Ratifikacija sporazuma.
Privatnim uradnikom v pomislek.
(Iz krogov privatnega uradništva.)
Rim, 15. nov. Ministrski predsednik Oiolitti bo predložil sklenjeno pogodbo med Jugoslavijo in Italijo parlamentu v ratifikacijo. Ob tej priliki bo v posebnem govoru označil vse faze rešenja jadranskega vprašanja ter poudarjal nekatere posebne momente. V svojem govoru bo tudi označil bodoče razmerje Italije do Jugoslavije in do drugih balkanskih držav. Menijo, da bodo nacijonalisti delali opozicijo proti ratifikaciji pogodbe. Ko bosta obe državi ratificirali pogodbo, se proglasi v Italiji amnestija političnih krivcev in obsojenih Jugoslovanov.
Beograd, 15. nov. Naš dopisnik je imel priliko govoriti z nekim uglednim politikom o sklenjenem sporazumu. Med drugim je ta politik izjavil, da je pred vsem važno vprašanje ratifikacije
Lugano, 15. nov. D’Annunzijeve čete so brez odpora zasedle otoka Krk in Rab. Druge čete so na potu, da zasedejo Šibenik in najbrže tudi Split. Čete D’Amuinzija odkorakajo tudi proti Kast vi. Oddelek bersalijerjev se je moral vsled odpora Jugoslovanov umakniti. Severno od Reke je D’Annunzio zasedel Sušak. Vtis teh vesti v Italiji je bil
Wrangel
London, 15. nov. >Sunday Pess« poroča iz Sebastopola, da je položaj na Krimu brezupen. Vsakčas bodo rdeče čete zavzele mesto Sebastopol. Boljše-viki so vse VVranglove odporne črte v poletu prodrli in s svojo konjico došli bežečemu nasprotniku za hrbet. Kava-lerijske patrole se že pojavljajo pred mestom. Punika in brezglavost v mestu j« nepopisna.
Pariz, 15. nov. Kckor javlja »Matin« iz Londona, je dospela v Carigrad vest,
Avstrijska vlada se zahvaljuje zastopniku plebiscitne komisije.
Uradno se poroča: Avstrijski ministrski svet je v svoji seji dne 8. t. m. izrekel avstrijskemu zastopniku v plebiscitni komisiji v Celovcu, fregatm-mu kapetanu Albertu Peterju svojo zahvalo za delo, ki ga je napravil v korist domovine.
Zadnji begunski vlak iz Koroške.
Zadnji begunski vlak odide iz Celovca 22. ali najkasneje 23. novembra. S tem vlakom se vrne tudi naša delegacija pri plebiscitni komisiji. Telefonska zveza med Celovcem in Ljubljano preko Borovelj je prekinjena. Zakaj, ni znano. Govoriti se more le preko Maribora, kar otežuje promet.
3000 milijard nemške vojne odškodnine.
Angleško - francoska pogajanja o skupnem postopanju proti Nemčiji so dovedla do popolnega sporazuma. Nemški zastopnik bo imel v reparacij-ski komisiji samo posvetovalno pravico brez glasovalne. Anglija bo podpirala odločno zahtevo, da mora Nemčija točno izpolniti vse mirovne pogoje. Na 220 milijard zlatih mark določena vojna odškodnina se preračuna po današnjem kurzu, kar znese 1320 milijard papirnih mark. Z 60 odstotnim obnovitvenim prispevkom Franciji bo morala plačati Nemčijo nad 2000 milijard mark.
pogodbe z Italijo. Zelo težko jc vprašanje, ali se bo mogla sklenjena pogodba predložiti v ratifikacijo začasnemu narodnemu predstavništu pred volitvami v konstituanto. V političnih krogih menijo, da bo ministrski svet predložil pogodbo regentu. Drugo zelo delikatno vprašanje je D’Annunzijcva zadeva, ki jo mora Italija rešiti z veliko opreznostjo. Rešitev tega vprašanja je predpogoj za nadaljna trgovinska pogajanja, ki so Italiji ravno tako potrebna kakor Jugoslaviji. Kot gotovo se mora že sedaj javiti, da bo Italija takoj po ratifikaciji z obeh strani pričela z evakuacijo Šibenika in drugega dosedaj še po italijanskih četah zasedenega ozemlja, ki pripade po sporazumu Jugoslaviji.
uničujoč. Vsi listi izvzemši »Idea Na-zionale« obsojajo početje D’Annunzija. Mornariški minister Secchi je izjavil, da so vse govorice, da podpira admiral Millo D’Annunzija, popolnoma izmišljene. Poizkusi D’Annunzija, pregovoriti poveljnika italijanskih čet pri Reki, generala Ferrarija, naj prestopi k njemu, so se izjalovili.
poražen.
da so boljseviki osvojili Jalto in Evpa-torijo in da se nahaia rdeča konjenica blizu Sebastopolu. Ministrski predsednik generala Wrangla je dospel v Carigrad, da bi organiziral izpraznitev Krima.
Sepastopol, 15. nov. General Wran-gel je sedaj v Sebastopolu. Križarka Waldeck-Rousseau« čaka v pristaniču in je pripravljena, da ga vzame na krov. V armadi generala Wrangla je izbruhnil velik upor, ki je bil vzrok poraza.
Nemški eksodus iz češkega parlamenta.
Poslanec Krepek je sporočil 13. t. m. v imenu nemške parlamentarne zveze predsednikoma, poslanske zbornice in senata, da se nemški člani obeh zbornic ne bodo več udeleževali parlamentarnih sej v znak protesta proti nasilju češke večine.
Wrangel se še vedno umika.
Pod pritiskom premočnih sovražnih čet so se čete generala Wrangla umaknile na svoje glavne postojanke. Predstraže so prišle pravočasno nazaj.
Veliki župan v Varaždinu odstavljen.
Ministrski svet je sklenil, da se varaždinski veliki župan	dr. Pero
Magdič odstavi s svojega	mesta radi
protidržavnega postopanja. Bržkone se bo proti Magdiču izvedla kazenska preiskava. Znano je, da vodi njegov list „Slobodni gradianin“	kampanjo
proti državi.
Agrarna grupacija.
,,Pravda" piše:	Javili smo, dn
je minister za agrarno reformo v administrativnem pogledu izločil sremsko županijo iz zagrebške	župe di-
rekciji in jo podredil novosadski. Ta vest se mora popolniti še s tem, da je minister na drugi strani dodelil Baranjo in Medjimurje	zagrebški
agrarni direkciji.
Bliža se 28. november, dan voli tev, ko bomo morali tudi mi privatni uradniki vseh kategorij stopiti na volišče in dati glasove oni stranki, o kateri mislimo, da bo v konstituanti vsestransko podpirala naše težnje.
Ce pogledamo program dosedanjih strank vidimo, da ima vsaka stranka, tako komunisti,' socijalisti, katol. ljudska stranka, kakor tudi demokrati v svojem programu obljub, da hočejo delati tudi za malega človeka.
Ako prerešetujemo njihovo dosedanje delovanje vidimo, da so te stranke imele to le v svojem programu, nikakor pa niso svojegaj>rograma v tej točki izpolnjevale.
Privatno uradništvo vseh kategorij — odvetniški, notarski in bančni uradniki, občinski tajniki in uradniki drugih privatnih podjetij — so bili kljub lepemu programu preje navedenih vodilnih strank sami sebi prepuščeni in nobena stranka se ni zanimala za njihove težnje.
Za privatne uradnike vseh kale-[gorij je bilo že v stari Avstriji upelja-*-no penzijsko zavarovanje, ki pa po meni za nas toliko kakor nič.
Privatni uradnik bi morai do svojega 65 leta služiti predno bi dosegel popolno penzijo, tedaj bi pa dobil naj-manje 180 največ pa 900 K na leto. Privatni uradniki in delodajalci sicer morajo sorazmerno plačevati mesečne premije, ki pa izginejo tudi mesečno v pokritje nepotrebnih stroškov vzdrževanja tega urada. Nobenemu poslancu dosedaj ni padlo v glavo, da bi skušal to penzijsko zavarovanje tako preustrojiti, da bi res doseglo svoj
Pod tem naslovom prinaša beograjska ,,Politika" članek k sporazumu med Italijo in nami, ki ga vsled njegove osnovne misli prinašamo v celoti.
,,Naša pogajanja z Italijo so sc končala nekoliko nepričakovano in precej paradoksno. Iz neprijatelja smo dobili mi danes v Italiji zaveznika! Samo dejstvo tega skoka kaže že tudi vso njegovo nenaravnost. Ker kakor tudi stvar obračamo, Italija je in ostane naš največji narodni sovražnik. Ona je v Rapallu zasužnjila blizu pol milijona naših bratov, ona je hajdu-ško stopila na balkanski polotok in naravno bi bilo, da najde na tem svojem potu le neprijatelja in nikdar ne prijatelja, še manj zaveznika. Našla pa je zaveznika. —
Analogija (prispodobe) včasih zapeljejo, a pogosto tudi pripeljejo na pravo pot. Na vsak način je dobro imeti jih vedno v spominu. Evo ene podobnosti, ki neobičajno bije v oči.
Leta 1878. je v Berlinu, za zeleno mizo delegatov, Avstroogrska zasužnjila Bosno in Hercegovino in postavila svojo nogo na Bolkan, ravno tako ko danes Italija. V odmeno zato je velikodušno priznala neodvisnost Srbije. V odmeno zato in v odmeno za neko malo konvencijo. Ta konvencija je pozneje stala glavo onega, ki jo je v imenu Srbije podpisal — starega Rističa. Za njo je hitro prišla na vrsto tudi znana tajna konvencija med Av-
riamen. To zamerimo najbolj dosedanjemu ministru za socijalno skrb dr. Vekoslavu Kukovec-u. O11 je odvetnik in bi moral vedeti za težnje privatnega uradništva in bi moral vedeti, da sedaj obstoječe penzijsko zavarovanje ne odgovarja svojemu namenu. V njegovi pisarni je celo uslužben kot pi-sarnovodja organizator društva odvetniških in notarskih uradnikov, a ni se mu zdelo vredno stopiti ž njim v stili zaradi preureditve tega vprašanja. Kakor dosedaj niso ničesar storile že omenjene stranke za privatne tirad-nike, vkljub svojemu lepemu programu, tako tudi v bodoči konstituanti ne bodo ničesar ukrenile za zboljšanje našega gmotnega položaja in za zavarovanje za starost in onemoglost.
Ker torej nimamo ničesar pričakovati od starih strank, se moramo okleniti nove stranke, ki ima vse predpogoje, da bo težnje in koristi privat nih uradnikov zastopala in branila,, In to je stranka narodnih socijalistov.
Nobena že omenjenih sedanjih strank ne bode dobila zase vseh mandatov in se bodo tedaj morala s svojimi pridobljenimi mandati naslanjati v konstituanti na druge stranke.
Toliko, če ne več bodo vedno dosegli poslanci te stranke za na stan, kakor so to storile že omenjene dosedanje vodilne stranke.
Oklenimo se torej vsi privatni uradniki vseh kategorij po deželi, trgih in mestih narodne socijalistične stranke in pridobimo vse uradnike, da volijo 28. t. m., kakor en mož listo narodno - socijalistične stranke. Edino le od te moremo pričakovati izpol-njenje nagih teženj.
stroogrsko in kraljem Milanom. Tudi ta konvencija je samo pripomogla, da je padel kralj Milan in oni, ki jo je poleg njega podpisal. Tako prvi kot drugi posel sta bila rezultata politike trenutnih potreb, ne stalnih narodnih koristi, politike blizke jutrišnjemu dnevu, ne daljni bodočnosti. I11 niti pri enem niti pri drugem poslu ni narod sam na noben način sodeloval, ni imel nikakega vpliva. Narod je ostal na strani z globokim čustvom, da oni, ki mu je na tako lahek način iztrgal Bosno in Hercegovino, ne more biti njegov prijatelj, še manj zaveznik, temveč samo sovražnik. In naroda njegovo čustvo ni prevarilo. Avstroogrska mu je ostala sovražna in se je stalno trudila, da ga tudi obkoli s sovražniki.
Tudi v Rapallu nam je Italija iztrgala — in na kako lahek način — Istro in Zader, okoli pol milijona na~ šili in v odmeno .zato je priznala našo državo, že od celega sveta pmnano. V odmeno zato in v odmeno za jedno konvencijo o zvezi. Da bo ta konvencija zrušila one, ki so jo podpisali v imenu naše razdrapane Očetnjave, se lahko predvideva. Tudi rapal. pogodba je rezultat politike trenutnih potreb, ne stalnih narodnih koristi, politike blizke jutrišnjemu dnevu, ne daljni bodočnosti. Narod ni na noben način sodeloval in ni imel nobenega vpliva. Narod je ostal na strani z globokim čustvom, da oni, ki mu je na
D’Annunzio zaseda.
Rapallski Savez.
GLASILO NARODNO ^SOCIJALISTIČNE STRANKE.
• _______________________________
Št. 49.
Uredništvo:	Izhaja	daevno
Ljubljana, Stari trg St. 19. Telefon 5t. 359. Posamezna številka velja 1 krono
Uprnvnišlvo: Ljubljana, tjradiSCe 7, levo. T.77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inserati po dogovoru.
V Ljubljani, torek 16. novembra 1920. PoShUnapiBčanaiiBotoirtni Let0 I.
Stran 2
«NOVA PRAVDA* dne 16. novembra 1920.
49. štev.
tako lahek način iztrgal Istro in Za-der ne more biti njegov prijatelj, še manj zaveznik, temveč samo sovražnik. In naroda njegovo čustvo ne vara. Italija je bila in mu je ostala sovražna in po St. Margheriti se bo stalno trudila obkoliti nas s sovražniki, kakor se je trudila tudi do rapall-skega sporazuma. Ta sporazum pa bo osial, kar je:	trenutni sporazum
kabinetov, nc naroda; živel bo v rniz-nici poklicnih politikov, ne v srcu naroda. Naš narod bo videl v njem samo enega od onih sporazumov, ki jih je bil tekom svoje mukapolne zgodovine prisiljen sklepati s svojimi sovražniki, enega od onih sporazumov, ki jih je sklepal tudi s Turčijo in z Avstroogr-sko.
Politične
vesti.
„Ob tla z demagogi!"
Pod gornjim naslovom napada sobotna „Nova Doba" na najnesram-nejši in prostaški način naše govornike na obrtnem volilnem shodu, ki se je vršil v sredo dne io. t. m. v ulj.s«.em Narodnem domu z motna-cijo, češ da se je napadala oseba g. dr.' Kukovca. Shod je sklicala JI.'S in končai se je s popolno zmago N;>S in to je tisto, kar jih boli. Ker pa t; gg. na izvajanja našega govornika ne morejo ničesar stvarnega odgovoriti, se spušča ta klika na osebne napade najnižje vrste. Pribijemo samo sledeče: Na celem omenjenem shodu je bilo ime g. dr. Kukovca samo enkrat omenjeno in sicer takrat, ko se je reklo, da je g. minister dr. Kukovec razširil 8urni delavnik v 9urnega samo zato, da bi se s tem lovili obrtniški glasovi za JDS. Povdarjalo se je, da je to čisto navaden volilni manever, kar je nekaj dni pred shodom priznal sam g. Založnik, solicitator g. dr. Kukovca. O kakem koritarstvu g. ministra dr. Kukovca, pa sploh ni bilo govora. In to lahko potrdijo vsi, ki so bili na tem shodu. G. dr. Kukovca kot privatne osebe se sploh ni nikdo niti z najmanjšo besedico dotaknil. Pač pa se je začela volilna gonja z osebnimi napadi od strani JDS. Ne bomo se spuščali v ta ostuden boj najnižje vrste, ki je najgrši način politične polemike, čeprav bi imeli tudi mi ogromno gradiva take vrste. Ta način vol. boja prepustimo popolnoma g. demo-bratom, ki v svojem obupu ne vedo, kaj delajo. S svojim napadom so pokazali vso svojo nagoto, ki je ostud-nejša kakor kakega gobovca.
In taki gospodje si upajo nas imenovati demagoge! 28. november bo govoril jasno in odločno in vam bo zapisal z vašimi lastnimi besedami obsodbo: „Ob tla z demagogi!" To-- liko v odgovor na omenjeni nesramen napad, sodbo pa prepuščamo vo-lilcem!
Dr. Kramer pod milim nebom,
tako poroča hudomušno „Slov. Narod". Ko bi ne znali, da je ta list glasilo starinov - demokratov, bi povzeli po notici, da to omenja zapeljivo, kakor to delajo sploh ob vsakem tudi psrečenem nastopu drugih strank. Ampak, da se norčuje iz svojega pristaša - mladina, je diplomatično. Dr Kramer je bil res pod milim nebom, ker jo je osramočen nad „prekrasno vspelim shodom", katerega je posetilo osem oseb, odkuril na kolodvor, a ne na bistriški, temveč na kolodvor No-men, Tudi ministri ne vlečejo več.
Zopet neprijetna »lopovščina".
Neki in zopet neki , . . pa naj ga ,Jutro" §e tako skriva. Ta neki — mmer je z nekim — ranzom pod ministrom — istanom hotel pokupiti bogate bosenske šume. Pa čifutu in njegovemu SHS prijatelju je spodletelo vsled čuječnosti naših poštenih mož, ki so slučajno prišli na sled papirju s to pogodbo. — Papir je pa v varni shrambi pri naših dobrih prijateljih.
Dr. Korošec na delu za krščansko - so-
cijalno avtonomistično državo.
Te dni se vozi v salonskem vozu in posebnem državnem avtomobilu minister saobračaja dr. Korošec po Sloveniji, kjer prireja politične shode. Nimamo nič proti temu, samo eno
vprašamo katoliškega duhovnika, ali in koliko plača nagi državi za salonski voz in za avtomobil. Kaj ne gospod zastopnik proletarcev, za koroške otroke ni bilo iz državnih interesov mogoče dati posebnega vlaka zastonj, temveč ste zahtevali 5o°/n vozne cene za razne ministre pa je dovolj denarja za salonske vozove in avtomobile. Mogoče si računa ta ljudski minister še posebno dnevnico — izplačljivo v zlatu — da lažje hujska in farba ljudi. Živela koncentracijska vlada na demokratsko - radikalno - klerikalni podlagi.
Dnevne vesti.
Naročnikom in somišljenikom! Današnji številki prilagamo položnice. Naročnike naprošamo, da poravnajo zaostalo naročnino. Preplačila so dobrodošla. Somišljenike, katerim smo pošiljali list na ogled, prosimo, da prispevajo kolikor je v njihovi moči Upoštevajte, da je stranki časopis edino orožje, s. katerim se branj napadov in podtikanj nasprotnikov, ter propagira s tem svoje	ideje in
obvešča tovariše o delovanju stranke. Izdajanje lista pa stane v	današnjih
razmerah mnogo denarja.	Da smo
mogli do sedaj kriti deficit, je pripisovati požrtvovalnosti posameznikov, ki so podpisovali iooo K delnice. Tovariši! Prispevajte vsak	po svoji
moči. ,,Nova Pravda" bode z veseljem sprejemala tudi vaše članke in dopise. Onemogočite ji dnevno izhajanje s tem, da po možnosti prispevate za tiskovni sklad in volilni fond NSS. Nekaterim tovarišem somišljenikom pošiljamo po dva izvoda. Prosimo jih, naj enega porabijo v agitacijo. Pri pošiljanju naročnine navedite natančen naslov, posebno pa poštni urad.
Upravništvo „Nove Pravde"
*
Poročilo o nedeljskem shodu proti sporazumu z Italijo prinesemo jutri.
Preščipani stari srbski bankovci neveljavni. Za časa avstrijske okupacije v Srbiji je bila ukradena večja množina dinarskih novčanic po 5 in io dinarjev. Tuja vojna oblast je te bankovce preščipala. Ta denar, ki je neveljaven, se pojavlja zopet v prometu na ta način, da so preščipana mesta zalepljena. Občinstvo opozarjamo, naj takšnih novčanic ne sprejema.
Državni žitni zavod se opusti. Deželna vlada je sklenila, da se državni žitni zavod opusti in da se ustanovi mesto njega delniška družba, ki bo ostala glede razdeljevanja blaga pod nadzorstvom odseka za prehrano.
Razprodaja carinskega blaga-Uprava glavne carinarnice v Ljubljani je dne ii. t. m. sporočila trgovski in obrtniški zbornici, da naj pozove vse interesente, da takoj dvignejo blago, ki je bilo pred i. t. m. dospelo na carinarnico, ker bo drugače izloženo javni prodaji. Zbornica poživlja vse interesente, da se izognejo prodaji na javni dražbi.
Državna posredovalnica za delo je stopila v zadnjem času v stik z inozemskimi posredovalnicami, tako, da more sedaj posredovati za delavne moči vseli vrst. Interesenti se na to opozarjajo.
Vzgoja vojaških sodnikov. Pravilnik za izobrazbo vojaških pravnikov je izdelal minister vojne in mornarice. Po tem pravilniku bo ministrstvo za vojno in mornarico ustanovilo poseben internat, v katerega bodo sprejeti pravniki naših fakultet, ki bi hoteli postati vojaški sodniki. V tem internatu bodo gojenci dobivali poleg hrane tudi posebne doklade za svoje osebne potrebe. Cas v tem internatu se bo vračunal v vojaško službovanje. Natečaj bo razpisan naknadno. V prvi vrsti se bo zahtevalo od prosilcev, da so zdravi in za vojsko sposobni ter da so dovršili en ali več semestrov na pravni fakulteti.
Požar. V tovarni za špirit in kvas v Račjem je v četrtek zvečer iz neznanega vzroka izbruhnil požar, ki je klub intervenciji raznih požarnih bramb tovarno popolnoma upepelil.
Korogkim beguncem. Podpisano društvo vabi koroške begunce, da se zglase čimprej od iy.—18. ure dnevno izvzemši nedeljo v pisarniKolodvorska ulica 3 (gostilna Mikuž). — Saves Jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo v Ljubljani.
Podružnico v Dolnji Lendavi jc otvoril io. t. m. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z. o. z. v Ljubljani. Predsednik načelstva podružnice je g. dr. Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi; dr. Černe, odvetnik v Mui-ski Soboti in Žaler, vodja podružnice Jugoslov. kreditnega zavoda v Murski Soboti. Vodja podružnice v Dolnji Lendavi jc g. Mirko Hafner, doslej uradnik podružnice Jugoslov. kreditnega zavoda v Murski Soboti. Z ustanovitvijo podružnice v Dol. Lendavi je storil Jugoslovanski kreditni zavod lep korak od mažaronskih in židovskih oderuhov. Ustanovitev slovenskega denarnega zavoda v Dol. Lendavi jc ne le narodno-gospodarskega temveč celo državnega pomena, ker bo močna opora slovenki trgovini in obrti, pa tudi slovenskim posestnikom in protiutež madžarskim težnjam. Kakor jebila ustanovitev podružnice Jugoslovanskega kreditnega zavoda v Murski Soboti pred letom dni pogoj, da se tam razvija slovenska trgovina in obrt, ter krepi narodno zavednost podružnice v Dol. Lendavi okrepila Prekmurcev, tako bo tudi ustanovitev slovenski živelj v dolenjem Prekmurju.
Prvi kongres skupnega jugoslovanskega gostilničarstva se bo vršil 15. in 16. t. 111. v	Beogradu	v	veliki
dvorani Kazine,	na	katerega	se	pozi-
vajo vsi gostilničarji in kavarnarji cele Jugoslavije. Odhod udeležencev iz jubljane bo v	sredo 14- t.	m.	ob 5.
zjutraj. Vožnja	tja	in nazaj	bo	polo-
vična.
Kot prva instanca agrarne reforme
so pričeli poslovati okrožni agrarni uradi in sicer za Štajersko v Mariboru, za Prekmurje pa v Murski Soboti. Okrožni agrarni urad za Kranjsko s sedežem v Ljubljani prične v kratkem poslovati, ker radi stanovanjskih razmer še ni mogel urediti svojega urada. Opozarjajo se vsi oni, ki so in-teresirani v zadevah agrarne reforme, da pazijo na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi in da tozadevne spise in vloge ni več naslavljati na agrarno direkcijo v Ljubljani, ampak na pristojni okrožni agrarni urad. Vse zadeve prve instance rešujejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v Ljubljani pa tvori drugo instanco v agrarno-reformnih zadevah. (Glej na-redbo štev. 289, Uradni list od 3. avg. 1920, štev. 90.) — Agrarna direkcija.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov javlja, da je njegov 'osrednji odbor končno začel delovati s sedežem v Ljubljani. Do izrednega občnega zbora, ki se vrši v Ljubljani dne 19. decembra vodi društvo spo-poljnjeni osrednji odbor. Ker bodo imeli na občnem zboru pravico glasovanja samo tisti uradniki (pripravni-ki), ki so sc priglasili za člane Ovi r. avgusta 1920 naprej, in ki so plačali vsaj enkratno mesečno članarino (10 kron na mesec), poživlja osrednji odbor vse uradniške pripravnike, ki se še niso priglasili za člane, da to storijo čimprej.
Volilno gibanje.
Invalidi in volitve. Bliža se dan obračuna! Kje dobimo zaslombo? Sedanje stare stranke niso hotele upoštevati klicev in prošenj v vojni osirotelih, vse prošnje so našle gluha ušesa in zastonj smo trkali na vrata.
Invalidi, 28. nov. se bliža, premislite! Naša beda je dejstvo zato ne
volite strank, katere so doslej le žrle, vrstile svoje prvake po ministrskih stolčkih ter polnile lastne malhe. Obstoja stranka, ki ima naš program in v kateri najdemo zaščito, to je narodno socijalistična stranka. Sotrpini, 28. t. m. volite vsi za NSS!
Invalid.
Shod obrtnikov v Celju je sklicala demokratska stranka dne 10. t. m. v Narodnem domu, kojega se je udeležilo približno 100 obrtnikov. Cinov-iiik 9. čin. razr. ter solicitator drja Kukovca g. Nace Založnik je kot predsednik shoda vabil na vs.e mogoče pretege obrtnike v tabor JDSar-jev, ter jim obljubljal zlate gradove. Drugi kandidat liberaiec „pane" Rebek je v gromovitih besedah povzdigoval zasluge svoje stranke, napadal in kritiziral ,,strančico". Seveda na agitacijo na lastno kožo ni pozabil. Večina prisotnih na izvajanja teh dveh gospodov ni reagirala. K besedi se je oglasil kandidat NSS tov. Do-bovišek. Poročal je o delovanju ,,drža votvornih" strank v parlamentu, ki se niso zmenile za malega obrtnika, prihajajo pa sedaj, da polove zopet nekaj kalinov na svoje limance. Sledil je buren aplavz vseh navzočih. Nadalje je povdarjal kandidat Blaž Zupanc da j c NSS edina stranka, v ka teri najde obrtništvo trdno zaslombo. Invalid in brivec Koštomaj, pobijal je izvajanja demokratskih predgovornikov, ožigosal sedanjo carinsko politiko ki je najhujši udarec za obrtnika, pozival k delu ter ponovno pribil brezbrižnost dosedanjih strank za obrtništvo. Pozdravil je nar. socialistično idejo ter pozval navzoče, da glasujejo le za NSS. Isto je povdarjal tov. Čretnik iz Šentjurja, ter v ostrih besedah napadel mahinacije sedanjih vladnih krogov. Burno pritrievanje. Brivec Holy iz Brežic pritrdi izvajanjem nar. soc. govornikov s zagotovilom, da je Brežiško obrtništvo pokazalo hrbet demokratski „šari". Sledila je burna debatajejer sta hotela Založnik in Rebek nadaljevati svoje puhle vabljenje vse brez uspeha. Shod je končal s popolno polomijo veleza-služnih „JDSarjev“.
Celjani. V ponedeljek, dne 28. novembra ob pol 8. uri zvečer se vrši volilni shod Narodnosocijalistične stranke v veliki dvorani Narodnega doira. Govori kandidat tov. Deržič in l»'i.ji-Vsi, ki trpite — na shod!
Dopisi,
Celje. Ker je postavila NSS na Štajerskem kot druzega kandidata tovariša Blaža Zupanca, brivca v Laškem, postavila je tudi JDS na druge mesto za obrtnike gosp. Ivana Rebeka, ki pa ne pride v poštev kot mali obrtnik, temveč kot mali tovarnar, katerega interesi se gotovo strinjajo z interesi*malega ključavničarja, torej malih obrtnikov. Gospod Rebek, sicer častivreden možakar, igra na kandidatni listi nekako slamnatega moža, vabo za obrtnike. Njegova kandidatura ni resna, ker sprejme mandat, (seveda je vprašanje, če bo izvoljen?) le pod pogojem, ako njegova sina oproste vojaščine. Po našem mnenju je to popolnoma izključeno, ker mora zakon veljati za vse enako, revež ali bogatin ali celo prijatelj ministra za socijalno skrb. Če bi se pa vklub vsemu zgodilo, bi bila to kor ipcija prve vrste, ki je seveda mogoče le pri gospodi jugoslovanske ,,državotvorne demokracije".
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik: H. Sev.er, Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
sipajte za min fi
iaiiii' Razšiiiajte Jsso Mo"!