Domoznanski oddelek 35 RAVNO polje 2006 352(497.4 Kidričevo) COBISS o VRTEC KIDRIČEVO 99 otrok in staršev na izlet v živalski vrt Torek, 20. junija, je bil zelo pomemben dan, ki so ga komaj čakali otroci starejših oddelkov, njihove vzgojiteljice in pomočnice ter starši. Ta dan je bil izlet z vlakom v živalski vrt v Ljubljano. Zraven otrok so lahko šli tudi starši in prav lepo je bilo videti, kako so starši spremljali svoje otroke. Vseh skupaj nas je bilo 99 - 61 otrok in 38 staršev oziroma odraslih. Z upravo železnice v Mariboru smo se dogovorili, da vstopimo v Kidričevem in da vlak stoji tudi v Cirkovcah, kjer vstopijo otroci in starši z vzgojiteljicami, kar sploh ni po rednem voznem redu. Dobili smo se zjutraj ob 6.40 uri na železniški postaji v Kidričevem in otroci s starši iz Cirkovc v Cirkovcah. Bilo je prav zanimivo, kako pridno in polni pričakovanja so čakali vlak. Ko je vlak prispel, smo vstopili v dva vagona, ki sta bila rezervirana za nas. Porazdelili smo se po kupejih. Oči otrok so se kar lesketale, saj se je večina otrok peljala z vlakom prvič. Lepo je bilo videti starše in ponosne otroke, ker imajo mamo ali atija zraven. Vožnja do Ljubljane je hitro minila, saj smo vmes malicali in pokukali še v sosednji kupe, da vidimo, kako se imajo naši prijatelji. Otroci so zavzeto opazovali pokrajino skozi okno. Zelo zanimiva pa je bila vožnja skozi tunele, ker je bila tema. Ko smo v Ljubljani izstopili, sta nas na avtobusni postaji že čakala dva avtobusa in nas odpeljala v živalski vrt. V živalskem vrtu pa je bilo za otroke res pravo doživetje. Videli smo vseh vrst živali, nekatere čisto od blizu in lahko smo se jih celo dotaknili. Vodniki so nam od blizu predstavili čisto pravo kačo in najbolj pogumni so jo lahko celo prijeli in se z njo slikali. V živalskem vrtu je tudi lepo otroško igrišče, na katerem so preživeli nekaj časa, starši pa so v senci ponosno opazovali svoje otoke in budno pazili nanje (svoje in tudi tiste, katerih starši niso mogli zraven). Vreme smo imeli lepo, temperature so bile kar visoke, vendar to nas in otrok ni motilo. Pijače je bilo dovolj na razpolago, če ne v nahrbtniku, pa v restavraciji, kjer smo tudi jedli kosilo. Zanimivo, ko smo kupovali spominke za domov, je večina otrok kupila kačo (katere jih je bilo najbolj strah), zdaj bodo pa lahko koga drugega preplašili z njo. Iz živalskega vrta sta nas avtobusa odpeljala na železniško postajo, kjer smo vstopili na vlak in se odpeljali proti domu. Mislil smo, kako bodo otroci utrujeni, saj smo v živalskem vrtu preživeli 6 ur. Kje pa. Veselo so obiskovali sosede, se smejali, malicali in vožnja do doma je hitro minila. Tak izlet smo v vrtcu organizi- rali prvič in starši so bili zelo zadovoljni. Ugotavljajo, da si v tem tempu življenja kratko malo ne vzamemo dovolj časa, kot na primer ta dan in ga preživimo z otrokom. Me, vzgojiteljice in pomočnice, pa se ob takih priložnostih bolje spoznamo s starši in obratno. Razšli smo se veseli in zadovoljni v upanju, da podoben izlet še kdaj ponovimo, saj gre za dobrodošlo izkušnjo vseh nas, ki skrbimo za te naše iskrive nadebudneže. Vzgojiteljice in pomočnice starejših oddelkov Foto: arhiv vrtca SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Za prvošolčke varna pot v šolo Na začetku lep pozdrav vsem skupaj, predvsem pa prvošolčkom, ki so pred kratkim prvič vstopili v hram učenosti. Kot že vrsto let doslej, smo tudi letos ob pričetku šolskega leta člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s pomočjo članov društev upokojencev, organizirali in izvedli preventivno akcijo Varna šolska pot, kjer so člani društev upokojencev spremljali in s svojo prisotnostjo opozarjali voznike na začetek novega šolskega leta, v katerega je letos vstopilo kar 54 učencev prvih razredov vseh treh OŠ na območju občine Kidričevo, katerim so te šolske poti nove in zato kar precej nepredvidljive in nevarne. Preventivna akcija je trajala prvih 15 šolskih dni, otroci, ki pa niso pomanjšani odrasli in ne zaznajo nevarnosti in se je ne zavedajo kot mi odrasli, pa še ne poznajo pravil varne udeležbe v prometu. Zato jih moramo s svojim vzgledom in spoštovanjem pravil cestnega prometa in lepega vedenja naučiti varne udeležbe v prometu. Otroci spadajo v tako imenovano skupino šibkejših prometnih udeležencev in so bistveno ranljivejši od drugih. Vozniki moramo biti nanje še posebej pozorni in jim dati popolno prednost v prometu. Da bi bile vsem skupaj poti čimbolj vame, smo člani občinskega SPVCP vsem prisotnim prvo- šolčkom razdelili rumene rutice in kresničke, prav tako pa smo se udeležili obeh uvodnih sestankov staršev in prvošolčkov na OŠ. Ob zaključku bi se rad posebej zahvalil vsem sodelujočim članom društev upokojencev občine Kidričevo, kajti za njihovo nesebično prostovoljno pomoč jim vedno namenimo le skromen HVALA s prošnjo za sodelovanje v naslednjem letu. Lep pozdrav vsem skupaj v imenu SPVCP občine Kidričevo z željo po čimbolj varni udeležbi vseh udeležencev v prometu, kar bomo lahko dosegli le s skupnimi močmi in spoštovanjem pravil cestnega prometa! Davorin Valentan Predsednik SPVCP Občine Kidričevo Uvodnik 3 Spoštovane občanke in občani! Še zadnjič po štirih letih mi dovolite sporočiti nekaj misli preko našega glasila Ravno polje. Skupaj z vami smo preko občinskega sveta in uprave dosegli kar veliko. Sami boste najlažje ocenili vse nove pridobitve in njihovo funkcijo. Naredili bi lahko še nekaj več, če ne bi bilo v določenih obdobjih preveč nepotrebnega kompliciranja in zaviranja, kar pripelje do mrtvega teka. Žal je včasih tako, da te razočarajo prav tisti, na katere najbolj računaš. Veliko projektov in načrtov je še pripravljenih z delno zagotovljenimi viri financiranja že za naslednji mandat. Naj zraven ostalega tudi vaši predlogi in mnenja najdejo pot v občinske programe. Zato vas prosim in pozivam, da dobro premislite, komu boste zaupali. Izberite tiste, ki jim ni mar samo ozek lasten interes. Na koncu naj se zahvalim vsem vam, ki ste konstruktivno sodelovali in mi pomagali v prizadevanjih za skupno dobro. Vendar tudi tisoče besed ne more nadomestiti ene skromne - HVALA. Zvonimir Holc župan občine Kidričevo Izdajatelj: Občina Kidričevo. Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2324 Kidričevo. Odgovorna urednica: Brigita TETIČKOVIČ, telefon 041 788 - 340, elektronski naslov: tetickovic@gmail.com.. Tajnica uredništva: Zdenka Bek. Uredništvo: Bogdan Škafar (Strnišče), Slavko Feguš (Kidričevo), Zvonko Milošič (Njiverce, Kungota pri Ptuju), Martin Krajnc (Lovrenc), Anton Sagadin (Pleterje, Župečja vas, Dragonja vas, Mihovce), Milan Unuk (Cirkovce, Jablane, Starošince, Pongerce, Gaj, Šikole, Stražgojnce) in Viktor Cafuta (Apače). Lektoriranje: Lea Vaupotič. Tisk: Tercia tisk d.o.o. Naklada 2.400 izvodov. Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članke o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in dostavljeno v vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Jesensko jutro Foto: Brigita Tetičkovič OŠ CIRKOVCE V novo šolsko leto Prvega septembra smo ponovno zakorakali v novo šolsko leto. Šolski prag Osnovne šole Cirkovce je prestopil 201 učenec, 20 prvošolčkov pa je prvič sedlo v osnovnošolske klopi. Naša vizija je biti dobra in prijazna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki temelji na načelih Unesco šole, ekošole in ohranjanja kulturne in etnološke dediščine kraja. Našim otrokom želimo zagotoviti kakovostno vseživljenjsko znanje kot enega izmed ključnih elementov vseživljenjskega učenja, uveljavljati kulturo miru in nenasilja, osveščati o pomembnosti varovanja narave in ohranjati kulturno in etnološko dediščino kraja. V letošnjem letu se bomo še posebej posvetili nekaterim projektom. V letu kulture bomo svoje zanimanje usmerili v ljudsko kulturo in v povezovanje z društvi, ki ohranjajo to tradicijo, otrokom želimo približati kulturno življenje našega kraja. Nadaljevali bomo z začetim delom v preteklih šolskih letih in izvedli več akcij v skladu s splošnimi smernicami in cilji projekta Ekošola: urejali bomo ekokotič-ke po razredih in šolski ekokotič-ek, obdarili prvošolčke z rastlinami, ločevali odpadke ter izvedli akcijo zbiranja starega papirja, izrabljenih tonerjev in kartuš ter odpadnih baterij. V okviru eko dneva bomo v sodelovanju z Občino Kidričevo in LD Cirkovce pomagali očistiti okolico šole in kraja. Osrednja naravoslovna tema v tem šolskem letu bo energija. S to tematiko se bodo ukvarjali učenci v okviru različnih dni dejavnosti in ekodneva. Preko različnih aktivnosti bodo spoznali različne vire energije in se navajali na smotrno rabo Prvošolci s svojimi starši na prvi šolski dan le-teh. Poudarek bo na varčevanju z energijo v šoli in doma. Učence želimo navajati tudi na primerno ravnanje s hrano. Na podlagi uresničevanja ciljev Unesca se povezujemo v slovensko mrežo Unesco ASPnet šol. V okviru Unesco ASPnet mreže se bomo vključevali v različne akcije in projekte na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Najbrž se vsi strinjate z menoj, daje uspešna le tista šola, v kateri se vsak posameznik na svojem področju maksimalno potrudi za dosego skupnih ciljev. Naš končni cilj pa je solidno znanje in značajske lastnosti učencev, ki jim bodo v pomoč pri nadaljnjem izobraževanju in delu. Znanje že nekaj časa ni več samo po sebi umevna dobrina, pač pa vse bolj postaja tržna kategorija, v katero je potrebno vlagati čas, napor in tudi denar. Je pa to zelo dolgo- ročna investicija, saj se vsi pošteni s svojim znanjem nenazadnje tudi preživljamo. Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je le prvi korak na tej poti. Pomagali bomo učencem, da bodo razvili sposobnosti na čim več področjih. Prisluhnili jim bomo in poskušali razumeti njihove težave. Pri tem je še kako pomembno sodelovanje staršev, učencev in učiteljev. Če ne vemo za probleme, nanje ne moremo reagirati. Naša skupna želja je, da bi se v šoli dobro počutili in se veliko naučili. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da smo na pravi poti. Prizadevali si bomo, da bo tako tudi v tem šolskem letu. Ivanka Korez, ravnateljica Foto: Arhiv šole Prvošolci na prvi šolski dan OŠ KIDRIČEVO Športni duh v mladih osnovnošolcih Glasen vrvež pred šolo, napetost pred tekmovanjem, priprava športne opreme, glasni vzdihi, ogrevanje. Kaj se je v sredo, 20. 9. 2006, pripravljalo na OŠ Kidričevo? Jesenski športni dan. Kros v občinskem merilu, saj so tekli osnovnošolci od 1. do 9. razreda OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc ter OŠ Cirkovce. Učenci od 1. do 4. razreda so tekli razdaljo na 600 m, učenci od 5. do 9. razreda pa 1000 m. Najbolj zanimiveje bilo opazovati najmanjše, ki so z iskricami v očeh pričakovali svoj prvi start. Uspešno so prestali tekaški krst in zadovoljni povedali svoje ime na cilju. Mlade tekače so na svoji poti spodbujali komentator »radia Kros«, razredniki, športni učitelji in starši. V sončnem vremenu nam je uspelo izpeljati prvi športni dan v tem šolskem letu. Suzana Menoni - Planinšek Foto: Arhiv šole Občinska uprava/obvestilo 5 Obvestilo staršem Vse starše s stalnim prebivališčem v občini Kidričevo, ki imajo otroke vključene v vrtec in želijo v letu 2007 uveljavljati znižano plačilo za programe Vrtca, pozivamo, da najkasneje do 15. novembra 2006 oddajo izpolnjeno vlogo na obrazcu VRT/1, ki ga dobite v vseh papirnicah. K vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente: - Odločbo DURS o odmeri dohodnine za leto 2005. V kolikor še niste prejeli dohodninske odločbe, zahtevajte na davčnem uradu izpis napovedi za odmero dohodnine za leto 2005. Starši lahko pooblastijo lokalno skupnost, da odločbe pridobi sama. - Potrdilo delodajalca o bruto plači v zadnjih treh mesecih letošnjega leta pred oddajo vloge za tiste starše, ki v letu 2005 niso bili v delovnem razmerju vseh dvanajst mesecev. - Odločbo o davku iz dejavnosti za leto 2005 za starše zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig, ali pooblastilo za lokalno skupnost, da podatke pridobi sama. - Potrdilo ZPIZ-a o višini prejete pokojnine oziroma invalidnine v letu 2005 (priložijo družinski člani, ki imajo status upokojen-ca(ke) ali invalida). - Potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o dokazilu statusa brezposelne osebe in o višini bruto zneska nadomestila za zadnje tri mesece. Ta dokument priložijo polnoletne brezposelne osebe. - Potrdilo o višini katastrskega dohodka. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o prejemu ali izplačilu preživnine za otroke. Potrdilo priložijo starši, ki prejemajo oziroma so dolžni plačevati preživnino. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti prejema denarne socialne pomoči. - Potrdilo o šolanju. Potrdilo se priloži za družinske člane, ki se šolajo (dijake, študente). Starši, ki bodo oddali vlogo do navedenega datuma, bodo upravičeni do znižanega plačila vrtca od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007. Starši, ki do navedenega roka ne bodo oddali vloge VRT/1, ne bodo upravičeni do subvencioniranega plačila, zato jim bo Vrtec od 1. januarja 2007 dalje obračunaval polno plačilo vrtca. V primeru, da vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna in jo vlagatelj kljub opozorilu ne dopolni v določenem roku, se vlagatelju vloga s sklepom zavrže. Dodatne informacije v vezi uveljavljanja znižanega plačila vrtca dobite starši iz občine Kidričevo na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank (tel. 799 06 13). Zdenka Frank, svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Predstavitev možnosti zaposlitev v Slovenski vojski Slovenska vojska ponuja možnosti, da mladi lahko izberejo poklicno pot v njeni sestavi, se odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka ali sodelujejo v pogodbeni rezervi. S promocijo sodelovanja s Slovensko vojsko se ukvarja Oddelek za pridobivanje kadra. Na področju vaše občine to izvajamo pripadniki Skupine za pridobivanje kadra v Mariboru. Naša predstavitev vsebuje: -Poklicna pot v sestavi slovenske vojske - pogoji, prijave, potrebni dokumenti, kontaktne osebe itd. -Prostovoljno služenje vojaškega roka - pogoji, čas in mesto, denarna nadomestila, socialno in pokojninsko zavarovanje itd. -Prostovoljno služenje v rezervni sestavi - pogoji, potreben čas za vojaško strokovna urjenja, denarna nadomestila itd. Pogoji: - imate najmanj IV. stopnjo izobrazbe, - imate državljanstvo Republike Slovenije, - nimate dvojnega državljanstva, - ste nekaznovani, - se strinjate z varnostnim preverjanjem, - ste telesno in duševno zdravi Vsi zainteresirani za posamezno obliko sodelovanja ali zaposlitev v Slovenski vojski dobite konkretne odgovore na neposredna vprašanja na brezplačno telefonsko številko 080 13 22 ali v Skupini za pridobivanje kadra Maribor v Vojašnici generala Maistra Maribor. 6 Intervju Intervju Jože Murko Pomembno je, da ljudje zaupajo svoji občini Cilji, ki so bili zastavljeni v času županovanja Zvonimirja Holca, so realizirani ali pa še tečejo. Bilo je veliko vloženega truda in napora, sprejemanja konsenzov. Zadnje leto je zaradi bolezni župana občino Kidričevo vodil podžupan Jože Murko. Pred iztekom mandata smo se pogovorili z njim. Urednica: Preden se dotakneva projektov, ki so in še tečejo v občini, pa seveda vroča tema - vrtec. Podžupan: Dejstvo je, da ta vrtec, kije star okoli 50 let, ne nudi več ustreznih pogojev za ljudi, ki tam delajo in seveda tudi ne za otroke, ki tam preživijo velik del dneva. Dolžnost ustanovitelja, občine, je, da zagotovi normalne, optimalne pogoje tako tistim, ki so tam zaposleni kot tudi našim malčkom. Vsak starš želi peljati otroka v okolje, ki je zanj ustrezno in primerno. Projekt za novi vrtec je končno stekel, je kar precejšen finančni zalogaj za občinski proračun. Kot veste, je naš vrtec 20 % nadstandardni, kar pa posledično pomeni, da je udeležba države, finančno mislim, zato manjša. Urednica: Veliko hude krvi je bilo na račun stare lokacije vrtca. Nova lokacijo, ob osnovni šoli Kidričevo, je s sklepom občinskih svetnikov potrjena! Podžupan: Novo lokacijo vrtca ob osnovni šoli Kidričevo je občinski svet potrdil. Na stari lokaciji pa so predvideni drugi objekti. Na eni strani smo poskrbeli za najmlajše, na drugi strani pa moramo poskrbeti tudi za najstarejše, in jim omogočiti, da ostanejo v svojem okolju. V mislih imam izgradnjo doma upokojencev, kar je predvideno tudi v našem integralnem razvoju in potrjeno v prostorskem planu. V nadaljevanju pa se bomo zavzemali tudi za nov zdravstveni dom. Mislim, da je bilo zdravstvo v Kidričevem pred 50 leti skoraj bolj organizirano kot danes, imeli smo dva stalna zdravnika, ambulanto in stacio-nar. Ne morem se strinjati s tem, da tako velika občina s tako velikim številom prebivalcev nima ustrezne zagotovljene zdravstvene oskrbe za krajane. Urednica: Veliko pozornosti ste v tem mandatu namenili tudi okoljevarstvenim temam, sanaciji jam in divjih odlagališč. Podžupan: V občini imamo veliko jam, divjih odlagališč. Tu bi rad izpostavil problem v zvezi s sanacijami. Če se spomnite neurja, ki je prizadelo našo občino, lahko veste, daje bila škoda ogromna, samo na nepremičninah okoli 250 milijonov. Občina je skupaj z zbirnim centrom na Ptuju občane obvestila in jim omogočila, da jim pokrije stroške odvoza in deponiranja salonitnih plošč. Na veliko žalost pa se je izkazalo, da so nekateri občani kljub temu po neurju odvažali salonitke v te jame. Ko govorimo o okoljevarstvenih problemih, bi rad povedal, da se bodo morali tudi občani počasi zavedati, da s tem, ko odvažajo smeti in ostali material v te jame, ogrožajo tako sebe kot druge. Te jameje potrebno sanirati. Zato je tudi v izgradnji zbirni center, ki bo omogočal in dajal krajanom možnost, da ves takšen odpadni material odpeljejo legalno v ta zbirni center. Urednica: Občina Kidričevo je velika občina. Zato je tudi veliko želja z vseh strani po obnovi in razvoju posameznih krajev. Kako ste to usklajevali? Podžupan: Vedno sem se zavzemal za enakomerni razvoj občine. Seveda pa moramo biti toliko objektivni in vedeti, kaj občina lahko ima, kaj potrebuje in kaj ne. Tu mislim na objekte, ki bodo ljudem nudili različne možnosti, od uporabe le-teh do novih zaposlitev, kar je objektivno najbolj možno. Po vaseh smo realizirali najnujnejše stvari, kar se tiče cest oz, javnih poti, s tem da smo morali upoštevati, da nekaterih cest nismo prepla-stili, sanirali, zaradi tega, ker gre za projekt podtalnice Dravskega polja oz. kanalizacije, ki je nujna na našem področju in vredna približno 2,7 milijarde tolarjev. Zato smo počakali na nekaterih odsekih, ker bi bilo neracionalno danes delati, jutri rušiti. Urednica: Kako daleč je kanalizacija? Podžupan: Konzorcij, ki je ustanovljen, je že razpisal mednarodni razpis za izvajalca, ker so pa to sredstva evropskih skladov, približno v 60 %, je potrebno spoštovati vse normative, pri razpisu in pri pripravi vse ustrezne dokumentacije za začetek del. Začetek investicije - kanalizacije in vodovodnega omrežja - naj bi bil v letu 2007, 2008 in 2009. V prvi fazi je seveda izgradnja čistilne naprave. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je nujno potrebna zaradi same podtalnice in s tem pitne vode. Urednica: Veliko let je klicala po obnovi Tovarniška cesta in končno je obnova stekla! Podžupan: Želja nekaj let nazaj ali pa več je bila obnova Tovar- niške ceste. Zaključuje se prva faza obnove, in to do podvoza. Prevzem bo v četrtek, 12. oktobra, s predstavniki Ministrstva za obrambo, predstavniki izvajalcev in občino s svojimi nadzornimi službami. Ta cesta, ki je bila končana v letih 1946, je bila zaradi ugrezanja potrebna popolne obnove. To je tudi razlog, kar so se nekateri ljudje spraševali, zakaj ne bi ceste samo sanirali in jo kot del neke zgodovine ohranili kockasto. Temelji so bili poškodovani do te mere, da sanacija ni bila možna. Obnovitev je stala 127 milijonov. Naslednja faza je obnova podvoza in nadaljevanje obnove v smeri križišča z lovrenško cesto. Urednica: Tudi obrtna cona je gotova. Kako je s tem projektom ? Podžupan: Resje. Obrtno cona je zgrajena. Financirana je bila iz občinskega proračuna in evropskih sredstev. V coni je zgrajena kompletna infrastruktura in je pripravljena za prevzem bodočim podjetnikom. Je v fazi prodaje in se bo aktivirala še letos. Urednica: Kot smo lahko videli, je v tem času po občini potekalo tudi več različnih obnovitvenih del. Podžupan: Storjenega je bilo veliko. Tu naj omenim obnovitvena dela na javni razsvetljavi v Kidričevem, ureditev športnih igrišč, obnovitvena dela na kulturno-zgodovinskih objektih (muzej - Starošince). Obnavljajo se cerkve, kapele, mrliške vežice, pokopališča in še bi lahko našteval. Mislim, daje prav, da smo poskrbeli tudi za ta aspekt družbenega življenja. Seveda pa bo potrebno v prihodnje, predvsem centrom, kjer so dnevne migracije večje, v prihodnje urediti in jih narediti prijazne ljudem, ki tam živijo in tudi tistim, ki pridejo od drugod. V mislih imam ureditev centra Cirkovce, kjer se že sedaj veliko dogaja na področju društvenega, kulturnega, športnega življenja. Ne smemo pa pozabiti tudi na ostale vasi naše občine. Prav tako je narejen projekt za ureditev centra Župečje vasi. Imamo pa v občini tudi kultur-no-zgodovinski objekt, “grad”, za katerega bo potrebno najti neko smiselno in racionalno rešitev. Da ostanejo ti stari objekti, kljub naselju Kidričevo, ki je nekaj posebnega v slovenskem urbanističnem prostoru. Da se ta del zgodovine vživi in poveže v življenje v njem. Urednica: Kaj pa kmetijstvo? Naša občina je izrazito ruralno področje. Podžupan: Občina meri 72 km2 in dve tretjini tega območja je kmetijskih in gozdnih površin. Problematika kmetijstva v naši občini je dokaj velika. Imamo dobre kmetije in dovolj znanja, vendar bo potrebno zagotoviti, da se bodo mladi ljudje lažje odločali, da ostanejo na kmetiji in zemljo obdelujejo. Seveda pa gre tu v veliki meri za to, kako v prihodnje zagotoviti, da bodo ljudje dobili zaupanje v tisto, kar so vnašali vse svoje življenje in pred njimi njihovi starši. V zadnjem času, kot smo tudi sami doživeli, ob vse večjih ne- urjih in sušnih obdobjih bo potrebno ljudi prepričati, da bodo s pomočjo občine in države zavarovali svoje posejane površine in bolj optimistično čakali na jesen in pridelke. Ob vsem tem pa, da bi kmetom zagotovili manjše stroške na enoto, je potrebna komasacija - zložba zemljišč. Prva faza komasacije Dravsko polje 1 je zaključena, druga faza se nadaljuje v tem času. V ta projekt je tako odbor za kmetijstvo kot odbor za komasacijo vložil veliko truda in dela, sploh v to, da so ljudi prepričali. Strošek je na enoto pozneje pri pridelovanju kultur bistveno manjši kot sedaj, ko so parcele razpršene. Seveda pa je potrebno na teh komasacijskih področjih zgraditi nove ceste in vso potrebno infrastrukturo. Vidim pa še en velik problem. V prihodnje bomo morali z vsemi, ki so odgovorni in skrbijo za vodotoke in potoke, urediti, da se uredijo nabrežine in s tem onemogoči možnost poplav, kajti te poplave v tem času, ob izlitju, naredijo veliko škode na kmetijskih površinah. Urednica: Iz prispevkov, ki smo jih objavljali v Ravnem polju v tem času, se je pokazalo, da društveno življenje živi! Podžupan: Področje družbenih dejavnosti je dokaj živo. Ljudem smo zagotovili, kar je tudi v razvojnem programu občine, enakomerne možnosti na področju šport, kulture, požarne varnosti. Potrebno je na osnovi dobro vpeljanih društev in njihovih sekcij vzporedno dati možnosti še ostalim krajem in ljudem, predvsem imam v mislih, da se ta društva povežejo v medsebojnem sodelovanju, saj se s tem razvija kraj in celotna občina. V mislih imam večnamensko dvorano v Kidričevem, ki bi bila integracija vsega tega dogajanja v občini na kulturnem in športnem področju. Kot veste, se v sosednji občini Hajdina pripravlja velik projekt zabaviščnega parka in mislim, da se mora naša občina vključiti z različnimi možnostmi in dejavnostmi. Urednica: Dogajalo se je veliko, veliko dela in truda je bilo vloženega. Kako naprej? Podžupan: To je del projektov, ki jih je občina realizirala s podporo svetnikov, odborov. Dejstvo je, daje lokalna skupnost dolžna zagotoviti najbolj optimalne možnosti razvoja občine v zadovoljstvo vseh krajanov. Za konec se zahvaljujem županu Zvonimirju Holcu, vsem svetnikom in vsem občinskim telesom in seveda občinski upravi za izpeljane projekte. Brigita Tetičkovič OKOI JE IN PROSTOR Obvestilo za občane Priprava prostora za bodoči center Foto: Slavko Feguš Občina Kidričevo je začela izgradnjo prvega centra za posebne odpadke, ki bo občanom omogočil odlaganje in oddajo tistih odpadkov, ki ne sodijo na ekološke otoke in v kante za smeti. Z izgradnjo centra nadaljujemo reševanje okoljske problematike, predvsem odlaganje odpadkov na divjih odlagališčih. Občane prav tako obveščamo, da kesoni za kosovne odpadke v naselju Kidričevo ostanejo začasno do izgradnje omenjenega centra. Nadaljujemo tudi program sanacije divjih odlagališč v nekdanjih gramoznicah. Slavko Feguš, predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost Zeleni Kidričevega Zeleni Kidričevega bomo na letošnjih lokalnih volitvah sodelovali s kandidaturo župana in kandidaturo v občinski svet Občine Kidričevo z listama kandidatov v 1. in 2. volilni enoti. Na listi 1. volilne enote za občinski svet je sedem kandidatov. Ti so: Slavko Feguš iz Njiverc (učitelj zgo-geo, svetovalec), Metka Sabath iz Kidričevega (samostojna podjetnica), Milan Turk iz Njiverc (samostojni podjetnik), Jožica Sabath iz Kidričevega (upokojenka), Dejan Mlaker iz Kidričevega (študent), Marko Zorec iz Kidričevega (mehanik vozil), Zvonko Grah iz Kidričevega (komercialist). Na listi 2. volilne enote za občinski svet sta dve kandidatki. To sta: Milena Lutarič iz Lovrenca na Dr. polju (razredna učiteljica, svetovalka) Nevenka Muršec iz Lovrenca na Dr. polju (samostojna podjetnica). Kandidat Zelenih za župana občine Kidričevo je Slavko Feguš, stanujoč v Njivercah, ki je drugi mandat član občinskega sveta Občine Kidričevo. Slavko Feguš je za župana kandidiral že leta 2002, ko so mu volivci zaupali 12,35 % glasov. Delo v lokalni upravi in občinskem svetu mu tako ni neznano. V sedanjem mandatu je predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost, predsednik Komisije za šport, predsednik Komisije za dodelitev sredstev iz sklada požarne takse ter član Komisije za statutarno-pravne zadeve. Kot županski kandidat si bo prizadeval za dokončanje tekočih in načrtovanih projektov, za nemoteno delovanje lokalne uprave, predvsem pa si bo prizadeval za začetek priprav na izgradnjo prepotrebne športne dvorane v Kidričevem. Zeleni Kidričevega smo prepričani, da s svojim delom in znanjem lahko pripomore k še kvalitetnejšemu razvoju naše skupnosti. Zeleni smo v preteklosti s svojo aktivnostjo in delom dokazali, da smo v tem okolju še kako potrebni in prisotni. To smo dokazali večkrat, saj smo velikokrat edini opozarjali na probleme, predvsem s področja okoljske problematike, ki je v našem okolju ne manjka. Na žalost pa smo bili vse premalo deležni podpore s strani ostalih političnih dejavnikov in odgovornih. Volivkam in volivcem se za zaupanje na volitvah iskreno zahvaljujemo. k_____* Slavko Feguš Zeleni Slovenije, Občinski odbor Zeleni Kidričevega strankamladihslovenije Mag. Silvestra Klemenčič, prof., »GREMO NAPREJ! PRAVIČNO, POŠTENO - DRUGAČE« 47-letna magistrica znanosti - menedžment javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo, kultura, sociala, javna uprava in lokalna samouprava), raziskovalka na fakulteti in doktorska kandidatka z več kot 20-letno prakso kot profesorica in z vodstvenimi izkušnjami kot ravnateljica. Kandidiram za profesionalno županjo - le tako lahko uresničim zastavljene cilje in se posvetim funkciji, ki zahteva vestno, odgovorno in učinkovito delo. Le tako se lahko Kidričevo, kot 2. največja občina v Spodnjem Podravju, razvija in uresniči zastavljeno vizijo Kidričevo mesto. Moj slogan temelji na predpostavki, daje potrebno narediti odločilen rez, pozabiti na dosedanjo prakso in pričeti delati drugače. K delu pristopiti sistematično, narediti analize, strategije in začrtati realno uresničljive projekte na podlagi naše demografske slike in se povezati z gospodarstvom v občini. Najprej je potrebno reorganizirati občinsko upravo in uvesti službe, ki so dejansko potrebne. V programu županovanja za mandatno obdobje 2006-2010 ni seznama želja ali obljub namenjenih volitvam, ampak je zastavljeno najpotrebnejše, kar je nujno realizirati najprej. Vzpostaviti stanje, ki smo ga v Kidričevem že imeli! Zato ne obljubljam ničesar, kar ne bi zmogla, obljubljam le to, kar zmorem in znam narediti. Seveda ob podpori in pomoči občanov, saj so v občini številni strokovnjaki, ki jim je potrebno prisluhniti in jih pritegniti k sodelovanju (tako mlade kot izkušene). Skratka, zagotovila bom dva stalna zdravnika, vrtec na stari lokaciji in kot konkurenčno prednost lokalne skupnosti prostor mladim, športno-kulturni center v sklopu bazena, policijsko postajo v kraju, “naš” dom upokojencev, prenos upravnih postopkov na občino (da ne bo treba skoraj vsega urejati na Ptuju), optimalno organizirano in prijazno občinsko upravo (usmerjeno v EU), urejeno domačo tržnico, okolju prijazen razvoj, »zeleno« energijo (ogrevanje in kmetovanje) in spodbujanje medgeneracijskega in medkrajevnega sodelovanja na vseh ravneh našega skupnega bivanja. Da mislim resno, kaže moja zaveza k ustanovitvi sklada, to je ŽUPANJIN SKLAD, v katerega bom mesečno odvajala del osebnega dohodka, sredstva donatorjev, namenjen najbolj ogroženim, ter s tem poskušala pritegniti tudi občinske svetnike, da dodajo v sklad del svoje sejnine ali honorarja. Vsi kandidati bomo obljubljali občanom boljši jutri. Odločitev je samo na vas. Zato vas pozivam, da se odločite po temeljitem premisleku, ker ni vseeno, kdo in kako vodi občino cel 4-letni mandat. Odločite se ZA ŽUPANJO! Odločite se ZA OBČINSKE SVETNIKE SMS in GPR Kidričevo VOLILNA ENOTA 1 Mag. Silvestra KLEMENČIČ, profesorica, magistrica menedžmenta, raziskovalka; Blaž DEBELJAK, gimnazijski maturant, vodja projektov na nacionalni ravni; Marija HROVAT, vzgojiteljica predšolskih otrok, pomočnica vzgojiteljice; Darinka KRAMER, gimnazijska maturantka in vzgojiteljica predšolskih otrok, pomočnica vzgojiteljice; Goran BEZJAK, študent fizike in matematike, študij in raziskovalno delo; Sanja SITAR, univ. dipl. soc. delavka, Center za socialno delo Maribor, socialno delo z družino; Štefica SRŠEN, višja medicinska sestra, vodja oddelka Splošne bolnišnice Maribor. VOLILNA ENOTA 2 Nežika ŠEŠO, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, ravnateljica Vrtca Kidričevo in enote v Cirkovcah; Ankica LOGAR, profesorica razrednega pouka, učiteljica na OŠ Lovrenc; Tomaž GREIF, mesar, prodajalec v trgovskem centru; Jerica PERKOVIČ, vzgojiteljica predšolskih otrok in vodja enote Vrtca Cirkovce; Breda ŽERAK, medicinska sestra-babica v Splošni bolnišnici Ptuj; Boštjan MIKLOŽIČ, avtoklepar, šofer; Ljudmila KOVAČIČ, upokojena pomočnica vzgojiteljice, družbeno aktivna upokojenka. Občina Kidričevo - ker smo tu doma Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Spoštovane občanke in občani! Pred nami so občinske volitve. Volili bomo novo županjo ali župana in občinske svetnice ter svetnike. Na plakatnih mestih in še marsikje drugje vas bodo s plakatov slikovno nagovarjali kandidati in vam obljubljali raj na zemlji. Mnogo lepih besed bo izrečenih, za kaj vse se zavzemajo in koliko dobrega bodo naredili prav za vas in vaš kraj. Mnogi bodo igrali na karto neodvisnosti od politike, kar je čista laž. Zakone sprejemajo parlamentarne stranke v parlamentu in temu sledijo dejanja po vseh državnih ustanovah in tudi občinah. Nova Slovenija čestita vsem kandidatkam in kandidatom, ki so zastavili svoje ime za Novo Slovenijo, SDS, SLS, DeSUS, Zelene Slovenije, SNS in ostale politične stranke. Do leta 1990 smo imeli sistem enoumja in večina, ki smo razmišljali kot demokrati, nas je bilo nezadovoljnih. Danes ni več tako, ker je Slovenija demokratična država. V Sloveniji imamo poplavo političnih strank in vsakdo lahko najde primemo sredino, kjer lahko politično deluje ali simpatizira. Občanke in občani, pred vami je dan volitev. To je trenutek, ko vi odločate, kdo bo postal župan ali svetnik. Izkoristite to priložnost, ki vam je dana vsaka štiri leta. Izbira kandidatov je pestra. Nekaj se bo že našlo za vas. NOVA SLOVENIJA ni imela težav z zastopanostjo drugega spola na kandidatnih listah. Prepričala je 41 % žensk in 59 % moških, da so zastavili svoje ime in so pripravljeni delati v občinskem svetu. NOVA SLOVENIJA se bo zavzemala, da se nedokončani projekti izpeljejo do konca (vrtec in kuhinja v Kidričevem, večnamenska dvorana v Kidričevem, končati komasacijo, pospešiti gradnjo kanalizacije in obnovo primarnega vodovodnega omrežja - zamenjava azbestnih cevi). NOVA SLOVENIJA se bo zavzemala za projekte, ki bodo odpirali proizvodna delovna mesta. Tukaj mislimo na Talum in njene hčerinske firme in industrijsko cono, kjer mora občina ponuditi ugodne pogoje, da bosta industrija in obrt pripravljeni investirati finančna sredstva. NOVA SLOVENIJA bo podpirala izgradnjo takšnega doma za ostarele v Kidričevem, v katerem bo lahko bivala starejša populacija s svojimi pokojninami stalno ali dnevno. Upokojenci morajo imeti zagotovljeno varno starost. NOVA SLOVENIJA se bo zavzemala, da bodo v občini pravočasno pripravljeni kakovostni projekti za črpanje evropskih sredstev. Potreb v naši občini je veliko. NOVA SLOVENIJA se bo zavzemala, da bo v občini več varnih povezovalnih poti za pešce in kolesarje med posameznimi kraji in vasmi. Dober primer je povezava Kungote pri Ptuju s Kidričevim. NOVA SLOVENIJA bo vedno podpirala projekte, ki bodo pomagali vzdrževati kulturne spomenike in ostala zgodovinska obeležja. NOVA SLOVENIJA se zaveda, da se vsa zavzemanja za določene projekte končajo pri denarju. Več potrošiti kot omogoča letni proračun občine, ni mogoče. Vemo pa, daje velikost proračuna enačba z več spremenljivkami. V NOVI SLOVENIJI vemo, kako se takšna enačba reši. V volilno tekmo pošiljamo kakovostne kandidatke ter kandidate in upamo, da bodo v vaših sredinah našli podporo ter zaupanje. NOVA SLOVENIJA gre na volitve za občinske svetnike z geslom: »Hočemo in zmoremo več, ker smo tu doma.« Kandidatke in kandidati NOVE SLOVENIJE so naslednji: Zdenka Holc, Kungota pri Ptuju 13, Karmen Vaupotič, Kajuhova 11, Kidričevo, Vida Komljenovič, Ulica Borisa Kraigherja 13, Kidričevo, Mira Novak, Njiverce vas 14, Njiverce, Stefica Cicmanovič - Zimet, Njiverce vas 37, Njiverce, Andreja Rihtarič, Župečja vas 9; Hermina Zajc, Mihovce 60 a, Janko Petek, Kungota pri Ptuju 108; Mirko Fruk, Apače 221, Jožef Medved, Lovrenc na Dr. polju 95 a, Vinko Mlakar, Lovrenc na Dr. polju 113 a, Boris Kidrič, Pleterje 59, Jožef Pleteršek, Mihovce 60 a, Franc Paj, Pongrce 4, Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Viktor Dolenc, Zg. Jablane 33 a, Viktor Cafuta, Apače 273. NOVA SLOVENIJA stavi na skupnega kandidata za župana SDS - NOVA SLOVENIJA (Antona Leskovarja). Zakaj? Programa dela obeh strank sta po vsebini zelo blizu. Sodelovanje v sklopu Koalicije Slovenije med strankama na občinskem nivoju od leta 2000 ni bilo nikoli pod vprašanjem. Skupen kandidat ima mladost, delovne navade, izkušnje, strokovno izobrazbo in upamo, da gaje Bog obdaril z veliko mero zdravja. Podpora skupnemu kandidatu Antonu Leskovarju zato, ker smo tu doma. __ Viktor Cafuta, I*|ra8 predsednik OO N.Si Kidričevo Drage volivke in volivci! H* SDS Ponujamo vam županskega kandidata, ki kandidira kot skupni kandidat SDS in N.Si ter listo SDS za občinski svet. Prepričani smo, da imamo pravo ekipo, ki želi, zna in je sposobna sodelovanja z občani, sosednjimi občinami in državo in bo izpolnila naše skupne cilje. Anton Leskovar, dipl. ekonomist, zaposlen v Talumu kot vodja priprave proizvodnje. Programska izhodišča za občino Kidričevo Za uspešno izvedbo vseh nalog, ki nas čakajo, je potrebno v prvi vrsti zagotoviti večjo transparentnost občinskih financ, reorganizacijo in večjo produktivnost zaposlenih v občinski upravi, sprotno obveščanju občanov o dogajanju v občini Kidričevo in vzpostaviti dobro komunikacijo med županom, občinskim svetom, občinsko upravo, krajevnimi odbori, gospodarskimi družbami, društvi in občani. Dokončanje projektov, ki so že v teku (vrtec Kidričevo s kuhinjo in jedilnico za OŠ Kidričevo, izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovodnega omrežja, adaptacijo tovarniške ceste, komasacije Dravskega polja, izgradnjo zbirnega centra za odpadke, sanacijo divjih odlagališč, izgradnjo večnamenske dvorane v Kidričevem, izgradnjo doma upokojencev v Kidričevem). Priprava prostorskega plana, ki bo omogočal nadaljnji enakomerni razvoj vasi in naselja Kidričevo, da bomo lahko sledili viziji Kidričevo mesto. Tukaj se nam odpirajo ogromne možnosti razvoja ob predpostavki, da bo prišlo do izgradnje zabaviščnega parka v občini Hajdina, izgradnje plinske elektrarne v Kidričevem in drugih projektov, ki so v pripravi. Zelo pomembno je, da smo na to pripravljeni in bomo v primeru realizacije projektov lahko ponudili potencialnim investitorjem ustrezne pogoje za realizacijo svojih idej. Razvoj podeželja v želji ohranjanja kmetijstva, kjer se bomo zavzemali za normalne pogoje kmetovanja in pospeševali razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, saj bomo le tako lahko zagotovili, da bodo naša polja ostala obdelana in vasi urejene. Razvoju obrti in podjetništva, kjer bi izpostavili zgrajeno obrtno cono in nadaljnje širjenje le-te, v katero moramo privabiti obrtnike in podjetnike ter jim omogočiti razvojne kredite, investirati v produktivna delovna mesta, zagotovit možnost dolgoročnega najema zemljišč. Obnovi cestne infrastrukture, gradnji pločnikov, ohranitvi kulturne dediščine s poudarkom na obnovi gradu v Kidričevem. Ureditev internetne strani občine, ki bo živela in na kateri bodo občani lahko našli aktualne informacije. Zagotovitev javnosti dela občinskega sveta in odborov. Ureditev zdravstvene oskrbe v občini Kidričevo, saj obstoječa ne zadovoljuje potreb - pomanjkanje zdravnikov. Več bo potrebno postoriti glede preživljanja prostega časa mladih, jim zagotoviti ustrezne prostore, urediti info točko za brezplačen dostop do interneta in ustanoviti mladinski svet. Zavzemali se bomo za nadaljnji razvoj športnih, kulturnih, gasilskih društev, društev upokojencev, društev žena. To je le del projektov, ki se nam kažejo v bližnji prihodnosti, za katere pa je vsekakor štiriletni mandat prekratek, ampak bo do realizacije vseh teh projektov prišlo v naslednjih letih. Lista kandidatov za svetnike: Volilna enota št. 1: 1. Bogdan Škafar, Strnišče, 2. Natalija Kutnjak, Njiverce, 3. Franc Murko, Apače, 4. Ivan Drevenšek, Kidričevo, 5. Klara Vindiš - Pušnik, Kungota, 6. Robert Pleteršek, Njiverce, 7. Danilo Lendero, Apače, 8. Anton Panikvar. Kungota. Volilna enota št. 2: 1. Anton Leskovar, Lovrenc, 2. Ivanka Korez, Starošince, 3. Andrej Karneža, Sp. Gaj pri Pragerskem, 4. Milan Fideršek, Zg. Jablane, 5. Mateja Lobenwein, Župečja vas, 6. Zdravko Vindiš, Šikole, 7. Miroslav Dobič, Mihovce, 8. Andrej Klasinc, Pleterje, 9. Stanko Krničar, Pongrce. Cilje, ki smo si jih zastavili, bomo uspešno dosegli le, če bomo pri tem sodelovali vsi. Vključimo se v razvojna prizadevanja, poskrbimo, da bomo učinkovito črpali in koristno izrabili evropska sredstva ter s tem povečali blaginjo naše občine. Danes, za jutri. Za občino Kidričevo. Vabimo vas, da se udeležite predstavitev naše ekipe in našega programa, ko bomo obiskali vaš kraj. Najdete pa nas tudi na spletni strani www.kidricevo.sds.si. Bogdan Škafar Predsednik 00 SDS Kidričevo Anton Leskovar Kandidat SDS in NSi za župana Občine Kidričevo LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupaj zmoremo več Podobno kot v večini strank na območju občine Kidričevo je v obdobju pred lokalnimi volitvami tudi dogajanje v 00 LDS Kidričevo zelo pestro. Tako smo se med drugim 8. septembra na okrogli mizi v prostorih restavracije Pan kritično lotili žensk v politiki in njihovega socialnega položaja v družbi. Če strnem besede skupine uglednih gostov: Zdenke Cerar, podpredsednice LDS in bivše ministrice za pravosodje, Dragice Bac, članice IO LDS in predsednice odbora za politiko enakih možnosti pri LDS, Lidije Majnik, predsednice MO LDS Ptuj in članice IO LDS, ter mag. Mirana Kerina, podžupana MO Ptuj in direktorja Centra za socialno delo Ptuj, je ena glavnih ugotovitev, daje preveč enega spola na enem mestu družbi škodljivo ter daje nedavna zakonska uvedba kvot na spol edini mehanizem, ki lahko omogoči ženskam, da se prebijejo na vidnejša mesta tako v politiki kot tudi drugod. V torek, 12. septembra 2006, smo na Volilnem zboru članov 00 LDS Kidričevo potrdili Jožefa Murka za kandidata 00 LDS Kidričevo za župana občine Kidričevo. Določili pa smo tudi obe kandidatni listi OO LDS Kidričevo za člane občinskega sveta občine Kidričevo na lokalnih volitvah 2006. In sicer je bila v L volilni enoti izvoljena naslednja lista kandidatov: 1. Anton Habjanič ml., 2. Branko Valentan, 3. Andreja Emeršič, 4. Anton Topolovec, 5. Alojz Požgan, 6. Karmen Kešpert. 7. Boštjan Milošič, 8. Robert Hvalec. V 2. volilni enoti pa: 1. Jožef Murko, 2. Zoran Žunko, 3. Marija Bauman, 4. Janko Baštevc, 5. Jožef Peršuh, 6. Nina Malec, 7. Monika Voga, 8. Miran Fras, 9. Franc Jurič. V zahvalo občankam in občanom za izkazano zaupanje na zadnjih lokalnih volitvah in z željo po njihovi podpori tudi v prihodnje smo v petek, 29. septembra, priredili koncert tamburaške Jožef Murko, kandidat 00 LDS skupine Cirkovce, na katerem smo tudi uradno predstavili kandidatni listi 00 LDS Kidričevo za volitve Kidričevo za župana občine v občinski svet ter kandidata za župana občine Kidričevo. Zavedamo se, da si je zaupanje volivcev težko pridobiti - potrebno si gaje predvsem zaslužiti, zato smo trdo in pošteno delali vsa pretekla štiri leta zadnjega mandata v občinskem svetu in tako želimo nadaljevati tudi vnaprej. Verjamemo namreč, daje ekipa, ki jo ponuja OO LDS Kidričevo, pravi odgovor na potrebe in pričakovanja vseh prebivalcev občine Kidričevo. Zavedamo se pa tudi, da skupaj lahko rešimo skoraj vsak problem, medtem ko sami le malokaterega, zato si želimo povezovanja in sodelovanja na nivoju celotne občine. Saj če se brigaš samo zase in za ž’svoje", s svojim ravnanjem slejkoprej ogroziš nekoga drugega, ki bo sčasoma prav gotovo ogrozil tudi tebe. Ker v trenutnih razmerah, zaradi omejenosti sredstev iz občinskega proračuna kaj več kot le zagotavljanje ozkega lokalnega prestiža in gospodarsko minimalnega razvoja občine Kidričevo dejansko ni mogoče pričakovati, vidim možnosti za nadaljnji razvojni preboj občine Kidričevo predvsem v aktivnem povezovanju s sosednjimi občinami in ambicioznem vključevanju v pripravo medobčinskih oziroma pokrajinskih razvojnih zasnov. Namreč, napovedane spremembe na področju regionalnega prostorskega razvoja bodo na novo uredile regionalno oziroma pokrajinsko samoupravno organiziranost. Zato seje nujno potrebno vključiti v prizadevanja za ustanovitev lastne pokrajine Spodnje Podravje kot teritorialne samoupravne enote, saj bi se na ta način občina Kidričevo lažje vključila v oblikovanje prioritetnih regijskih in lokalnih razvojnih projektov ter si zagotovila udeležbo v večjem obsegu pri naslednji finančni perspektivi (v prihodnjem programskem obdobju 2007-2013), iz sredstev EU in drugih strukturnih skladov ter javnih razpisov, kot je to bilo do sedaj. Obenem pa bi z oblikovanjem pokrajine Spodnje Podravje nastopile večje možnosti, da tudi nekatere nacionalno pomembne upravne in razvojne agencije ter institucije najdejo mesto na območju Spodnjega Podravja in s tem dodatno pospešijo razvojne ambicije tudi v občini Kidričevo. Ker od izdelave Integralnega razvojnega programa občine Kidričevo mineva že peto leto, ga bo potrebno dopolniti in ustrezno posodobiti, obenem pa na novo postaviti globalno strategijo (vizijo) občine Kidričevo ter programske usmeritve za uravnoteženost na področju socialnega, okoljskega in gospodarskega razvoja. Tako bo v prihodnje potrebno več sredstev namenjati programom in projektom s področja družbenih dejavnosti (vzgojno varstvo, šolstvo in izobraževanje, zdravstvo in socialne zadeve, kultura, šport, okoljevarstvo, požarno varstvo itd.) ter investicijam na področju kmetijske, komunalne in prometne infrastrukture. V kolikor želimo poskrbeti za uravnotežen razvoj podeželja, vasi in krajev v celotni občini Kidričevo, pa bo v bodoče potrebno več aktivnosti in dela posvetiti tudi privabljanju novih investitorjev zlasti na področju podjetništva, trgovine in turizma. Vse to pa bo seveda lažje izvedljivo le ob predhodnem združevanju interesov, ciljev in ukrepov na nivoju celotne občine Kidričevo kakor tudi ob primerno strokovno usposobljenem kadru v občinski upravi. Anton Habjanič ml., sekretar OO LDS Kidričevo Kandidati OO LDS Kidričevo za člane občinskega sveta občine Kidričevo na lokalnih volitvah 2006 Foto: MB SLS. Slovenska ljudska stranka Zaupajmo izkušnjam, za naše skupno dobro Spoštovane volivke, spoštovani volivci Spoštovani občani, najprej vam želim odgovoriti na vprašanje, katero se v tem času verjetno največkrat pojavlja in sicer: »Zakaj ponovno kandidiram za župana?« Da ne bo pomote, ne kandidiram iz osebnih razlogov, ampak predvsem zaradi dejstva, ker imam zagotovljeno jesen življenja, zato sem se odločil za ponovno vrnitev na to nič kaj hvaležno funkcijo s čutom odgovornosti do volivk in volivcev, ki so izrazili željo in potrebo po moji vrnitvi. Za kandidata za župana sem se odločil zato, ker sem prepričan, da lahko občini Kidričevo veliko koristim in vplivam na njen razvoj. Izkušnje in znanje iz lokalne samouprave želim prenesti v občinske odbore in aktivno sodelovati pri sprejemanju ukrepov, ki bodo omogočili hitrejši razvoj občine v skupno dobro vse občanov. V lanskem letu podeljeno občinsko priznanje v obliki občinske plakete za področje lokalne samouprave ter obrazložitev le te, s strani predlagatelja občinskega sveta in stranke SLS, me je spodbudilo k razmišljanju za ponovno kandidaturo za župana. K temu je potrebno priklicati v spomin še leta med 1995 in 2002. Rojevanje občine in njeni prvi koraki vse do prvega razreda. Osem let priprave na šolanje v samoupravi ni kratka doba. V teh osmih letih županovanja sem si nabral kar nekaj političnih izkušenj. Lahko mi verjamete, da dobro poznam razmere pri delu občinskega sveta in sicer v občini. Prepričan sem, da smo v tem času ustvarili pogoje za kvalitetno življenje naših občanov. Dolžan sem podati še odgovor na vprašanje:« Kaj ponujam, za kaj se bom zavzemal?« Najprej želim poudariti, da bom spoštoval slavnostno prisego župana, katero mora izvoljeni župan podati pred občinskim svetom. Ta izjava pove, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, ter da bom deloval za blaginjo Občine Kidričevo, njenih občank in občanov. Imam bogate življenjske in delovne izkušnje. Z vstopom Slovenije v Evropo se je trg kapitala odprl. Do tega kapitala pa lahko pridemo le z dobro pripravljenimi projekti. Sedaj je enkratna priložnost, da z dobrim političnim vplivom ustvarimo pogoje za nov razvojni zagon in ustvarimo nova delovna mesta, predvsem za mlade ki so končali šolanje, pa so sedaj prepuščeni negotovosti. Izvajanje Integralnega razvojnega programa Občine Kidričevo je potrebno pregledati in ga po potrebi tudi dopolniti. Zavzemal se bom za spoštovanje njegovih strateških usmeritev, predvsem na področju gospodarstva, kmetijstva (sonaravna kmetijska pridelava, komasacije), varovanje okolja (rezervat pitne vode), sanacija divjih odlagališč in izgradnja kanalizacijskega sistema na celotnem področju občine. Na področju šolstva in predšolske vzgoje-izgradnja večnamenske športne dvorane pri osnovni šoli v Kidričevem, izgradnja vrtca v Kidričevem. Pri zagotavljanju zdrave pitne vode, bo potrebno pristopiti k sanaciji vodovodnega omrežja- zamenjava salonitnih cevi na celotnem področju občine. Zavzemal se bom za enakomerno porabo proračunskih sredstev pri vzdrževanju komunalne infrastrukture v občini. Na področju družbenih dejavnosti bo potrebno zagotavljati pogoje za delo športa, kulture, gasilstva, skratka društvene dejavnosti za vsa področja, do društev upokojencev. Aktivno se nameravam vključevati v nastajanje pokrajne na našem področju. Pristojnosti in naloge prenesene iz državnega nivoja na pokrajno morajo zadovoljiti naša pričakovanja. Proučiti bi bilo potrebno akte s področja organiziranosti in dela krajevnih odborov, s poudarkom na njihovih pristojnostih, skladno z zakonodajo s tega področja. Na kraju želim spomniti in obuditi spomin na projekt Kidričevo-mesto. Težiti moramo k temu cilju in povečevati število zavodov in ustanov ter njihovih enot. Prijazno in varno bo življenje naših starejših občanov v Domu v Kidričevem, kjer bodo imeli vso oskrbo. Poskrbeti bo potrebno tudi za kvalitetno zdravstveno varstvo z izgradnjo Zdravstvenega doma, z zadostnim številom zdravnikov. S ponovnim vstopom v politični prostor želim zagotoviti, da se vse to, za kar se zavzemam, tudi uresniči, in s tem vplivati na vsestranski razvoj naše občine. Zato sem se ponovno odločil kandidirati za župana. Hvala za zaupanje, Alojz Šprah Kandidati za svetnike v volilni enoti 1: 1. Marjan Hvalec, Lovrenška cesta 3 2. Jože Soršak, Lovrenška cesta 2 3. Danica Dobnik, Kungota pri Ptuju 46 4. Marko Perger, Cesta v Njiverce 2 5. Silvester Skok, Njiverce vas 37 6. Štefan Vrbnjak, Apače 199 7. Suzana Koderman, ulica Borisa Kraigherja 2 8. Simon Valentan, Njiverce vas 26 Kandidati za svetnike v volilni enoti 2: L Miha Žitnik, Starošince 37a 2. Slavko Pulko, Lovrenc na Dr. Polju 50 3. Marjana Vesenjak, Cirkovce 61f 4. Jožef Kirbiš, Šikole 34 5. Franc Planinšek, Pleterje 34 6. Andrej Napast, Cirkovce 12 7. Stanko Medved, Župečja vas 36 8. Jože Goričan, Stražgonjca 36 9. Mateja Korošec, Lovrenc na Dr. Polju 31 00 SLS Kidričevo ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Delo potekalo po zastavljenih ciljih Dopusti so za nami, prav tako pa se končuje tudi četrti mandat odbora za družbene dejavnosti v tej sestavi. Odbor seje konstituiral dne 12. 3. 2003 in od takrat sestal na 38 sejah. Če na kratko povzamemo delo, ki smo ga opravili v tem mandatu, opazimo, da tega ni bilo malo, prav tako pa je kar nekaj idej ostalo nerealiziranih. Pri delu odbora smo obravnavali: - proračune Občine Kidričevo, rebalans proračunov in zaključne račune za področje družbenih dejavnosti, - predloge odlokov za ustanovitev JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Lekarne Ptuj, Pokrajinskega muzeja Ptuj, Regijskega višjega središča Ptuj, Zdravstvenega doma Ptuj, Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj, OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo in Vrtca Kidričevo, - vloge za humanitarne organizacije in društva, - prijave o sofinanciranju spremljajočih prireditev ob občinskem prazniku ter koordinirali delo osrednjih prireditev ob občinskem prazniku, - prijave za fašenk v Cirkovcah ter skupaj s Prosvetnim društvom Cirkovce organizirali fašenk v Cirkovcah in povorko po vaseh občine Kidričevo - vloge za sofinanciranje letovanja otrok socialno šibkih družin v skladu s pravilnikom o sofinanciranju letovanja otrok, - pripombe in predloge problematike zdravstva v občini Kidričevo, za kar je bilo sklicanih kar nekaj sestankov z direktorico JZ Zdravstveni dom Ptuj, - predlog za ustanovitev Športne zveze občine Kidričevo in Zveze kulturnih društev in v ta namen sklicali dva sestanka, - predloge sistematizacije v Vrtcu Kidričevo, - predloge za povišanje cen programov Vrtca. Zraven tega smo: - pripravili pravilnik o sofinanciranju košnje nogometnih igrišč, - pripravil pravilnik o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, v skladu s pravilnikom smo dodeljevali sredstva za programe in spremljali njihovo delo, - nabavili TV-sprejemnik za varovanko v domu dr. Marijana Boršt-nerja, - predlagali ustanovitev tretjega oddelka v Vrtcu Kidričevo - enoti Cirkovce, ki se je odprla v letu 2004, - pripravili predlog na pobudo ravnateljice Vrtca za potrditev 9. oddelka Vrtec Kidričevo v prostorih OŠ Kidričevo, - se seznanili z revizijo poslovanja v Vrtcu Kidričevo, OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce. Veliko truda je bilo vloženega v projekt izgradnje novega vrtca pri OŠ Kidričevo. V tem času je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja, na podlagi katerih je bil dne 12. 9. 2006 izdan razpis za izbiro izvajalcev. Odpiranje ponudb bo 6. 10. 2006, in če ne bo pritožb, bo predvidoma podpisana pogodba z izvajalcem dne 23. 10. 2006. V tem primeru lahko pričakujemo začetek izvedbe del s L 11.2006. Ob koncu mandata, bi se zahvalil vsem predstavnikom društev, zavodov in ustanov za konstruktivno sodelovanje, še posebej pa hvala članom odbora Mileni Purg, Jožetu Medvedu, Srečku Lahu, Andreju Karneži in Zdenki Frank kot strokovni sodelavki, odgovorni za družbene dejavnosti za aktivno sodelovanje. Anton Leskovar, predsednik odbora za družbene dejavnosti Občine Kidričevo ODBOR ZA VARSTVO OKOI ,IA IN POŽARNO VARNOST Reševanje okoljske problematike Odbor za varstvo okolja in požarno varnost je deloval v štiriletnem mandatu v naslednji sestavi: Slavko Feguš - predsednik, Marija Škafar - članica, Mihael Žitnik - član, Boštjan Milošič - član. Stanko Fideršek - član. Odbor je s svojim delom v obdobju 2002-2006 pomembno prispeval k reševanju predvsem okoljske problematike. Občina Kidričevo je v tem času pokrila praktično ves svoj prostor s postavitvijo ekoloških otokov in tako z ločevanjem odpadkov prispeva k zmanjševanju količin le-teh ter sanirala lepo število divjih odlagališč. Prav zaradi divjih odlagališč je javnost odbor večkrat tudi kritizirala, velikokrat neupravičeno, saj je večina odlagališč na zasebnih zemljiščih. To dejstvo pa je reševanje problemov velikokrat otežilo. Pomemben korak je bil narejen tudi z začetkom izgradnje prvega centra za posebne odpadke, ki je v občini prepotreben, s tem pa se bo zmanjšalo odlaganje odpadkov v okolju. Po sprejetem programu se sanacija divjih odlagališč nadaljuje, nekatera najbolj izstopajoča pa tudi ograjujemo. Odbor je večkrat naslovil apel tudi na javnost, predvsem v smislu večje pozornosti in obveščanja o nedovoljenih odlaganjih v prostoru. Ogromno odpadkov prihaja v naše okolje tudi iz sosednjih občin. Prav zaradi omejenih sredstev za varstvo okolja pa vseh nalog odbor ni uspel realizirati, čeprav nas pri nekaterih zavezuje tudi zakonodaja. Nismo uspeli tudi s projektom zavarovanih območij v naši občini, saj prostor naše občine ni opredeljen v programu Natura 2000. Še vedno ostajajo vprašaji o vplivu na okolje velikih industrijskih proizvajalcev v naši občini, odprto pa ostaja tudi vprašanje uvedbe lokalnega monitoringa, ki bi dajal sprotne informacije o stanju emisij. Ovira je seveda predrag projekt, ki si ga lokalna skupnost sama ne more privoščiti. Novi odbor tako čakajo v naslednjem mandatu veliki izzivi in naloge. Zahvaljujem se članom odbora in vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali. Da je delo odbora potekalo nemoteno, pa je zasluga tudi ge. Zdenke Frank in g. Igorja Premužiča. Slavko Feguš, predsednik odbora za varstvo okolja in požarno varnost ODBORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Kmetijstvu namenjajmo več pozornosti Ob koncu iztekajočega se mandata odbora za kmetijstvo in gozdarstvo v Občini Kidričevo, bi na kratko potegnil črto, s čim se je odbor ukvarjal in katerim ukrepom dajal prednost oz. poudarek. V letu 2003 smo najprej pripravili in dopolnili pravilnik o ukrepih v kmetijstvu. Odbor je menil, da je potrebno namenjati sredstva za živinorejo, rastlinsko proizvodnjo, naložbe v kmetijstvu, vzdrževanje poljskih cest, izobraževanje in še vrsto drugih svetovalnih ukrepov. Pri živinoreji smo sofinancirali umetno osemenjevanje in preventivno cepljenje živali. Pri rastlinski proizvodnji oz. poljedelstvu smo podpirali predvsem analize zemlje, apnenje, ozelenitev strniščnih površin, pregled škropilnikov in še druge ukrepe. Pri naložbah so bila sredstva na- menjena delno za nabavo strojev in naprav. V letošnjem letu namenjamo del sredstev zavarovanjem poljščin; toča, strela, požar v višini do 20 % kot dodatna stimulacija ukrepu, ki ga namenja država - 30 % za zavarovanje. Pri izobraževanju je bil poseben poudarek na raznih posvetih in seminarjih s pomočjo svetovalcev Kmetijskega zavoda Ptuj o smotrnejši in racionalni obdelavi na kmetijskih površinah in delo s stroji, prav tako so financirali varstvo pri delu na kmetijah. Nekaj sredstev so namenjali raznim, društvom, krožkom in sekcijam, ki delujejo na področju kmetijstva, podeželja in ohranjanju tradicije podeželja. Veliko dela je bilo opravljenega o zložitvi zemljišč - komasacij. Uspešno zaključen projekt komasacije Dravsko polje 1, ob koncu letošnjega leta uspešno zaključu- jemo projekt Dravsko polje II. v teh dneh se pričnejo izkazovati in odmerjati nove površine. Za izvedbo komasacij je najbolj zaslužen član odbora Milan Unuk, ki je s svojimi izkušnjami pripomogel, daje projekt uspel. Tako se bo zmanjšala razdrobljenost kmetijskih površin in s tem bo proizvodnja racionalnejša pri nadaljnjih obdelavah. Prav tako smo pričeli pripravljati pristopne izjave in soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč na območjih KO Pleterje, Župečja vas in Lovrenc na Dravskem polju za izvedbo komasacije Dravsko polje III. Prav tako je potekalo še mnogo drugih aktivnosti, za katere je bilo potrebno žrtvovati veliko volje in časa, kot so: suša, neurje s točo, poplave in še mnoge druge nevšečnosti, ki pestijo naše kmetijstvo in gozdarstvo, saj je poznano, da je tovarna na prostem, ki je izpostavljena nemilosti. Ob koncu iztekajočega se mandata se želim zahvaliti tistim, ki so na kakršen koli način prispevali in se udeleževali naših aktivnosti: predvsem članom odbora, svetovalni službi Kmetijskega zavoda Ptuj, županu, podžupanu, delavcem občinske uprave, predvsem pa Mojci Meško kot strokovni delavki za vsa strokovna in administrativna dela. Želimo, da v naslednjem mandatu odbor nadaljuje podobne akcije oz. še poveča svoje aktivnosti za dobrobit kmetijstva in gozdarstva v občini Kidričevo. Vsem, ki se ukvarjate s kmetijstvom na našem območju, pa želim obilo dobrih rezultatov, dobre letine in mirnega podnebja. Mihael Žitnik, predsednik odbora GPR Kidričevo Tudi v občini Kidričevo smo se odzvali povabilu dr. Janeza Drnovška, predsednika društva Združenje Gibanja za pravičnost in razvoj, da poskusimo skupaj narediti nekaj tudi drugače, kot smo to počeli doslej. Da pričnemo pri sebi in vse dobro prenašamo naprej, kajti šele s tem, ko pomagamo drugim, pomagamo sebi. Na ustanovitvi smo se zbrali člani društva, različnih starosti, izobrazbe, poklicev, a enakih pogledov na pravičnost in razvoj, tako občine, države kot sveta. Sedaj nas je že preko 100. Prvenstveno bomo delovali po celi občini Kidričevo, ampak ne izolirano. Širili bomo sodelovanja in povezovanja krajev med sabo. Povezovali se bomo predvsem s podobnimi društvi na področju občine, države in mogoče tudi mednarodno. Začrtali smo smernice, po katerih bomo izoblikovali podrobnejši program. Naj večjo skrb bomo posvetili otrokom, mladim in starejšim, okolju, zdravju, zdravstvu, predvsem pa spodbujali Ker cilji in načela društva sovpadajo s programom in vizijo razvoja SMS - Stranke mladih Slovenije -, smo soglasno odločili, da podpremo mag. Silvestre Klemenčič, prof., kandidatko za županjo, posamezni člani društva pa sodelujemo kot kandidati za občinski svet. »Človek se ne rodiš, človek postaneš!« (Dr. Janez Drnovšek) Nežika Šešo, predsednica GPR občine Kidričevo Društvo Gibanje za pravičnost in razvoj občine Kidričevo prostovoljstvo in širitev humanitarnega delovanja v občini. To nameravamo doseči s postopnim dvigovanjem zavesti o nujnosti socialno in okoljsko bolj uravnoteženega in tudi bolj pravičnega razvoja kraja. Želimo spreminjati delovanje ljudi in institucij, vendar ne proti njim, ampak z njimi. Želimo pomagati z vso svojo energijo in znanjem. Zavzeli se bomo za vsakega posameznika, ki potrebuje kakršnokoli pomoč, seveda če bo to izrazil nam ali komurkoli drugemu. Dovolite, da vas kot izvoljena predsednica društva, v imenu vseh članov društva Gibanje za pravičnost in razvoj občine Kidričevo, povabim k sodelovanju. Vsak četrtek smo dosegljivi v Domu upokojencev Kidričevo od 18. do 19. ure. Zbiramo pobude, predloge, mnenja, lahko pa se tudi včlanite. Pravičnost in združeno delo pelje k uspehu, zato GPR Kidričevo pozdravlja in podpira akcijo Stranke mladih Slovenije: »Brezplačen vrtec za vse otroke v Sloveniji!« Pozivamo vse občanke in občane, da oddajo svoj glas na Upravni enoti Ptuj med 29. septembrom in 27. novembrom 2006 za spremembo Zakona o vrtcih. S tem pridobimo vsi, predvsem pa mlade družine. Upravni odbor društva GPR je na sestanku razpravljal tudi o tem, kako se čim bolj aktivno vključiti v družbeno dogajanje v občini, kajti le tako, da smo zraven, lahko pripomoremo k razvoju, usmerjenemu k človeku. NLPS končuje delo Neodvisna lista proti sežigalnici je nastala pred dobrimi štirimi leti s ciljem in programom, kako ohraniti zeleno okolje v naši občini in da sežigalnice v Kidričevem ne bo. K sodelovanju smo pritegnili tiste, ki so želeli, da se okolje v Kidričevem ne bi poslabševalo. Prišlo je tako daleč, da smo sestavili listo za volitve v občinski svet za obe volilni enoti in dobili tri svetnike v Občinski svet. Imeli smo tudi županskega kandidata, ki pa ni uspel, saj mu je zmanjkalo nekaj glasov, da bi se uvrstil v drugi krog volitev. Še vedno sumimo, da je napako na- redila Občinska volilna komisija v prvem in drugem krogu občinskih volitev. V tem prispevku se želimo zahvaliti vsem našim volivcem, ki so nam zaupali svoj glas in verjeli v naše obljube. S ponosom lahko rečemo, da se je realiziralo veliko naših predvolilnih obljub. Prepričani smo, da smo bili dobra svetniška skupina, ki je vedno gledala na razvoj celotne občine in se ni zavzemala samo za politične cilje. Upamo si trditi, da smo kot svetniki gradivo za občinske seje dobro poznali, zato smo tudi nekajkrat uspeli, da so bili odloki dopolnjeni z našimi predlogi. Nekajkrat je bila zahteva vodstva občine in nekaterih svetnikov za povišanje zneska za plačilo stavbnega zemljišča. Naša svetniška skupina je ta odlok dobro poznala, zato smo tudi argumentirano dokazali z izračuni, da s sedanjimi zneski pokrivamo od države določeno višino zbranih sredstev. Naš dodatni argument je bil, da so si naši občani skoraj vso infrastrukturo zgradili s samoprispevki in mi nismo upravičeni, da bi jih dodatno obremenjevali. Tudi ostali naši člani, ki so delovali v krajevnih odborih ali drugih organih občine, so vedno pošteno delali v dobrobit vseh občanov in niso gledali samo na lastne interese. Sedaj se nam mandat izteka, zato se bomo kot lista razšli, vendar še vedno budno spremljali, kaj se v naši občini dogaja in se po potrebi spet poiskali skupaj, da rešimo, kar se bo še rešiti dalo. Franc Planinšek Vodja svetniške skupine NLPS LOVRENC Obnova mrliške vežice V poznih poletnih dneh narava okoli nas spreminja barve in dobiva novo podobo. Podobno bi lahko začel tudi s sestavkom o obnovi mrliške vežice v Lovrencu. Občina Kidričevo je držala besedo in našla denar za obnovo mrliške vežice, dela pa so že v zaključni fazi. Tako so zamenjana vsa okna, vrata in kompletno izdelano novo pročelje vežice, zunaj na novo položeni tlaki in razširjen prostor okoli vežice, urediti je potrebno samo še ograjo. Tudi notranjost vežice je temeljito prenovljena. V avli so nova tla, urejeno je ozvočenje tako v vežici kot za pokopališče, dodatno urejen izhod za svojce. V fazi nabave ja samo še notranja oprema. Potrebno je povedati, da se tudi na pokopališču izvajajo določe- ne aktivnosti. Tako so že obnovljene vse tlakovane poti, dodatno speljana pot iz vežice na pokopališče, v fazi dobave pa so tudi že fontane za vodo. Do tukaj vse lepo in prav, bi rekel naključno mimoidoči občan Lovrenca, vendar moram vseeno omeniti, da vsak tak poseg in obnova ni majhen finančni zalogaj. O tem sem se pogovarjal z nadzornikom za izvedbo del Jožetom Medvedom in podžupanom Jožetom Murkom, ki sta mi postregla s podatki, da so kljub trdim pogajanjem z izvajalci posameznih del vložena finančna sredstva za obnovo vežice in pokopališča kar zajetna. Stanko Rihtarič ŽUPEČJA VAS Cerkvica dobila novo streho Pravijo, da kjer so sloga, dobra volja in delovni elan, se da marsikaj narediti in postoriti. To nam dokazujejo krajani Župečje Vasi, ki so stopili skupaj in obnovili že močno dotrajano streho na cerkvici v središču vasi. V ta namen pa so morali zbrati cca. 3,5 mio SIT, kolikor je stala kompletna prenova strehe s kritino. S prostovoljnimi prispevki so krajani Župečje vasi in Pleterij zbrali 1 mio 250 tisoč SIT, občina Kidričevo je prispevala 1 mio SIT, na pomoč pa sta priskočila tudi župnija Lovrenc, ki je prispevala 660 tisoč SIT, in agrarna skupnost s 500 tisoč SIT. Seveda je bilo pri obnovi strehe opravljenega tudi mnogo prosto- voljnega dela, ki so ga prispevali sami krajani. Da pa ne bo ostalo samo pri obnovi cerkvice, je predvidena ureditev celotnega središča vasi, kar je razvidno iz predstavljenega prostorskega načrta ureditve samega središča. Tega mi je predstavil Jože Peršuh, predsednik krajevnega odbora Lovrenc, in ob vsem videnem sem prepričan, da bodo krajani Župečje vasi lahko s ponosom vsakemu gostu pokazali urejenost samega kraja. Stanko Rihtarič 120 LET GASILSTVA V LOVRENCU Renault Midi um GVC 16/25 - velika pridobitev ob jubileju Letošnji avgust je bil za PGD Lovrenc v znamenju velikega praznovanja. Društvo je namreč praznovala 120 let svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1886 na pobudo kovaškega mojstra Stefana Vuka. V tem času se je zvrstilo kar nekaj prireditev. V četrtek, 10. avgusta, je bila predstavitev Zbornika 120 let požrtvovalnosti in humanosti, naslednji dan so v Lovrencu izvedli operativno taktično gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo vseh osem društev Gasilske zveze Kidričevo. Ena od zanimivosti društva je curkomet, ki pa je letos žal zaradi dežja odpadel. Osrednja slovesnost je potekala v nedeljo 13. avgusta, pod prireditvenim šotorom v Športnem parku Lovrenc. Združili so jo s praznovanjem 10. dneva Gasil- ske zveze Kidričevo. Pred začetkom slovesnosti so se člani zbrali na slavnostni seji, kjer so podelili priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Kidričevo in Gasilske zveze Slovenije. Slavnostno sejo je vodil tov. Jože Medved, v pomoč sta mu bila Nevenka Pulko in Janez Serdinšek. Letos smo bili priča gasilski paradi skozi Lovrenc, v katero seje vključilo preko 200 uniformiranih gasilcev in gasilk z 12 prapori iz GZ Kidričevo in sosednjih gasilskih društev. Poleg gasilcev je v paradi sodeloval tudi Pihalni orkester Talum Kidričevo. Vodja parade je bil poveljnik GZ Kidričevo Jože Kancler s pomočnikom podpoveljnika Zdravka Vindiša in poveljni- P -j . ■? agA-iLCI | $ 112 ■ | Foto: RŠ ^ -J*j flppaph MkriJnf Jjjf, ioz« ■jjt, , , Idve -- 1"" ka PGD Lovrenca Bojana Pul-ka. Sledila sta gasilska prapora z dvema spremljevalcema in častni vod pod vodstvom Stanka Medveda, prapore je vodil Branko Ivančič, sledil je ešalon mladine pod vodstvom Poldeta Zabukovška, ešalon članic je vodila Marija Bauman, za njim pa je bil še ešalon članov pod vodstvom Draga Toplaka. Ob tej priložnosti, na dan praznovanja svetega Lovrenca, je društvo predalo svojemu namenu novo gasilsko vozilo. Pred predajo vozila so Matic Fišer in Fantje treh vasi pripravili kratek kulturni program. Ob pozdravnih besedah se je predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovar zahvali županu Zvonimirju Holcu in svetnikom za razumevanje in posluh pri na- bavi novega vozila. Čestitkam ob visokem jubileju se je pridružil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. V imenu Občine Kidričevo je društvu čestital Jože Murko. Novo gasilsko vozilo sta predala svojemu namenu podžupan občine Kidričevo Jože Murko in predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovar, ključe avtomobila je prevzel poveljnik PGD Lovrenc Bojan Pulko in jih izročil šoferju Ivanu Ivančiču. Blagoslov avtomobila je opravil lovrenški župnik Karel Pavlič. Posebna zahvala velja vsem, predvsem pa botrom novega gasilskega vozila, ki so: Avtoprevozništvo Letonja Aleksander, s. p., Bajrakta-raj Avni, Bas, d. o. o., ■ j H Boxmark Leather, d. o. o., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Cvetličarna Flora Kidričevo, Društvo upokojencev Lovrenc, Družina Leskovar, EHM, d. o. o., Ekart design, d. o. o., Eko-les, d. o. o., Ptuj, Frizerski salon Nada, Bernarda Medved, s. p., Gimpex trgovina, proizvodnja, zastopanje, d. o. o., Gojkošek Marjan, s. p. - Avtoelektrika, GP Projekt d.o.o, Ptuj, GZ Kidričevo, Hvalec Marjan s. p. - Avtohiša Hvalec - trgovina, servis, Ivančič Danica, Ivanuša Roman, Ja-gros, d. o. o., Kabel TV, d. o. o., Kamnoseštvo Žunko, d. o. o., Karneža Andrej, s. p. - mizarstvo, Kmetijstvo Polanec, d. o. o. , Korez Branko, KRS Lovrenc, Kulturno društvo Lovrenc, Lenart Martin. Marijan Pušnik, s. p. . Medved Anton, s. p. - avto-prevozništvo, Mlakar Majda, s. p., Murko Jože, Občina Kidričevo, Pavlič Karel, PGD Apače, PGD Jablane, PGD Mihovce Dragonja vas, PGD Pleterje, PGD Ptujska gora, PGD Rače, PGD Talum Kidričevo, Radix, d. o. o., zobna ambulanta Lovrenc, Regijski center za obveščanje Ptuj, Revital, d. o. o., Serdinšek Danilo, SETO. d. o. o., Sebastjan Tomanič, Silkem, d. o. o., Skok Marjan, s. p. - restavracija Castro, Storal proizvodnja, storitve, trgovina, d. o. o„ Škafar, d. o. o„ Športno društvo Lovrenc, Štab CZ Občine Kidričevo, Talum, d. d., Kidričevo, Tehnična trgovina Moj dom Andrej Pišek, s. p., Tomanič Roman, s. p. - Tomanič “Vulkanizerstvo”, Vargas-AL, d. o. o., Venty Ivančič Janez, s. p., VGP Drava Ptuj, d. d., Vital, d. o. o., Vrabl Ferenčič Nuška, s. p. - kovinska galanterija, Vrbnjak Frenk-Simona, Zavarovalnica Maribor, d. d., Žitnik Mihael, s. p. - avtoličarstvo. Kot zaključek praznovanja pa je društvo v ponedeljek zvečer izvedlo še pohod z baklami. S štirih strani so prišli prebivalci Lovrenca in s 120 baklami na športnem igrišču izoblikovali številko 120. Brigita Tetičkovič Novo gasilsko vozilo oznake GVC, ki pomeni gasilsko vozilo cisterna z vgrajeno črpalko s pretokom 1600 litrov na minuto, 2500-litrskim rezervoarjem za vodo ter posadko v vozilu 1+7. Vozilo je znamke Renault Midlum s pogonom na zadnjih kolesih, skupne nosilnosti 13000 kg, moč motorja je 195 KW. Nadgradnja je izdelana iz aluminijastih profilov, vijačno povezanih v stabilno konstrukcijo. Prostori pod nivojem šasije levo in desno se zapirajo s preklopnimi stopnicami, ki so z notranje strani oblečene z aluminijasto-vebrasto pločevino, z zunanje strani pa z aluminijasto gladko pobarvano pločevino. Dostop na streho je možen po aluminijasti lestvi, rob strehe je levo in desno višji in zaokrožen, v katerega so vgrajene luči za osvetlitev okolice in strehe vozila. Streha je pohodna, na njo so montirane gasilska lestev, aluminijasti zaboj s pokrovom za orodje in zaboj za reflektorje pnevmatskega zabojnega stebra. V nadgradnji so vsa pritrdišča za opremo, ki jih zahteva tipizacija za tovrstna gasilska vozila, ki je nameščena v vozilo. Vrednost vozila je 36 mio SIT, od 14 mio podvozje in 22 mio nadgradnja vozila. Viri financiranja: 70 % lokalna skupnost, 30 % lastnih sredstev PGD Lovrenc. LOVRENC 9. memorial Franca Dolenca V okviru praznovanja 120-let-nice PGD Lovrenc je društvo že devetič zapored pripravilo tekmovanje za memorial Franca Dolenca za starejše gasilce in gasilke. Tekmovanje je potekalo 27. avgusta v športnem parku Lovrenc. Memoriala se je udeležilo 12 prostovoljnih društev, od tega 9 društev veteranov in 3 društva veterank. Med veterani so prvo mesto zasedli člani PGD Polje, drugo mesto so osvojili domačini - PGD Lovrenc - in tretje mesto PGD Hajdoše. Med starejšimi gasil- kami so prvo mesto tudi dosegle članice PGD Polje, drugo mesto je pripadlo gasilkam PGD Gabrke in tretje mesto so slavile PGD Štore. Po podelitvi pokalov je sledila pogostitev, ki so jo pripravili člani društva. Tadeja Leskovar Foto: RŠ La 9 RL ŠIKOLE Nočno tekmovanje gasilcev ClL; 26. avgusta se je v Šikolah odvijalo tradicionalno nočno tekmovanje članic in članov za prehodni pokal Šikol. Tekmovanje seje pričelo ob 20. uri na igrišču v Šikolah. Prijavilo seje 9 gasilskih desetin. Med članicami so si prvo mesto in prehodni pokal prislužile gasilke PGD Lovrenc na Dravskem polju, med člani pa je zmagala desetina iz PGD Tinje. Za jedačo in pijačo so po simboličnih cenah poskrbeli gasilci Šikol. Tudi prihodnje leto se bo tekmovanje za prehodni pokal Šikol ponovilo ob koncu avgusta. UO PGD Šikole Foto: RŠ LOVRENC Srečanje upokojencev Spodnjega Podravja Že sedmo leto je 12. avgusta 2006 DU Lovrenc gostilo upokojence Spodnjega Podravja. Na srečanje smo se pripravljali kar nekaj dni. Pogosto smo se posamezni člani društva srečevali in si delili zadolžitve za različna opravila, samo z enim ciljem, da se bodo upokojenci v Lovrencu dobro počutili. Spominjamo se prvih srečanj. Takrat so bila finančna sredstva sponzorjev precejšnja in je bil dohodek zadovoljiv. Tudi tokrat smo se potrudili in brez večje finančne pomoči priredili čudovito srečanje. Tisti delavci, ki ste še na delovnih mestih, še danes ne znate ceniti takšnih srečanj, saj je nepopisno, ko lahko po nekaj letih obujaš spomine s svojim dolgoletnim sodelavcem. Takšna druženja so nepopisna. Prav zato ne zamerimo nekaterim obiskovalcem, ki niso pozorno spremljali nastopajočih. Zbralo se nas je okrog 1000. S slavnostno besedo nas je pozdravil Franc Koderman, ki je prvega avgusta prevzel funkcijo predsednika društva upokojencev Spodnjega Podravja. Podžupan občine Kidričevo Jože Murko je v imenu občine Kidričevo pozdravil vse prisotne in zaželel predvsem zdravja in ponovnega srečanja prihodnje leto. Predsednik DU Lovrenc Martin Krajnc je pred nastopom ansambla Jurovski gadi zaželel vsem zbranim dobrodošlico. Kulturni program so popestrile skupine pevcev občine Kidričevo, pevci in pevke s Ptujske Gore in Stoperc, muzikant-ke Vesele polanke iz Cirkovc in humorist iz Ptuja. Z velikim veseljem pa smo si ogledali splet ljudskih plesov iz preteklosti, ki so ga izvedli upokojenci društva Sveti Tomaž. Kljub deževni soboti nam je bilo lepo. Naše druženje seje zavleklo do večernih ur, čeprav je bil začetek ob 10. uri dopoldne. Na srečanje smo povabili tudi predsednika Zveze upokojencev Slovenije g. Vinka Gobca. Njegovo odsotnost je upravičil g. Franc Koderman. Nismo veseli, da so društva upokojencev razdeljena na regije. Posebno nam je bilo težko, ker so bila srečanja isti dan. Upokojenci želimo, daje srečanje vseh upokojencev od Ptuja do Ormoža in Lenarta skupaj. Veliko nas je iz teh krajev, ki smo bili skupaj na delovnem mestu in bi se z veseljem srečali. Upamo, da bo v prihodnje srečanje celotnega Podravja. Hedvika Pulko Foto: Lojze Cajnko Za varno pot v šolo smo poskrbeli tudi člani DU Lovrenc Pred pričetkom šolskega leta je Občina Kidričevo tudi tokrat opravila več aktivnosti, ki so povezane z varnostjo otrok na poti v šolo. Povezala seje še z drugimi institucijami, da bi otrokom zagotovili čim večjo varnost na cesti. Zavedamo se, da je ob začetku šolskega leta na cestah veliko več otrok kot med počitnicami, med njimi pa tudi najmlajši, ki se v šolo podajo prvič. Otroci so posebno v prvih šolskih dneh še počitniško razigrani, v prometu pa nepredvidljivi in zaradi svoje majhnosti še manj opazni. Ne zavedajo se še dovolj vseh nevarnosti, ki prežijo nanje na poti v šolo. Prve dni pouka, tako kot že vrsto let nazaj, smo se tudi člani Društva upokojencev Lovrenc vključili v prostovoljno akcijo in pospremili otroke na poti v Osnovno šolo Lovrenc. Sodelovalo je 18 upokojencev, ki smo skrbeli za varno prečkanje ceste na štirih prehodih. Prvi šolski dan smo šolarjem delili tudi kresničke. Upokojenci smo cestne prehode varovali prva dva tedna novega šolskega leta, policisti pa bodo aktivnosti nadaljevali vse leto. Nadzirali bodo organizirane prevoze otrok in tudi to, kako otroke prevažajo starši. Anton Planinšek Varna pot v šolo Foto Josip DRUŠTVO INVALIDOV KIDRIČEVO Ze šestič v Omišalju Že šesto leto je Društvo invalidov Kidričevo organizirano odpotovalo na morje. 1. julija 2006 nas je avtobusni prevoznik Lukarija iz Dornave popeljal na otok Krk v mestece Omišalj. Sedemdnevno bivanje je bilo v lepo prenovljenem hotelu Delfin in s prijaznim osebjem hotela so nam dnevi hitro minevali. V tem času smo obiskali mesto Krk in si ogledali njegove zgodovinske znamenitosti. Vreme nam je služilo tako kot vsako leto. Pa vendar, lepo je bilo, a doma je najlepše. Drugo leto se spet vidimo na istem mestu z novo zgrajenim bazenom, ki ga mi, starejši invalidi, sedaj pogrešamo. Lep pozdrav od predsednice, bodite zdravi in vedrega obraza. Marta Pintarič Samostojni koncert V prijetnem okolju stoji cerkev Bolfenk na Pohorju. Sem prihajamo že drugo leto na povabilo Zavoda za turizem Maribor. Tu smo pevci ljudskih pesmi Društva invalidov Kidričevo 6. 8. 2006 ob 11.30 izvedli samostojni koncert. Zapeli in zaigrali smo osemnajst pesmi. Z napo- vedovalko, predsednico društva, smo predstavili občino Kidričevo ter društvo invalidov s pevsko skupino. Pevci ljudskih pesmi s frajtonarjem se radi družijo in so vesela skupina, zato jih radi poslušamo. Marta Pintarič ZAHVALA! Upravni odbor Društva invalidov Kidričevo se zahvaljuje urednici in ostalim članom odbora glasila Ravno polje za objavljene članke. Člani upravnega odbora društva Rusko kegljanje in pikado Društvo invalidov Kidričevo daje velik poudarek rekreaciji invalidov. V lepem sončnem maju, natančneje 28. 5. 2006, smo se zbrali v Velenju društva invalidov iz Kidričevega, Velenja, Šoštanja, Podvelke, Ruš, Vuzenice in iz Brežic. Natanko ob 10. uri seje pričela slavnostna otvoritev veh športnih disciplin. To sta bili: rusko kegljanje in pikado, ki sta tudi najbolj aktualna športa invalidov. Udeležba iz Kidričevega: 1. Rusko kegljanje in pikado - ženske - Marta Pinterič 2. Rusko kegljanje in pikado - moški - Martin Lenart - Franc Kaisersberger - Franc Kovačič JožeJančec Uspešna je bila ženska ekipa v ruskem kegljanju, ki je osvojila II. mesto. ČESTITKE! Zahvala gre tudi ostalim udeležencem za lep športni dosežek in za lepo druženje. Predsednica Marta Pinterič - Danica Meško - Frančka Kovačič - Rozika Lenart Vožnja po umetnem jezeru Ob 10. uri smo se invalidi Kidričevega z dvema avtobusoma pripeljali v Novo Gorico, kjer sta nas pričakala dva vodnika. Nato smo si ogledali Novo Gorico, pot smo nadaljevali v Goriška Brda na kmetijo v bližini Dobrovega. Tu nam je gospodar pripravil pokušino češenj in vina. Ob vinu se je prilegel prigrizek, kruh in sir. Ogledali smo si tudi nasade češenj, ki smo jih lahko tudi kupili. Sledila je vožnja do vasice Šmartno, ogledali smo si trdnjave na meji med staro Avstrijo in Beneško republiko ter utrdbo in cerkev sv. Martina. Po ogledu smo se odpeljali še v Gonjače in se povzpeli na razgledni stolp, najvišjo točko v Goriških Brdih, od koder se v jasnih dneh vidi tudi morje v Tržaškem zalivu. Sledila je vožnja do Mosta na Soči, kjer smo se vkrcali na ladjo Lucijo in odpluli na vožnjo po umetnem jezeru. Med plovbo so nas mornarji postregli s kosilom, kapitan pa je ušpičil marsikatero vragolijo, poiskal zaljubljen par ter ga poročil po starih pomorskih običajih. Po dveh urah druženja smo se od kapitana poslovili in se odpeljali v Tolminska korita, kjer smo si ogledali za nekatere najlepši del Triglavskega narodnega parka. Z zadovoljnimi obrazi in pozno v noč smo se vračali na svoje domove z željo, da se vidimo spet drugo leto na drugem koncu naše prelepe Slovenije, to je Dolenjska. Marta Pinterič Društva DRUŠTVO UPOKOJENCEV KIDRIČEVO Starejši za starejše Društvo upokojencev Kidričevo je na svojem občnem zboru 2006 sprejelo projekt na svojem območju, to so Kidričevo, Strnišče, Njiverce, Kungota: Starejši za starejše; za višjo kakovost življenja doma. Zato bomo v naslednjih mesecih: - organizirali obisk vseh krajanov, starejših od 69 let, z vprašalnikom, - ugotavljali potrebe starejših krajanov po vseh vrstah pomoči na domu, - posredovali podatke o potrebah pristojnim službam (občini, patronažni službi, Centru za socialno delo, Centru za pomoč na domu in drugim nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo), - skušali organizirati pomoč vrstnikom v okviru Društva, - prostovoljci (poverjenikov) redno obiskovali tiste, ki želijo pomoč, - s podatki, ki bodo zbrani, vplivali na občinsko in nacionalno politiko pomoči starejšim na domu. Zato vabimo vse starejše občane, ki jih bo obiskal zadolženi prostovoljec, k sodelovanju pri ugotavljanju potreb starejših. Tako bomo lahko ugotovili dejanske potrebe po pomoči in vplivali na socialno in zdravstveno politiko v državi in v občini. Društvo upokojencev Kidričevo bo zagotovilo, ob bazi podatkov, stalno obliko obiskov na domu. Le na ta način bo mogoče spremljati razmere in ohraniti vezi med starostniki in razvijati medseboj- no pomoč. Prostovoljci (poverjeniki) so se izobrazili za delo s starostniki v svojem okolju. Društvo upokojencev Kidričevo vabi k sodelovanju krajane starejše od 69 let na tem območju, da sodelujejo. Marta Pintarič, koordinatorka PLETERJE Vaški maraton Vsi na kolo za zdravo telo, že nekoliko oguljena je fraza. Res pa je, da v naši vasi družimo se in kolesarski maraton priložnost je prava. Zato vsako leto znova podamo se na kolo, v ospredju pa je druženje in zabava. Ko srčni utrip poskoči, razpršijo se skrbi, nič več ne razpravljamo o minuli toči, le še radost nas skupaj drži. Prijetno utrujeni od poti posedemo za obložene mize. Prav nič takrat nas vest ne grize, pa če veseljačili bi tja v tri dni. Tako kot lansko leto, smo se tudi letos Pleterčani ponovno podali na kolesa, vendar tokrat v še večjem številu udeležencev našega vaškega maratona. Letos se nas je kar 49 potilo na kolesih, ostalih 23 udeležencev pa je doma poskrbelo za vsa dodatna dela, povezana s takšne vrste prireditvijo. Zopet smo dokazali, da skupaj zmoremo veliko. Vsi tisti namreč, ki niso sedli na kolo, so doma pripravljali vse potrebno, da smo se kolesarji ob vrnitvi v vas lahko na hitro okrepčali. Vseh skupaj se nas je torej zbralo kar 72 vaščanov Pleterij, pridružilo pa se nam je tudi nekaj posameznikov iz okoliških vasi. Letos smo naše druženje zaokrožili še z enotnimi majicami za vse udeležence, za nakup katerih nam je primaknila donatorska sredstva Občina Kidričevo, svoj delež pa je pristavila še Tiskarna Ekart, za kar se jim Ple-terci zahvaljujemo. Zahvala gre tudi ŠD Lovrenc na Dr. polju, ki seje prijazno odzvalo prošnji za pomoč pri sami organizaciji našega maratona. Dolžina kolesarskega maratona je letos znašala 37 km. Zbrali smo se 29. 7. 2006 ob 8.30 zjutraj in po obveznem jutranjem »žgočem« okrepčilu za odrasle ter sladko malenkostjo za otroke nadaljevali pot skozi Zg. Pleter- je, Mihovce, Cirkovce in Jablane ter se ustavili v Sestržah. Na tej prvi postojanki smo nabirali moči za vzpon, kije sledil iz Se-strž do Pečk. Pot smo nato nadaljevali proti Majšperku, in ker je sonce prijetno grelo, smo bili med samo potjo primorani narediti še eno »intervencijsko« postojanko. Le-ta je bila čisto naključno ob obcestnem gostišču. Nato smo v strnjeni koloni nadaljevali pot do Stogovcev, kjer nas je pod košato vaško lipo prijazno pogostila družina Korez z odlično limonado ter kapljico domačega vina. Pred nami je bila še slaba polovica poti. Nadaljevali smo pot do Dolene, kjer smo nato premagali vzpon pre- ko hriba do Sel, nadaljevali proti Apačam, skozi Lovrenc in se vrnili v Pleterje. Med samo potjo so se zelo izkazali naši najmlajši kolesarji, ki so ves čas kolesarili na čelu kolone ter spretno premagovali vse napore. Doma so nas že pričakali s pogrnjenimi mizami, prijetno je dišala kotlovina in naše druženje se je nato v prijetnem vzdušju ter ob zvokih ljudskih glasbil (fraj-tonarce in rifl) nadaljevalo do večernih ur in še ves naslednji dan, ko smo se zopet zbrali in veselo kramljali. Če še niste vedeli: Pleterčani smo namreč zelo zgovorni ljudje! Ankica Logar 22 Razmišljanja Na vrh pa požirek šnopsa Vsi in vse je že čudno. Od naravnih pojavov do človeka. Ki je vsekakor tudi naravni pojav. A vzemimo na primer pod drobnogled en samcat dan. Da, štiriindvajset ur imam v mislih. Jasno jutro je. In če naj bi se po jutru dan poznal, bi, upoštevajoč ljudsko modrost, bilo štiriindvajset ur jasnih. Vremensko jasnih. In se zato spraviš na kolo. A si naslednjih nekaj metrov asfalta stuširan. Ali greš v hribe, pa sredi vročega avgusta zijaš v beli sneg. So na enem koncu neba vražje lepi oblaki, na drugem pa so taisto imenovane stvari tako črne, da prav gotovo ne more prileteti iz njih nič drugega kot svetleč, gromeč, uničevalski gnev. In ti je vroče in te zebe isto minuto takorekoč. Pomisliš na življenje v milih krajih, a kaj ko ni v tebi nič beduinskega, da bi se pridružil selitveni karavani. V človekovi naravi je, da žuga s prstom, v takšnih nestanovitnih vremenskih primerih pa sploh, celo bogu. Ampak On ali Vsemirje oziroma Nekdo že ve, kako ukrotiti človeka in (njegovo) naravo. Če je vsemirsko zapečateno, da mora neurje posekati na stotine dreves v občini ali razčesati nekaj deset streh, je to vsemirsko dokončno, odločeno, pa konec! Navsezadnje bo več sestankovanj, več polen prav tako, pa več trepljanj po prsih, pa tudi seveda kakšna zares akcija. Narava že ve, kaj dela. Naj si že enkrat ozavestimo v svoje možgančke, da se ne splača biti sovražnik nature. Da lahko potlej samopomilujoče javkamo. Toda če bi uspeli ukazovati tej gospe, pa tja gor v nebo, bi bila na svetu še hujša zmešnjava. Jaz bi morda hotela srednje toplo vreme, kakšen drug bi norel za vročino, kdo drug bi hotel sneg. Čigava bi prevladala? A saj ne bi ostalo le pri vremenu. Vreme bi bilo najskromnejši povod, da bi se maščevalno smeškali sočloveku, posledično pa bi bili priča različnim stopnjam kokodakanja in petelinjenja in kikirikanja na vladnih seansah. Ker jaz sem jaz in ti si ti in ti nisi in ne moreš biti jaz, torej ne moreš biti naš, če nisi - naš. Niti ko gre za vreme, ki naj bi bilo od vseh (nas). V politiki, stranki, na družbeni lestvici, na družbeni podle-stvici, to je tam pod zadnjim klinom, kjer je čedalje več osebkov. Pa ne zavoljo vremena, narave, vsemirja. Prej zavoljo lastne neko-rajže in nemoči oziroma a la Danvin resnice, da močnejši preživi v boju za o(b)stanek. Ali pa morda zaradi tiste preproste resnice, daje dandanes treba (nekam) lesti. Nekam lesti in zlesti in prilesti ima v sodobnem slovenskem medčloveškem slovarju, ki se še vedno piše, pomen asimilirati se, imeti mir, biti zaželen, vsaj navidezno. Nekateri so umetno asimilirani v nekem okolju, a do točke postati in biti naš in vaš se lahko vleče desetletja. Biti stepni volk v nestepi pomeni vsakodnevno zavijanje pod nebo, sicer dobro slišatio, a ne opaženo. Ampak prihaja čas, ki nas bo gotovo združeval, v smislu dobiti, zadeti najboljše. Torej bomo volivsko enovalovno uglašeni in programirani in vsaj tisti čas vsi razmišljali v skupno dobrobit. Dotlej pa prežvekujmo narodno mineštrsko solato: namreč nekaj lističev zelene solate(za zelence), rdeč radič (da smo rdeči od zavisti in jeze), majhno zeljno glavo (ni trda kot človekova), koruzo (je sicer za kure, ampak ...), kumarice (smo kisle), redkvice (za majhnost), korenje (za odlično grizenje). Ko pojemo mineštro, spijemo samo en požirek šnopsa, da bomo kljub poživilu še sposobni videti Življenje takšno, kot je, ne kakršno bi želeli, da bi bilo. Sonja Votolen Sk H V* ¥ Vlečem črte (ALI: Hvaliti ali grajati - to je zdaj vprašanje.) Konec tedna je. Potegnem črto. Pod dnevi, ki so za mano. Za dnevi, ki so za mano. Še za enim tednom. Se malo zamislim. In pomislim, kakšen teden je za mano. Kakšni dnevi so za menoj. Mislim in razmišljam in se sprašujem. Koliko novic, vesti, informacij je vsrkal moj um. Jih akumuliral nekam vame, v nekakšno veliko in globoko vrečo, ki iz dneva v dan požre na stotine informacij. In razmišljam o umu, ki je shranil v zavest in podzavest na stotine informacij. Predvsem in v glavnem negativne informacije, negativna sporočila, neprijetne vesti. Iz tiska in iz drugih medijev, preko medosebnega komuniciranja, v službi, na cesti, na ulici, doma Z dvorišča na dvorišče, po telefonu - same slabe novice, neprijetna oznanila. Da te strese, da se ti naježi koža. In če vključim TV, spet streljanje, požari, ujme, uboji, goljufije, grožnje. In če razgrnem časopis? Svinjarija v politiki, kulturi - tu sicer kulturno zastrto, na športni sceni neverjetne spletke in ukane, osmrtnice, nesreče, ropi, uboji. Ali sploh obstaja kakšno sredstvo javnega obveščanja, ki objavlja izključno dobronamerno, pozitivno pisanje? Najbrž ne, saj ne bi bilo možnosti obstoja, preživetja. Le kdo bi kupoval tak časopis, le kdo bi gledal takšno televizijo? Ljudi nas čredno vleče skupaj, če in ko se dogajajo nesreče, skupaj v smislu hordnega poslušanja, čudenja, ne pa hordnega pomaganja. Razmišljam dalje. Ogromno časa preživimo v službi. A koliko minut, vsaj sekund smo obdarjeni s pohvalo? Smo prejeli vsaj eno pohvalo na dan ? Eno na teden ? Ali nekaj, kar bi spominjalo na tovrstno odobravanje, nekaj, kar bi bilo v sorodstvenem razmerju s pohvalo. Smo zaznali, začutili prijazen nasmeh, vzpodbuden pogled, izraz v očeh, ki je, četudi nemo, govoril, da pa smo nekaj vendarle dobro naredili, da smo se dobro odrezali, da cenijo naše geste, da je trud, ki sicer spada k vsakodnevnim zadolžitvam in je potemtakem samoumeven, opa- žen. Saj ne pričakujemo klanjanja, hvalisanja, še najmanj lažnega in zaigranega, licemernega, le sekundico na teden, takšno za potrditev, zaupanje, takšno, ki je hkrati istočasno potrditev veličine osebnosti tistega, ki jo premore, zmore in zna podariti, dati, priznati, prikimati. Razmišljam. Razmišljajmo. Koliko graj je pritlehno, pritajeno, tihceno, s strani, pa tudi direktno, zadelo ob naše bobniče ? Na dno zavesti. Tudi v dušo, naj nas ne bo sram priznati. Veliko več, mnogo več kot priznavanj naše dobre biti in dobrih dejanj. Pa bo kdo rekel, da očitno ni kaj hvaliti, da pomeni grajati oziroma kritizirati v dobrobit drugih in vseh, torej konstruktivno grajati, konstruktivni razvojni proces posameznika in posledično skupnosti. Že res, ampak da pa ta naš medsebojni slovenski proces premore zgolj kritiko, ki ji nekritično privesimo pomen konstruktivnosti, je pa, vsaj zame, dejanje vredno razmisleka. Ne prepoznamo več pozitivnosti drug v drugem, ne privoščimo je drug drugemu, enostavneje in sodobneje je klevetati, ignorirati, grajati. In tako se prepletajo vesti iz zunanjega sveta z našimi medsebojnimi odnosi, v katere ne spustimo in ne spuščamo dobronamernosti, dobrohotnosti, in, kar je najhuje, te “zasvojenosti” nato živimo tudi doma. In smo kar naprej v črnem, temnem, hladnem krogu in ne prepoznavamo in ne čutimo več potrebe po svetlem, toplem, blagohotnem dajanju in sprejemanju, po nasmehu, prijaznosti, dobri želji. Potegnem črto. Pod dnevi. Za dnevi. Kakšne novice so me okupirale? Slabe. Sem bila grajana, tako ali drugače, besedno, nebesedno, po-gledno? Da, neštetokrat. Sem bila besedno, nebesedno, po-glednopohvaljena? Sploh ne. Sem se tudi sama grajala? Ja, neštetokrat. Sem sebe pohvalila? Niti slučajno. Saj sem vendar normalna, ali ne?! Sonja Votolen Društva 23 Ustanovili športno društvo Dolgoletna želja marsikaterega krajana Nji vere po ustanovitvi lastnega športnega društva v Njivercah se je končno uresničila v petek, 30. junija 2006, ko je v prostorih Društva upokojencev potekal ustanovni občni zbor Športnega društva (ŠD) Njiverce. Poleg osnovnega namena športnega društva, to je povezovanje ljubiteljev športa in rekreacije, je glavni cilj ustanovitve ŠD Njiverce vzpodbujanje druženja ter razvijanje prijateljskih odnosov med krajani Njiverc, česar v zadnjem času še kako primanjkuje. Nadalje je potrebno izpostaviti tudi zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa ter razvijanje pozitivnih karakternih vrlin, predvsem pri mlajših krajanih. Nenazadnje pa smo z ustanovitvijo športnega društva v Njivercah končno pridobili tudi entiteto - pravno osebo, preko katere bo v prihodnje omogočeno lažje poslovanje ter organiziranje javnih prireditev, s čimer je bilo v preteklosti nemalo težav. Za predsednika ŠD Njiverce je bil izvoljen Anton Habjanič ml., izvršni odbor pa sestavljajo še podpredsednik Goran Matijevič, sekretarka Danica Skok, članica Alenka Kutnjak ter člani Marko Verdenik, Vaško Bašelj in Boštjan Milošič. Glede na obstoječo infrastrukturo športnega parka v Njivercah sije novoizvoljeni izvršni odbor ŠD Njiverce za plan dela v prihajajočih letih zadal prirejanje turnirjev v malem nogometu in košarki. Da bi v okvir aktivnosti ŠD Njiverce zajeli tudi žensko populacijo in starejše krajane, bi bilo potrebno zgraditi igrišče za odbojko na mivki ter igrišče za balinanje, ki bi vsekakor predstavljalo svojevrstno noviteto na področju Udeleženci ustanovnega občnega zbora SD Njiverce Foto: AH občine Kidričevo kot tudi izven meja naše občine, veljalo pa bi razmisliti tudi o rezervaciji termina za obiskovanje kegljišča Drave na Ptuju. Za popestritev izbire bi bilo nujno vključiti prirejanje izletov, pohodov ter soorganizirale raznih tečajev, kot so tečaji aerobike, plesa, plavanja, potapljanja itn. Zaradi težav, ki so se v preteklosti pojavljale pri organizaciji prvomajske prireditve v Njivercah, bi bilo le-to najbolje vključiti v domeno ŠD Njiverce. Ker društvo še ne razpolaga s svojimi prostori, je za sklicevanje sej in sestankov ŠD Njiverce neizbežna izposoja občinskega prostora. Postaviti pa bi veljalo tudi brunarico, in sicer na zemljišču športnega parka v Njivercah. Ker počasi prihaja zima in mraz, smo za svoje člane v telovadnici osnovne šole v Kidričevem rezervirali termin, kar je gotovo še en razlog več za čimprejšnjo včlanitev v ŠD Njiverce. Ob tej priložnosti vse člane vabim, da svoje cenjene prijave za vaš prvi obisk termina sporočite po telefonu na številko 041 325 978 (Toni) zaradi prilagoditve športne discipline številu udeležencev termina. Ista telefonska številka pa velja tudi za vse interesente, ki se želijo včlaniti v ŠD Njiverce. Višina članarine za odrasle člane je 2000 SIT, za dijake, študente in otroke do 15. leta starosti 1000 SIT ter za podporne člane 10.000 SIT in več. Pokličite, da se dogovorimo o načinu izpolnitve pristopne izjave. Vaše včlanitve bomo vsekakor zelo veseli. Anton Habjanič ml., predsednik ŠD Njiverce Foto: AH I. turnir malega nogometa Šikole 2006 Ideja za turnir je prišla zaradi velikega obiska igralcev in gledalcev, saj se v poletnih mesecih vsak večer zbira na našem igrišču veliko domačinov in tudi drugih okoličanov. Tako so se na enega izmed teh lepih poletnih večerov dogovorili za organizacijo turnirja in mlahavo določili datum 19. 8. 2006. Po posvetu z ostalimi krajani Šikol in krajani sosednjih vasi, ki so to idejo zelo podprli, je organizacija urgentno stekla, prevzela sta jo Bogdan Babšek in Matjaž Kureš ob pomoči PGD Šikole, Sebastijana Erhatiča in Bojana Čelana. Ker so bili za organizacijo na voljo samo trije dnevi, so priprave tekle kar se da hitro (obveščanje s plakati in kabelsko), čiščenje in košenj e trave ob igrišču (mladinci in člani PGD Šikole), klopi, mize, skratka vsi smo se potrudili, da bi se turnir čim bolje izpeljal. Turnir seje pričel ob 21. uri. Prijavilo seje le osem ekip, toda vsi smo bili zelo presenečeni, da jih je bilo vsaj toliko, saj se je ideja za turnir razvila zelo pozno. Prijavljene ekipe so bile: Chrauchi, ekipa Šikole, Reklamni atelje Babšek, Staruni, SVIT - Majšperk, Gaj, ŠD Stražgonjca in Poštejaki - Erker Team. Za deljenje pravi- ce oz. sojenje nam je priskočil na pomoč Miran Hojnik. Za potek tekem so skrbeli zapisnikarji Sebastjan Erhatič, Bojan Čelan, Klavdija Kušar in Nina Babšek, ki so pripravljali vse potrebno, 24 Društva/vzgoja in izobraževanje da so se tekme igrale nemoteno po določenem razporedu v dveh skupinah ter beležili rezultate. Prvo mesto so osvojili igralci ekipe SVIT - Majšperk, drugo mesto Reklamni atelje Babšek, tretje mesto pa Staruni. Za ta tri mesta smo podelili tudi pokale in sponzorske nagrade. Prav tako smo podelili pokal najboljšemu igralcu turnirja, ki si ga je prislužil Jure Klinc iz ekipe SVIT - Majšperk. Zasnova turnirja ni temeljila na nagradah, ampak bolj na druženju, rekreaciji z obilo zabave ob priskrbljeni hrani, pijači, glasbi ... Ker se je prijavilo le osem ekip, smo lahko upoštevali njihovo željo, da igrajo vsak z vsa- kim, zato so igrali 2x7 minut in vsaka ekipa je igrala najmanj tri tekme. Žal pa nas v Šikolah utesnjuje manjše igrišče, zato smo igrali sistem 3 + 1 (trije igralci + vratar). Pozitivno pa nas je presenetilo število obiskovalcev oz. gledalcev, ki so goreče navijali za svoje ekipe. Nabralo se jih je kar nekaj čez 200. Veseli smo, da smo popestrili dogajanje v Šikolah ter daje turnir tako dobro uspel in prizadevamo si, da ga prihodnje leto zopet izpeljemo oz. da turnir postane tradicionalen. Nina Babšek Zbornik -120 let požrtvovalnosti in humanosti Prostovoljno gasilsko društvo Lovrenc je ob 120-letnici izdalo zbornik z naslovom 120 let požrtvovalnosti in humanosti. Predstavitev zbornika je potekala v četrtek, 10. avgusta. Zbornik obsega 145 strani, natisnjen je v 500 izvodih, prejelo pa gaje vsako gospodinjstvo v Lovrencu. Uredniški odbor, ki so ga sestavljali Slavko Krajnc. Jože Smolinger. Nevenka Pulko, Zdenka Frank, Sonja Stepanov, Majda Leskovar, Mateja Pišek in Marija Bauman, se je skupaj z urednico Brigito Tetičkovič sestal takoj po novem letu in začel s pripravami. K sodelovanju smo povabili tudi strokovno sodelavko Zgodovinskega arhiva Ptuj Marijo Hernja Masten, za kar se zahvaljujem Slavku Krajncu. Vse do poletja je tako nastajal skup informacij in podatkov tako o sami zgodovini kraja Lovrenc kot o samem dogajanju v prostovoljnem društvu Lovrenc. V samem zborniku smo poskušali prikazati samo vas in delo ljudi iz različnih zornih kotov, zato je zbornik razdeljen na več poglavij. Ker se društvo lahko pohvali z zelo veliko količino slikovnega gradiva, pa je bilo te slike najtežje umestiti v zbornik. Težko je bilo določiti letnice nastankov teh fotografij. V začetku avgusta je bil zbornik natisnjen in z veseljem ugotavljam, daje zelo bogat prispevek k Lovrencu in ljudem, ki živijo v njem. Ob tej priložnosti bi se zahvalila uredniškemu odboru za ves trud in samoiniciativnost, vsem, ki ste prispevali svoj del pri nastajanju zbornika, seveda pa gre zahvala tudi predsedniku PGD Lovrenca Antonu Leskovarju, ki mi je pustil proste roke pri nastajanju tako obsežnega zbornika. Hvala! Brigita Tetičkovič Foto: RŠ Novo šolsko leto - velik dogodek Začetek novega šolskega leta je za otroke, starše in zaposlene v Vrtcu Kidričevo z enoto vrtca v Cirkovcah velik dogodek. Kot je poznano, je temeljna naloga vrtca pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družine in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Letošnje šolsko leto smo začeli z dvanajstimi oddelki, to je z enim oddelkom več kot lani, v katere je vključenih 221 otrok. Ker je bilo zelo veliko vlog in bi preveč otrok ostalo zunaj, je občina Kidričevo odprla še en oddelek v prostorih Osnovne šole v Kidričevem. V vrtcu v Kidričevem, Mladinska ul. 9, imamo 8 oddelkov, od tega 4 oddelke prvega starostnega obdobja -jasli, 4 oddelke drugega starostnega obdobja - vrtec in oddelek v prostorih OŠ Kidričevo, torej skupaj 9 oddelkov, od 1. do 6. leta starosti. V teh oddelkih je 163 otrok. Zanje skrbi 19 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Imamo veliko otroško igrišče, uporabljamo še igrišča v parku ob vrtcu, kar je izredno velikega pomena za dojenčke in mlajše otroke. Imamo samostojno kuhinjo, v kateri pripravljajo vedno svežo in zdravo hrano za otroke in precej dietne prehrane otrokom z različnimi obolenji in potrebami. Hrano vozimo tudi v oddelek, ki je v OŠ Kidričevo. Vrtec je star, montažni, vendar se trudimo skupaj z otroki, daje lepo urejen. V njem je že veliko generacij predšolskih otrok preživelo svoja otroška leta ob brez- Vzgoja in izobraževanje/kultura 25 skrbni igri, dobri vzgoji in izobraževanju s strani vzgojiteljic in pomočnic ter skrbnem varstvu. V prenovljeni enoti vrtca v Cirkovcah imamo tri redne oddelke, od tega oddelek 1-3 let - jasli in dva oddelka drugega starostnega obdobja, skupaj 58 otrok. Zanje skrbi 6 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Kuhajo jim v OŠ Cirkovce. Vodja enote je vzgojiteljica Jerica Perkovič. Za vse te otroke skrbi 35 zaposlenih, na katere sem ponosna, saj se z vsem svojim delom in aktivnostmi trudijo, da ob uresničevanju načela enakih možnosti in upoštevanju različnosti med otroki zagotavljajo enakovredne pogoje za optimalni razvoj vsakega otroka glede individualnih razlik v razvoju in učenju. Nadaljevali bomo delo v projektih, ki jih že tradicionalno izvajamo: 1. Državni projekti: - ZDRAV VRTEC, v katerem sodelujemo vsi (otroci in zaposleni). Živimo zdravo ob zdravi prehrani, veliko gibanja predvsem na prostem in otroke že od malega navajamo na zdrav način življenja. - ZLATI SONČEK, v katerem sodelujejo otroci od 5. leta dalje in si pridobivajo spretnosti v osnovnih oblikah gibanja. V okviru Zlatega sončka izpeljemo tudi 2.2. Mednarodni projekti: - FIT-SLO - svet gibanja, svet veselja, v katerega so vključeni otroci od prvega leta do vstopa v šolo. Smučarski in plavalni tečaj. - UNICEF - Punčka iz cunj, kjer pomagamo s podaritvijo 12 punčk, ki jih kasneje na dražbi v Ljubljani prodajo, sredstva pa namenijo 12 otrokom revnih dežel, da so cepljeni proti šestim najbolj nalezljivim boleznim, za katerimi ti otroci umirajo. - Sodelujemo tudi z vrtci v tujini, in sicer v Švedski, Italiji, Avstriji in Madžarski. Izmenjujemo si likovne izdelke, posnetke in fotografije ter jih razstavljamo. Delujemo kot sodoben vrtec, usmerjen k otroku, k staršem in v okolje, z raznovrstno, vsebinsko bogato ponudbo z upoštevanjem Kurikula za vrtce. Neža Šešo, ravnateljica Vrtca Kidričevo MOŠKI PEVSKI ZBOR TALUM Pesem preganja človeku skrbi... ... smo po uspešnih pevskih vajah prepričani člani MoPZ Talum, še posebej zdaj, ko te potekajo v prikupno urejeni sobi (v lastni režiji in lastnimi stroški) nekdanje šolske kuhinje, v kletnih prostorih Osnovne šole Kidričevo. Ta nam velikodušno daje zavetje pod svojo streho kar nekaj desetletij. Odveč bi bilo na široko razpredati o naši hvaležnosti in zadovoljstvu, o razumevanju in podpori vodstva šole, ki s tem hkrati prenaša svoje humano poslanstvo na naše delovanje v duhu mecenstva, da si kot pevci lahko damo duška, svoji pevski duši. Že v davnih časih si je človek prizadeval, da bi svoje notranje čutenje izrazil navzven svoji okolici in tako pokazal, s čim ga je obdarila narava. Takšen dar je tudi človekov glas, ki z melodičnimi zvoki izraža najgloblja človekova čustvovanja, pa naj bo to v veselih ali žalostnih trenutkih. Nič čudnega ni, da prav zaradi tega MoPZ Talum vztraja skoraj šest desetletij svojega neprekinjenega delovanja, čez dobro leto bo obeležil svoj 60. jubilej. Vse od davnega leta 1948 je v kulturi dal svoj prispevek, s svojo pesmijo izpopolnil in polepšal praznovanja, bil prisoten tudi ob turobnih trenutkih slovesa, največkrat od preminulih delavcev Taluma nekdanje TGA, ki je nad zborom vse od nastanka razprla svoj “dežnik” sponzorja, saj bi ga brez njega odneslo na odlagališče pozabe, kjer je zamrlo marsikatero ubrano petje zanesenjakov vokalne glasbe, priznanih in uveljavljenih pevskih zborov. Povzeto iz kronike zbora ne manjka zanimivih dogodkov in pričevanj v sliki in besedi. Pa nekaj utrinkov! V Vidmu pri Ptuju je še vedno videvati starosto zborovskega petja, prvega zborovodjo Maksa Vaupotiča, ki se v pozni jeseni svojega življenja slikovito spominja svojih zametkov zborovodje, v častitljivi starosti 89 let pove, da je v takratnem Strnišču oral ledino s kvartetom ob pomoči svojih dveh bratov in Milana Mojzerja. Glede na veliko gradbišče, iz katerega je rasla tovarna, in število delavcev se je v kraju čutila potreba po družabnem življenju. Kvartet j e prerasel v oktet, potem pa v moški zbor. Omenimo zborovodje, ki so skrbeli za kakovost zborovskega petja. Po Vaupotiču je zbor prevzel Branko Rajšter, za njim Alojz Krajnčan. Cela tri desetletja je za umetniško raven zbora skrbel Ladislav Pulko, koncem 2005 se je odločil prepustiti zbor mlajšemu zborovodji. Več in obširneje o preteklosti zagotovo ob naši 60-letnici. Zdaj (letos) iz zbora poskuša “iztisniti” še razpoložljiv prihranek morebitne pevske zagnanosti prof. Oliver Buček, mladi pevski pedagog, ki poleg svojih strokovnih ambicij poskuša v zboru izpopolniti že delno osvojena znanja in uveljavljena priporočila in zakonitosti zborovskega petja ter njih tradicije. Ni trajalo dolgo, da smo se “uje- li”, saj želi kljub našemu osivelemu videzu prilili nekaj svoje mladostne svežine, živahnosti in vedrine. Zadovoljivo smo družno opravili naš skupni prvi javni nastop (res da na pogrebu), v vsakem naslednjem je bilo čutiti več samozavesti. Menda ne pretirane, ko se še ne po letu dni sodelovanja odločimo, da se v oktobru (26. 10.-29. 10. 2006) v Pragi "pomerimo” na Mednarodnih dnevih zborovskega petja -tekmovanja amaterskih pevskih zborov Evrope, ki ga organizira Zveza skladateljev Češke republike/združenje za mednarodne odnose. Da vaja dela mojstra, vemo, zato so te intenzivnejše, vzete z največjo mero odgovornosti, reda in discipline. Kaj več pa po našem povratku iz Prage. Morda bo takrat več uspeha pri uvajanju novih, mladih pevcev, ki bodo s podobno zagnanostjo kot nekoč mi uspešno nadaljevali to zvrst kulturne dejavnosti, ki je del naše ljudske umetnosti, pa je žal vsak ne more izvajati, če gaje za to narava prikrajšala. Da je trditev v naslovu tega pisanja resnična, vam lahko samo zatrjujemo, prepričate se lahko le sami. Torej še enkrat prijazno vabljeni med nas in dobrodošli v tem kulturnem poslanstvu. Edvin Aubelj, tajnik MoPZ Talum DRAMSKA SEKCIJA PD CIRKOVCE Abonma 2006/2007 Leto je hitro minilo in pred nami je nova gledališka sezona. V okviru abonmajskega sporeda si lahko ogledate štiri komedije in abonmajski koncert. Predstave bodo enkrat mesečno, ob 19. uri, v večnamenski dvorani v Cirkovcah. Ponujamo vam naslednje predstave, ki bodo predvidoma po naslednjem vrstnem redu - predvideni datumi predstav in koncerta: 28. OKTOBER 2006 MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ A. T. Linhart MICKA Veseloigra Režiser: Rene Maurin, igrajo: Urša Vučak, Alenka Cilenšek, Brane Šturbej, Tomaž Gubenšek, Tadej Toš in Aljoša Ternovšek Scenografka: Petra Veber Kostumograf: Andrej Gabron Lektorica: Metka Damjan Etnologinja: Vida Breže Izbor in obdelava glasbe: Rene Maurin Micka je seveda vsem znana Županova Micka. Micka je preprosta zgodba o ljudski nečimrnosti, o tem, kako bi vsak rad bil več, kot je in si zasluži, o tem, kako tudi včasih kdo ima več, kot si dejansko zasluži in kako se da s spretnim manevriranjem z obstoječimi družbenimi normami zavajati in se okoriščati. In seveda, tudi o tem, da kadar siromaki skupaj stopijo, še gosposka vidi svoj’ga vraga. Micka je ostala Micka! Igra, ki nas vrne v svet tradicionalnih kmečkih vrednot in običajev, v svet preprostosti podeželskega življenja in igra, ki hudomušno in blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas. 9. DECEMBER 2006 ABONMAJSKI KONCERT TAMBURAŠKI ORKESTER PD CIRKOVCE Tamburaška skupina je bila ustanovljena leta 1975. Danes orkester ne igra več samo tamburaške glasbe, ampak veliko priredb znanih evergrinov v modernih izvedbah, v repertoarju so zajete skoraj vse glasbene zvrsti, od klasike do rocka. Orkester šteje danes 25 članov. Pri izvedbi skladb se orkestru velikokrat pridružijo še flavta, saksofon, klarinet, trobenta itd. Orkester dosega odlične uspehe in je eden izmed vodilnih na področju tamburaške glasbe v državi Sloveniji. Za svoje delo so prejeli najvidnejša priznanja, ki jih lahko prejmejo amaterski glasbeniki, zato se nam je zdelo prav, da jih z gosti uvrstimo v naš program. 20. JANUAR 2007 SNG Nova Gorica in Kosovelov dom - Kulturni center Kras, Sežana Radoslav Zlatan Doric KAKO SMO LIUBILI TOVARIŠA TITA Nostalgična groteskna farsa Komedija duhovito evocira drugo polovico prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji. Dogajanje je postavljeno v današnji čas: dva zaljubljenca v “lik in delo največjega sina naših narodov in narodnosti” v kavarni proslavljata Titov rojstni dan. Proslavo f THI organizira sivolasi Titov “fan” in pri tem mu navdušeno ‘' "EC pomaga nekdanji udbaš, specialist za aretacije državnih in razrednih sovražnikov. Žal pa je proslava slabo obiskana — pridruži se jima le gospa, ki je bila kot petnajstletnica iskreno zaljubljena v Tita in mu je napisala takšno ljubezensko pismo, da je vzbudilo celo pozornost policije ... Avtor se enako posmehuje privržencem Tita in njegovega režima kot njegovim nasprotnikom. Zato bo to delo ugajalo tistim, ki danes elegično govorijo o dobrih zlatih časih, pa tudi tistim, ki se neradi spominjajo totalitarnega režima, imenovanega samoupravni socializem ali socialistična demokracija. Ustvarjalci: Režiser in dramaturg: Marjan Bevk Lektor: Srečko Fišer Scenograf: Branko Arandelovič Kostumografka: Zvonka Makuc Izbor glasbe: Marjan Bevk Oblikovalec luči: Samo Oblokar Igrajo: Stane: Gojmir Lešnjak - Goje, Katica: Teja Glažar, lastnik bifeja: Miha Nemec, policaj: Branko Ličen 10. MAREC 2007 Avtonomno gledališče LILI IRT HOTEL BABILON Igra: Violeta Tomič Rezija: Tijana Zinajic Koreografija: Mojca Horvat Kostumi: Zoran Garevski Glasba: Global Kryner Produkcija: Avtonomno gledališče Lili Irt 1 igralka, 11 vlog, 111 različnih trenutkov smeha. V komediji Hotel Babilon nastopa 11 oseb, ki pripovedujejo nenavadno zgodbo ljubezni, ki se je zgodila poleti v majhnem primorskem mestecu med češko turistko Zuzano Kollarovo in lokalnim zapeljivcem, receptorjem Janezom Vodopivcem, bolj znanim pod imenom Gianni Bevilaqua. Ko profesionalni zapeljivec zavrže naivno dekle, se v navalu ljubosumnosti zgodi poskus umora. Mediji hitro izbrskajo zgodbo, jo napihnejo, nekateri jo celo spremenijo do nerazpoznavnosti v TV-show z naslovom »Zgodbe, ki jih piše življenje«. 21. APRIL 2007 SNG MARIBOR Tl NORI TENORJI Igrajo: Kristijan Ostanek, Dunja Zupanec, k. g., Nenad Tokalic, Vlado Novak, Alenka Cilenšek, Ivica Knez, Mojca Simonič, Sonja Blaž, k. g. Pred nami se odvije en dan razburljivih dogodkov in nepredvidljivih naključij, povezanih z večernim nastopom v clevelandski operi. Svetovno znanega tenorista Tita Merellija, sicer odvisnika od alkohola in žensk, ki ga spremlja njegova muhasta in bolestno ljubosumna Žena; drugi pol dogajanja vodi histerični in domišljavi direktor clevelandske opere, Saunders, ki ga zanimata samo slava in denar. Ob njem je tudi koketna hči Maggie, ki si želi z zvezdnikom erotične avanture; tu je še mlada lokalna pevska diva, ki za svetovni prodor med operne zvezde potrebuje Merellijevo priporočilo, in seveda ključni motor igre, direktorjev pomočnik Max, ki kot skriti pevski talent čaka na svoj trenutek, kar se mu po spletu čudnih naključij tudi posreči in namesto zvezdnika odpoje vlogo Othella ... ŽLAHTNA KOMEDIJA 2006 po izboru žirije na Dnevih komedije v Celju. PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA IN ZASEDB ZARADI VIŠJE SILE. SPLOŠNE INFORMACIJE Informacije o časovni razporeditvi abonmajskih predstav so vam na voljo na spletni strani www.pdrustvo-cirkovce.si, v dnevnem časopisu Večer (Prireditveni vodnik) in Štajerskem tedniku. Abonmajska karta Vam omogoča ogled 5 predstav. Če si katere ne boste mogli ogledati in bo ta predstava ostala neizkoriščena, je ni možno izkoristiti kot vstopnico za drugo predstavo. Informacije lahko dobite tudi na telefonski številki 041 588 617, Sabina Kelenc PREDNOSTI ABONMAJA Stalen sedež, ugodne cene, plačilo na več obrokov, vstop z abonentsko kartico, redno obveščanje o terminih predstav, priložnost, da se nasmejete in poslušate prijetno glasbo, abonentom pošiljamo mesečni program na dom. CENA ABONMAJA 2006/2007 Stari abonenti Parter od 1. do 6. vrste Parter od 7. vrste dalje in tribuna Novi abonenti Parter od 1. do 6. vrste Parter od 7. vrste dalje in tribuna Abonmajska karta je prenosljiva. Cena posamezne predstave za izven Naročila abonmaja in rezervacije lahko sporočate na telefonsko številko 031 712 044, Milan Munda. 7.000,00 SIT/29,21 EUR 6.500.00 SIT/27,12EUR 7.500.00 SIT/31.30EUR 7.000,00 SIT/29,21 EUR 1.700,00 SIT/7,10EUR URNIK BLAGAJNE V času vpisa abonmajev je blagajna odprta od 2. 10. do 20. 10. 06, v ponedeljek, sredo in petek od 18. do 19. ure. Teden pred predstavo bo blagajna za vstopnice ZA IZVEN odprta od ponedeljka do petka od 18. do 19. ure. Vabimo Vas v Cirkovce in upamo, da vam bo tudi v letošnjem letu v našem »gledališču« prijetno. Sabina Kelenc, Dramska sekcija PD Cirkovce ŠOLA Šola je hiša, v kateri se uči in pomaga ti. Šola te veliko nauči in pri iskanju poklica pomaga ti. Šola naloge ti da, da starša vidita, kako otroka jih rešujeta. TOMAŽ, MATIC, BLAŽ, ŽIGA 5. c OŠ Lovrenc S ČASOVNIM STROJEM V PRETEKLOST Nekega dne sem pri teti našla čudna vrata. Vrata sem počasi odprla in zagledala čudno stvar. Bila je zelo čudnih oblik in barv. Zagledala sem velik rdeč gumb. Stisnila sem ga in naenkrat je začelo tako ropotati, kot da bi se v zrak zdaj, zdaj podalo letalo. Nato pa se je zabliskalo in nisem več bila v sobi, ampak sem se znašla v nekem vlažnem gozdu. Bilo je zelo vroče. Naenkrat so me obkolili čudni ljudje, podobni opici na dveh nogah. Zdaj sem se komaj zavedla, da sem pristala v kameni dobi. Ljudje so me še zmeraj gledali, tako kot bi bila najbolj znana zvezda na svetu. Buljili so vame in se čudno pogovarjali. Ta je pa dobra, sem si mislila, še večerja bom za njih. Končno so odšli nazaj v svoje jame. Sledila sem jim. Ustavili so se in se obrnili. No, zopet sem bila v kaši. Le zakaj sem rinila za njimi? K sreči je izza vogala pogledal mamut. Zagnali so takšen cirkus, kot da bi bil potres. Švigali so in hitro vzeli svoje orožje in tekli za mamutom. Na koncu so ga ubili. Niso se več zanimali zame. Stopila sem bližje in iz Žepa izvlekla majhen nož- Sedla sem zraven njih in jim pomagala razrezati kožo. Meni je šlo veliko bolje kot njim, saj sem imela nož, oni pa pestnjak. Zopet sem bila v njihovi pozornosti. Ugotovili so, da nisem njihov nasprotnik, ampak, da sem jim ponudila svojo pomoč. Takrat, ko so to dojeli, mi je poglavar tistega plemena podal roko. Zdaj je bilo zame veliko lažje, saj sem vedela, da mi ne bodo nič storili. Bližal se je večer. Odšli smo v jamo, tam smo prespali na mamutovi koži. Naslednje jutro sem zagledala čudežno vilo. Ta mi je povedala, da, če hočem nazaj v 21. stoletje, se bom morala tri dni obnašati kot ostali in že je ni bilo več. Potem sem vstala in iz svoje odeje naredila obleko. Ko pa so se vsi zbudili, so začudeno gledali v mene. Prvi dan sem šla zraven po drva. Drva so bila zelo težka, saj so bila namočena. Nato smo hodili po vodo. Eno uro in pol smo hodili, da smo prišli do potočka. Lovila sem tudi mamute in druge živali in tako je minil prvi dan. Drugi dan sem zopet šla po vodo in nato skuhala kosilo. Ampak problem je nastal potem, ko nisem znala zakuriti ognja, vžigalic pa še niso poznali. Tolkla sem in tolkla s tistima kamnoma, da bi lahko zanetila ogenj. Začeli so se mi smejati, a pomagati mi niso hoteli. Minila me je volja in skočila sem po vžigalice v jamo in zanetila ogenj. K sreči me ni noben videl, kaj sem uporabila. Tako je minil drugi dan. Tretji dan sem tudi odšla po vodo in skuhala kosilo, ogenj je že bil prižgan. Hitro je minil tretji dan. Tisto noč je k meni zopet prišla vila. Rekla je, da naj slečem to obleko in naj oblečem svojo. Preoblekla sem se in sva odšli. Ko sva že bili v sobi, sem se spomnila, da sem pozabila nož in vžigalice. Vila je skočila nazaj v kameno dobo in prinesla nož in vžigalice. K sreči sem imela vse pri sebi in tudi čas se ni skoraj nič spremenil, ves ta čas, ko sem bila v kameni dobi, je minila samo ena minuta. Srečna sem bila, ko sem lahko zaloputnila vrata te sobe. JANA TURK 5. c OŠ Lovrenc MOJ REKSI - DOBER ČUVAJ Kot majhen deček sem si želel psička. Nekega dne mi je ati izročil pleteno košarico. Rekel je, naj pogledam v njo. Začudeno sem obstal. V košarici je bila majhna črna kepica - mladi psiček nemški ovčar. Od veselja sem zakričal. Košarico sem odnesel v stanovanje. Majhen kuža se je skobacal iz nje. Jaz sem ga opazoval. Dlaka je bila zelo črna, njegove oči rjave, Z velikim repom je neprestano mahal in lajal. Dal sem mu ime Reks. Psiček je rasel in se igral z mano. Večkrat je kaj ušpičil. Ker je postal vse večji, je dobil pasjo hišico. Nekaj dni je rabil, da se je navadil na svoj novi dom. Sedaj je velik in varuje naš dom. Nemški ovčar je zelo močan pes. V večini je poznan kot zelo dober čuvaj. Izvira iz Nemčije, kjer so ga vzgajali kot čuvaja črede. Z ustreznim šolanjem je sposoben izvršiti marsikatero nalogo. Prav zaradi njegove inteligence je zelo priljubljen pri policistih, pa tudi pri reševalcih. Nemški ovčar je družaben, družinski pes, prijazen do otrok, še posebej, če jih pozna od njegovih mladih let. Tako kot večina drugih pasem, tudi ta potrebuje vsakodnevno gibanje, zato so potrebni redni sprehodi. Za Reksa lepo skrbim, saj je moj ljubljenček. Še vedno se rad poigra in me skrbno čuva. Želim, da bi ostala skupaj še mnogo let. Reksa imam zelo rad! BLAŽ KOVAČIČ 5. c OŠ Lovrenc Spisi 28 V ZAČARANEM PRAVLJIČNEM GOZDU Nekega večera sem šel na sprehod. Gozd se je začel nenadoma spreminjati. Drevesa so se začela debeliti in dobila so lepšo obliko. Izza grma sta prišla medved in srna. Medved me je vprašal, kam bi rad šel. Povedal sem mu, da grem na pravljično potovanje in iščem pot. Rekel je, da je pot za tistim ovinkom. Vprašala sta me, če lahko gresta zraven. Rekel sem, da lahko gresta in šla sta z mano. Dolgo smo hodili. Srečali smo vrabca. Bil je Žalosten, ker ni imel prijateljev. Povedali smo mu, da smo mi lahko njegovi prijatelji. Zelo je bil vesel. Letal je nad nami. Sedel je na moje desno ramo. Šli smo naprej. Prišli smo do reke, ki ni imela nikjer mostu. Postali smo lačni. Medved je rekel, da bo skočil v vodo in ulovil nekaj rib, da si bomo naredili piknik. Vrabček mi je letel na jaso po nekaj vejic gozdnih jagod. Midva s srnico pa sva počakala ob reki. Hitro je priletel tudi vrabec. Ko je medved ulovil ribe, smo si naredili piknik. Ko smo se vsi najedli, smo odšli naprej. Medved je rekel, naj splezam na njega, da me bo nesel čez reko. Tudi srnica je šla previdno preko reke. Bližala se je že noč. Prišli smo do temnega gozda. V njem je bila tema. Bilo nas je malo strah. Čutili smo, da nas nekdo zasleduje. Pred nas so skočili trije volkovi. Ko me je hotel volk ugrizniti, sem se zbudil. Ugotovil sem, da so bile to le sanje. ŽIGA PLETERŠEK 5. c OS Lovrenc NA PLANINSKEM IZLETU 6. 5. 2006 samo se odpravili na planinski izlet. Udeležil sem se ga zato, ker smo se peljali z vlakom. Vožnja je bila zelo zanimiva in razigrana, V vlaku so bili oddelki. V oddelku številka 8 samo bili: sošolec Blaž, prijatelji Mitja, Sašo, Izidor, Marko Aljaž in jaz. Vsi smo že zjutraj bili razigrani. Izstopal je Aljaž, saj je takoj na vlaku pokvaril vrata. Bili smo jezni nanj. Zato smo odšli v druge oddelke. Jaz in Blaž sva šla k sošolki Patriciji. Tam smo jedli in pili. Prišel je čas in morali smo izstopiti v Zidanem Mostu. Odšli smo do reke Save. Učiteljica nam je povedala, da bomo reko prečkali z gondolo. Na drugi strani Save je bil najdaljši počitek. Igrali smo se. Igra je postajala zmeraj bolj groba. Patricija je naju z Blažem začela loviti s koprivo. Z Blažem sva odšla na največji hrib. Nisem imel sreče. Blaž se je lahko prijel za drevo, a jaz sem bil prepozen. Drsel sem po blatu in padel naravnost v ledeno mrzlo vodo. Voda je bila visoka 60cm. Hitro sem vstal. Ko sem vstal pa sem začutil močno bolečino v kolenu. Vsi so mi pomagali, da sem lahko vstal iz vode. Vsi smo razmišljal, v kaj se naj preoblečem. Spomnili smo se! Hlače mi je posodil vodič Primož Trop, nogavice pa sem imel s seboj. In tako smo hodili do vrha. Pot je bila težka, zato smo se veselili počitkov. Nazaj je bilo lahko priti, ker ni bilo vzponov. Z vlakom smo se odpravili domov. Še zmeraj se spominjam tega zanimivega izleta in ga ne bom nikoli pozabil. TOMAŽ KOREN 5. c OS Lovrenc S ČASOVNIM STROJEM V PRETEKLOST Neki večer sem zapirala vrata svojega gradu. Ko sem bila ravno pri zadnjih vratih, sem zaslišala čudno ropotanje. Zagledala sem vrata, ki jih do sedaj še nisem videla. Tiho sem stopila pred vrata. Bila so velika in rjave barve. Na njih sta bili zlati tolkali. Na vratih je pisalo »magic do«. Naprej se črke niso dale prebrati. Prijela me je radovednost. Vrata sem potihoma odprla in stopila sem v velik prostor. Sredi prostora je stal velik stroj. Na njem je pisalo časovni stroj. Naprava je imela veliko gumbov. Na njih je pisalo: novi vek, stari vek, kamena doba ... Najbolj pa me je s svojimi črkami navdušila beseda Karantanija. Pritisnila sem na gumb in v trenutku sem se počutila, kot da bi mi trgali meso s kosti. Naenkrat pa sem pred seboj zagledala kmeta ravno takrat, ko je z roko po licu udaril nekega moškega. Ker sem mislila, da se pretepata, sem skočila med njiju. Ljudje, ki so bili prisotni, so se začeli glasno smejati. Vprašala sem, kaj je tako smešno. Povedali so, da se ne pretepata, da se temu reče ustoličevanje. Nisem razumela, zakaj ga tepejo. Rekli so, da je to njihov novi knez. Naenkrat pa sem pogledala na svojo uro. Bila je že pet. Tako, zdaj pa se moramo posloviti. Če moje sestre izvedo, kakšno čudo sem našla v kleti, se mi bo slabo pisalo. JANA PREDIKAKA 5. c OS Lovrenc PEPELKA ODŠLA JE PEPELKA NA PLES IN BILA JE LEPA ZARES. KO KRALJEVIČ JO VIDI, SE RAZVESELI IN OD SREČE ZARDI. KO JE URA POLNOČ ODBILA, SE JE PEPELKA SPREMENILA. PEPELKA JE POBEGNILA IN JE ČEVELJČEK IZGUBILA. ANITA IN PATRICIJA 5. c OŠ Lovrenc Bila je nedelja, ko sem povabil sošolce na zabavo. Ko so prišli, so se odločili, kaj se bomo igrali. Rekli so, da skrivalnice. Tedaj pa smo odkrili nek stroj. To je bil časovni stroj. Odločil sem, da gremo v kameno dobo. Časovni stroj smo nastavili na prazgodovino. Naenkrat smo pristali v pragozdu, obdanem s praprotjo. Odšli smo na pot, na skalno goro. Med potjo smo srečali različne živali. Tik pred goro smo našli tri družine dinozavrov. Sedeli so pred goro v jami. Nekaj so jedli. Opazili so nas. Hitro smo se skrili v visoko travo, da nas dinozavri ne bi našli. Plazili smo se drugam, na varno mesto. Vsi smo postali zelo žejni in lačni. Odžejali smo se v bližnji mlaki. Poškropil nas je mesojedi dinozaver ali tiranozaver. Odločili smo se, da odidemo, preden nas opazi. Uspelo nam je. Med potjo smo našli dinozavrovo jajce, takoj smo ga odnesli v jamo, ki ni bila obkoljena z dinozavri. V žepu sem imel vžigalnik. Nabrali smo veje in zakurili ogenj. Jajce smo spražili in pojedli. Veseli smo zaspali. Sredi noči sem se zbudil in pogledal, kje so prijatelji. Vsi so spali. Naenkrat je nekaj treščilo ob tla. Vsi so se zbudili. Hitro sem jim povedal, kaj se je zgodilo. Vsi smo tekli proti časovnemu stroju. Časovnega stroja pa nismo našli. Žalostni in obupani smo zaspali nazaj, kjer smo ostali. Ko smo se zjutraj zbudili, nismo videli več dinozavrov, ampak mamute. Videli smo vas s praljudmi. Vsi so odšli naprej, mene pa pustili samega. Ujeli so me in zaprli. Za njih sem moral delati marsikaj. Hrano so mi dajali enkrat dnevno. Zelo sem trpel in shujšal. Ko so šli na lov, so me prijatelji rešili iz kletke. Pobegnili smo jim. Tedaj pa se je prikazal časovni stroj. Hitro smo skočili vanj in preklopili na sedanjost. Ko sem prišel domov, je začela zvoniti budilka in zbudil sem se. Zamišljen sem ugotovil, da je konec prazgodovine in sanj. MATIC PINTAR 5. c OS Lovrenc Hura, prosti čas!!! ŠD Cirkovce tudi med vikendi in počitnicami nismo počivali. V mesecu aprilu smo se prijavili na razpis nacionalnega programa Hura, prosti čas. Na naše veselje smo dobili zeleno luč za izvedbo in delno sofinanciranje tega programa. Cilji • Po vsebini programov nadgraditi obstoječi šolski sistem, tako s športnimi panogami, ki so v učnem načrtu, kot s tistimi, ki niso, • povečati število aktivnih udeležencev v interesnih programih Kratka predstavitev programa Hura, prosti čas Izhodišča • V pouka prostih dneh imajo otroci in mladina več prostega časa, ki pa ga po ugotovitvah domačih in tujih raziskovalcev v veliki meri izkoristijo na neprimeren oz. nezdrav način. • Otroci in mladina se v prostem času želijo ukvarjati s športom, kar so ugotovili različni športni delavci ter strokovnjaki; to je zahteval tudi otroški parlament. • Organizirati je potrebno športne programe v zaprtih in na zunanjih športnih objektih ter na površinah, ki so v upravljanju šol, lokalnih skupnosti in drugih ter so ob koncu tedna in med počitnicami zaradi različnih razlogov zaprti. športa otrok in mladine v prostem času (predvsem ob koncu tedna in med počitnicami), • zagotoviti mladim prostorske in kadrovske možnosti za ukvarjanje s športom v prostem času, • povečati sodelovanje ustanov, ki delujejo na področju programov otrok in mladine (šole, društva, zveze, različne lokalne skupnosti ...) ter zagotoviti ustrezna finančna sredstva, • dolgoročno posodabljati zunanje in notranje športne objekte in površine. Podprojekti oz. organizacijske oblike • Osvetlimo športna igrišča • Oživimo športna igrišča • Odprimo telovadnice • Športni tabori v kraju bivanja • Športni tabori_______________ • Šport pred poukom in neposredno po pouku Sofinancerji Program je sofinanciran s strani Fundacije za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Sami smo se lotili programa Osvetlimo športna igrišča. Ta program je obsegal minimalno 116 ur različnih športnih dejavnosti, in sicer med vikendi v maju, juniju in septembru (ob petkih, sobotah in nedeljah od 18. do 22. ure). Program se je izvajal na športnih igriščih OŠ Cirkovce. Realizirali smo več kot 130 ur. Ta program je namenjen otrokom in mladini predvsem z na- nošolskih otrok in 10 srednješolcev. Ko smo prebili led in vse dodatno podkrepili z reklamnimi zadevami, se je tudi obisk precej povečal, in sicer na koncu okrog 40 OŠ otrok in preko 20 mladostnikov. Če k temu še dodamo vsaj 10 neumornih vaditeljev, koordinatorjev, športnih sodelavcev ter drugih prostovoljcev, lahko razberemo, da se nas je zbralo tudi po več kot 60 na posamezni termin. Otroci so bili stari od 6 do 20 let. Veliko zanimanje je bilo prisotno tako pri fantih kot tudi pri dekletih (sodelovalo jih je več kot 20). Zadeva je bila organizirana tako, da so se udeleženci lahko istočasno oz. izmenično ukvarjali z Foto: Mirko Draškovič menom privabiti vse, da aktivno preživijo svoj prosti čas - med vikendi. Nudili smo najrazličnejše športne discipline: nogomet, namizni tenis, odbojka, tenis, košarka, badminton in druge družabne igre. Na samem začetku se je programa udeleževalo okrog 20 osnov- vsemi zgoraj navedenimi dejavnostmi. Med samimi športnimi panogami smo zadeve še dodatno popestrili z različnimi družabnimi igrami, vajami za razvoj koordinacije ... Da smo še povečali resnost in tekmovalnost, smo delili tudi nagrade 30 Šport 1 l[f L-T ' r I za najboljše. Za vse udeležence smo priskrbeli tudi brezplačno brezalkoholno pijačo. Moramo pa tudi poudariti, da nam je Občina Kidričevo omogočila brezplačno uporabo igrišč in reflektorjev v času tega programa in nam s tem izpolnila enega od glavnih razpisnih pogojev. Seveda pa ni šlo tudi brez lokalne pomoči, in sicer BAT1S PLUS - Bogdan Babšek, PICERIJA PRI CERKVI - Drago Lorber, KTV Cirkovce in seveda ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKOVCE, saj je vsak od njih prispeval velik delež pri izvedbi tega programa. Brez Bogdana Babška ne bi bilo reklamnih zadev in dobre glasbe (ki je zelo popestrila vso dogajanje). Brez Picerije bi bili večkrat lačni in tudi nagrad bi bilo veliko manj (hamburgerji, pice). KTV je omogočal oglaševanje našega programa in seveda organizator - člani ŠD Cirkovce smo poskrbeli za finančno, organizacijsko in terminsko izvedbo programa. Dobro sodelovanje je bilo tudi z OŠ Cirkovce oz. z gospo ravnateljico Ivanko Korez ter športnim pedagogom Ljubom Gaiserjem. Brez našega skrbnika igrišč in mojstra za vse zadeve gospoda Roka Juršiča pa tako ne bi stekla nobena zadeva. Omeniti moramo vse glavne »krivce« za izvedbo tega projekta: Jure Novak, Mirko Draško-vič, Simona Pozeb, Sašo Gajser, Grega Medved, Metod Skamlič, Bogdan Potočnik, Uroš Goričan, Grega Baštevc in Samo Gajser. Velika udeležba in predvsem tudi želja po aktivnem preživljanju prostega časa je dokaz, da otrokom manjka več takšnih organiziranih oblik rekreativnega športa. Podobne prireditve še dodatno pripomorejo k motivaciji otrok oz. osveščanju pomembnosti ukvarjanja s športom. Upam, da bomo lahko realizirali še več takšnih projektov, seveda če bo le razpis, saj se bomo z veseljem prijavili in tako nadaljevali naše poslanstvo. Še enkrat zahvala vsem sodelujočim in seveda tudi otrokom, ki jim je bil ta program namenjen, saj smo z njihovo prisotnostjo dobili potrditev potrebe podobnih projektov. Se vidimo v telovadnici na zimski rekreaciji za vse člane ŠD Cirkovce (nogomet, košarka, odbojka, namizni tenis, aerobika, rokomet ...) - termini bodo znani v kratkem. Vtisi Hura, prosti čas! Vsakič, ko sem bila na Hura, prostem času, sem se imela super! Igramo nogomet, tenis, odbojko, košarko, badminton in še veliko drugih stvari. Imamo tudi športne igre, po ka- terih dobimo nagrade. Zelo rada igram nogomet! Tjaša Draškovič Na Hura mi je bilo svetovno! Igrali smo nogomet in tenis. Najbolj mi je bil všeč tenis. Mojca Hergan Na Hura je bilo kul!!! Igrali smo tenis pa nogomet, odbojko ... Zdaj ne vem več, kaj bom počela ob vikendih ... Ampak, ko bo spet (bo moglo biti!), bom z veseljem prišla (vsekakor!). Tina Draškovič Utrinke s programa Hura, prosti čas najdete tudi na wvvvv.sport-nodrustvocirkovce.si!!! Športni pozdrav!!! Samo Gajser, podpredsednik ŠD Cirkovce in vodja programa Hura Društva 31 Veliki šmaren, praznik cirkovških krvodajalcev Tradicionalni datum 15. avgust, velike maše ali drugače veliki šmaren, je že vrsto let tudi naš praznik. Na ta dan se želimo predstaviti in poudariti humanitarnost našega dela. Letos smo se zbrali skupaj z ostalimi cerkvenimi in kulturnimi organizacijami na cerkvenem dvorišču. Na stojnicah smo prikazali področja našega delovanja, krvodajalstvo, delo z mladimi, krožek na OŠ Cirkovce, merili krvni sladkor, krvni pritisk, prikazali nudenje prve pomoči ob poškodbah in nenadnih obolenjih, oživljanje na lutki, svetovali in delili zloženke z zdravstvenimi nasveti. Tokrat smo prvič zbirali prostovoljne prispevke. Zbrali smo 9.521 SIT, namenili jih bomo za delo KO. Vsoto 30.000 SIT, ki smo jo dobili s prodajo na stojnici bolšjega sejma, pa smo predali OŠ Cirkovce za šolske potrebščine otrokom, katerih starši ne zmorejo teh stroškov. Praznik, lepo vreme, prijazni ljudje in dobrota so si podali roke in odšli smo domov zadovoljni z nasmehom v upanju na še lepši jutri. Hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali, da nam je ta dan sonce ogrelo tudi srce. Pavla Veler, predsednica KO RKS Cirkovce Dar jeseni Tudi letos so si letni časi hitro podali roke in že smo pričeli po poljih pobirati prve poljske pridelke. V Sta-rošincah smo jih razstavili že drugo leto zapored. Hvala vsem, ki ste prinesli pridelke, pomagali pri postavitvi ali izrekli vzpodbudne besede in pohvale. Starešinski dar jeseni 1,5 kg bučnega mesa 0,5 kg zrelega paradižnika 0,5 kg zelenega paradižnika 1 kg čebule 2 del olja 1 del kisa za vlaganje celi poper sol sladkor in bazilika po okusu Buče, paradižnik in čebulo narežemo na kocke. V kozico damo vse sestavine in kuhamo 20 minut, vroče polnimo v kozarce. RŽ "7 * 1^1 v iv i Regijsko tekmovanje oračev Podravja V Sobetincih, občina Markovci, je v petek, 18. avgusta 2006, potekalo 47. regijsko tekmovanje oračev Podravja. Udeležilo se gaje 28 tekmovalcev v kategorijah desni krajnik in obračalni plug. SK Dravsko polje so zastopali štirje mladi tekmovalci (Primož Medved, Matjaž Peršoh, Denis Beranič in Matej Medved). Dosegli so odlične rezultate, saj sta bila Primož Medved iz Lovrenca na Dr. p. in Denis Beranič iz Pongrc prvi in drugi. Tako sta si zagotovila udeležbo na državnem prvenstvu, kije potekalo od 8. do 10. septembra v Črnomlju. Tudi tu sta pokazala, da sta prava mojstra oranja in se enakomerno kosala z orači iz cele Slovenije. Po letih sta bila daleč najmlajša udeleženca državnega prvenstva, saj je bila tudi na tem tekmovanju generacijska razlika v letih zelo velika. Zato še posebej zaslužita iskrene čestitke za dosežene rezultate. Primož Medvedje zasedel 4. mesto pri oranju strnišča in 5. mesto pri oranju ledine, Denis Beranič pa je zasedel obakrat 7. mesto. Državnega prvenstva seje udeležilo 26 tekmovalcev iz cele Slovenije. V imenu SK Dravsko polje se moram zahvaliti Občini Kidričevo in oddelku za kmetijstvo, ki sta finančno podprla obe tekmovanji. Bravo orači SK Dravsko polje! Srečko Lah, vodja SK Dravsko polje