Ob se g: Ogledovanje drevesnic in trtnic, ktere iz državnega denarja dobivajo podporo. — Naprej čbeloreja slovenska! (Konec.) — Dolgoletne opazke o kačah (Dalje). — Se nekoliko dokazov za slovanstvo starodavnih Venetov, (Konec.) — Jugoslavenski program v zboru „Slovenije", polit, društva v Ljubljani. — Dopisi — Novicar. Gospodarske stvari. Ogledovanje drevesnic in trtnic, ktere iz državnega denarja dobivajo podpore. Ministerstvo kmetijstva je družbám kmetijskim pisalo, da sadje- in vinorejo utegne močno pospešiti, ako družbe kmetijske posij ej o vsako leto izvedenega možá ogle dat tistih drevesnic in trtnic, kterih gospodarji so iz državne subvencije přejeli denarne podpore. Ministerstvo misli, da tako potovanje izvedenega možá utegne koristno biti za to, da vidi, kako obdelujejo iz državnega denarja podpíráni sadje- in vinorejci svoje drevesnice in trtnice, pri tem ogledu pa tudi vidi, kako drugod stoji s sadje- in vinorejo, in tako dobijo družbe kmetijske lep pregled sadje- in vinoreje in zvedó, kako bi bilo še drugej pomoci treba in kakošne. S tem narocilom je ministerstvo družbám kmetijskim razposlalo poro čilo vrtnarja Fr. Madle-ta, ki je lani potovaje ogledaval drevesnice in trtnice v dolnji Avstriji iz državne subvencije podpirane. Kar se tiče družbe kmetijske kranjske, je ona brez tega opomina že tudi za tako ogledovanje skrbela in viteza Gut m an s thai a naprosila, da na Dolenskem ogleda dotične drevesnice in vrtnice. Na vsaki način bode tako ogledovanje, prijazno pomenkovanje in če treba dobrega sveta, oživilo sadje-in vinorejo. Naprej čbeloreja slovenska! Spisal Rihard Dolenec. (Konec.) Dalje bili bi pripomočki čbelarskemu društvu: 4. Društvena mizarnica, v kteri bi se dobri Dzierzonizirani panj i in vsa druga orodja zanesljivo iz-delovala. To bi se po nizki ceni, in ko bi društveno premoženje zadostno bilo, tudi brezplačno med ude razdelilo. Besedo „dobri" podčrtujem z opombo, da je med onim in drugim panj em velikansk razloček. Tako na primer ne zaslužijo tišti panj i, o kterih je bilo v ,, No-vicah" (1868/9. 1.) za odgovor na moj o priporočbo rečeno: „da ni treba še le Dzierzoniziranih panjev od daleč naročevati, saj jih imamo v središču Ljubljane, to je, na franeiškanskem vrtu", nobene posneme. Oni so še vedno taki, kakoršne je moj ster Dzierzon znabiti pred 20 leti iznajdel, al pa še taki ne, ker ne verja-mem, da bi bil on kak panj s tako nepraktičnimi merami sestavil, naj že bo v votlini ali pa v debelosti desek, kakor so ravno tišti. V dvajsetih letih se dá pa mar-sikaj popraviti in zboljšati. Gotovo dobro, vsem zahte-vam zadostljivo sestavljen Dzierzoniziran panj videti imeli smo priložnost pri zadnji razstavi c. kr. kmetij-skega društva na ťoljanah v Ljubljani. To ie memogredé. 5. Središče za kupčijo medů in voska. S tem hočem reci, da bi društveniki svoj za prodaj namenjeni med in vosek oskrbništvu društvenega čbel-njaka izročili. To bi se potem s kakim kupcem sezna-nilo, ter ž njim v stalno kupčijo stopilo. S to napravo bilo bi gotovo dosti pridobljenega, kajti potem bi ne bil posamesen čbelorejec prisiljen, svoje panjove potu-jocim prekupovalcem stresati, kteri naj raji dobro robo po nic plačujejo in jo vrh tega še v malo vredno, na vsak način pa svinsko drozgo spremené, ampak přišel bi dober in Čislan méd v kupčijo. To bi se posebno s tem doseglo, da bi se le popolnoma čist, izprešan ali pa na centrifugalnem stroji iztepen med , in ravno tako tudi le snažno stopljen vosek sprejemal. Tudi bilo bi potem mogoče posebno dober med, kakor je kraški iz ožepka, v belem satovji jako drago (tudi po 60 — 80 kr.) v tako imenovane izbranostne kupčije (Delikatessen-handlung) prodajati, kterih se na Dunaji ne manjka. Vožnja ne delà nikake težave, saj ni treba druzega, nego satovje, ktero v klopcah ali pa v celih okvircih lepi, iz panja vzeti, ter v panj enake zabojčke položiti in pokrov pribiti. Cesar tukaj ne smemo pozabiti, je pa to, da bi društvo tudi prodajo celih živih panjev lahko v roko vzelo. Kakor je sploh znano, prišla je kranjska čbela v zadnjih letih tako v ceno, da se panj po 8 tolarjev plačuje. Dozdaj se le dva Čbelorejca s to kupčijo pečata, in ta vsako leto več sto panjev čez mejo naše dežele in tudi čez meje cesarstva pošiljata. 6. Vreditev pašnega plačila. Tišti čbelorejci, kteri svoje čbele na Kras na pašo vozijo, dobro vedó, kako prenapeto plačilo se od panja tirja (do 20 kr.). Da bi se nič ne plačevalo, tega ni zahtevati; al prenapetemu plačilu bi se pa vendar moralo v okom priti, ker ono čbelorejskemu napredku ni-kakor ne koristi. . «S 7. Pripomoć, da bi se čbele po železnici na pašo vozile. V ta namen bi se moralo društvo z ravnateljstvom dotičnih železnic porazumeti, da bi ono 1) navadnim vozovom, nalašč za čbelno prevaževanje potrebne zmetna tla (Federbôden) dodalo, in 2) da bi se vozna cena primarno znižala. M 3 PI - To bi bil poglavitni obris sredstev, kterih bi se Na vadni kraj imelo cbelorejsko društvo poslužiti. Da niso edina, raz- že zgorej omenil ? živijo gadj ti Skale ? so > kakor sem ume se samo po sebi, kajti okoliščine časa in druge greti kraji, razvaline, staro zidovj razmere prinesejo marsikaj seboj, peščeni, od solnca pre kar se ne more na- prej vedeti in obravnavati. groznih krajih, nikoli pa ne kraj po apuščenih ali kodar pogosto hodiio, še celó takrat ne ijudje vozijo Za tega del naj to zadostuje s hrepenečo željo, dom kraj tudi ugoden in bi dobili lahko veliko , ce je ga naši čbelorejci naj bi slabotno mojo misel prevdariti za hrano blagovolili, in po natančnem prevdarku po isti poti je po ,,Novicah'* svoje mnenje razodeli. to mnozica ljudi Gadj se poskrijejo, če se jim bliža veča kakor na pr. će je kakošen obhod ali « i « a « procesija ali kak pogreb ali kaj druzega tacega pri Natoroznanske stvari. imajo pa ljudj proti kraji, od kodar slišij Ce bi godce, zberejo se kače in hité godbo Tiho potlej v ka kem kraji posluaajo, ne bojé se sovražnega napada, kar nam Dolgoletne opazke o kacah. Spisal France Ipavec, zđravnik v Novomestu Z ani m ivo za vsace?a. koristno zlasti za kmeta. opet kaže, kako zeló kače godbo ljubij Ako začnó ljudjé po kakem sicer ščenem ov/^liclli kraj 1 AIVJCIII/I , uaicuiju J ili* pnil&U, UtJSlO , an si kdo ustanoví tara prebivališče, takrat zbežé kače, da hoditi ce re d ij na priliko zdaj) za pu cesto ali o > (Dalje.) nihče^ne vé kako y kdaj in kam so prešle Ce gad člověka vgrizne, se vidite na rani Vredno je tudi, da omenim, da ob času kužnih maj hni lu kn ji, kakor šivankni pik je od zobov bolezen, kedar so namreč kolera ali legar (tifus) ali ki tičita v zgornji čeljusti in pod kterima je strup ........... ■ ^ "Ce vgrizne kača kak del človeŠkega telesa, ktereg n i Škrlatnica ali kozé ali kaka druga kužna bolezen videti nobenega gada, in akoravno imam sicer med more s svojim zrelom objeti, na priliko pr3t na nogi svojimi bolniki vsako leto vsaj enega, včasih pa tudi ali roki, nos, ušesa ali lice, ženski prsi, takrat vgrizne še veČ od gadov ogrizenih, ob času kužne bolezni pa gad globoko, ter porine zoba, kakor ^ata dolg nisem še nikoli tudi ne enega tacega bolnika imel. Mo- in nevarnost je potem zeló velika v rano Ce y goce toraj, da skaženi zrak tudi gadom škoduje. Poleti y to je » meseca rožnika, malega in vélicega z žrelom kakošen del telesa, , na prilik ki pa vgr gad srpana so gadje in njihov strup najhujsi, in ravno te tako daleč v rano e širok, da ga ne more obseči na nogo ali roko, ne sežeta zoba y ker je pod nj eljust tri mesece najvec od gadov pičenih najdeš, ker gadje na poti in zato taka rana tudi ni tako nevarna. grizku zeló kako ravná DJ Kain ktere te tri mesece skoraj samo zunaj živé in ob tem času košna je rana poznej tudi kmetje s svojo živino na polji delajo. Samo ob sebi nasledke more rana imeti, to je treba vedeti zdravniku pa je razumljivo, da v drugih mesecih leta tudi nismo varni gadov. Ze meseca velicega travna pa tudi malega travna se je pripetilo, da je pičil gad člověka ali (Dalje prihodnjiČ.) kako žival; to pa nam napoveduje zgodnje in vroče poletje, kakor nam tudi to, če se gadje prikazujejo še Starozgodovinske stvari. meseca kimovca ali vinotoka naznanja da ne bo v tem letu hude zime. To se je popolnoma vresničilo kajti v drugi polovici meseca vinotoka H M H (oktobra) je, kakor sem že od kraja omenil y pri Loki gad vgriznil vola, ki se je malo minut pozneje mrtev na tla zgrudil. Nekega leta sem zdravil meseca svečana člověka, kterega je gad vgriznil Nekoliko dokazov za slovanstvo starodavnih Venetov. Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) „ Na slabih nogah tedaj stojijo dokazi onih, kteri iz v se celó v drugi polovici gori navedenih Avsonijevih vrstic hočejo spricati kel tičnost božanstva Belina. Saj Avsonij celó Attijev se je tako-le zgodilo: Nek grajščak je na kraj so bile razvaline poprejšnjega hrama, si sozidati hotel z besedo Patera napravil; mislil je na britansko kar kjer rod izpeljuje iz Delph. Diefenbach ni vedel kaj bi dozidal, veleval Je paotr, puer > dečko i hlapec sansk. putra, fantič, Knabe ; al kdo bi mistika , skrivnosti božanstva vede- Zato je nov vinsk hram. Da bi ga popřed ostalo kamenje nekdanjega hrama že meseca svečana odpeljati. Ko so kamenje starega zidovja odpeljavali, čega duhovnika imenoval fanta ali hlapca? našli so delalci globoko v zemlji, v lu kn ji podzidja, tudi mislil na ime města Patara v maloazijski Lyciji gadje ležišče. Delalci se posvetujejo, kaj bi bilo storiti kjer je Apollon imel slaven orakul, misleč, da Patera gadi. y z Većina njih je rekla, da bi bílo najbolje jih je grška beseda, ali kaj pomeni? Na natrjo oče misliti umoriti ; le nekaj mlajših delalcev .1® reklo, da so kace bilo bi umno , menje na ttcctsco , conculco; al kako bi že mrtve in naj se tedaj pusté. Eden še celó gada v prišlo grško poznamenovanje v porabo venetskonori-roke vzame ter ga kaže drugim svojim sodelalcem. škega bogočastja? Prvo bi se dalo misliti na latinsko Gad y ki Je y kakor pozimi vsi gadje in tudi nektere patera y pehar y ker v častji slovanskega solncnega druge živali, le spal/se je na gorki človeški roki pre- božanstva razhodimo običaj, ker so duhovniki za ekse-budil. in to še tem pred, ker ga je meseca svečana že kracije rabili pehare, „pateras circumferrunť t precej gorko solnce ogrevalo. Prebudivši se vgrizne Belina kot glavno božanstvo Noričanov omenja gad predrznega mladenča v prst desne roke, ter mu Tertullian v prvi polovici 3. stoletja, in Herodian skoro tako poplaČa dobrosrčnost njegovo Kakor sem že omenil, piči gad poldneva, kedar je najbolj vroče veči del okrog ob istem času piše, da so ga Akvilejčani izvanredno častili. Učeni Bertoli je našel tudi kamen, na kterem y se ^VAVAiav,»», j« u«J «/vij "iv^tš, ^uivum, zgodi to zjutraj, kedar si menda gad živeža išče veliko redkeje pa z večer, ker se gadje ob tem času že poskrijejo v svoje luknje, in sicer še predno zaide solnce. redkokrat se stoji napis: ,,Isidi et Is i sacrum", toraj je Is bilo ne- kakošno posebno božanstvo. Ali kakošno? Jeli se ne # P°.r" Theil, Antheil. Akvileja se je velela zarad svoje vjerna z indijsko Iça? primeri srbski ísati, ise Hj WĚĚ po hudi uri * Najraji vgrizne gad po hudem vremenu ali po močnem dežju, kedar jame solnce zopet prav pripekati. Takrat se grejejo gadje posamni po travi amenji ali suhih drevesnih deblih in po fížolovih kolih, ravski: Isamir, rusko Isjaslav. Iça je bil priimek boga: Çiva. Korenika iç pomenja eigen sein, besitzen, zato Iça prestavljajo v vlastnik, gospodar. Na noriških spomenikih se najde osebno ime Isso, primeri staromo- slave „Roma secunda", v njej je vladala rimska iz- s silnim trudom in mnogimi žrtvami moram spravljati obraženost, rimski jezik, in dasiravno so se prvotni literarne pomočke ^ « i • i • t • • w • 1 * a « Politične stvari. prebivalci bili porimčili, svojim bogovom so vendar še ostali zvesti. *) Blizo Akvileje je bil tudi najden spominek: „Tatis _ augustis sacrum Q. Bajenus Proculus cum suis votum solvit". Ime Bajenus, od bajam (primeri JllgOSlaVeilSki program zboru 7 m ime venetskega božanstva: Bajas) je slovensko Tati so gotovo to, kar „pit ris" starih Judov, A tli, starih Skandinavcev, stari o caki naših narodnih pesem, doprinaševalci dobrih del, dobrotniki roda, od tata Slovenije éé * političnega društva y Ljubljani. II. Po dr. Costi poprime besedo in govori o istem oče uaijcvaivi uuwiiu , uuMivwjiai x vu«, t« v — - --- ----- r l--------—-- zato na noriških spomenikih večkrat lahko bereš predmetu dr. Raz lag blizo tako-le: žensko ime: Ta tuka s prav lepim slovenskim fiksom. **) su- „Jaz se zavedam kot rodoljub že od leta 1843. in ker smo na Graškem vseučilišči gojili živo sočutje po Nekteri starinoslovci, med njimi tudi Diefenbach, sebno sè svojimi južno-slavenskimi brati, zasledovali so hoteli keltiščino Belinovo s tem dokazom podpi- marljivo njih slovstveni in družbeni razvoj in 1848. rati _„__, da se zelišče zobnjak, hyoscyamus, je velelo v tudi patriotično podpirali rešilno podvzetje neumrlega keltskem jeziku: Bilinuntia. Dioscorides pravi: Bih- Jelačića bana v korist staročastne Avstrije, imam ne- Pofiaioi ivcava, âsvraçia, Gôaxoi (paps- koliko pravice povedati tudi svoje nazore o tem pre- važnem predmetu. Razun simpatij, ktere smo takratni južnoslavenski mládenči med seboj sploh imeli, smo se tudi dejansko revna, vocrxvafioç 5 Icûvta, falio i (jihvBvría. Al iz tega ne sledi ) svoje poznamenovanje po božanstvu Be lin u. lišče se veli ruski be len a, poljski bieluû da To ima ze-česki bien blin uotvi u u i v ju w j ^uijoivi u i u i ci jjL y v/uoai - ---------j ---—--—- ; ^ - — wjv,«^*»^ UICU) anglosaski belene, staro-gornjenemški trudili spojevati razna našá podnarečja v en edini knji- belisa, bilsa, novonemški Bilse, špansk.-portag. ževni jezik na slavenskem jugu za slovstvena skupna be leno, veleno, švedski honsa-bele, angleško delà in smo želeli prenarediti nektere različne oblike hen-bel itd., toraj je obče blago indo-evropskega je- tako, da se slovstvo vrne k poprejšnjemu jedinstvu je zika. Gotovo si niso imena stari Germani od Keltov tako, da se slovstvo vrne k zika brez škode posamesnih podnarečij, ktera poslednja le rabila za poduk prostega naroda, kar smo bi se na] izposodili, kakor tudi ne Rusi in Poljaci. Ker se rabi proti zobobolu, jo Slovenci imenujejo menda mi Slovenci najbolje zadeli, toraj se tudi pona- zobnjak, toraj iz onega razloga, zarad kterega jej šamojz napredkom ^ slovenskega naroda zadnjih 20 let. bi preveč trdil, pa izrekujem pred Brez bojazni, da Rimljani pravijo: dentaria (insana, se veli zavoljo pomankljive lastnosti), Hrvati jej pravijo: svinjorec in mas lak. Pomočnica zoper zobobol pa po kršćanski ki so bile izražene v načrtih narodnega jedinstva v celim svetom, da je vsak misleč južni Slaven za misli, } veri je sv. Apolonija, zato se tudi zobnjak veli pri Sisku 8. novembra in v Ljubljani 1. decembra 1870. Slovencih: trava sv. Apolonije, in tudi Britanci ker so v naravi sami globoko vkoreninjene. — Razun bode následek umnega razvoja, slovstvene zveze ki jej pravijo : lo uza we n santez Apollina iz enakih vzrokov. Če Dioscorides pravi, da jo Rimljani tudi naj omenim tukaj materialne koristi ktere so podlaga VZIUlvU V. V^C l/iuacuiiuco piavi , U<* JU J-tllJJIj ČH1I lUUl ^ ** j ^««VÍIMAUV .«.V/xaoua, Û.IVIV/ ou ^yuiw^ci, imenujejo Apollinaris, ta beseda pa se tudi rabi za vzajemnemu blagostanj u vseh južnih plemen in ktere zelišči cicuta, trobelika, in solanum, pesjo grozdje, utegnejo naj pred zediniti. Južne slavenske dežele so plodonosne, rodovitne, in přiděluj ej o obilne proizvode, kterih same ne potrebujejo, pač pa jih kupuje Kranjska in Primorska, med tem ko na Slovenskem bolje cvete obrtnija, ktera je že davno našla svoje na- pasvica, tedaj je utegnil pri Rimljanih biti Apollo boter zobnjaku, vendar se beseda „apollinaris" rabi tudi za pomene vračljiv, lečljiv, medicinalis. indoevropskih jezicih nahajamo več enakogla-sečih poznamenovanj za zelišča, postavimo: lappago ; ravne poti do hrvatsko-srbskih bratov, kakor kup čij a > m lapuh tudi kopitnjak imenovan, od lapa, ju- z lesom iz Savinske doline in obrtniški pridelki goslov. kopito, primeri nemški: Huf-lattich (lattich gorenski. Te razmere je je sorodno z lactuca), dalje keltsko: odocos staro- novo- gorenjenemško a d a c h saksonsk. adek, adeke, nemško: attih, slov. v poniklanski okolici: o tun ja otuka j ebulus y ) y gotovo niso Nemci in Slovenci tega Banat južna žitnica, in poznamenovanj a vzeli od Keltov, kakor ne Latoni svojega: ebulus iz nemškega isto značecega, treba še bolje vrediti, in narod naš bode kmalu čutil dobroto hrvatske zveze in vese-lejše se bode razvijalo še poljedelstvo in obrtnija in ko se enkrat izdela železniška mreža, bode bogati tako bomo tudi pripomogli, da cela država postane trdna in vedno bolj neodvisna a ebich v w i u u j 6 p 1 v li ? i JJL xii van o v v/j ^ga u u Lf u u» ju vi mj ------ — i j----- -----*----------j---------- galsko poznamenovanje zobnjaka: Bilinuntia ne do- strima Dalmacija se bode bolj in bolj razvijala prinaša nikakoršnega dokaza za keltiščino božanstva se pridobé postranske dežele, na ktere se naslanja, m Bělina, ker se ne dá dokazati, da bi tei travi bil zato utegnejo zadostovati tudi trgovinske zveze, ker so _ 7 7 1/ \/ 1 f 1 fl • • 1 • 1 W t fl • • 1 • V A • 1 • • Be lin za kuma. ch in Hrvati svojega he bed. bich Toraj od sovražnih sosedov kteri ze naše sedaj prežé na biser V IUjUU 111 OVOV^UV Y y IVIVll XiV UUUWJ VíiV JUMí vamw* lepe južne domovine — na jadransko morje. Pose- 7 ako Naj ta Članek pomaga sopet nekoliko žalibog! avstrijski državni ki izgubili sočutje ali simpa razsvet- tije naših tamošnjih bratov. Ako se na Turškem pre- Ijenji temne zgodovine Venetov in k podpiranju Gil- mené politiške razmere, utegne ravno naša staročastna ferdingovega trdenja, da so Vene ti bili SI o vani. Avstrija dobiti nekaj lepih sosednih dežel z enakorod- Težko pricakujemo že njegove razprave o slovansko- nimi prebivalci, in slavenski jug bode dragoceni biser sti Noričanov, za ktero se jaz že toliko let poga- v kroni habsburške dinastije, njam. Bistroumnost njegova bode gotovo še trdnejše dokaze na svitlo spravila ; nego je meni mogoce y ki si Sedaj sta v Avstriji le dva naroda, kolikor toliko zadovoljna: Nemci inMagjari, in vendar tudi pri prvih zapazujemo mogočno stranko, ktera le za Prusijo gori; Iz spisov cesarja Julijana razvidimo , da so Venetčani noter in koliko nemislečih ali celó zlobnih nemškutarjev« ktere V . • 1 mm m a « v> . « ^ « • « k) ' _ do 4. stoletja obranili svoje domače in verske posebnosti C^eJ Ju" lij an „Orat." II.). Ce pa so la božanstva ženska, najdejo svojo razlago v tako imenovanih matres Panoniorum, ktere so bili to, kar prnske vaidelotkinje. Pis. strogo razločujemo od pravih Nemcev, nahajamo po vseh deželah ! Nemci sè svinčeno-podplatnim geslom so bili pod krinko velike Avstrije (prav za prav le velike Nem čije) celó zoper spravo z Magjari, in leta 1867. so se s tem tolažili, da pozneje že spet spravijo tudi Magjare pod svoj nemški centralizem ; Magjari pa dan danes iščejo koristi velikega magjarorszaga. Tako so vsi drugi mÉ^Émmtímgmgáa^ Po biti , ni verjetno, saj bi jib bila celó premajhina pe-ščica. Njih namera marvec je: združiti se s Trstom in Istro > ktero poslednjo deželo imajo oni za čisto ita lij ans ko. Tej združbi pri Lahih pot ugladiti, bil je mo take m hočejo nas Slavene le rabiti za narodno z a čin b o rebiti glavni namen pojasnila šesterih laških poslancev narodi le heloti ali hlapci v svoji lastni domovini. pri svojih namerah, akoravno nas je v Avstriji več Dokazovaje namreč z goljufnimi sklepi y da jih hoté kakor Nemcev in Magjarov skupaj. Kaj še bi le takrat slovenski zbor ni ki ob vse stare pravice (v zboru) pri bilo, kedar bi nas Prusija oklenila sè svojimi sebičnimi, praviti (!), hočejo dokazati, da ni mogoče ž njimi zbo-železnimi rokami?! Da je južnoslavenski program na zdravi y lojalni natolcevanje hrvatskih narodnih ,,fa- podlagi, nam priča kinov", ki se tudi Starčevičanci zovejo, kteri po svojem Slovencih enako, toda naravnejšo težnjo zapazujejo rovati, da je tedaj deželni zbor v Gorici nemogoč Da njih narodnost premáh zadobi, silijo na združenje sè sorodnimi jim elementi, in to tem več, ker pri nas y da vsi so Zedinjenje vseh 3 primorskih okrajin je zdaj y kar je nekaj časa, tudi v Tržaškem „Cittadino-u" na dnevnem redu. novem tedniku ,,Hrvatska" po svetu trobijo od kamerile podkupljeni, kteri so sodelovali pri ljubljanski izjavi, med tem, ko naši „ljubeznjivi" narodni redu. Ta glasnik sedaj gospodujoče italijanske stranke odpadniki, po domaće nemškutarji, Širokoustno v svojih v Trstu priobćuje neke akte nekterih malovažnih ister- časnikih pravijo, da smo veleizdaj niki avstrijske skih municipijev od leta 1868., v kterih drugi druzega domovine. Zares smešno protislovje, ki nam neovrgljivo vabi in spodbada, naj bi se zahtevalo združenje primor priča y da smo zadeli pravo zlato sredino. (Konec prihodnjič.) skih dežel. Zakaj to ravno zdaj na dan spravljati? Lahi Dopisi. u iscejo protitežja gledé na našo ,,Slove- l n yy Jugoslavij o". Njih ideja je sicer še v nij o povojih in „Cittadinova" stranka, zdaj še merodajavna zdeti Iz Gorice 13. jan čitateljem „Novic* -x+y. Čudno se mora to dete nič kaj ljubeznjivo ne pestuje y y i y da nobeden njihovih dopisni- poslali kov nič ne piše o tistem opra viče van j i, ktero so pred dvěma mesecema nekteri laški poslanci goriškega ??Soča"? v Avstriji in mi moramo za časa izjaviti naše mnenje o teh tacih^namerah. Mi smo določno zoper je vse mogoce, ta na črt, ko bi ga kdo hotel izvršiti. In naša deželnega zbora svojim volilcem in ktero so přetekli mesec mnogi nemški časniki omenjali. Opravičujejo so lani zbornico zapustili, ko še zmirom molči! lj uba Iz Gorice. se namreč zarad tega, da je poslanec F. nekaj v slovenskem jeziku predlagal in točno ob Slovenska čitalnica naša napravi besedo s plesom 4. in 18. februarija. Pri vseh veselicah bo sviral septet vojaške godbe. Veselice se začnejo un zvecer. razlagal. Ne vem y zakaj se je ta opravičba mnogim važna viděla, da so o njej korespondencije kovali y za nas nima nič zanimivega, ker nič novega ne obsega. pozná tako Iz Trsta 21. jan Odbor. Magistrat in mestni očetje po yy očetovsko" skrbijo za okolico našo da jej naše liste citai Kdor je za lanskega zborovanja slovenskih zbornikov stališče in laško. Slovenci so za-htevali svojemu jeziku iste pravice, kakor jih vživa laški, hočejo zdaj ševvsaki okraj policijskega komisar j a s po licaji in drugimi beriči vriniti, da bi s tem lože dosegli svoj namen, okolico vplesti Lahi pa sprevračajo to nedolžno potezanje tako, nobena v město in zvezati jo z me stom. Al iz tega ne bode nič; okoličani tega nočejo in moč kakor da bi jim mi njih pravice kratili. To je stara jih ne more siliti v to. Vsa politika, kako basen o volku in jagnjetu. ker Bolj kakor rec sama bi po ovinkih okolico omrežili, je zastonj ; naši kmetje ze znana utegne marsikoga mikati to-le troje : niso vec orodje Lahonov, kakor je to, žalibog. še ne Kteri so tisti laški poslanci, ki so opravicbo ali pojasnilno pismo podpisali? pozno? zakaj SO ga se tako kam pes taco molí? Podpisali so pojasnilo poslanci Bernardelli, Candussi, Dottori, Del Torre, so iz Beča. davno bilo; oni že dobro spoznavajo, da so sini majke Slave in ne bodo trpeli, da bi ravnopravnost tujčeva peta trla. — Na tukajšnjem kolodvoru je obilo število naglostrelk, ki so neki pripravljene za tursko vlado dr. Pajer, grof Strassoldo, toraj razen Depretis-a vsi izvoljenci laških občin in trgov in vélicega posestva zunaj mesta Gorice. Izvoljenca mesta Gorice (grof Coronini in dr. Maurović) in kupčijske zbornice (baron Ritter in dr. Dépéris) niso podpisali opravičbe. Da se je podpisnikom vredno zdelo, opravičevati se, prihaja gotovo od tod, ker so jim njih volilci očitali, da de-lajo v zboru brez potrebe razdražbo; brez dvoma pa imajo tudi še drug namen. Davno že Lahe od unkraj Soče in iz nekdanjega Beneškega (to je Tržiškega okraj a) Gorica nekako mrzi, znabiti zato, ker nima Ali mar Turk, predno konec vzame 7 9 bode še to peklensko znajdbo obrnil proti našim bratom Slovanom, ki zdihujejo pod jarmom polimeseca? Pri nas je bil 19. dne t. m. zvecer ob 5. uri grozoviti ; toča ko oreh debela je padala kakih grom in blisk Nekemu delalcu minut, da je mnogo sip razbila.*) jevčeraj pri razkladanji hrastov hlod, ki se je sprožil, polovico glave odstrigel in zmečkal. Ubogi je zapustil ženo z vec otroci. O ko li čan. Iz Vraiiskega. (Citalnica naša) napravi Vodniku y pra vega laškega značaja, kakor na pr. Videm ali Palma in pa ker oni po nikakem v Gorico ne težé. Zatoraj so si izvolili za svoje središče in glavno mesto — Gradišće. Tam so imeli že večkrat svoje shodě o raznih zadevah; hoteli so tudi vže posebno kmetijsko družbo se sedežem v Gradišću ustanoviti. Tudi ob času lanskih volitev so bili ,,doljenci" ločeni od mestnih goriških veljakov in dělali na svojo roko; samo dr. Pajer-ja so přenesli na spomin četek ob 5. svečana veliko „besedo" s tombolo. Za uri zvečer. Sledeče čitalničine veselice oznanimo drugi pot. Iz Notranjskega 18. jan. (Gospod c. k. okraj ni glavar Ogrinec in pa c. k. vladni ukazi). Planinska županija, ki od svojih občanov dopise v domaćem jeziku spre-jema in jim v istem njim razumljivem jeziku dopisuje, "je že mnógokrat c. kr. okrajnemu glavarstvu željo in , kedar se s kakim dopi- zahtevo izrekla naj tudi ono bili potegnili na svojo stran. Z eno besedo so svoje težišče v Gradišće, kakor Beust avstrijsko v Budo-Pešt. S tem pa niso zadovoljni goriški (mestni) kakor da bi hoteli uni Gorico Labi 7 ker se jim kaže som ali razglasom obrne do županije, to storí v domaćem jeziku. Al vse te prošnje bile so bob v steno; ni jej tedaj ostajalo druzega kakor pritožiti se do c. kr. deželne vlade. In to je storila z vlogo 7. oktobra 1870. 7 in njeno okolico Slovencem prepustiti. Kam pa po- leta. Ker dandanes, hvala Bogu ; niso oni časi več > li ti ka laških doljencev meri? Da bi mislii sami za-se *) Tudi v Ljubljani je bila enaka nevihta. Vred. ko se je stavila luč pod mernik, naj svet izvé, kaj se je zgodilo s to vlogo naše županije. — Gospod župan je dopis, podpisan od gosp. okrajnega glavarja Ogrinca 20. decembra 1870. leta, prejel 17. januarja 1871. leta. Kako je to, da je ta dopis iz Planine v Planino romal skoro mesec dni, tega ne vemo, to pa vemo, da ni bilo tacih zametov snegá, ki bi bili ovi-rali dohod dopisa iz pisarnice cesarske v pisarnico županovo skozi skoro 4 tedne. Al pustimo to, naj povemo le, kaj je g. Ogrinec pisal županu gosp. Pere ni ču. Da nas nihče ne dolži, da smo morebiti interesantni dopis kako drugače zasukali, povemo ga od besede do besede; tako-le se glasi: „Predstojništvo soseske Planinske se je s prošnjo od 7. oktobra 1870., št. 483, pri visoki c. k. deželni vladi pritožilo, da tukajšnje c. k. okraj no glavarstvo v svojih Planinski soseski poslanih dopisih, razglasih in odlokih se ne poslužuje slovenskega jezika. Ker predstojništvo posamesnih dogodjajev, v kterih se je to zgodilo, ni naštelo, je visoka, dežel na vlada Ljubljanska z ukazom od 18. novembra 1870. leta, štev. 8597, omenjeno ulogo meni izročila, ter povdarila, da se ima okraj no glavarstvo pri pošlo vanji s slovenskimi strankami po vis. deželno-vladinih ukazih od 14. j a- nuarija in 21. j ulij a 1870. leta, št. 69 in 962 brez- izjemno ravnati, in da jim, to je, stránkám in sose-skam, je prosto, dokazaje dotični dogodjaj , prito-žiti se do vikših uradov, ako mislijo, da se jim godi krivica, bodi-si v obliki uradnega jezika ali v obsežku rešenja. To naznanjujem gosp. županu gledé na omenjeno prošnjo vsled vis. deželno-vladnega ukaza. Ne morem si pa kaj, da ne bi přistavil še kratke opombice: Žu-panstvo in okrajno glavarstvo , kot prva Člena javnega življenja, se naj lože sporazumita, ako se župan osebno in odkritosrčno obrne do okrajnega glavarja ter mu razodene, kar zahteva. Ako ni zadovoljen z odlokom, naj se pritoži dalje. Tako postopanje imenuje svet po-stavno, in vsakdo, bodi-si člověk sam za-se ali javna oseba, mora podvreči se razsodbam pristojnih obiastnij. Zakotno zabavljanje pa in grde nje po časnikih ne vzroči druzega, kakor malomarnost, sovraštvo ali celó srd do posamesnih značajev ali do človeštva sploh. Uno in to ne koristi ne med osebnimu in ne javnemu občenju". Tako se glasi pismo g. Ogrinca, ki ne potřebuje nikakoršnega komentara, vendar si ne moremo kaj, da ne bi tudi mi „dodali kratke opombice". — Gospod Ogrinec, kot c. kr. okraj ni glavar, mora že davno vedeti in če ne pred, vsaj od 21. decembra 1867. leta, kaj mu §. 19. temeljne postave zapoveduje. Pa recimo , da n i bral te zoperne postave, tedaj ga vprašamo: kaj je storil z ukazoma od 14. januarja in 21. j ulij a 1870. leta, ki ju je prejel od c. kr. deželne vlade? Ali ju je kar naravnost vrgel — „ad acta", ka-zaje, kako pokorni so nekteri okrajni glavarji viši vladi? Pa kaj se bomo čudili temu, vsaj gospod Ogrinec še zdaj noče vedeti, da županija Planinska zahteva slovenska pisma od okrajne gospóske, sicer bi s preocetovsko besedo župana ne vabil, naj pride k njemu in mu razodene svoje težave! Čuditi pa se moramo tudi c. kr. deželni vladi, da — kakor gosp. Ogrinec piše — je njemu izročila županovo vlogo zato, „ker predstojništvo ni naštelo posamesnih dogodjajev", o kterih je nemško rešitev dobilo na slovensko vlogo! Ali ni županija v svoji pritožbi si. vladi 7. dne oktobra 1870. 1. odločno rekla, da okrajno glavarstvo vkljub mu razodeti želji nikako r vstreci noce in se le nem-škega jezika poslužuje v svojih dopisih in razglasih ? In gledé na tako jasno pritožbo c. k. deželna vlada še išče „posamesnih dogodjajev"! Po naših mislih ni ostajalo si. deželni vladi tu nicesa druzega nego dvoje: ali da bi bila županstvu rekla: to je laž, o čemur se pritožujete, in bi županu bila dala oštro svarilo, — ali pa okrajnemu glavarju brez vseh druzih besedi ukazala: spolnujte moje ukaze od 14. jan. in 21. julija 1870. leta, štev. 69 in 962, ali pa odstopite od svoje službe, ako niste zmožni slovenskega uradovanja. — Dokler se pa upravičene pritožbe tako rešujejo, je §. 19. temeljne postave in ces. ukazi prazna forma — igrača ! Iz Planine. = 9. in 10. dne t. m. so tako čudno sušmarili pri nas občinske volitve, da so nekteri volilci izročili deželnemu odboru oporéko (protest) zoper ne-postavno volitev. Namesti ustmene volitve so čudni vo-lilni listi primorali v pisarnico, ki so pa nazadnje še zginuli kakor kafra. In izid teh nepostavnih postopanj bil je celó ta, da c. kr. okrajni glavar in še nekteri drugi uradniki so voljeni v občinski odbor. Ce hočete uradnike, ki utegnejo sicer pošteni ljudje biti, pa so danes tu kaj, jutri drugod, v zastop domaći imeti, pustimo vse svoje zadeve iz rok, pa dajmo jih gospóski v roke, potem nam celó domaćega zastopa ni treba! Od Pivke 20. jan. M-c. (Okrajna naša komisija za cenitev zemljisc v Planini) je imela že nekoliko sej, a nič še niso zvedeli, kako so řešeni bili njeni pred-logi v deželni komisiji ljubljanski. Edino, o čemur nam je glas došel, je to, da je si. deželna komisija v Ljubljani zavrgla tukajšnji sklep o ustanovitvi klasificijskih okrájev zato, ker je cenilna komisija Planinska namesti zadržanega pravega uda komisijnega poklicala namestnika njegovega v sejo in ga glasovati pustila. Deželna komisija, ko je zavrgla sklepe one Planinske seje, se je sklicevala na oni §. postave, ki pravi, da takrat, ako je komisijni ud dalje časa zadržan, se more namestnik poklicati v sejo. Ker pa postava ne določuje na drobno časa „der dauernden Abwesenheit", smemo si misliti, da je deželni komisi j i prepuščeno razso-diti, kedaj naj namestnik stopi v komisijo. Ali je pa o tem razsojevala deželna komisij a ali le referent njen gosp. Pajk, nam ni znano; dozdeva se nam pa, da je o tej zadevi namesti cele komisije sodil edini referent, mislé, da je postavi že zadosteno, ako pod njegovo razsodbo stojí podpis predsednika. To pa ne veljá. Gosp. Pajk je bil dolgo vajen okrajni go-sposki „bog oče" biti; al zdaj je le referent veliko-važne deželne komisije, in bi moral vedeti, da ima le poročati deželni komisiji, která kot avtonomna skupščina o predlogih sklepa. Prosimo tedaj si. deželno komisijo in predsednika njenega, naj na tanko čuje nad tem, da birokratična vsegamogočnost ne sega v to, kar je področje celi komisiji, v ktero zaupanje stavimo. Stvar je važna, ker gré za naš o kožo •— za davke! Iz Bohinja blizo Triglava 21. jan. — Naše županijsko predstojništvo je v ponizni prošnji naprosilo kranjski deželni zbor pomoči za silno potrebno cesto čez Babno goro. Ze je to opravilo izročeno našemu si. deželnemu odboru. „Ruda, kupcija tebe redé": te Vodnikove besede nas Bohinjce zadevajo; in, če umetno in dobro napravljena pota kmetijstvu in kupčiji že sploh pomagajo, koliko od silne potrebe je pa pripravna cesta za naš Bohinj. Dobra pot je močna žila našemu življenju. Drva, oglje, rado, železo — izvaž-vamo na tisoče cento v — po sto žakljev žita — na teden pa privažvamo: in od tega živi okoli 5000 zdravih, delavnih ljudi. Nam živež zboljšati, olajšati gotovo želite tudi Vi, bratje Kranjci, in nam toraj pri-voščite deželne dobrodejne podpore. Že pričakujemo iz okrajne Radoljiške kase in iz deželne zaloge vsaj 2 do 3000 gold., kteri so v našem cesarstvu pri financnih izdatkih še le kaplja v Bohinj sko jezero. H vale ž nega srca pa očitno izrekamo, da sedanjo Bistriško fužinarsko ospođarstvo je z veseljemvpripravljeno, nam pota po dr. J. Bleiweisa jeodgovoril major Schwarzel, da let se ne dal kih b kmetom ohinju umetno poravnati. Že je obljubilo denarne podpore in naš učeni tehnikar in fužinski gosp. pl. Pantz za pleme na deželo, ker tistih 10 težkih (pincgav je dobro izrisal cestne náčrte in izmeril kantonsko pot *** jm xam u»n ua v xn»jev uuicuo&cga, ob tekoči vodi lepo varno in ravno, en palec na seženj so se dali zató, da na te kraje ne bodo spomladi veČ skih) ki so jih lani dali na kraj Gorenskeg visečo. Tlake za ceste delati je Bohinjec precej rad • v 1 • pnsh ki žebčarji kakor so hodili dozdaj iz Kadar pa (o čemur bomo prihodnjiČ bolj na- pripravljen. Vé dobro njen dobiček. Bohinjec je dělal Ljubljane, cesto pri Radoljici čez Lancovo v Kamnogorico. Okoli tanko govorili) bode popis kónj naše dežele gotov, da e je še težkih pincgavskih žebcev po-takrat se jih utegne še nekoliko dati kmetom Blejskega jezera je naš močni Bohinjec pota prenarejal se bo videlo in popravljal; o kraj no pot skozi in v se zdaj skrbi za-se dobro treba UAirtJU.U |/Ub oauui „stenge 1U J/u jjuuiuj« u«wvu*«tt » i) «W wvíív/iui - o-ioj »v pyiUWlU U9U gUS^UUillJl , AIC1X Oi gospodje v Ljubljani, kteri imate ljubezen do nas in pri kmetijski družbi ali pri dr. Bleiweis-u vložili proš veselje do naših lepih krajev blizo Triglava; recite njo za cesarske žebce, vzamejo v vednost, in po Bohinju narediti. Vi, na deželo Naj to poroćilo tišti gospodarji, kteri so tudi Vi eno lepo besedo v svoj prid. Iz Ljubljane drug ; Vam bode zdaj ravna in pripravna pot na Bled y skozi da vejo kako in kaj pa tudi (No na Bistrico in na naše jezero do Savice Škopo ,,štenge" na Bistrico in na naše jezero do bavíce; — ki jo je po nasvetu ministers in nazaj gredé skozi Stare fužine, Srednjo vas pod Tri- kmetijska iz Frankfurta priti vod imenom Ex centr iceu) y-^.w^v KJIU\JJJ\JI tlllOILUIIC ^jL/0/l/C/(>(if (VO /, ki jo je po nasvetu ministerstva kmetijstva dala družba glavom, čez Babnagoro na Bitnje in Lesce. J"»"" luumui t,at J-"! 111 , je íiKXO, j UH podnjih Poljanah) na ogled postavlj Stare fužine v Bohinji 19. jan daj na vrtu njenem Znano Vam tedaj posestniki přide j o ogledat in poskusit Naj jo primeri je, da je tukaj tišti srečni kraj, kjer je baron Zoisova z druzimi res ta mašina delà tako, kakor močan mož rodovina obogatela pri železni rudi ; zdaj pa delamo proti otroku mi iz bohinjske rude prajzovske tolar je. Přetekli ( Veliki vcerajŠnji sejm) ni bil prida. Kramarj teden je bilo od tukaj v Lesce poslano naše rude za so pogrešali ženinov in nevest. Zavoljo pomanjkanj deset vagonov po 200 centov teže, za ktero naša so krme pa seska te rude upamo v enem letu prodati. Bog daj srečo! bilo čez navado veliko, akoravno ne posebno solde od centa plaćane dobi. Na 25.000 centov dobro rejene goveje živine na sejmu , ktera se je še precej lahko, če tudi po niži ceni, kakor so morebiti Iz Kamnika. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo prodajalci pričakovali, večidel tržaškim kupcem pro dala Tudi kónj se je mnogo prignalo pa skor me 29. dne t. m. veliko besedo v spomin Vodniku z govorom, petjem, deklamacijo in glediščino igro „Raztre- prodalo, kajti vnanjega kupca ni bilo, domaći jih pa — LešiČjih kož so senca Vljudno vabimo k tej besedi vse Častite druž- vsled dragega sena niso kupovali benike, pa tudi druge domorodce. Neudje plačajo 30 kr. barantači veliko nosili okoli vstopnine. Iz Klec. Odbor. veliko svojo dolžnost si štejemo gold ? cena paru je bilo okoli m Mé ftiiLVt - f v ^/îia\j o v vjyj ui/i/iuuot oi otujuuiuj očitno se zahvaliti dobrotljivemu gospodu baronu An- počenš (.Poseb k zeleznice gorenske) se bode od danes d m bot VVll/iAVy MV MllAVI VAVW1 V tlj X * V LU M, VW1 VUM, Í.A JUL" T W MU V ^ i U VI V JL1A OC* KJ \J \J j tO JÔ y tonu Zois-u za mili dar 50 gold., ki smo jih pod- dnevih, že ob pol osmih z j u t r a j v L j u b 1 Sisani pogorelci po gosp. dr. Jan. Bleiweisu iz rok g. — v>c ui v aiuuu an sauoi ož. Vodeta přejeli. Dobri Bog Vam blagi gospod, po- v torkih in petkih. To je kaj pril peljal če bi v sredo ali saboto praznik bil ob tržnih pri- vsacemu vrni stoterno, kar ste nam dali v nadlogah naših! Jakob Pavčnik, Franc Jamec, Anton Lenček Mica Ljublj hoče ob tržnih dnevih y , pa kdor da je že pred 8 ' V ^ %J Bernad, Mat. Tihel, Janez Banač, Juri Sušter, Jakob Iz L *-*) VI tulim U1JVV XJU, U« tukaj in gré spet s železnico tišti dan popold Lenček, France Ocvirk. od Podnart ae nazaj se ta posebni voz ob 5. uri zjutraj odpelje 7 41 minut po uri y iz Iz okolice ljubljanske 20.januarija. (Glas do si. minut po 6. uri, iz Loke 36 minut po t 7 TOI 1 "I \ ÊT~W • i m ti 1 1 K • a * «mm» ^ K; uri kranjske deželne vlade.) Zeló me je osupnil glas, da namerava deželna naša vlada naložiti nam nov naklad zastran nekterih nam čisto neznanih del za osušenje 58 minut 7 ja 12 M e d- po uri uri ter pride v Ljublj » (G iz Vižma 33 minut po 15 minut po uri. ljubljanskega močvirja, in to potem davno odrajtali vse, kar nam 7 ko postnemu vodstvu v Trstu) mnogo tr smo že govcev, obrtnikov in drugih rodoljubov poslalo sledeče je bilo za to delo plačati pismo, kterému bode gotovo pristopilo mnogo županij predpisano. Željno že čakamo, da bi se dodělal nam tako na Kranjskem silno potreben in korišten ,,Cornov graben za ktero so se s krvavimi žulji prisluženi doneski že davno odraj- stvu 17 Slavno poštno vodstvo v Trstu! Slavnému vod tali , pa še zmirom ga ni, sedaj pa celó slišimo 7 da gotovo znan §. 19. osnovnih postav, in da so njegove tirjatve izpolnila vsa poštna vodstva po cislaj morda celo nič ne bo iz tega delà, ker neki podvzetnik tanskih deželah, razun Vas. Zatoraj je treba, da se tega delà je odvezan svoje dolžnosti. Po takem je tedaj tudi Vi, xw u v^. rva. uiau , xaYUčiic ouugu pu uuot vse naše upanje prazno! Delo tedaj še ni dogotovljeno, vah in ne žalite naroda z neodpustljivo malomarnostj kot c. kr urad ravnate strogo po posta podvzetnik se odpoveduje svojej dolžnosti mi pa bi morali na novo plačevati, čeravno mora gotovo najmanj p še 70.000 gold, za to namenjenega denarja v deželni Točno tedaj tirjamo vpelj denarnih k b popol lovenskih rece-in dopisnih list-pravn ost na vseh * vtvuu ^viu. jutM i/v uamcuj^uc^a uuuai ja v uc/iciui j\ u v j v u u u t j pu^uiuu laviiuuiavuuol u a v 3 C u kasi ležati. Razdraženost zastran tacega postopanja poštah Vam podredjenih, in to tem več, ker ustavno bode lahko novega naklada vkup vodstvo zaradi peščice primorskih in isterskih Lahov bode velika in ne spraviti, ako so že toliko žrtev ljudje ne bodo videli, da delo, za kterega přinesli, ne napreduje m da se pod- daj prebivaj laške liste. Tirjatev naša je upravičena skoraj le Slovani v deželah slav. 7 vsaj ■teli «v/Ai^v "itv w uv iia^i^uuj^/j iu u« puu L Kf k v c*j \j úlu v aui v ucLuiau o i d v • ia> liaicij- vzetnik, ki je to delo prevzel, tako lahko svojej dolž- stvu podredjenih. Pričakujemo tedaj naglega odloka nosti odpové. Kdo je tega kriv? SI. vlado prosimo, naše tirjatve Ljublj naj nam to razjasniti blagovoli in nam potolaži našo skrb, kajti dandanes je huda za denar in kmeta vsak goldinar težko zadene. 14. januarij 1871 u prihod (Drugi l eto Šnj i oMni zbor društva ,}Slovenij (i delj w 111 vy UUJ V/ u U U JL J KJ y to J G J LJkJ . t« LLI • y v>i laiuiv^iui Iz Ljubljane. (Dezelna komisija za povzdigo konje- dvorani, zvečer ob pol sedmih. Program temu zboru 29 t. m . .J? v čitalničini reje na Kranjskem) je v saboto zavolj mnozih in obširnih razprav zborovala celi dan. PrihodnjiČ povémo kaj več o njenih sklepih, danes samo to skeg Ali društvo odobri adreso deželnega zbora kranj 7 da od 30. avgusta 1870. leta na vprašanje denarnih založnic v podp Nasvèt o napravi kmetijstva in obrtnijstva xi a Kranjskem. prihodnjih volit vah mestnega od- bora. 4. O prihodnjih volitvah občinskih zastopov (žu- hovnikom priporoča pridige o neumerjoČosti duše, uui5y 5. Naj društvo vsak mesec napravi več zagovarjal humanitete na napčnem městu, ta pa bi ki je odpravil verige iz jetnišnic, ne ta, ki du- dolgo videi panstev) po deželi. eno govorniško vajo. 6. Prediogi posamesnih družbeni-kov. Ker je zbor zarad mnozih v duševni in gmotni blagor naroda našega segajocih razprav zeló vážen, pričakuje Čitalnice.) Vodniku na čast napravi naša čitalnica da vse moralne pridige so večidel bob v stěno. ( Vabilo tukajŠnjim in vnanjim udom ljubljanske\ odbor obilega udeleštva tukajsnjih in vnanjih udov. na Svečnice večer siovesno „besedo" s krasnim (.Beseda na cast Vodniku), ki so gospodje bogo- plesom po večletni navadi. „Besedo" bode začela c. k. slovci napravili v semenišču 19. dne t. m., se je prav vojaška godba grof Huynovega polka z veliko ouver- posebno prikupila vsem, ki so bili pričujoči. Po iz vrstni turo od Fr. Suppe-a; potem Vodniku na slavo lanski „besedi" na čast sv. Cirilu Metodu pričakovali sledí slovesni govor, ki ga je zložila Lujiza Pesjakova ; smo veliko, a reci moramo, da smo dočakali še vec. zdaj nastopi moški zbor s čveterospevom in poje „Bra- Od prve do zadnje točke vršili so gospodje vse tako tom" od Blodeka; za njim samospev za tenor lepo, da živahna pohvala bila je res tudi zaslužena, trospev za ženske glase „Span čkaj de te" od Teo- Veličasten je bil prolog, ki je slavil zasluge Vodni- dora Elze-a, besede Lujize Pesjakove 7 y a HHm H I WĚĚM HHHH^I^VH^HHIHHHHmMHHHHI veliki kove za vero, dom, cesarja; tehten je bil govor, ki je zbor s samospevoma za tenor in bariton in orhestrom: nanašaje se na Vodnika kot izdatelja „Novic ljublj." „Templarski pohod" iz češke opere „Templari kazal veliko pomembo in potrebo časnikov, ki se dan- od Sebora sklepa pevski del; za njim svira orhester danes borijo za vero naših očetov; pevce bogoslovce „Dornačinke", potpouri národnih pesem, zložil ka- hvaliti bilo bi le vode prilivati Savi, pa tudi overtura peinik Schantel. Izvrstne moči na glasovirju kazala je lepe moči. js/cAi tuui v;* viiuiw tf • Muuautvi» í^vioiuu rnuvi^ xv JL ILJV/VIV/ ovuviv In kaj hočemo o zagotovljajo nam izvrstno izpeljavo tega programa ki bodo sodelovale Po f „Dijaku-prosjaku" (Bettelstudentj reči? Burkica tako vsa „besedi" je plesalna veselica, v kteri se bode odlikoval jevzeta iz narodnega življenja, tako polna je dobrovolj- tudi narodni ples „Kolo". — Ker po večletni navadi nega humora, tako bogata izvirnih slovenskih izrék, da je dohodek tega večera namenjen v podporo muzikal- za izgled stavimo » kako naj naše vesele igre Igrala se pišejo domaće mm potrebščinam čitalničnim, je vstopnina (brez ome- se je pa tudi v vsem ta hu- jenja posebne rodoljubne radodarnosti) odločena tako da smeha 7 da ni moreska tako primerno vsaki nalogi, bilo ni konca ni kraja. Jako zadovoljen je zapustil vsak veselišče in hvalil mlade duhovnike, da so tako gospodje plačajo po po 00 kr. gold. 7 gospé in gospodičine CX vredno častili neumrlega Vodnika 7 ki Ie in na ostane ponós duhovnemu našemu stanu. veke Naj K tej veselici smejo udje čitalnični tudi pripeljati svoje prijatle ali znance 7 kteri niso udje 7 ki plaćaj o vstopnine 1 gold. Vstopnice se pred besedinim večerom kranjski „liberalci", ki dandanes od zora do mraka dobivajo v štacuni gosp. Antona Jentelna v špital- strupene svoje zobe brusijo o „črnih", svoje vrste možá, ki bi se le od dalječ meriti mogel z Vodnikom „dem Schwarzen"! pokažejo iz cele skih uticah. Začetek ob uri. (Poberki iz casnikov.) „Tagblatt", ki ima v vsem „svojo pamet", v 14. listu iz obilniših davkov i ki (.Dramatičnega društva dvanajsta predstava) v so lánsko leto iz naše dežele pritekli v državno kaso, gledališču je zopet napolnila v nedeljo vse prostore čez dokazuje, kako dobro se nam Kranjcem godi in da m cez 7 in zadovoljstvo s burko „Čevij ar-baron ti Je laž ; da po ustavi ljudstvo obožuje. „Tagblatt" pri- glasilo se je večkrat prav živahno. Gosp. Aleš ovcu poveduje namreč, da je lansko leto cesarski kasi došlo gré hvala, daje nemsko igro dobro presnoval na naše po coin ini 99.342 gold., po davku za vino, pivo, razmere. Vršila se je pa igra v večih in manjših rolah žganje in druge vžite reci 570.073 gold., po cestniui tudi prav dobro; posebno je gosp. P. Kaj zel izvrstno in mostnini 59,460 gold., za tobak 782.211 gold. dělal čevljarskega fanta, ki je nenadoma postal „baron"; za ko Ike (štempeljne) 220.515 gold. 7 po druzih ne- gosp. No ili, čevljarski mojster, nas je radoval s po- posrednih davščinah pa 299.346 gld., v vsem s kupaj po sebno pikantnimi koupleti; gospodičina Brusova se posred nj ih davkih tedaj 2 milijona in 30.947 gld. ; je z veliko pohvalo vedla kot nervozna „baronica" 7 in gospá Odijeva je dobro dělala „kuharico". S to igro tedaj za 139.922 gold, več kakorpredlanskim. Iz tega 77 Tagblatt a sodi, da je to znamenje čedalje većega bo- je vnovič pokazalo dramatično društvo, da ima dobre gastva dežele naše, ne pa uboštva! močí za veče vesele igre združene s petjem. (.Mesecnega lista „Vrt ecu imenovane ga), ki >7 Novice" priporočale v svojem 50. listu . list na svetio. Kar je vrednik njegov gosp. Ivan Tomšič obetal, spolnil je zvesto. Listec, tudi olepšan ti precartani ,Tagblatt", kako vendar s takimi besedami vlado slepiš, so ga da bi mislila, da smo prav srecni in da kmalu pridemo je přišel do tega, da vsak Kranjec bo imel vsak dan pečenko na mizi ? piio Ce se je več vina, žganja ali piva po- __pi" y je to >? A U 1 ClLLU. ÛUHU1CUJO , KAO, DU1U WV^MUVJOVj s štirimi slikama in s prilogo pesmice in napeva, je kakor dajae bi znal pregovora, da pijanec tudi srajco ves primeren otrokom, kterim je namenjen. Zato le po zapije! Ce se je več tobaka in smodek požgaio, njem, ki hoćete mladino podučevati in kratkočasiti ob ker dandanes že vsak smrkavec smodko v ustih ima Tagblattu" znamenje , da smo bogatejše, enem ! i da wo, ic kje kak krajcar vlovi, je tv „ia5Ui«vwu (Nasledki nove „svobodné" ère) se kažejo tudi menje, da dežela prihaja bogatejša! Ravno narobe je pri hudodelcih, ki so zaprti na gradu ljubljanskem. pravo. Naj gré „Tagblatt" po hišah, pa bo videl, kako Vsi brez razločka prosti vseh oklepov, kakor je zdaj se ljudém godi, kako se zadolžujejo čedalje bolj; naj gré v posojilnice prasat, pa bo videi, kdo vse je ondi dolž- je to Tagblattu" zna- sega v jetnisnicah, in zbircni v hrani, se vpró večkrat tudi med seboj tako, da drug druzega pobija ali da njih čuvaji niso življenja varni. nik 7 Tako Je nek razbojnik mahnil s količem strežaja po glavi dne t. m. so zemljišča in naj gre v gruntne bukve gledat, pa bo videl ; ga je skoro ubil 7 da dan t. m. so se sprli med seboj lišpu kako čedalje bolj zapečatene! Kdor po 7 7 naj si išče Ko J Je so 77 pot rati in pijančevanji přemožen je ljudi sodi, diplomo trcenega „nationaleconoma". Pa to zadosti; on še dalje dokazuje, da je še ni j ^ ow.ua v uuuj \j, uau t» ni. bu oc dui il un: da je eden do mrtvega bil ranjen, drugi manj drugi dan bil hudodeínik v preiskovalnico odpeljan nekteri hudo razsajali in žugali oskrbniku in jetnišni- ker je gruntnega, hišnega in sicer direktnega dav ka Tagblattu" memo lani naša dežela veliko na boljem in sicer zato } car]U. ^«j mi - p»oc „ t aicLi. 1CQU1UUU - guo^uua piav^aia z*<* i uuiujuu lu ïw.v/îiu , bcuaj ma) o ^ J J uu * i uji Uiv uv uiuui j » " jul Uli" da blagostanje naše dežele raste in da po takem lahko nister jej privoli, da magjarski vojaki svoje bivališče še več plača! Njemu mora po takem celó z gruntnim imajo na Ogerskem, pa vladi dovoli vse kolikor za- davkom silno preobložena naša dežela dokaz biti hteva. Avstrijska delegacija je bolj skopa in je že mar-večega bogastva memo druzih! Gledite! kamo jo zabřede nemškutar, ki ga je Bog s slepoto udaril! In tišti davkarski možičelj Ertl je „hodil" po kočah naših kmetov in ni nič druzega „slišal" od njih kakor to da — ne pritrjujejo jugoslavenskemu programu! Se vé, da njemu več koristi kaže, ,,v protinarodni politiki de- sikaj izbrisala, in tako bode od onih 60 milijonov ki jih vojni minister zahteva za nenavadne stroške vo-jaške, ) zbrisala 24 milijonov in dovolila le 36 milijonov. Obveljalo bode nazadnje to, kar soglasno sklenite obé delegaciji. Iz NemČije. Nemci imajo cesarja! 18. t. m lati" kakor davke naše dežele študirati, kajti tako se se je dosedanji kralj pruski Vilelm, po dovoljenji popred pride iz tobakopalde Dunaj. zeló že hira „Tagblatt" manjka, kaže spet v sabotnem listu — _ ~~ j- —-----j- -----j —- . Kako druzih nemških vladarjev in svobodnih mest ki so v f"*«" «« V.«.« UVU.UUXU UWUMI1JW» >u O » \J WVUU1U UiVOl , J\1 OU V in kako mu poštenega gradiva severni nemški zvezi, in vpričo njih v Versailles-u na } kjer vnovič svoje Francoskem dal za „nemškega cesarja" oklicati. Tako lačné bralce pita z lažnjivo „pogreto rihto", da je prof, si je kralj Vilelm na glavo posadil krono nemškega Lésar pisal kuharske bukve. Ce tudi potem > ko je cesarja, ki je od 60 let sem ni nihče nosil. svojem da bode „množivec" cesar Vodnik sam pisal kuharske bukve, bi ne bilo nič ne- razglasu obeta nOVl Cesar, v»» uuuv/ ^ujuu^ivcv; v;ca<*i~ častnega pisati, kako se jedi okusno kuhaj o, je vsaj stva. Verjamemo mu to; najpred bode Francozom po tako pisanje vendar še čaštneje kakor dihurje ali smr- grabil Alzacijo in Loreno, potem pride sčasoma nem-dokavre „izšopovati", kar je delo Dežmanovo. Al hvala ška Avstrija na vrsto! Bogu, da smo jo Slovenci vendar vkljub vsemu zati- Iz franeosko-pruskega bojiŠČa. — Strašno so se spet ranju našega jezika iz lastne marljivosti tako daleč přetekli teden mesarili in klali na bojišču; na tisoče in prignali, da imamo žensko mladino, ki menda bolje tisoče je Francozov in Nemcev padlo 18. 19. in 20. zna pravilno slovenski pisati kakor dandanes gospod dne t. m. posebno pred Parizom in St. Quentinom ; Dežman, in da se njej lahko prepuŠča pisanje kuhar-, Francozi so nemško armado enekrat hudo potolkli ? > skih knjig. Ce pa se gosp. Dežman norčuje iz germa- vendar vkljub vsemu žrtovanju ne more j o nič zdat- nizmov te knjige Dežmanovo sestro in take gospodinje, ki „zastopijo naj ve da je pisana tudi za gosp nega ravno doseči; bati se je zdaj, da vendar-le Pariz, zdaj mesece že oblegan, pride v pest požrešnemu kranjsko špraho", pa ne razumejo jezika slovenskega. Prusu. Koliko nesreće pa nemški narod trpi po tej --grozoviti vojski, ki jej ni para v zgodo vini, kaže se iz ftnvtflir i7 dnmflčih iu ntliiih tega' da samo v enem Pruskem mestu, Achen imeno- *UV1UU iL <10[fUU u vanem, je 1200 rodovin, ktere moraj o iz deželnih mi- Iz Dunaja. — Po krátkém bivanji na Dunaji se je loščin rediti, kjer so njeni očetje ali sinovi v vojski ---------j---------------------J-------J ~ "J^x xaj^^j Njih Velič, cesar sopet podal v Pešt, kjer imate dele- ali pa že v boji smrt. storili. • • • TI 1 v • i • 1 A V \T «I •• ~r -r- i r% gacije svoje delo dovršiti do 4. svečana. Novih mmi- Iz Londona. guv.j v «» VJV uviv wv f «W1VX WW X. u> VUHUM. xtvTiu ui i u J.4J JUV/tWU/HA« - KJ konterencijo, V XV ICI 1 JLLLXajKJ MCk" s tro v pa še zmirom ni. Vsaki hip poči drug glas; stopniki vseh velicih vlad obravnati oporéko ruske v kteri imajo za- zdaj da bo ta ; zdaj uni ? Schmerling še zmirom vlade zarad crn ega m or ja in še nektera druga vpra- zvonec nosi i „Ustavoverci" , ki v nobenega ni zaupanja , da bi v pravi sanja, ne bode manj nič, ker pruska vlada ne dovoli zastopniku franeoske vlade J. Favre-u potnega lista, da bi mogel v London priti. Pruska vlada ne priznava ljudovlade franeoske, zato bode „cesar" Vilelm menda podrl vso konferencijo. kolovoz spravil dvalistično državo, gotovo sopet pridejo do krmila, so se sicer z Beustom v delegaciji tako kregali, da ne morejo stopiti v ministerstvo; al na koncu ravsa in bi se misliti utegnilo. da kavsa je rekel Beust, da on ni ni ko mur sovražnik zmirom tedaj šviga švaga čez dva praga Iz Vorarlberga. ! V „Vorarlb. Volksbl." ki ga Je imel popisuje s cesarjem ko dr. Greusing pogovor, ■■■■■■■■H je bil v Insbruku na Tirolskem. Deputacija, cesarju šla, je obstala iz grofa Zeila, A. Rhomberga, Žitna cena v Kranji 21. januarja 1871. ki Je 30. Vagán pšenice 6 fl. 10 rži 4 fl. 50. ovsa 2 fl. 20. soraice 4 fl. 60. jecmena 2 fl. Natterja, Ebenhofa in dr. Greusing. Vsak posebej Je bil 7 fl. 20. krompirja 1 fl. 65. ajde 2 fl. 80. prosa fižola 3 fl. 80 pri cesarju. Dr. Greusing mu je odkritosrčno razo-del vse, kar teži srca Vorarlberžanov in Tirolov, kteri V v vladajočem „liberalizmu" ne vidijo sreče za Avstrijo. Cesar ga je milostljivo poslušal in mu naposled s toplo besedo rekel, da pripoznava upravičenost našega nasprotsva (opozicije), ktere naj v postav-nih mejah nikdar ne popustimo, Žitna cena v Ljnbljani 21. januarja 1871. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 70 banaške 6 fl. 20. tursice 3 fl. 60. soraice 4 fl. 20. rži ročal z društva katolična. Dobro ! m je pripo- 4 fl. ovsa 2 fl jecmena 2 fl. prosa 2 fl. 90. ajde 3 fl. 10. Krom pir 2 fl. da je dr. Greusing to ocitno razglasil, in ker je očitno razglasil, mora tudi po vse resnično biti, sicer li si pošteni mož Kursi na Dunaji 24. januarija 5% metaliki 58 fl. 35 kr. Ažijo srebra 122 fl. kr Narodno posojilo 67 fl. 60 kr. Napoleondori 9 fl. 95 kr. ne bil upal z odločno besedo na dan. Iz HrvaŠkega. — „Zatočnik" prinaša brez števila telegramov iz vseh okraj in jugoslavenskih, ki čestitaj o pogumnim borilcem trojedne kraljevine: Mrazoviču, Loterijne srećke: V Trstu 21. januarja 1870: 48. 43. 13. 16. 78 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 4. februarja 1871. Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.