f'
81,000-00*
OBČINA LJUBUANA-CENTER
Objekt	Lokacija	Ocena	investicijskih vrednosti
1. Zdravstveni dom novogradnja	Lokacija bo zagotovljena do 31. 2. 1977		154,000.000
2. Prizidek VVZ Stari Vodmat za 120 otrok in zaklonišče	2 var. Tabor kolodvor Lokacija ob obstoječem VVZ		13,890.000
OBČINA LJUBLJANA-MOSTE-POUE Objekt	Lokacija	Ocena	investicijskih vrednosti
1.	Prizidek osnovne šole Zalog KS Zalog 4 učilnice
2.	Osnovna šola štepanjsko naselje KS štepanjsko naselje I. faza 18 učilnic in telovadnica, kuhinja in zaklonišče
j 3. Prizidek osnovne šole Zadobrova 4 učilnice
K
4. Samostojna osnovna šola Nove "Jarše KS Nove Jarš2 18 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče | S. Samostojna osnovna šola Dolsko, KS Dolsko, 4 učilnice, 2 oddelka za 48 predšolskih otrok in zaklonišče
6.	Prizidek VVZ Zajčja Dobrava v KS Polje za 60 otrok in zaklonišče
7.	VVZ štepanjsko naselje, KS Stepanjsko naselje, 1UJ otrok, kuhinja in zaklonišče
8.	VVZ Nove Jarše, KS Nove Jarše za 200 otrok, kuhinja if> zaklonišče
7. VVZ Žadobrova, Vevče za 120 otrok, KS Zadobrova, Vevče, Polje, in zaklonišče
I 10. VVZ Hrušica, KS Hrušica, za 80 otrok, zaklonišče
I	H. Zdravstveni dom Moste
j	12. Dom upokojencev 200 ležišč
Lokacija ob obstoječi šoli	8,300.000
Lokacija je zagotovljena v štepanjskem naselju	40,544.000
Lokacija ob šoli Novo Polje	8,300.000
Lokacija je zagotovljena	40,544.000
Lokacija je zagotovljena	13.608.000
Lokacija je zagotovljena	10,713.000
	5,900.000
Lokacija bo zagotovljena	21,900.000
Lokacija je zagotovljena do 31. 10. 1977	13,140.000
Lokacija bo zagotovljena do 31. 10.' 1977	8,760.000
Lokacija je zagotovljena	16,800.000
Lokacija KS Polje	72,500.000
Po predlogi občinskih skupščin Moste-Polje in Šiška je predlog objektov dopolnjen tako, da se v Zalogu zgradi vrtec za 60 otrok (ustrezno se zmanjša vrtec v KS Nove Jarše od 200 na 140 otrok), v občini Šiška pa se na račun 4 učilnic na šolah pridobi sredstva za gradnjo telovadnice pri OŠ Smlednik.
Program je rezultat dogovora občin in samoupravnih interesnih skupnosti, ki ga ustvarjajo kot enoten ljubljanski program, s katerim bi povečali družbeni standard ljubljanskih občanov in zato nedvomno pomeni veliko solidarnostno akcijo.«
Program za drugi samoprispevek, ki bi mu lahko rekli tudi nadaljevanje samoprispevka 1 — o njem se bodo
delovni ljudje in občani Ljubljane odločali na referendumu 21. novembra 1976, torej na petletnico prvega referenduma—je namreč razširjen še na dve področji: na zdravstvo in na domove za ostarele občane. Zakaj?
Prvo, iz preprostega vzroka, da je kar 85 odstotkov pacientov zajetih v osnovni zdravstveni službi (okrog 15
odstotkov je primerov za preiskave v kliničnem centru), vemo pa, v kakšnih razmerah dela osnovna mreža zdravstvene službe in da je očitno porušeno ravnotežje med osnovno zdravstveno službo in vrhunskimi zdravstvenimi storitvami. S pomočjo samoprispevka bi precej izboljšali položaj na tem področju.
Drugo, kar je, je dejstvo, da je že 12 odstotkov prebivalcev Ljubljane starih več kot 60 let in da mnogi med njimi nimajo urejenih življenjskih razmer. S štirimi novimi domovi za ostarele občane pa ne bi dobili le 820 mest za upokojence, temveč bi tudi drugim omogočili, da bi z uslugami teh domov lepše preživeli jesen svojega življenja.
S samoprispevkom II, če se bomo prebivalci Ljubljane zanj odločili na referendumu 21. novembra, naj bi dobili do leta 1983 49 novih objektov:
20	osnovnih šol (ali prizidkov)
21	vzgojnovarstvenih zavodov (ali prizidkov),
5 zdravstvenih domov (ali prizidkov),
4 domove za ostarele.
Ocena investicijske vrednosti za te objekte je milijarda 283,967.000 dinarjev, od teh sredstev naj bi se nabralo iz samoprispevka 879,000.000 dinarjev, preostalih 404,967.000 dinarjev za uresničitev programa pa naj bi prispevale samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter stanovanjske skupnosti.
Kakšen je podrobnejši program, bo vsak lahko razbral iz tabel za posamezne občine, ki jih objavljamo posebej.
»V nadaljevanje ljubljanskega samoprispevka gremo organizacijsko in strokovno-tehnično neprimerno bolje pripravljeni, kot smo bili na prvi referendum 21. novembra leta 1971. O tem pričajo tudi šole in vrtci, ki jih zdaj lahko odpiramo kot na tekočem traku, potem ko smo prebrodili začetne težave, ki so nastale ob prvem samoprispevku predvsem zaradi tehniške nepripravljenosti,« je poudaril sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner, ko je govoril o akciji za drugi samoprispevek v Ljubljani.
Skratka: pred nami sta razgrnjena dva načrta — prvi, ki dobiva dokončno podobo v novih zidovih, s tem pa v boljših razmerah za delo ne samo otrok, ampak tudi staršev, in drugi, ki nam zagotavlja s solidarnostjo, pomočjo vseh delovnih ljudi in občanov Ljubljane, da bomo naredili spet nov korak do boljšega jutri nas vseh. In 100 objektov v 10 letih samoprispevka so nam za to porok, pomenijo pa tudi temelje naše solidarnosti.
VLADO ŠLAMBERGER
Jubilej 20-letnikov in 10-letnikov v podjetju IMF
Po že ustaljeni tradiciji tudi letos Pripravljamo proslavo jubilantov, ki SO s svojim dvajset ali desetletnim delom prispevali svoj velik delež k razvoju podjetja.
O proslavljanju bomo pisali v eni •zmed naslednjih številk. Tokrat pa objavljamo le seznam letošnjih dvajsetletnikov in desetletnikov z namenom, da jih predstavimo kolektivu, Pa tudi za primer, če je morda ostal ‘‘neodkrit« še kakšen jubilant. Le-•ega prosimo, da se do 10. novembra
1976 javi splošni službi svoje TOZD.
Pri tem pa vas opozarjamo na 104. člen Šamoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki določa, da se y neprekinjeno delovno dobo šteje samo delovna doba delavca, ki se šteje za pokojninsko dobo. Vajeniška doba se torej ne šteje v delovno dobo in se pri sestavi seznama jubilantov ni upoštevala.
20-LETNIKI Tozd pmi maribor
T Kocbek Vincenc 2- Štumberger Franc
Tozd traa
*• Bobič Franc 2' Prušek Ludvik Udovč Vinko
4.	Verdnik Rajko
Tozd ten
T Frank Srečko 2- Poje Slavko
3.	Vrhovec Stane
4.	Žontar Marinka
TOZD OV
1.	Jokič Anica
2.	Korinšek Stanislav
TOZD ELEKTROMONTAŽA
1.	Bolta Franc
2.	Božja Janez
3.	Podlipec Franc
TOZD SKIP
1.	Pšeničnik Drago
2.	Tramte Franc
TOZD KLIMA
1.	Emeršič Marinka
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
1.	Perše Jožica
TOZD DRUŽBENI STANDARD
1.	Erdani Marinka
TOZD TIO IDRIJA
1.	Tončič Srečko
2.	Velikajne Vida
ELEKTROKOVINAR
TOZD PTUJ
1.	Godec Franc
DSSS
1.	Malovrh Ladislav
2.	Osredkar Marija
3.	Peterka Anton
4.	Pogačar Tončka
10-LETNIKI
TOZD PMI MARIBOR
1.	Cvetko Maksimiljan
2.	Gole Jože
3.	Kašnik Anton
4.	Keršič Franc
5.	Lederer Marija
6.	Petrovič Emil
7.	Pšeničnik Milan
8.	Pulko Janez
9.	Žitnik Miroslav
TOZD PM KOPER
1.	Bončina Vladislav
2.	Habe Vojteh Adalbert
3.	Kenda Vincenc
4.	Kozar Dušan
5.	Krmel Anton
6.	Lavrenčič Jože
7.	Leskovšek Vekoslav
8.	Pirc Rajko
9.	Požgaj Martin
10.	Pribac Emil jan
11.	Vogrič Zorko
TOZD TRAA
1.	Bevcer Jožef
2.	Erjavec Janez
3.	Kastelic Karel
4.	Kranjc Mihael
5.	Liščinski Aleksa
6.	Murko Marija
7.	Ogtič Drago
8.	Paulič Josip
9.	Reberšek Anton 10. Setničar Avguštin
(Nadaljevanje na 6. strani)
Moramo se več dogovarjati
Že dlje časa so se kazale potrebe po ustanovitvi inženiring službe, ki naj bi pomenila za IMP uspešen nastop na domačih in tujih tržiščih. Za uspešno delo vsake službe pa so potrebni ustrezni ljudje. Ker je tov. Stanko Kolbezen, ki je dvajset let vodil komercialo, odšel na delovno mesto svetnik glavnega direktorja za komercialne posle, je delavski svet skupnih služb imenoval za v.d. direktorja inženiringa
Ing. Rudolf Geršak se je rodil 1.1934 v Črni na Koroškem. Na strojni fakulteti v Ljubljani je diplomiral 1. 1960. Njegova prva in edina zaposlitev je IMP — najprej eno leto v projektivnem biroju v Ljubljani, nato vseskozi v Mariboru. Nazadnje je bil direktor komercialno-projektivnega sektorja v naši mariborski temeljni organizaciji. Na novem delovnem mestu v Ljubljani mu želimo dobro počutje in veliko uspešno sklenjenih pogodb.
Kako boste zastavljene
ing. Rudolfa Ceršaka. Kot naloge uresničevali? vemo, od te službe mnogi ve- »Predvsem z delom, z veliko pričakujejo, šmo prosili Ilk° dea' Pikati bomo motov. Ceršaka, da nam je od- r ai ust,re,zne de,lavce’ kl b°do govoril na nekaj vprašanj. del°vah k°l celota> P°trebno B	pa bo stalno tesno sodelo-
_ Kakšen naj bi bil po vašem inženiring v IMP?
»Podoba inženiringa je bila že osvojena. V glavnem naj bi bil takle:
—	izvajalski inženiring naj bi sestavljala precej močna skupina, ki bo neposredno sodelovala s TOZD, ki bodo delale na določenem gradbišču
—	druga grupa naj bi sestavljala ofertni — to je ponudbeni inženiring. Že iz samega imena je razviden tudi njihov cilj. Pripravljati bodo morali večje ponudbe za domovino in tujino
—	razviti želimo kompleksno prodajo naših proizvodov preko centralne prodaje, da bi kupec vedel, kam naj se
vanje z vsemi TOZD v okviru IMP.
— Kdaj lahko pričakujemo prve konkretne rezultate?
»To ne bo šlo čez noč. Prvi rezultat bo takrat, ko bo IMP na kompleksnih objektih nastopal brez muke in pokazal svojo moč, pokazal, kaj zmore. Postaviti nek datum, je nemogoče. Vse je odvisno od ljudi, pogojev dela in resničnega poslovnega sodelovanja.«
— Kakšne so razlike med komercialno službo in inženiringom?
»Razlik je precej. Inženiring se ne bo ustavljal ob problemih, ki jih lahko razrešijo komercialne službe TOZD, ampak z vsemi kompleksnej-
obrne, če hoče nekaj kupiti Šimi vprašanji, ko na TOZD pri nas	nimajo ustreznih delavcev, da
—	v naše delo želimo še bi se lahko lotili reševanja z bolj vključiti predstavništva, vseh vidikov. Mislim, da inže-da bodo res lahko odigrala niring ne bo zmanjševal ob-vlogo, ki naj bi jo imela sega dela komercialnim služ-
—	povečati bomo morali bam TOZD. Verjetno bodo
propagandno dejavnost in izvoz proizvodov in storitev na tuja tržišča — kompleksno delo nas čaka tudi pri raziskavah tržiš-
te službe celo morale prevzeti del poslovanja dosedanje prodajne službe, zlasti kar zadeva kalkuliranje in ponujanje objektov oziroma stori-
ča. Za vse to pa je treba imeti te v, ki so jim sigurno s svojimi na voljo ljudi odgovarjajočih kadri časovno in strokovno profilov, ki bodo lahko našo dorasle. Inženiring ni kaj poslovno politiko posredovali manj ali več, kot komercialne investitorjem.«	službe — njegov namen je
— Katere so glavne naloge popolnoma drug. Nastopal inženiringa?	naj bi na objektih, kjer bomo
»Predvsem ta, da bo pred- vgrajevali najrazličnejše in-stavljal potencial celotne de- stalacije in bo torej udeleže-lovne organizacije. Če na- nih več TOZD. Inženiring naj stopa ena TOZD ali celo po- bi v sebi združil takšno moč, sameznik, ne predstavlja da bi zunaj lahko nastopali moči, ki jo naša delovna or- tako, kot številni investitorji ganizacija ima in tega doslej želijo in pričakujejo od to-nismo znali izkoristiti.« likšne delovne organizacije.
Udeleženi naj bi bili predvsem tam, kjer bi komercialne službe TOZD zaradi še neobdelanih oziroma ne dovolj obdelanih problemov izgubile z obdelavo preveč časa, s tem pa izgubljale nujno potrebne stalne kontakte na svojih in v okviru svojih področij.«
— Kaj TOZD lahko pričakujejo od inženiringa?
»Najtesneje bomo sodelovali s komercialnimi in tehničnimi službami ter projektivnimi biroji TOZD. TOZD pa 'morajo odgovoriti na dobro voljo inženiringa — biti morajo pripravljene na medsebojno dogovarjanje in da se bodo v sodelovanju z inženiringom lahko pripravile za nastop kot celota. Sodelovanje na večjih objektih se je že začelo. Najbolj odgovorni delavci TOZD morajo našo akcijo podpreti, da se začnemo več dogovarjati kot doslej — to bi bil velik plus za vse TOZD — od tega naj bi tudi one imele največjo korist.«
T. ŠTRUS
Letošnje razstave »Sodobna elektronika 1976«, ki je Du-t triindvajseta po vrsti, se je udeležilo 124 domačih in 285 inozeff' razstavljalcev iz 21 držav. Med njimi so bili prisotni tudi veliki 1 cerni elektronske industrije Philips, SIEMENS, BBC, ITT itd-j Razstava je bila po obsegu in prisotnosti obiskovalcev letos] večja, saj jo je obiskalo preko 60.000 obiskovalcev, kar je za1 specializirano razstavo izjemno zanimanje in jo zato lahko uvrs' nedvomno med vrsto najbolj uspelih tovrstnih razstav na svet1!
Naše podjetje slavi letos poseben jubilej glede sodelovanj na, stavah Sodobna elektronika. Teh razstav se namreč udeležuje^ 20 let. Od približno 20 članov kolektiva, ki so sodelovali ob re»' ciji prve razstave, so danes med nami po nepreverjenih podatkih f štirje. S področja šibkotočnih naprav smo takrat razstavili ojačen postaje za ozvočenja, razne zvočne stebre, garnituro interfoa, aparatov, komplet svetlobnoklicnih naprav za bolnice in hoteli, kontrolno vratarsko napravo, za katero je bilo veliko povpraše'T saj so vratarji večine tovarn v tistih časih izvajali vsakodnevne ose preglede zaposlenih.
S področja jakotočnih naprav smo razstavili razne komandne! in inštalacijska korita.
Za današnje pojme so bili tedanji eksponati nekoliko okorni h dovršeni, toda v tedanjem tehničnem nivoju pa so se strokovni1 njih pohvalno izrazili in jih je bilo tudi možno uspešno na trgu P rati.
Svetlobno klicne naprave in komandne pulte smo obdržali vj zvodnem programu skozi vsa leta in so perspektivni tudi v bo* Na letošnji razstavi smo razstavili celoten proizvodni progf3 področja pretvorniških naprav, profesionalnih anten, skupinski tenskih naprav, hišnih govornih naprav, hotelskih signalnih svetlobno klicnih naprav za bolnice, • ambulante, okrevali*3 podobno.	I
Kot noviteta so bili razstavljeni TV — pretvorniki 10 in 20 " j miranih ohišij, kateri so zelo prikladni za težke transportne ptj oziroma za prenos na točke, kjer so montirani. Nov je bil tudi izhj ojačevalnik 1W za UHF področje, izdelan v tehniki normi'? kaset, katera nudi velike prednosti pri servisiranju TV pretvorni poleg tega pa daje aparatura moderen in estetski videz. ( Nov izdelek antenskega diplekserja je namenjen za obratu'? dveh pretvornikov na eno oddajno anteno.	i
V vseh napravah pa je novost uvedba najmodernejših elem" in izboljšana tehnologija.
svojem televizorju iz slikovne plošče s pomočjo naprave, ki v marsičem spominja na gramofon.
Omenili smo tudi mikroprocesorje. To so elementi, ki jim pravijo tudi mikrokomputerji in so v bistvu elektronski računalniki zelo majhnih dimenzij in jih je možno tako programirati, da so uporabni za opravljanje najrazličnejših nalog na raznih področjih: obdelava podatkov, vodenje knjigovodstva, krmiljenje obdelovalnih strojev, valjarskih prog, stiskalnic, merjenje onesnaženosti zraka, krmiljenje železniškega in avtomobilskega prometa, razne raziskave v medicini, do uporabe v vsakdanjem življenju doma. Tu bodo mikroprocesorji nadomestili prav kmalu celotno sedanjo več ali manj mehansko avtomatiko v pralnih in pomivalnih strojih in ne nazadnje jim prerokujejo zaradi svoje miniatumosti celo v otroške igrače.
Mogoče bo bralce Glasnika zanimalo, če napišemo tudi par besed o kabelski in satelitski televiziji, s katero se bomo verjetno že prav kmalu srečali kot TV gledalci.
Kabelska televizija je v Ameriki poznana že od samega začetka televizije, v Evropi pa je na pohodu šele nekaj let. V bistvu pa je to skupinska naprava za oskrbovanje celotnih naselij preko ustreznih ojačevalnikov in koaksialnih kablov iz ene same antene. Naprava ne kvari izgleda naselij s številnimi antenami, orna pa tudi prednost, da so vsi gledalci oskrbljeni s kvalitetnim signalom m številnimi programi.
Možen je tudi prenos tujih programov. V Belgiji dobijo preko kabelske televizije vsa večja mesta po dvanajst programov, od tega jih je zaradi ugodne lege te države 10 inozemskih.
Za satelitsko televizijo t.j. za prenos TV programov preko telekomunikacijskih satelitov, naših sosednjih držav. Za namene satelitske televizije bo izstreljenih v zemeljsko orbito več satelitov na višini okrog 100 km. Obhodna hitrost vsakega satelita bo ustrezna vrtenju zemlje, s čimer bo stalno prisoten nad področjem, ki naj bi ga pokrival s TV signalom.
Iz studia bo TV program posredovan satelitu preko ustrezne zemeljske oddajne postaje in parabolične antene. Satelit bo ta signal Pretvoril in ojačal, ter ga preko ustreznih anten poslal na zemljo. Sprejem na zemlji bo mogoč preko parabolične antene in ustreznega dodatka z običajnim televizorjem in na katerem koli predelu, tudi v ozkih in zaprtih kotlinah brez uporabe dodatnih TV pretvornikov.
Po sedanjih kalkulacijah bo naprava za sprejem iz satelita stala Približno toliko kot črno-beli televizor. Torej bo dostopna tudi vsakemu posamezniku, še bolj pa bo sprejem ekonomičen pri skupin-
Nova izvedba TV-pretvornikov izhodnih moči 10 in 20 W
V DOMŽALAH ODPRLI PRIZIDEK DIJAŠKEGA DOMA
SADOVI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
izboljšana tehnologija.	k Kemu posamezniku, se bolj pa bo sprejem ekonomičen pri skupin-
Če pogledamo letošnjo razstavo »Sodobna elektronika 76« ] skih antenskih napravah in seveda pri kabelski televiziji. O začetku
loti dobimo vtis, da je bil poudarek na profesionalni elektronik' bili eksponati tako imenovane zabavne elektronike, kot dopol"! celoti. Po drugi strani pa je bil razočaran tudi strokovnjak, saj na sejmu razstavljenih nekaterih področij, kot n.pr. kabelska li'| litska televizija, ki si močno utirata pot v vsakdanje življenje. so bili sicer poudarjeni mikroprocesorji, čeprav so zaenkrat iH tržišče pod zaporo oziroma embargom. S področja zabavne ek] nike pa smo pogrešali prikaz naprav za snemanje in predvajanj3] na tako imenovanih slikovnih ploščah. Te naprave so dopolnil'’] aparatu, saj lahko v času ko ni TV programa, gledamo progr"
Republiško tekmoval® livarjev v železarni lli§

satelitskih prenosov v Evropi še ni uradnih napovedi, po predvide-vanju pa bo to že v letu 1980 ALI CELO PREJ.
Za zaključek pa še nekaj splošnih ugotovitev o razstavi »Sodobna elektronika 1976«.
Čeprav je marsikateri obiskovalec odšel iz letošnje razstave nekoliko razočaran, ker ni našel pričakovanih novitet, pa je razstava kljub temu izpolnila svoj namen.
Tehnično je informirala in vzpostavila stike med proizvajalci in obiskovalci ter s tem tudi zagotovila komercialni efekt.
A. P.
'9**000000000*0000W000000000000000000 n
*
Anton Turk
Društvo livarjev BiH je organiziralo od 4. do 6. oktobra 1976 republiško tekmovanje livarjev v železarni Ilijaš.
KV ali VKV livarji z najmanj 3. let delovnih izkušenj pri izdelavi kalupov ih jeder.
Skupno je tekmovalo 17 ekip oz. 51 tekmovalcev iz vseh republik. Našo republiko so zastopali livarji iz »Litostroja«, železarne Store in IMP TOZD Livarne Ivančna gorica.
Tekmovanje je bilo sestavl-
obsegal ročno izdelavo ka jn ®v°dske metalurške šole, pov in jeder, vlaganje jede( Slavko Gomilar, zaposlen kalup in priprava za ulivanj . * delovnem mestu meta-teoretični del pa je obšel tjga .— metalurški tehnik, vprašanja s področja liva^,fSjj 0oceni tekmovalne komi-peskov (mešanic), litega že J6, ki je ocenjevala kvaliteto za, varstva pri delu ter dr jLe*ka. ekonomičnost in čas benopolitična vprašanja. .st~e*ave> sta oba naša pred-.
Za našo livarno sta tek^J ^nika zasedla visoko me-vala: Anton Turk, ki je zap1, v.°- in sicer takoj za doma-slen na delovnem mestu	ki so imeli vsekakor
1 tKIUUVdlljC JC U11V 3C3IOM- MUl ua uviumivhi ...vu-	..	T3vn.an.vi
Udeležili so se ga lahko po- jeno iz praktičnega in teore- stra v livarni — je KV	0SL saj so se na tekmo-
skipe in sicer tičneea dela. Praktični del je trenutno pa obiskuje 2. le®* nJe pripravljali skozi vse
samezniki ali ekipe
Slavko Gomilar £
leto. Tako sta naša livarja pri- £ stala na 6. mestu teoretičnega ^ in praktičnega dela tekmo- £ vanja, kar je za naš mladi ko-1 lektiv vsekakor visoko priz-£ nanje. Zato obema tekmoval- S cema iskreno čestitamo.
■ %%VkXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXX%XXXXXXXXXXX%' 'v''xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xx\xxxxxx*
Domžale, 8. 10. 1976. Danes smo izročili namenu nov prizidek Dijaškega doma, ki so ga zgradile naše TOZD z združenimi sredstvi. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili predstavniki TOZD in DSSS in predstavniki domžalske občinske skupščine.
Zbranim je najprej spregovoril ravnatelj Dijaškega doma tov. Teter Košir in poudaril vlogo doma, ki jo je imel v preteklosti. V svoji zgodovini je moral premagati številne težave, med njimi je bila najhujša ta, da ni bilo nikoli denarja za temeljito obnovo in razširitev. Rešitev za dom je bila priključitev k IMP. Rešeni so bili finančni problemi in zagotovljena sredstva za dograditev sodobnega prizidka. Tako ima dom sedaj vse tiste potrebne in sodobne prostore, ki jih zahteva na eni strani šola, na drugi pa samo življenje in delo v domu. Na koncu se je ravnatelj zahvalil investitorju in vsem delavcem naših TOZD, ki so z združevanjem sredstev omogočili gradnjo. Za ravnateljem je spregovoril predsednik DS podjetja tov. Stane Vrhove. Poudaril je predvsem našo skrb za učence v gospodarstvu, ki smo jih imeli lani poprečno 685, letos pa 800. Ti so, oz. še stanujejo po najrazličnejših domovih — tako v Gerbičevi in Kersnikovi ulici, v Domu Ivana Cankarja in v Domu centra strokovnih šol v Šentvidu. Z dograditvijo prizidka naj bi bili vsi učenci v Domžalah.
Glede na število učencev so sredstva združile naslednje temeljne organizacije združenega dela: Ogrevanje — vodovod — 26,20 %, Klima — 27,93 %, Pro-jekt-montaža, Koper — 6,68 %, Elektromontaža — 29,77 %, Tovarna elektronaprav — 5,73%, Tovarna regulacijskih armatur in aparatov — 2,12 % in Livarna
V novi jedilnici je bil potem kulturni program, ki so ga pripra-
sive litine, Ivančna gorica —
1,57%. Vrednost celotne investicije presega 10 milijonov din. vili člani kulturnega krožka dom-Prizidek je zgradilo GP Obnova žalske glasbene šole, moški pev-iz Liubliane. instalacije so vera- skj zbor Janez Cerar iz Domžal,
člani folklorne skupine domžalskega centra srednjih šol in gojenci doma.
iz Ljubljane, instalacije so vgra dile TOZD Ogrevanje-vodovod,
TOZD Klima in TOZD Elektromontaža. Predsednik DS je še povedal, da bodo učenci imeli odslej mnogo boljše pogoje, prav	.	...	.
tako tudi pedagoški kader. Ob , Dograditev prizidka dijaškega prizidku bo treba še dokončno oonja pomeni za IMP korak na-urediti okolico in dokončati trafo Pre? Pa področju povezovanja postajo. Z združenimi sredstvi ,z°brazevanja in dela. Zavedati bomo zgradili oz. uredili športna se moramo, da bomo le iz dobrih
igrišča, telovadnico s spretnljajo čimi prostori, v stari zgradbi pa bo treba preurediti klet in pritličje.
Vsem delavcem, ki so združili sredstva, se je zahvalil gojenec doma Vladimir Gramc, vrvico ob
šol in dobrih domov dobili dobre delavce. Z združevanjem sredstev so naše TOZD dokazale veliko skrb za svoje učence v gospodarstvu in za reševanje njihovih problemov v času šolanja. Ko
vhodu je prerezal predsednik DS bodoP’ dokončno urejen, bodo tov. Vrhove, gostje so si nato na.J ucenci >meli na voljo enega ogledali stare in nove prostore. na)lePš,h,m najbolje urejenih to-Prizidek bo lahko sprejel 64 Yr*tn!b objektov. Od njih pa pri-gojencev. Učilnica v prizidku cakujemp, da bodo dom čuvali meri 180, jedilnica 140, kuhinja kot. svol dru8‘ dom *n tak° doka-120, kotlovnica 60, pisarne 80 za 1 Prav,len odnos do naše kvadratnih metrov, vse ostalo pa s':uPne imovme.
so pomožni prostori.
TONE ŠTRUS
PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI
(NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE)
PRIŠLI V MESECU AVGUSTU
TOZD »Dvigalo«, Ljubljana
Radej Bojan, učenec v gospodarstvu Kukovec Zlatko, učenec v gospodarstvu
Telebar Vlatko, učenec v gospodarstvu
Šavora Franjo, učenec v gospodarstvu Denac Slavko, učenec v gospodarstvu Harjač Jurij, učenec v gospodarstvu Smrekar Rudolf, honorarno Završnik Majda, administratorka Turkovič Angelca, administratorka
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB, Ljubljana
Javornik Jože, pripravnik z visokošolsko izobrazbo
Kuhar Dragica, samostojni operater mehanografije
Dobavec Anton, samostojni projektant za ponudbene projekte (prem. iz TOZD »Dvigalo«, Ljubljana)
Gregorič Janko, vodja montaže kompleksnih objektov Z (prem. iz TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana)
TOZD »Livarna«, Ivančna gorica
Gnidovec Ivan, PK delavec
(Nadaljevanje s 3. strani)
JUBILEJ 20 IN 10 LETNIKOV V PODJETJU IMP
11.	Stariha Ivan
12.	Šilar Jože
TOZD TEN
1.	Baloh Marija
2.	Jamnikar Andreja
3.	Lavrič Anton
4.	Pavlič Jože
5.	Struna Dominik
TOZD LIVARNA
1.	Fortuna Janez
2.	Jerlah Milena
3.	Kus Martin
4.	Lavrič Justina
5.	Miklavčič Anton
6.	Pošljar Polde
7.	Strmec Avgust
8.	Tihle Jože
TOZD OV
1.	Breskvar Leopold
2.	Hasanagič Mujo
3.	Kočevar Jože I.
4.	Vodičar Janez
TOZD ELEKTROMONTAŽA
1.	Berčič Anton
2.	Bogataj Albert
3.	Dobrovoljc Marko
4.	Dolenc Janez
5.	Dolinar Ferdinand
6.	Germ Alojz
7.	Gregorc Stane
8.	Jošt Franc
9.	Jurša Marija
10.	Klavs Peter	,
11.	Trobevšek Dušan
12.	Zavrl Anton
TOZD »Projekt, montaže«, Koper
Kavalič Gracijela, PU delavka Dodič Barbara, SSU delavec Milivojevič Vladimir, SSU delavec Grižon Miro, potekla učna pogodba Kobal Stojan, potekla učna pogodba Buzečan Nadja, SSU delavka Pahor Roman, učenec v gospodarstvu Lokar Dean, učenec v gospodarstvu Matko Jadran, učenec v gospodarstvu Rehar Goran, učenec v gospodarstvu Sluga Rajko, učenec v gospodarstvu Kogej Bojan, učenec v gospodarstvu Balterštain Fabio, učenec v gospodarstvu
Pečar Silvo, učenec v gospodarstvu
TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, Maribor
Gerlušnik Jožefa, SSU komerc. tehnik Rudi Jože, KV varilec Breg Alojz NK delavec (poslan na montažo v DDR)
Brglez Anton, učenec v gospodarstvu Auer Marjan, učenec v gospodarstvu Kocbek Bojan, učenec v gospodarstvu Kolbl Martin, učenec v gospodarstvu Klančnik Božo, učenec v gospodarstvu Klemenčič Milan, učenec v gospodarstvu
Majcenovič Jožef, učenec v gospodarstvu
Pilinger Branko, učenec v gospodarstvu
TOZD KLIMA
1.	Ciuha Emil
2.	Kralj Andrej
3.	Kralj Karol
4.	Kupljenik Janez
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
1. Cankar Fedor
TOZD ZASTOPSTVA
1. Buh Pavel
TOZD TIO IDRIJA
1.	Brence Stanislav
2.	Brence Venceslav
3.	Mohorič Vincenc
4.	Oblak Simeon
5.	Šuligoj Ivan
6.	Velikajne Marjan
7.	Volčina Zdravko
TOZD DVIGALO
1.	Dormiš Bruno
2.	Kotolenko Ivan
3.	Majtan Andrija
4.	Marinčič Ernest
TOZD ELEKTROKOVINAR PTUJ
1.	Kozar Darja
2.	Murko Štefka
3.	Krapša Franc
4.	Kukovič Ivan
5.	Vinko Anton
TOZD BLISK MURSKA SOBOTA
1.	Jantoleh Valentin
2.	Bratkovič Mirko
3.	Horvat Štefan
4.	Šebjan Jože
DSSS
1.	Gašperšič Jože
2.	Papež Marjeta
3.	Zupan Alenka
Plečko Ivan, učenec v gospodarstvu Unuk Anton, učenec v gospodarstvu Blažon Drago, učenec v gospodarstvu Detiček Davorin, učenec v gospodarstvu
Emeršič Miran, učenec v gospodarstvu Ivančič Anton, učenec v gospodarstvu Medved Milan, učenec v gospodarstvu Majal Janez, učenec y gospodarstvu Leben Zlatko, učenec v gospodarstvu
TOZb »Tovarna instalacijske opreme«, Idrija
Petrič Evgen, transportni delavec Červ Roman, transportni delavec Družinec Srečko, transportni delavec Močnik Jože, transportni delavec Erjavec Renato, transportni delavec Likar Evgen, transportni delavec Hvala Aleksander, KV strojni ključavničar
TOZD »Blisk«, Murska Sobota
Kovač Drago, potekla učna pogodba Ozmec Stanko, potekla učna pogodba Sabo Herman, potekla učna pogodba Cipot Milan, potekla učna pogodba Roškar Maksimilijan, potekla učna pogodba
Rajnar Štefan, potekla učna pogodba Kumin Štefan, potekla učna pogodba Antolin Franc, potekla učna pogodba Šomen Bojan, potekla učna pogodba Luk Anton, potekla učna pogodba
TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj
Horvat Branko, elektroinstalater Šprah Jože, klepar Zavratnik Mirko, klepar Kukovec Viktor, učenec v gospodarstvu
PRIŠLI V MESECU SEPTEMBRU 1976
TOZD »Klima« — proizvodnja, montaža — LJUBLJANA
Mrzlikar Mitja, samostojni konst. Korez Leopold, pom. sklad.
Dobravec ing. Anton, dir. kom. sekt. (prem. iz DSSS)
Novak ing. Štefko, vodja oper. izvedb, in mont.
Seferagič Drago, KV ključ.
TOZD »Ogrevanje — vodovod«, LJUBLJANA
Kokalj Tomislav, monter vod.
Šalehar Janez, sam. ref. prod. mont. štor.
Bosak Marjan, izolater Koščak Jože, monter vod.
Bukovec Bojan, monter vod. Kladušan Ivan, transportni del.
Naj man Vlado, monter vod.
Vagaja Veronika, obrač. referent Mulec Peter, vozač viličarja (prem. iz »Klime«)
TOZD »SKIP«, LJUBLJANA
Škrbec Rastislava, tehnični risar Merčun Boris, KV ključavničar Mihovec Marjan, KV ključavničar Bartolič Ivan, ključavničar Djurkin Mijo, ključavničar
TOZD »TRAA«, LJUBLJANA
Kočnar Milan, KV ličar Kavčič Franc, KV rezkalec Koprivc Milan, KV brusilec Mavrič Greta, administrator Šumljak Mitja, KV strugar Svetek Igor, učenec v gospodarstvu

Volgemut Mirko, učenec v gospodarstvu
Kodba Dragutin, učenec v gospodarstvu
Horvatič Tomislav, učenec v gospodarstvu
Hraščanec Stanko, učenec v gospodarstvu
Sokač Ivan, učenec v gospodarstvu Jakšič Vladimir, učenec v gospodarstvu
Ropotar Henrik, učenec v gospodarstvu
Ropotar Bogo, učenec v gospodarstvu, Duša Ivan, učenec v gospodarstvu Polipovič Milorad, učenec v gospodarstvu
Kos Božidar, učenec v gospodarstvu Srpak Milorad, učenec v gospodarstvu Čuro Ivo, KV ključavničar
TOZD »Elektromontaža«, LJUBLJANA
Golenač Anton, KV ključavničar Križaj Tomislav, pripravnik s srednje-šol. izobrazbo
Baltič Sead, učenec v gospodarstvu Bauman Davorin, učenec v gospodarstvu
Bolha Darko, učenec v gospodarstvu Denac Andrija, učenec v gospodarstvu Djapič Marjan, učenec v gospodarstvu-Friškovec Zdenko, učenec v gospodarstvu
fiorenjak Leon, učenec v gospodarstvu
Hlupič Leopold, učenec v gospodarstvu
Hoblaj Alojz, učenec v gospodarstvu Jankovič Rajko, učenec v gospodarstvu
Janežič Stane, učenec v gospodarstvu Jeraj Matjaž, učenec v gospodarstvu Juhart Branko, učenec v gospodarstvu Kadilnik Viljem, učenec v gospodarstvu
Kerpič Aleksander, učenec v gospodarstvu
Končič Stjepan, učenec v gospodarstvu
Kravcar Beno, učenec v gospodarstvu Marinčič Srečko, učenec v gospodarstvu
Narič Miladin učenec v gospodarstvu Novak Gorazd, učenec v gospodarstvu Novak Vladimir, učenec v gospodarstvu
Petermanec Martin, učenec v gospodarstvu
ZAHVALA
Vsem članom kolektiva, kakor tudi učencem Dijaškega doma »IMP« iz Domžal se iskreno zahvaljujemo za cvetje, tople poslovilne besede in pomoč ob izgubi našega Francija Podjeda žena Vladka z otroci, oče, brat in sestra
S
Ob smrti dragega moža in očka Stanislava Jeršina se iskreno zahvaljujem kolektivu TOZD Elektromontaža za darovano cvetje in pomoč.
Žalujoča žena ,	Ivanka z otroci
• PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI • ODŠLI • PRIŠLI
Petkovič Ivan, učenec v gospodarstvu Plohl Martin, učenec v gospodarstvu Ramulič Velid, učenec v gospodarstvu Simerl Uroš, učenec v gospodarstvu Soderžnik Igor, učenec v gospodarstvu Stanovnik Drago, učenec v gospodarstvu
Šket Andrej, učenec v gospodarstvu Varga Dražen, učenec v gospodarstvu Velagič Fikret, učenec v gospodarstvu Zabukovec Andrej, učenec v gospodarstvu
Zidanšek Ivan, učenec v gospodarstvu Zajc Igor, pripravnik š srednješol. izobrazbo
Ravbar Darko, pripravnik s srednje-Sol. izobrazbo
Hudoletnjak Stjepan, KV monter Hlančnik Branko, KV monter — vez. Verhovšek Peter, KV monter — vez. Košir Franc, skladiščnik Bradač Jože, KV monter Radkovič Dušan, KV monter Lovše Metod, PK spec. monter Sedej Slavko, učenec v gospodarstvu
Tozd »ten«, Ljubljana
Janželj Lado, ključav. special.
Laznik Tomislav, ključavničar Medved Jože, ključavničar Frankovič Jože, ključavničar Seilnacht Ernest, konstrukter
TOZD »Dvigalo«, LJUBLJANA
Šubic Iztok, višji upravni delavec Bostič ing. Dušan, ing. strojništva Butala ing. Božidar, ing. strojništva Zahirovič Sulejman, KV ključavničar Didovič Viktorija, finančni knjigovodja
Mravlja Branko, KV ključavničar Komes Josip, KV ključavničar Perak Stjepan, KV ključavničar Muc Bojan, končana osnovna šola Okoren Franci, KV elektromehanik Hozjan Ivan, učenec v gospodarstvu Markovič Boštjan, učenec v gospodarstvu
Zidar Milan, učenec v gospodarstvu Bavdek Darko, učenec v gospodarstvu
TOZD »Zastopstva«, Ljubljana
Šega Leopold, vodja odd. za konsigna-cijo
Sernec Ivana, vodja zastopstva
TOZD »Družbeni standard«, LJUBLJANA
Frank Marjan, vzgojitelj Gašperin Bomogir, vzgojitelj Nikolovski Julijana, snažilka Rojnik Angela, vzgojiteljica Tadič Erna, vzgojiteljica Volčini Marija, KV kuharica
|OZD »Projekt-montaža-inženiring«,
V,ARIBOR
Ribič Franc, KV ključavničar Barvir Breda, pripravnik s srednješolko izobrazbo
Mejač Roland, učenec v gospodarstvu Belšak Marjan, učenec v gospodarstvu Medved Leopold učenec v gospodarstvu
Novak Stanko, učenec v gospodarstvu Tržan Jože, učenec v gospodarstvu
^T)ZD »Projekt-montaža«, KOPER
Skok Klavdija, NSŠ Santič Ivan, KV monter Roren Adrijan, NK delavec
Delovna skupnost strokovnih služb, Pajk Janez, ni sklenil delovnega ra-LJUBLJANA	zmerja
Ferbežar Boštjan, razveljavitev učne Strmljan Dora, snažilka	pogodbe
Kužnik Miša, samostojni prodajni re- Benčič Cveto, ni sklenil delovnega ra-ferent	zmerja
Kalevski Simeon, samostojni prodajni Kosovec Rajko, ni sklenil delovnega referent	razmerja
Novak Marija, snažilka	Bukovec Bojan, sklenil delovno ra-
Štrucl Francka, vodilni	planer — anali- zmerje
tik	Koščak Jože, sklenil delovno razmerje
Jemec Mirjam, pripravnik z visokošol- Muljavec Simon, ni sklenil delovnega sko izobrazbo	razmerja
Komin Josip, prodajni referent
Skodič Marjana, samostojni operater TOZD »SK1P«, LJUBLJANA mehanografije
Kostadinovič Aleksander, samovoljno TOZD »Livarna«, Ivančna gorica	Žonta Anton,	samovoljno
Zupančič Alojz, NK delavec Jefim Milan, KV delavec Ozimek Slavko, PK delavec
TOZD »Elektrokovinar«, PTUJ
Smolinger Ivan, PU varilec Ratajc Drago, PU elektroinstalater Leben Stanko, pripravnik Šprah Martin, elektroinstalater Horvat Ivan, elektroinstalater Erbus Vlado, učenec v gospodarstvu
TOZD »TIO«, Idrija
Černalogar Miran, NK transportni delavec
Živkovič Ivan, NK transportni delavec Černilogar Danilo, učenec v gospodarstvu
Čuk Anton, učenec v gospodarstvu Družinec Srečko, učenec v gospodarstvu
Hladnik Zdenko, učenec v gospodarstvu
Ipavec Darko, učenec v gospodarstvu Lapajne Marjan, učenec v gospodarstvu
Likar Edvard, učenec v gospodarstvu Pagon Anton, učenec v gospodarstvu Poljanec Branko, učenec v gospodarstvu
Razložnik Ladislav, učenec v gospodarstvu
Šeruga Marjan, elektroinstalater Donaj Stanislav, vodovodni insta
ODŠLI V MESECU SEPTEMBRU 1976
TOZD »TRAA«, LJUBLJANA
Meglič Miran, sporazumno Koprivc Miran, sklenil delovno razmerje
Pahor Marcelo, odpoved delavca Končar Milan, sklenil delovno razmerje
Ančnik Stane, odpoved delavca Starašinič Nevenka, odpoved delavke Sakač Ivan, razveljavitev učne pogodbe
TOZD »Elektromontaža«, LJUBLJANA
\ Radkovič Dušan, sklenil delovno razmerje
Lovše Metod, sklenil delovno razmerje
Vuk Roman, ni sklenil delovnega razmerja
Bradač Jože, sklenil delovno razmerje Goričanec Janez, na željo delavca
TOZD »TEN«, LJUBLJANA
Koprivec Tone, na lastno odpoved Logar Andrej, na lastno odpoved Rebselj Marija, na lastno odpoved Frankovič Jože, sklenil delovno razmerje
Medved Jože, sklenil delovno razmerje
Košler Jože, ni sklenil delovnega razmerja
Laznik Tomo, sklenil delovno razmerje
TOZD »Dvigalo«, LJUBLJANA
TOZD »Klima« — proizvodnja, montaža — LJUBLJANA
Bartolič Ivan, sklenil delovno razmerje
Ponebšek Franc, razveljavitev učne pogodbe
Čeh Albert, samovoljno Mulec Peter, premeščen v TOZD »OV«
Seferagič Drago, sklenil delovno razmerje
Klančar Branko, razveljavitev učne pogodbe
Vaselič Božidar, sporazumno
TOZD »Ogrevanje — vodovod«, LJUBLJANA
Čander Branko, v zapor Ilič Zoran, na željo delavca Plačko Stanislav, na željo delavca Dolinar Irena, potek dela za določen čas
Zalar Alenka, potek dela za določen
čas
Bobič Helena, potek dela za določen čas
, Vasiljevič Mira, administrator — na željo delavke
Vidman Drago, KV elektromehanik, v JLA
TOZD »Družbeni standard«
Žnidaršič Marija, KV delavka Grden Aleksandra, hon. Beguš Lidija, hon.
Bele Zdenka, hon.
Dobave Justi, hon.
Potočnik Angela, hon. Gregorovič Pavla, hon. Gregorovič Marjana, hon. Zupančič Vida, hon.
Satler Fani, hon.
Saloker Alenka, hon.
Potokar Pavle, hon.
TOZD »Livarna«, IVANČNA GORICA
Selan Milan, odpoved delavca Ahačič Tomaž, v JLA • Oberstar Janez, odpoved delavca
V MESECU SEPTEMBRU 1976 JE BILO V PODJETJU ZAPOSLENIH 5.621 DELAVCEV, OD TEGA 827 UČENCEV V GOSPODARSTVU IN 73 DELAVCEV V INOZEMSTVU. UPAMO, DA SE NOVOSPREJETI DELAVCI PRI NAS DOBRO POČUTIJO.
Delovna skupnost strokovnih služb, LJUBLJANA
Kralj Marija, na željo delavke Dobravec ing. Anton, prem. v TOZD »Klima«
TOZD »Projekt, montaža, inženiring«, MARIBOR
Dobaj Janko, odpoved delavca Erbus Vlado, prek.nitev učne pogodbe Gradišnik Miran, ni sklenil delovnega razmerja
Anderlič Slavo, ni sklenil delovnega razmerja
Krepek D;:šan, ni sklenil delovnega razmerja
Hlade Zlatko, ni sklenil delovnega razmerja
Topolovec Franc, ni sklenil delovnega razmerja
Pogorevc Branko, ni sklenil delovnega razmerja
TOZD »Projekt-montaža«, KOPER
Karaič Ibrahin, odpoved delavca Muženič Miro, v JLA Cerkvenik Albin, v JLA Grižon Rino, v JLA Mikolj Renato, v JLA Santič Ivan, sklenil delovno razmerje Brajkovič Alojz, prekinitev učne pogodbe
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
»IMP«, industrijsko montažno podjetje Titova 37, n. sol. o.
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
Za Delovno skupnost strokovnih služb Ljubljana, Titova 37:
-	SAMOSTOJNI PROGRAMER
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba uspešno opravljen psiho-test
znanje programskega jezika RPG
znanje enega svetovnega jezika
4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na področju avtomatske obdelave podatkov
-	PROGRAMER
Pogoji: višja ali srednja šola
uspešno opravljen psi-hotest
Osebni dohodek in poizkusno delo po Samoupravnem sporazumu DSSS. Prijave sprejema kadrovska in splošna služba DSSS v 15 dneh po objavi.
• TOZD TRAA
Gasilska vaja
S DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE
Tečaj za
sindikalne delavce
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že nekaj let organizira dvomesečne p< ' tične tečaje, ki so bili včasih v Jasnici, sedaj pa so v Dolenjskih Toplicah. Namen V1 tečajev je vzgojiti razgledane družbeno-politične delavce, ki naj bi v delovnih kolektj) vih, oz. v sredinah, kjer so, prevzemali pobudo pri organiziranju družbeno-političneg dela—delali naj bi predvsem v sindikatu. Zato tudi vodja tečaja tov. Tine Molk stalif* poudarja, da naj bi se slušatelji vrnili na ista delovna mesta, kot so jih zasedali prt odhodom na tečaj in aktivno delali v svojih sredinah. Tečajniki so v prvi vrsti priprt?- ’ jeni za delo pri sindikatu, s pridom pa jih v svoje delo vključijo tudi druge družbč : politične organizacije.	'	i
Potrebe po takšnih delavcih so, kot kaže, tudi v naši delovni organizaciji. Zato ! štiri temeljne organizacije združenega dela poslale pet slušateljev. Upamo, da bod zgledu sledile tudi ostale TOZD. Pomembno pri tem je, da delavca, ko se vrne s tečaj: ne pozabimo, ampak ga znamo vključiti v družbeno-politično delovanje, saj bo edin tako družba dobila povrnjena sredstva, ki jih je prispevala za njegovo izobraževanj'
O tečaju pa so naši sodelavci povedali:
STOJKA JOCIČ, zaposlena v projektivi TOZD »Elektromontaža«:»Bila sem < na enotedenskem političnem tečaju v Vikrčah. Presenetilo me je to, da posegamo same temeljne problematike, ki jo vsakodnevno srečujemo v TOZD. Nekatere stva sem si predstavljala drugače, pa sem sedaj prijetno presenečena.«
FRANCI FRAS, samostojni skladiščnik TOZD »Elektromontaža«: »Pošilja n osnovna organizacija sindikata, zaradi uspešnega dela pri mladinski organizaciji. Cij. tečaja je jasen — izobraževanje za konkretno delo. Kaj bom delal, ko se bom vrnil, <
a
Ob tednu požarne varnosti je bila organizirana v TOZD TRAA gasilska vaja. V ta namen je bil ob 16. uri podan alarm s sireno za domače gasilce, za zunanje pa z zažigom dimne zavese. Tudi o tem so bili telefonično obveščeni Postaja milice, poklicna gasilska brigada, Industrijska gasilska društva.
Ob 16. uri se je začela aktivizacija Industrijskega gasilskega društva TRAA in slo se zbrali na zbornem mestu ob 16.02. Ob 16.05 uri so prispeli na območje požara Gasilsko društvo Litostroj, 16.08 je prispelo Industrijsko gasilsko društvo Avtomontaže in Pivovarne Union in pričeli z gašenjem požara.
Pravtako je bila ob 16. uri aktiviran štab civilne zaščite TOZD TRAA, na katerem so tudi sodelovali štabi civilne zaščite TOZD TEN, TOZD Klima in DSSS. Načelnik štaba TOZD TRAA je pojasnil od kod grozi nevarnost in da je požar v lakirnici; kjer je bila (naj bi bila) tudi prisotna močna koncentracija plina. Štab se je odločil, da aktivira ekipo prve pomoči, ki se je takoj napotila iz svojega zbornega mesta na območje požara.
Industrijska gasilska društva so kljub svoji oddaljenosti zelo hitro prispela na območje požara z najboljšo opremo, pri katerem pa je izstopalo predvsem IGD Litostroj, ki je opremljeno z dihalnimi aparati, cisterno in azbestnimi oblekami. Z ozirom da se je predvidevala precejšnja koncentracija plinov v lakirnici, ki naj bi tudi povzročala opekline, se je reševanje ranjencev reševalo v azbestnih uniformah in z dihalnimi aparati. Ekipa prve pomoči je uporabila poleg zaščitnih mask tudi nosila in je ranjence prenesla k nudenju prve pomoči v domačo ambulanto, v kateri je deloval dr. Stopar.
Po opravljeni vaji se lahko pohvalno izrazimo do gasilskih društev, ki so sodelovala in s svojo hitro aktivizacijo, ki je v najkrajšem času prišla na območje požara ter aktivno sodelovala v vaji. Posebno prizadevnost je tudi pokazala ekipa prve pomoči pri reševanju ranjencev in moramo tudi ob tej vaji določene pohvale nasloviti tudi na dr. Stoparja, ki je ekipo usposobil, pripravil in podučil o načinu reševanja ranjencev. Pohvala gre tudi IGD TOZD TRAA, ki je kot organizator vaje uspešno v naprej pripravil načrt vaje in njenemu predsedniku ter poveljniku, da je ekipa izurjena in pripravljena za reševanje družbenega premoženja, če bi to vsled požara bilo potrebno jutri.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo tudi to, da je navezanost krajanov, ki bivajo na tem območju — na sedežu tovarne, prisotna, saj so si vajo tudi ogledali v precejšnjem številu.
Na ogledu vaje so bili tudi delavci iz SKIP-a, ki so si kot člani svoje gasilske enote nabirali izkušnje za svojo gasilsko enoto.
Po končani vaji je bila za vse udeležence organizirana v menzi tovarne manjša zakuska, ob kateri je stekla prijetna beseda o uspešnosti zaključene vaje, o organiziranosti in usposobljenosti posameznih udeležencev. Prisotno je tudi bilo mnenje, da bi v prihodnje bilo potrebno vsaj dvakrat letno organizirati vajo s prisotnostjo in aktivizacijo vseh ekip civilne zaščite, s tem da se podobne vaje organizirajo tudi v ostalih TOZD-ih, kjer še nimajo organiziranega industr. gasilskega društva.
Vsekakor bodo o tem razmislili organizatorji vaj na organiziranju in aktivizaciji ekip civilne zaščite in Žagar Emanuel, referent za narodno obrambo, ki je tudi tokrat bil pobudnik za aktivizacijo štabov civilne zaščite in ki nenehno skrbi za sestav ekip in njihovo usposabljanje v-naši delovni organizaciji.
Tečajniki in predstavniki DPO IMP z vodstvom tečaja
družbenopolitičnem področju, še ne vem. Naloge, ki jih bom dobil, bom moral reše' ti. Vse na tečaju teče po programu. Samoupravno smo se organizirali, nujno je izobi ževanje na kulturnem področju.«
IVAN ŠULIGOJ, predsednik Izvršnega odbora osnovne organizacije sindik? j. TOZD »TIO«, Idrija: »Na tečaj sem prišel na željo občinskega sindikalnega sveta političnega aktiva TOZD. Za svoje delo bom dobil veliko koristnih napotkov, pa začnemo kar od vodenja sestankov pa do najrazličnejših področij delovanja sindika ^ V TOZD so samoupravni odnosi urejeni — na tečaju bom dobil napotke za nadalje delo, čeprav pri nas kakšne velike spremembe ne bodo potrebne. Menim, da je izdat1 za tečaj opravičen. V zvezi s tečajem nimam nobenih pripomb.«	i(
GORAN KAPITAN, učenec v gospodarstvu TOZD »Dvigalo«: »Poslala rr i mladinska organizacija, kjer sem informator v predsedstvu. Na tečaju podrobno st /> i nam odnose znotraj TOZD, kar mi bo tudi pri delu v mladinski organizaciji pomagu q Želel bi, da bi na takšne tečaje poslali še koga iz podjetja. O tečaju lahko rečem * najboljše.«	j ®
DRAGO FARIČ, ključavničar v proizvodnji klima naprav TOZD »Klima«: » šilja me sindikat in sem prvi po dveh letih. Čutijo se potrebe po takšnih delavcih bi bilo potrebno poslati še koga. Nekateri na ta tečaj gledajo preveč skeptično sikdo misli, da se na tečaju nekaj vsiljuje, v resnici pa delamo popolnoma na pravijalski bazi.«	' 9
Vsi pa so izrazili že željo po boljši povezanosti družbeno-političnih organizž sameznih TOZD med seboj. Enotno pa bo treba rešiti tudi plačilo stroškov teče. ne bo prihajalo do razlik in negotovosti pri tečajnikih, kar se je zgodilo tudi to.
V.
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni-urednik), Anton Štrus (odgovorni Urednik), Valter Tischer, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov
»
7
/1
P
P
v,