Slovensko-nemški Abecednik. Sliuicuirdj-iVutlrljC 2>T o. 115-u.ii.a.ji. V c. k. založbi šolskih bukev. 1878 . 111752 Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je na pervem listu postavljeno. in etnem f. L ©djuMdjet^erlage Ijeraitžgegebenen (Sdjulbucfjet burfen nict)t um ljo^ere afž bte auf bem £iteb blatte angegebenen gretje »crfnuft roerbett. F H- H/fP 0lW^3oC i 1. z: zr u O OO U. O l 10 U, 6 • • 1UU1 IUUI trz. O /z : a zsz e o a o oo a a oo o oaeiueaoui m n on, a n, en, no, na, ne, na, a no; e no, e ne, oo no, a no, oo ne, e na; on, ona, ono, on in ona, on in o ni f ona in one, ni r 4 on, ni o na, u ne ni, na e no, ne! 4 . m m dm, ma, mi, me, mi in a ni, me in a ne, me mi ne; i ma mo um, u me mo, ni ma u ma, ne u me, i ma mo i me na, ni ma i me na, on une meni, uno me omami. V 5 . i:w : v ui, ve, on ve, o na ne ve, mi ve mo, no va, no vo, no ve, no vo vi no/ , vi in mi, ve in me, ve mo in u me mo, ne ve mo in 5 ne ume mo, o na u mi va, me u mi va ve, i ma mo no vi no. + 6 . I r. r va na, me va, ve m, ve va, ve na, va ma, o m a va, na va. mi, na o ma vi; mo ra mo in mo re mo, o na ne mo re, on mo re, me moremo, on mara, mi ne maramo, on ima mero, vino meri; ni miru, miri! vari re vo! ne no ri! u ra mi ne. ma ca, va ca, va na, a va i ma cena, veci, ve dve, ve cimo; 6 L ov ca m ma u ma j on novice, mi ne vemo '5 . cene, on nima mere, na¬ meri mu eno merico! reci nama, unemu ne reci! mu¬ ca in veverica. f .. c če, oče, a če me coce, moča mo- V. v v a, an me ce, mi ne me ce ma, no ce ma ; I imamo oči, imamo meča, on ima oč ni ce, i ma mo mo či, o na ni ma mo či, u ne mu re če mo, u ni ne re če mo, i ma mo re či, o na i u mi va re ci, i ma ro ci co j 7 narava me uci m mice, uno me mi če, uno me ne mi če, 9 . ta: s ad, od, da, de, d&, me da, da va, Pade, padi, nadi, na dima, na di m, na di ve ; o če u če si no ve, si no vi se u če, on no si na ra mi, ona ne nosi na rami, ono se su če, u no se sa mo no si, imamo mesa in sira, ni ro se, ne ra se, no si in me če; mi se umivamo, o na mesi, on me ima na sn mu. 8 10 . s de, na, de, vet de, va da, na da, k \s v v na da, mada, veda, na de ni va de; i ma mo u se sa, i ma mo oči, ona šiva, me šivamo, n na ne ši va, še nima časa; n ne se ne uče. umivamo se in češemo, on se če, ona meče, nosi in suši; o suši ne rase, ni sena; vesa se me ša, mu ca no si mi ši. i ma mo na me ša ne re či, i ma mo me ša ni co; ma ša mi ne, \ r 9 11 . :jt: z iz, za, miz/?, zima, da za miza, da na m za, a mama in da za vama; na vo zn se vo zi mo, z zavoro zaviramo, ne za- vo zi mo; i ma mo za ve zo, zi ma se me za mo ri, mo ea za mo či, u no ni za me, no si mo za zi mo, vi no ni zamašeno, ne maramo za vi no. 12 . za, za na, vaza, zima, a na veže, v v v . an vaza, za na d trn, da ma da zim; 10 na mi zi i ma mo no že in re že mo me so, ži vi na vo zi in no si, o su ši ži vi¬ na ni ma ži ve ža, on že ne živino, živine ne mučimo, vo zo ve ma že mo, me če mo vi še in ni že, z vi ša ve v niža vo.*J 13 . Ž l o/, ud de, d, a di, ma d, ced, & da, /i Ja, d na, na Jed, d ca ni dje; v šo li mo li mo in se u či mo; šo la mi ne, ve se li- mo se; leča vase, lese so lesene; orači so na celini, 11 čelo rosi, valovi šume, naliva mu vina, lisica, lama in mula so živali, so va lo vi mi ši, na mi zi i ma mo no že in vi li ce, z vi la mi me če mo, vo zo vi so na lo že ni, si la ni mi la. 14 . J b I $i tfo-, o-rfa, o $e, ne za $a, ri$a, ia ča, ze $e me, zi ma de ni mi na/a; on me vabi na veselico, bova se veselila; beračica bosa berači, ribiči love ri be, be re mo no vi ce, 12 be li ce in mi ra be le o bi- ra mo, ni bi lo u i me, ne bo mo i me li si le; na vo zo ve se ne o be ša mo, on i ma na ra mi bo le čo ra no, na be li lu be li mo, bo li me. •)'- že na i ma be lo pe čo, perica ožema in pere, on po bi ra in vo zi ru me ne bu če, o na pu li pe so in re po; ov ce so na pa si. 15 . 13 če be la i ma že lo in pi či, o pi ca o po na ša, li pa ni so ri be, pa zi mo in po ča si be re mo, le po pi še mo, on mi pove in poroča, ne no si mo se po no vi no ši, o ma ra i ma po li ce, ži vi na se na pa ši pa se, po no či se zapiramo in počivamo, 16 . y a '' od, od, do, da, de, m da, m da, doda, doma, dan, de da mo, ma di' de; da ni se, na ne bn še vi di mo da ni co, vi dimo reči; sedimo za mizo, reči 14 imamo lepo v redu, vadi¬ mo se re da, do ma ra di de la mo, de lo mo ra mo dodelal; živine ne po¬ dimo, iz ilovice se dela po so da, po zi mi i ma mo le de no vo do, vo da ne diši, vol bode, dolina le pa, re se da di ši, ro bi da i ma bo di ce, be se da me mi če, do ma ča de že la, mila mi domovina.^ 17 . / /z,' ta, to, ta, mati, teta, ti ca, teče, tečo, žito, m da te Če, četo mine; va di mo du šo in te lo, te lo vi di mo, du še ne vi di mo, dn ša se za ve da, de te i ma ra de ča li ea, teta ima mo to vilo, z mo¬ to vi la mo ta ni ti; u na po me ta in od pi ra du ri, ta ri ca ta re, po ta so le pa, žito lepo rase in rameni, o ta va se su ši, le ti na o be ta o bi lo ži ta in tn di živeža za živino, ne bode si le; tu li pe so ra de če, topoli so beli, delamo in se potimo; dela ne moremo od lo ži ti, po to la ži se! te ža va mi ne, ne la ži! laži bodo oči te. 16 18 . aA/ oA/ u Ao, 'MH A//, Al 4U Aa /o Sv, 4 /iAA 4& na m 4a Au a /a na ; na so M šo i ma mo za va- ro va no, mi mo so se do ve hi še hodimo v šolo. orehi / so zeleni, pa tudi rumeni; de la mo, ne ne ha mo, pe¬ ha mo se, moramo hiteti; so do vi so z ve ha mi ža¬ rna še ni, re va bo le ha in hira, poleti imamo muhe v hiši, čebela ima ha biče, po hudi uri so tiči veseli, i ma mo le po no šo, pa se ne ba ha mo. '/ 17 19 . z£:z k ko si lo; i ma mo ži to in mo ko, mo ko ra bi mo za ku¬ ho in pe ko, ka ša na ša pa ša, ko ru za, ku ma ra, ka mi li ca in ki me na so zeli, kolo te če po kolovozu, vo da iz vi ra v vi ru, de re v potoku, teče v re Id, že ne ko le sa, ko ie sa te ko, vo da te če tu di v kori to Slovensko-nemški Abecednik, Z I 18 in s ko ri ta ; j s ko so ko se seno in otavo, s sekiro se ka mo po le na, z me ša¬ ri co se ka mo me so, ka ca lazi, kuna da kožuhovino, ko za me ke če, la no vi ne so ce ki ne, ro ka u mi va, si la ko la lo mi, ne kali vode! li lija i ma le pa, ze le na peresa; vijolica lepo diši, je lo vi na je tu di po zi mi 20 . 19 zelena, jerebika ima rude- eice, jerebica je tiča, tiče letajo in pojejo, žito je o zi mo in ja ro, je se ni rado dežuje, delamo in pojemo, vina ne pijemo, vo da je na ša pi ja ča, vo da nosi ladije, orači imajo o ra lo in z vo li or je jo le di no, ko va ci ku jejo železo, vojaki se boju¬ jejo za domovino. 21 . 20 i ma mo ro ke m no ge, z rokami delamo, z noga¬ mi hodimo, noge nosijo telo, miza ima tudi noge, golobica nese in leže, go¬ si in ra ee se po vo di vozijo, goveja ži vi na ima roge, jeleni imajo velike rogove, papiga in šoga se naučite besede peti, ru¬ de če ja go de le po di še, iz lipovega lesa izrezujejo po do be, no si mo se po do ma či še gi! ne je zi mo in ne to go ti mo se! mera in va ga v ne be sa po ma- pe iv v, e j] u | l0 g e si_ je lovi na j n nikogar! 21 99 m ^am, fazi na, ^pa, ^anf; fara je velika, v fužini kujejo železo, žirafe so vi so Ive ži va li, fa za ni so po dob ni do ma če mu pe te¬ li nu, fige radi jemo, fižo¬ lova peresa se ovijajo^ 23 . a, a, c, c, d &, r/, /C i, y., & / m , n, a, /i, ?, 4 4 /, a, a, z, z. a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, V, z, ž, 22 *■ „ tu/, mi/, zi/, m/, md Ooo, /ioc, /i&f, /to7, doj, za dom mu j,& mav; jed je božji dar, ded je dober mož; sin, imej očeta in mater rad! ne žali jih nikdar! pes je domača žival, vol in bik imata na koncu repa čop, pav ima lep rep, kos je čern tic, kert ima rilcek, miš ima dolg in nag rep, jež bode in hodi po noči na lov, gad je siv, in ima več peg, volk nosi pobešen rep, lev je hud, zid je bel, mah je zelen, dob ima lep verh pa terd les; čaj je pijača, verč, kad in čeber so posode, šerp in bič sta orodje, rog je votel, lok je napet, top je nabit, nož je mi brušen, dež lije, je hud kap, voda teče čez jez, red je 23 lepa reč, noč ima s^ojo moč, pot je rama, pot nam teče po čelu, god obhajamo, govorimo reshico, laži se bojimo! mir vam bodi !# Ij, lij. St, Št, Še, med. J, Aej, dan, dto?, jut L a„ 'v /7 dcana je c/a ja, n'Aa ; cad. metulj je pisan, konj je močen, kovač ima klešče, čebele so v panju in letajo na polje, detelja je zelena, peteršilj in dinje ra¬ stejo na vertu, brinje je germov- je, ima zernje in raste v hosti; ljulika raste na njivi; lipovo og¬ lje se tudi rabi za risanje, oljka ima zeleno perje in podolgast sad, zelje devljejo v kad, puščava 24 je peščena, orehi koščaki imajo terdo lupino, češnja ima koščice, beršljan se ovija in vedno zeleni, starši me ljubijo, in jaz jih ljubim; čast, komur čast! išči in boš dobil, rad delaj! lenoba je gnjusoba, # 26 . hi, br, pl, pr. /i/ot, Avaa, SfaJo, Imna, nSa /i/ava 6; blago je na prodaj, ljudje ga kupujejo, lan in kojnoplja\ nam daje prejlijeo, iz prediva predica naprede prejo, iz .preje se dela platino, iz platna švelja dela obleko, brisača je plat¬ nena, z brisačo se brišemo, plug in brana se rabita na polju, 25 proso je belo, rumeno in sivo, kopriva je zelena in peče, breza je bela, brina je germ in raste v bosti, jablana raste na vertu, brinovka je tiča, prepelica je tu¬ di tiča in poje: „pet pedi!“, bren¬ celj je huda muha, tesarji tešejo debla za bruna, plevice plevejo proso in korenje, pridni ni ni¬ koli brez dela, čas mu je blago, bodi prijazen in priljuden! bliž¬ njemu dobro stori! bodi pošteni kar priprosiš, lahko nosiš. r/f, c///, // //, dl, dr, tl, tr, 26 živina ima dlako, tiče imajo perje, dlesk je tiča in hodi rad na češnje; drevo ima v zemlji korenine, deblo ima veje, veje poganjajo v mladike, staro drevo je votlo, dren je germ in rodi drennlje; travnik je zelen, otroci radi tekkjo po travi, travnike trebijo, po povoženi cesti ne raste trava, šetraj in grenkuljica ste dišeči rastlini, trobelika in teloh ste strupeni zeli, dleto je orodje, sedlar dela sedla, konj nosi sedlo, dervar cepi in kolje na tnalu derva, pastir pase drobnico, blago se je podra¬ žilo, dragina je, človeka nad¬ loge tlačijo. V- 27 j sl, sr, sp, sk. d/an, d/afi, 'dmda, drn^ca, d/inma, d/to'4, dfamtu&m de, p- ^inčo r/me/,i£ de ne d/acim; jeseni slana pada, po zimi je sreš po drevju, spomladi sneg skopni, trava in drevje zeleni, slavček lepo poje, sraka je pisana, srakoper je rajat, maslo, je rumeno, slama je dobra za steljo, slamnikarji pletejo iz slame slamnike, orehi imajo sladka jederca, med je sladak, kislica je kisla, srobot se ovija po germovju, voda šumi v slapu, veslar vesla po vodi, letina se nam je dobro obnesla; sreča te išče, um ti je dan, najdel jo boš, ak’ nisi 28 zaspan; nesreča nikdar ne praznuje, dobra vest mirno i^pi, dober otrok uboga v skok, ogibaj se slabe družbe! obljubo spolnjuj! po delu sladko spim, ul z/, zv, v Z?, zd, zl, zr, žr. zdi mi, zJffdo dzm/.e, & čdi zze/o daa^a /.z zc/mm; zlato je žlahtna kovina, zla¬ tica je zlatorumena, ima pecelj- nate liste in je nekoliko stru¬ pena; zlatica se imenuje tudi mala ribica, žrebe je mlad konj, zdrava duša prebiva v zdravem telesu, zrak obdaja vso zemljo, brez zraka bi ne živeli ne ljudje ne živali, lipa je lepo zraseno drevo, njeno cvetje 29 daje dobro zdravilo; beseda ima zloge, zlog ima čerke. j ( ' 49} ^ ^4 47, 44 47, 4a, gl, gr, hr, kl, kr, kv. /fad, aTad, nTadt 44/7, 47a4, 4va7, /im//e n 70 // ima ae/i4 e/./a/, iz 444/a /m/e ziio ih 47a4; kruh nas živi, pregovor pravi: „s trebuhom za kruhom, “ klo¬ bučar dela klobuke, krajač dela obleko, prehladil sem se, hripav sem; hromeč ne more hoditi, med je sladak, pelin je grenak, hren je hud, hrib je visok, grič je nizek, kreša raste po mokrih travnikih, grašica raste po njivah, hruška je podolgasta, grah je okrogel, konj ima gri- 30 vo, krava daje sladko mleko, kljunač je tiča močvirnica, kro¬ kar je čern, kresnica je mušica, živi o kresu in se sveti zvečer kot žareča iskra, tiči niso radi v kletki, pod hramom je klet; ne kvari si zdravja. 31. Naglaski. Kos Ima ččrno pčrje pa ru- dečkast kljiln, pO germOvju žvižga, in rad v vinograd nad 31 33. Število. 1 I eden, ena, 16 eno; 17 2 II dva, dve; 18 3 III trije, tri; 19 4 IV štirje, štiri; 20 5 V pet; 30 6 VI šest; 40 7 VII sedem; 50 8 VIII osem; 60 9 IX devet; 7 0 10 X deset; 80 11 XI enajst; 90 12 XII dvanajst; 100 13 XIII trinaj st; 500 14 XIV štirnajst; 1000 15 XV petnajst; XVI šestnajst; XVII sedemnajst; XVIII osemnajst; XIX devetnajst; XX dvajset; XXX trideset; XL štirideset; L petdeset'; LX šestdeset; LXX sedemdeset LXXX osemdeset; XC devetdeset; C sto; D petsto; M tisoč. 32 D u. N n, V v. Ustja je vas. V Nazaretu je živela sveta družina. Vezuv je hrib ognjenik. Ii. Celje in Maribor ste slovenski mesti. Gorica in Gradec ste lepi mesti. Oglej je staro mesto blizu Gorice. Mi živimo v Evropi. Adam in Eva, perva človeka, sta živela v Aziji, kjer je bil tudi Zveličar rojen. Stf a, m. A a, M m. 33 III. Sava teče mimo Šmarne gore. Terst je tergovsko mesto pri Jadranskem morju. Fužine so vas. Idrija je radarsko mesto na Notranjskem. Ljubljana je poglavitno mesto kranjske dežele. Šiška in Ježica ste vasi blizo Ljubljane. IV. Hrastje je vas. Kranj je staro mesto na Gorenskem. Kolpa je reka med Slovensko-neraski Abecednik. 3 34 Kranjskim in Hervaškim. V Zagoiju pri Savi kopljejo premog. Grintovec je gora med Kranjskim in Koroškim. Železniki so terg na Gorenskem. r, & c/, '//'n, Pp, Bb, Rr, D d, N n. tfoduna, ,93/es/, 'tMdc/of&ca, a/c unaf, JraOf&una. ^ Blizu Postojne na Notranjskem je sloveča jama. Bled in Blejsko jezero je lep kraj ne daleč od mestca Radolice na Gorenskem. Budim-Pešta je poglavitno mejsto na Ogerskem. Rim je poglavitno mesto vsega keršcanstva. Beč ali Dunaj je poglavitno mesto v avstrijskem cesarstvu. Drava teče v Donavo. T 35 T \s4 M M t & ■% % S£, 'Jk. Jf <9, s? m, ss st z u . A, B, C, 6, D, E, F. Gr H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S, J, T, U, V, z, z. VII. / Kolka in ženska kerstna imena. Anton, Ana; Blaž, Barbara ; Ciril, Cecilija; Dominik, Doroteja; Evstabij, Elizabeta; Fran¬ čišek, Filomena; Gregor, Gizela; Hieronim, Helena; Izidor, Izabela; Jožef, Julija; Klemen, Katarina; Ludvik, Ljudmila; Matej, Marija; Nikolaj, Notburga; Oton, Olga; Peter, Pavlina; Bok, Rozalija; Sebastijan, Sabina; Simon, Štefanija; Tomaž, Tereza; Urban, Uršula; Valentin, Viktorija; Zaharija, Zofa (Zofija), VIII. Priimki. Arko, Bučar, Ceneč, Černe, Dolinar, Fer¬ jančič, Gerbec, Hladnik, Istinič, Japel, Kopi¬ tar, Logar, Metelko, Novak, Oglar, Prešeren. Ravnikar, Slomšek, Stojan, Terpinec, Ukmar. Vodnik, Vertovec, Zalokar, Žerovnik. - S? Pregovori. Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Človek obrača, Bog oberne. Dosti besedi do¬ brega ne rodi. Sreča je opotočna. Kar se ne stori, to se ne zvč. Krivično blago nima teka. NI kruha brez truda. Ogenj in voda dobro služita, pa hudo gospodarita. Kakoršna služba, tako plačilo. Boljše je hranjeno jajce, kot sne- den vol. Rahla beseda jezo tolaži. Stara na¬ vada železna srajca. Še mravlja se brani. Tudi kamen se počasi ogladi. Veselo serce je pol zdravja. Kdor visoko leta, se nizko vsede, Bolje verjeti svojim oččm kot tujim ušesom. Ogovori in odgovori. Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Na veko¬ maj ! Amen. — Dobro jutro! — Dober dan! — Dober večer! — Bog vas sprejmi! — Bog daj srečo! — Bog daj! Z Bogom! — Srečno! — Lahko noč!— Dobro spite! —Tudi Vi. Pervi razdelek. Nemške male in velike, pisne in tisne cerke. Zlogi, besede in stavki. I. Male čerke. Besede, Mere se začenjajo in končavajo z edinim glasom. n m, mr, mm. 38 neu, neue, neun, mein, meine e et - —— ein, eine, mein, mei ne, nun, ei! ei! rm, mr, um, mu. nun. 39 es, eis, neues, eines, meines mir, euer, eure 0 nein, einer, meiner, von mir, vor an. 40 a /E W wo? wer? wen? weinen, waren, warnen, er war rein, wer war rein? wir waren rein, wo? es war aus! was? au l lau, weil, eilen, leimen, lernen, weilen, wir eilen, warum eilen wir? wir lernen, wo lernen wir? wir weilen, warum weilen wir? 41 N b ab, bei, oben, üben, neben, über, bauen, leben, loben, wir leben, wir üben, übe es ein! wir bauen, wir lernen, was? wir weben, wo war er? er war bei mir, wer? du, der, dein, reden, da, dir, deine, baden, dem, leiden, müde, meiden, es war mir leid, was war mir leid? wir reden, er war da, wir waren da, wo waren wir? 42 bim, bam, bom; wo war dass da o den. f- ö de, taub, mit, weit, be ten, laut, tönen, warten, arbeiten, rede laut! wir arbeiten, er arbeitet, was? wir beten, er betet, man betete, wo? betet! arbeitet! so, das, los, bis, lesen, dass, sein, nass, leise, böse, reisen, 43 sauer, selten, losen, sollen, etwas, wir lesen, er las, was las er? er las etwas, worin las er? er las leise, wir lasen laut, was war das? er war nass wo von? — auf, faul, sein, reif, reifen, rufen, laufen, lüften, duften, werfen; wir laufen, warum laufen wir? laufet nur voraus! man lüfrer es, was lüftet man? was dufter? hin, her, heim, heilen, heulen, heute, nahe, sehen, herein, hinaus, hören, nähen, mähen, leihen, hinten, er näher, wer? wir se hen hin ein, er war hin ter mir, wir hören es an, was hören wir an?/) kam, kein, keine; kaufen, merken, kommen, kennen, können, ver- 45 kaufen, wir können etwas kaufen, was können wir kaufen? wir merken auf, merke du nur auf, wo?^ gm, weggehen, gerne, sagen, geben, legen, lügen, gegen, segnen, bewegen, begegnen, er war mir gur, wer? wir le fen gerne, wir geben es ab, was? Man sagte es mir, was sagte man dir? wir sagen das laut, was? 46 ja, o ja! je, jener, jene, jenes, jeder, jede, jedes, jagen, jäten, er sagte ja; wir sagten nein; jene lesen, je reiner, je besser, o ja! war jeder rein? o nein! jeder lerne etwas, wir lernen aus wen dig, was? zu, zum, zeigen, reizen, beizen, walzen, walzen, würzen, man heizet ein, wann? warum Heizer man ein? er zün der an, was? er 47 reizte, wen reizte er? war das gut? o nein, das war unartig. Pur, em por he den, per len, pumpen, passen, peinigen, wir pausen, wo? wir pel zen, was? womit? es perlet, was? worin perlet es? es piepte, was piepte? ch o D 57 OJfeittt, ujec ; Obft, sadje; O ftern, velika noč; Octobet, vinotok-^ ©orf, ©unft, ©od)t, ©urft, SDoldj, ©on ner. ©ie Or gel tont, or gle bu čč. ©er O fen marmt, peč greje. ©n§ 01 fliefit, o lje te če. ©er On fel Ijat mid) gern, stric me imajo radi. ©a§ Obft reift, sadje zori. ©ie Oftern fini) grfitt, včlika noč je zelena. rt d St, rtu Slu, du Stu // Strm, ro ka ; Slu ge, o k6 ; 31 benb, ve Čer; Sil tar, ol tar; Slnt raort, od go vor ; Str met, rokav; Slug leitl , očesce; Sin ton , Anton; Sil bert, Al bert ; Obft, O l)eim, O ftern, Oc to ber. S)ni? Slu ge ift fiat, o k6 je či sto. Ote Slnt* toort mar gut, od go vor je bil do ber. Sira Sl ben be raitb e§ fin fter, zve čer se tem ni. ©u f)aft jtoei Sir rae, i maš dve ro ki. Ote Str mel be flei ben bie Sir me, ro ka va po kri va ta ro ki. 58 ©an§, gos ; (Srag, tra va ; ©rab, grob ; ©laž, stek lo ; ©a bel, vi li ce ; ©ar ten, vert ; ©ei ge, gos li ; ©elb, de nar; ©olb, zla to ; ©tang, lesk ; Strm, Stnttoort, Strmel. ®a§ ©raž ift grun, tra va je ze le na. S)ie ®an§ fcfjrei et, gos ve ka. $>ie ©ta fer jet bre djen teictft, ste kle ni ce se ra de vta rejo. S)et ©ar ten ift grofi, vert je velik. ®ic ©ei ge tont, gosli pojejo. ®a§ ©otb gtan^t, zlat6 se bli šfii. 1 $)a8 Steft, gnjezdo; ber 9taf)f, to rilo; Me fftacbt, nož; bie Sta bet, ši van ka; bie Staje, nos; ber 3la fdjet, slad ko sne dež; ber SSactjt tt>adj ter, noč ni ču vaj. ©lag, ©rag, ©ang, ©etb, ©tan^. 59 $)a§ 5teft ift runi), gnjez do je okroglo. $)et 5tupf ift runb, to rilo je okroglo. ®et 5iad)t macfj ter madjt bež 5tad)t8, čuvaj čuje ponoči. SBar um mad)t et? Zakaj čuje? // ai, nt 3K SJiauŽ, miš; SOtunb, u sta; 9)tenfci), člo vek; tOtopž, mop sek; SkatEt, terg; Sftatt et, zid; 3kut ter, mati; 9Mb d) en, de kič; 9Mi, majnik; SJtonb , luna; SJtild), mleko; 9tapf , 51 a bel, 5ta fdjet. $)er fDiont) fdjnnt in bet Mdjt, luna sveti po noči. 9keine 9Mt ter ift mir gut', moja ma ti so mi do bri. 5luf bem 9MtE te mirb ge fanft , na tergu se kupuje. 2Ba3 ? kaj? S)ie 5Jtogb Ijolt meinet 9Jtutter bie 3kildj, dekla hodi moji materi po mleko. 3Bor in f)0lt man 9Mdj ? v čem se mle ko no si ? f i 60 f ©, r$ ft ©t @anb, pesek; ©eil, verv; ©djaf, ovca; @djaum, pena; ©autti, rob; ©cfjtoein, prešič; @d)ule, šola; ©d)toe ftet, se stra ; ©d^neibet, krajač; ©djlad) ter, klavec; ©djteibet, pisar; @teg, berv ; ©tein, ka men ; ©tern , zve zda; Sttab rijen, Sta be rin, Stapf, Stadjt. $>ie @011 ne fdjeint, soln ce sije. $)a§ ©dfinein gtunjt, pre šic kru li. ®er ©djtei bet fdjceibt fdjon, pi sar le po pi še. $)et ©djnei bet jdjneibet ju, krojač kroji. ®er ©djl&djter fdjlad) tet ba§ ©djlnein, kla vec za ko Ije pre¬ ši Ča. $>er ©teg ift fcbnial, berv je oz ka. ®et ©tein ift §nrt, ka men je terd. S)et ©tern glanjt, zvez da se sve ti. $5et @dfvanf ift neu, o ma ra je nova. $>a8 £)bft ift teif, sadje je zrelo. $)ie SJlauS nagt, miš šker ba. Bolt, ljudstvo; 93a ter, oče; Slo gel, tič; 3Set ter, stric; 3Set bot, pre po ved; Sli o li ne, 61 go sli; Seil d)en, vi jo li ca. @d)na bel, @d)ufter, @d)nei ber, ©rijtoe [ter, ©cfpei Ber. Ser 3Sa ter lobt mei ne ©djtoe fter, o če hva¬ li jo mojo sestro. Ser So gel flog toeg, tič je od le tel. Saž Beildjen buf tet fein, vijolica le pč di šl. Saž §8olf tounfcfjt, ljud stvo že 11. Ser aSet ter fam ju unž, stric so pri šli k nam. > Bein, vi no ; Bori, be se da ; Burft, klo- basa; Burni, červ; Balb, gozd; Banb, ste na; SBinb, ve ter ; 'Boi fe, si ro ta; Badj tel, pre pe¬ li ca ; Bol fe, ob lak; Bil l)elm, Vi lelm; 3Bof fet, vo da ; Bet ter, vre me ; Bin ter, zi ma ; So ter, So gel, Seil d)en, Set ter. Sie Burft toirb ge bro ten, klo ba sa se pe če. Bor in ? kje ? Ser Binb faužt burd) ben Bolb, ve ter ver šl po go zdu. Ser Be ber toebt, tka lec tkč. Bož toebt er? kaj tkč? Sie Boi fe toeint, si ro ta jo ka. Bar urn toeint bie Boi fe ? za kaj jo ka si ro ta? Ser Bein ftorft, vino krepčd. 62 9tflb, ko lo ; 0tei8, ši bi ca ; šftint), go ve do; fftnttb, ob ro bek ; 9lu be, re pa; 3iSu ber, ro par; S^auc^, dim; 0tei8, riž; 9teu e, kes; 3iein licb feit, snažnost; SBort, SBnlb, SBinb, SOSit Ijelm. $5n§ utirit) mei bet auf bet 28ei be, go ved se pa se na paš ni ku. $)ie 9ta ber bre I)en fidj, ko le sa se ver t6. 2)ie i)io fen blii t)tn im @orn mer, cve ti ce cve t6 po letu. 3Bo? kje? $>er 91auber gel)t mit beni (Sel be fort, ro par u beg ne z de nar jem. u VL, it tt Ul me, brest ; Ur fa dje, vzrok ; U bet jug, pre vle ka ; U fet, breg ; ll bel, zlo ; U l)U, bu- buj (so va) ; Un fdjulb, ne dolž nost ; Ur fit [a 63 Ur ga ; Uti tet tid)t, pod uk; fl bet fluf§, pre o bi- lost; 9tab, 3tant), fltittb, Stei ter. £)et U t)u ift ein fltaub Do gel, bu buj je ti ca ujeta. 3Im U fet vuac^St bie Utrne, na bre gu ra ste brest. SBit er t)at ten in Det @d)U te Un tet* tid)t, \ šo li nas pod u ču je jo (do bi va mo pod uk) Sag, dan; Sifd), mi za; Seid), rib nik; Sopf, pis ker ; Brauni, sa nja; Stift, li va da (trata) ; Sa fc£)e, žep ; Saj je, ca ša (sku delj ca); Stau be, grozd; Sto pfen, kaplja; Sticpter, lij; Sob, smert; Seig, te st6; Sotf, šo ta; Soft , takt (vda rec); Sad), Sotf, Sold), Som. Set Sifcf) ift ftad), miza je plo ščasta. Sa§ Sud) ift fdjttmtj, suk no je čer no. Sie Saf fe ift tnnb, čaša je okrogla. Sffiir fcprei ben oft im Saft, pi še mo več krat po vdar cib. Sa§ fftinb ntei bet auf bet Srift, go ved se pa se po li va di. 2lu8 ben Stau ben madjt man SBein, iz groz dj t S 64 2Bet madjt ba§? Kdo de la to? ®et SJlmfcp foeifj nidjt bie a§ (Srj ift fdjtoer, ru da je tež ka. 2iu§ bem (St^ jctjmetjt man ba8 (Si fen, iz ru de se to pt že le zo. SBo ? kje ? (Sn be gut, ai te§ gut; ko nec de lo hva li. 3m 3u ni unb 3u ti ift eš feeijj, me se ca ju ni ja in julija je vro Se. ^ Slovensko-nemSki Abecednik. 5 66 gelb, po lje; geli?, ska la ; geft, praz nik ; gtau, že na; greunb, prija tel; grudjt, sad; glam me, pla men; geti fter, ok no ; gin gel, pe- ru ta: gleif), prid nost; grofi, zmer zli na; © fel, ©id) Ijotn d)eti. $>ie grau fod)t ia8 gleifcf), gospodinja ku ha me so. 2Bot in ? v čem ? $)ie glfl fa)e ^er bric^t in ©djetben, skleni ca se razbije v če pi ne. $)a8 gelb ift meit unb breit , po lje je dol go in široko. gri| griifft freunblid). — 38en ? ko ga ? 2Bnt um ? za kaj ? -§fll8, vrat; .gemb, sraj ca; ^aupt, gla va; $erj, sercč; $itfclj, je len;' $ed)t, ščuka; Igim* mel, nebč; $olj, les; «§e(b, junak; •gjerbft, jesen; greunb, gri$, groft, gteifcf), gen fter. 67 Saš $erj\ flopfr, ser ce t,ol če. So ? kje ? Set 4?irfc^ lauft burd) ben Salb, je len dirja sko zi gozd. Ser 3d get Det folgt baš Silb. — Sat um? za kaj? ^eu mar einft ©ra§, unb (šiš, maš mar baš? Ser meijt e? ? -j— J <£ e 92 /* ~r- iieib, te lo ; Suft, zrak ; Sidjt, luč : Sum pen (Sap pen), cunja; Sof fel, žli ca; Samp d)en, majh na sve til ni ca (lam pi ca) ; Sob, lrva la ; Sarm, šum; Sau ra, Lav ra ; Sub mig, Lu do vik; #ed)t, ^ivfd), <§aupt, -gerbft 3dj l)o re ben Sarm, sli sim vriš. — So mit porft bu? s čim slišiš? Sie Sam pe roitb an* ge ^un bet, sve til ni co pri žge mo. Sat um ? zakaj? — ®r ijt tnein j^teunb, on mi je pri¬ ja tel. Ser ? So renj unb granj finb flei big ; Lo vre in Franc sta prid na. — Saš ijt brat), to je ver lo. Saš ift brat)? X 5* 68 \ ^ ^ h 23 sCv Baum, dre vo ; Bad), po tok ; Bilb, po do¬ ba; SBerg, go ra; Btu bet, brat; Btu tne, cve¬ ti ca; 23lir fte, kertaža; SStei, svinec; Blut, kri; Branb, po žar; Sub toig, £of fel, ?ap pen, 2amp cben. ®er Bauer ppgt, kmet orje. Slo mit? s čim? $)er Berg ift i>oč), go ra je vi so ka. $)er Btu bet if8t ein But ter brot, brat jč kruh s pu trom. 3?0t£), pletarček; ^inb, otrok; $alb, tele; $opf, gla va; Meib, ob la či lo; J?ned)t, hla pec; &'reb§, rak; ^atttpj, boj; $lofc, klada; $na be» f $ 69 de ček ; ^ot tof fel, krom pir ; ,t?au fer, kup Če- va vec; $nrl, Ka rol; $alf, ap no ; — 33ru ber, 33nnf, 33 ur fte. $atl ift in ber @dju le, Ka rol je v šo li. tta ro li ne tragt ben iforb am 3lrm, Ka ro li na ne se pletar ček na roki. $)a§ ^inb ift ftanf, ot rok je bo lan. ^atl fe§t bie 9ku |ie (9JKij je) auf t>en $0pf, Karol de ne ka po na gla vo. S)ie £en (£aj jen) fra |en (fraj jen), mač ke pra ska jo. ^Ul§, žilaj^lal, prostor; ffkebigt, govor; fpfetb, konj ; fPfunb, funt ; fflflug, pluž no dre v6; fpflan je, ze li šče ; fpfei ler, ste ber; ^pfar rer, faj- mo šter, žup nik ; ffjfef fer, po per. — ifanipf, $na be. ®a§ ^Pferb tragt ben 9tei ter, konj no si jez de ca. S)er 33ud) bin ber ge braudjt bie $pap pe, bu kvo vez ra bi terd po pir. $pe tet unD 3P Q ul ttmten 31 po ftel be§ ^ertn, Peter in Pavel sta bi la a po stelj na go spo do va. ^ / p 70 3aum, berzda; 3 autl - plot; 3 eu 0/ roba; 3elt, šotor; 3dt, čas; 3tt’dg, mladika; 3d3erg, pri tli ko vec; 3ei C^eti, zna me nje; 3lni mer, soba; 3apfetb čep; 3ipH škric (konec); 3orn, jeza; 3 u $b strah; 3*» trn, sukanec; ^Pfef fer, ^fctrrer, spflaume, ^flanje, £ro pfen. $)er 3 tt,e '9 grunt, mla di ka ze le ni. 9M ne @djur je §at jmei 3* Pfd, moj pred- pas nik i ma spo dej dva kon ca. $)er 3d>ttg ift Eiein, pri tli ko vec je maj hen. S)et 3 fl un ift l)od), plot je vi sok. ®et ^nedft Ijalt baž ^JJferb ani 3au me, hla pec der ži ko nja za ber zdo- 71 qu qtter, qttii len, ter p in či ti , qtm ken, re glja ti , quet fdjen, muc ka ti , qttel len, iz vi ra ti , be qitent, zlo žno , qual men, ka di ti se , quir len (qtter len), raz te pa ti. (Suni, mu ka, ©tjaltn, dim, ©niti, ter kta lo (raz tep lja), ©uel le, vir, ©na Jle, šop (čop). S)ie §to fcf)e quafen, žabe regljajo. — SE8o ? S)ie ©dju be finb mir be quem, cev Iji se me dobro primejo. $)ie 2am pen punl men oft, sve til ni ce se do sti krat kad6. Duelle, duet le, duet te, $lei ne, ftei ne SBel le. 72 ^ , 2 " x x m) $ij, go tov (sta no vit no); £a je, ce na; © ja men, iz pra še van je; 2u juž, giz dost,. 9ftaj, 2Ijt, sekira; ® jem pet, zgled. $elij unb £a ner finb 9la men, Fe liks in Ksa ver sta i me ni. 3n bem 2a ben l)at je bež $)ing fei ne !£a je , v šta cu ni imd vsa ka reč svo jo do lo čeno ce no. SBir finb je|t fij unb fer tig, smo go to vi in pri prav 1 je ni. SBo mit ? s čim? 73 @e(bftlaute: Sftitfaute: a,e,i,o,u— d, o,u, 6, c,6,f, g, J), j, ei, ai, au, au, eu. j f, I, m, n, p, a, r, f, i, % f«, ft t, t>, m, t, Moška in ženska kerstna imena: 2tloi8, Alojzij; 51gne8, Neža; Sernl)atb, Bernard; Ser ta, Berta; $)amian, Damijan; $)orot[)ea, Do ro teja; ©bu atb, Edvard; (Eli* fa bet]), Špela, Liza; §er iti nanb, Nande; $tan* cig ca, Fran čiš ka; ©e org, Ju ri; ©er trub, Je ra; $ein ricf), Henrik; jelene, Helena; Sgnaj, I gna cij; 3 ba, I da; 3a fob. Ja kob; 3o ])an na, Jo va na (Jo ha na); $arl, Ka rol; $a tl)a ri na, Katra; Su Ea§, Luka; guife, Lulza; Sito rij, Mav ri cij; iDtar ga re ta, Marje ta; 9ti Eo be mu$, Ni ko dem; 9ia tba li e, Natalija; £)8 far, Os- 74 kar; Dt ti li e, O ti lija; u8, Pij; ^Jau li ne, Pavlina; Sto bert, Robert; Ste gi ne, Regina; (©ilbefter, Silvester; @a ra, Sara; £o bi a§, Tobija; £f)e te fe, Terezija; Ul lici), Urh; Ut* fu la, Ur ša; SSeit, Vid ; 3Se to ni ca, Ve ro ni ka; SBolf gong, Vol benk; SBil Ijel mi ne, Vil jel mi na; £a bet, Ksa ve rij; 3 a d)ci Ca b e j- Nemški pravopis. $)er -grnmmet, kladvo; ber ^immei, neb6; ftumm, krivo; glimtnen, tleti; bet ©cbmarnm, goba; bie @dfftamme, proga; ber $)amm, jez; bumm, neumen; ftumm, mutast; fromin, pobožen. ®et SBall, žoga; Ifallen, dončti; l)etl, svetlb; briillen, rujoveti; fnallen, pokati; bet€>taE, blev; faRen, pasti; bie ©alle, žolc; toUen, takati. S)ie ^»enne, kokoš; ftnnen, premišljati; tennen, dirjati; tinnen, cediti se; bie $anne, majolika; geroinnen, dobiti; trennen, ločiti; bie @oune, solnce; btennen, peči. S3et $etr, gospod; biitr, suh6; jetten, ter- gati; Uitten, rožljati; mutten, godernjati; itre, motiti; fd^orren, berskati; [farren, pričakoval oetfoirten, begati. 75 Sie ^unte bcken, psi lajajo. Sie ^Iffen tlet* tern, opice plezajo. Ser ©tord) flappert, štorklja ropoče. SBomit flappert Pet ©torcp? s čim ropoče štorklja? Ser ©tord) ftappert mit bem ©cpnabel, štorklja ropoče s kljunom. Ser Sotter ift gelb, rumenjak je rumen. 2Bo finbeft bu beti Sottei ? kje se nahaja rumenjak ? 3$ toafcpe Die SBafdje, pčrem perilo. 3d? braucpe SBaffer, einen ^rug cok, eine .fon n e coli, ein ©djaff cok, potrebujem vode, en vere, eno majoliko, en škaf. <§aft bu SBaffet cerfdfuttet ? ali si Vodo zlil? SBer nicpt arbcitet, ber fott etud) nidjt effen, kdor ne dela, naj ne jč. 91id)t ake ©cptodmine finb efšbar, vse gobe niso jedljive. ©ib ncfp, bafg bu feinen gtftigen ©cptcaratti iffeft, pazi, da ne ješ strupene gobe! Sie 91u|'g ift broun, oreh je rujav. Sie @d)ale ift gtun, lu¬ pina je zelena. Si e Stiiffe finb fufi, orehi so sladki. Sie ©djoleit finb bitter, lupine so grenke. 3ft ber ©ffig aud) bitter? ali je jesih tudi grenak ? Ser ©ppidj (®ppen) ift eine Wan<$e, beršljan je rastlina, ©t bot glattp, griine SSlatter, imd gladke zelene liste, ©ott ift ber 33ater oker Skenfcpen, Bog je oče vseh ljudi, ©ott ift ber <§etr oker ©efcpopfe, Bog je gospod vseh stvari, ©r l)at ake§ erfcpoffen, On je vse vstvaril. ^inimtl unb ©tbe finb cok con ©otteš ^errlidjfeit, nehč in zemlja sta polni božjega veličastva. 76 Set Sftocf, suknja; bet ©tod", palica; bie 3)1 Me, mušica ; bie ©lotfe, zvon; bie $Me, sekira; ber ©adet, pek; ba§ 3te|, mreža; bie 9Jlu|e, kapa; bie mačka; fejsen, fileti, baden, pufeen. Set ©dpteiber niacpt einen 9iod, krojač na¬ redi suknjo. Set £>unb furdftet ben @tod, pes se boji palice. Sie SJlitcfe fumntt, mušica šumi. Sie ©locfe vuirb geldutet, zvon zvoni. Set ©im* metmann gebtaudd eine $Me, tesdr rabi sekiro. Ser ©Mer bncft ©rot, pek peče kruh. ^ijdfe fangt man mit 9ie^cn, dta^en mit gallen, ribe se love v sak, podgane v past. ®it feften 9M|>en ab, odkrivamo se. SBann? kedaj? SBir fi|en in bet ©ant, sedimo v klopi. Sie Jbi|e Ser Sini ift etn ?fifd), jegulja je riba. ®t ift glatt unb fd^lu^frig, je gladka in polžka. Ser SIbler ift ein grojšer ©ogei, postojna je velika tiča. (St (jeifiet aud) 3lar, pravimo ji tudi orel. ©r ift ein fftnubnogel, je tiča ujeda. SJlandfe fftaubbogel naften fidj con 3la§, nektere tiče ujede se živč z merhovino. ©m ^ru^Iinge ift ba§ §elb grutt, s pomladi je polje zeleno. SaS ©etreibe jpriefit betoot, žito poganja. Ser 8anb= 77 montt l)at e§ gefciet, kmet ga je vsej dl. fes ift feine @aat, je njegovo sejanje. ©ie @aat ift gtun, sejanje je zeleno, ©u bift jung, si mlad. ©eine $aate finb blonb obet btaun, tvoji lasjd so rumenkasti ali rujavi. ©u h)itft alt metben, se boš postaral, ©eine «§aate merben gtuu ober toeifj merben, tvoji lasjd bodo sivi ali bdli. 3m bem Saben fauft man bie S®ate, v štacuni se kupeje blag6. ©in fflaat flei^icje .jpanbe bei bet 5ltbeit finb beffer, al§ baret ©elb im Naften, pridne roke so več vredne, kakor shranjen denar, ©ie Taufer ftefjen auf feftem iBoben, hiše stojč na terdih tleh. SBit geljen auf trocfenem Sanbe, hodimo po suhem. 5tid)t iiberatt ift trocfeneš i^anb, ni povsod suho. ©in grofeš SBaffer um* gibt bie ©rbe, velika voda obdaja zemljč. ©iefet grofe SBaffec Ijetfst SJteet, ta velika voda imenuje se morje. 3n bas SJteet iaufen bie giuffe, v morje se stekajo reke. 3n bem 3Jteere fdpoimmen grobe $ifdje, v morji plavajo velike ribe. ©a§ SBaffet im SJteere ift faffig, morska voda je slana. ©a§ SBaffer in ben ^5-iuffen ift nidft faljig, voda v rekah ni slana. ©a8 SDteermuffet fann man nitij t tritlfert, morske vode ne moremo piti. ^fann man ba§ ^lufemaffet audf nidjt ttinfen ? ali rečne vode tudi ne moremo piti? ©et @ee ift aurt) ein gtopes SBaffet, jezero je tudi velika voda. ©at> SDteer ift groftet al§ bet @ee, morje je večje od jezera, .ftennt tl)t ben itiee ? poznate deteljo? SBet »on eud) Ifat fdjon Mee gefeljen? 78 kdo izmed vasje že videl deteljo? ©§ fdjneiet, sneg grč. fallt au§ bet Suft Ijetab? kaj pada iz zraka? 3 U tt)eld;er 3eit fadt @d)nee? kedaj grč sneg? $at einec oon eudj fcfjon Sl^e? getrunfen? ali je že kdo izmed vas pil čaj? mar er fuf$ obet bitter? ali je bil sladek ali grenak ? Sie SSeeve ift eine $tud)t, jagoda je sad. gibi fufše, faftige 9Jeeren, so sladke, sočnate jagode. Is Siebet ben ^rieben ! ljubite mir! Sag SBaffer riefelt liber bie SBiefe, vodašumljd po travniku, giebet erfcftatten toiebet itn SBalbe, pesmi se raz¬ legajo po gozdu. 2Ber fingt bie 2iebet ? kdo poje pesmi? — Set 3ager gieng in ben SBalb; er fteng beu33ogel; berSSogel l)ieng in ber Šilinge, lovec je šel v gozd; vjel je tiča; tič je visel v zanjki. Sie 2U)le ftict)t, šilo bode. Ser 0d)uftet bamd)t fie, čevljar ga rabi. Set SDtnlct moli bag S5ilb, malar mala podobo. Set Sftullet mQl)lt bag 2)tel)l, mlinar melje moko. S®o mal)lt bet 5)iu(Iet bag 79 2ftef)l? kje melje mlinar moko? 3n bet 9H^(e, v mlinu. Motilen finb |c£)tt)ar^, oglje je černo. Soljlen finb ctudj fc^matj, kavke so tudi Černe, ©g fommt bet .fpetbft, začenja se jesen, ©g tt)itb Eulfl, postaja hladno. 3tm 5lbenb utlb am Sttot' gen fti^Ien mir, baf§ e§ fu^I mitb, zvečer in zjutraj čutimo, da je hladno. $ier finb Itiefp tete $pfel, tu je več jabolk. 3^ e • štej jih ! ^>iet ift ein geodet unb ein Efeiner, th je eno ve¬ liko in eno malo. SBd^Ie jmifdien beiben ! izvoli si eno! 3uerft benEe, battn tebe ! naj pred misli, potem govori! ©emobne bidf batati ! navadi se tega! $)ug ift eine fdfone ©emotjubeit, to je lepa navada. 2)er &opf ift ein XbeM beg Seibeg, glava je dčl života. tym unb &bot finb £beite beg -gmufeg, duri in vrata so hišni dčli. -§eute totb, motgen tobt, danes zdrav, jutri mertev. 3$0t bet £b a t tjbt’ guten 3tatb! preden kaj storiš, posvetavaj se! 9Sor get^an unb nad) bebadjt, bat mancbem fdfon grofi Seib gebradjt, brez glave storjeno je rado skaženo. Drugi razdelek. Ka z a v n i poduk. I. Šola. ®te <&d)ule. Učenik (učitelj), ber Scljrer; miza, ber £tfcf); stol, ber ©tuljl; tabla, bie £afel; stojalo, bab ©efteU; kreda, bie ^retbe; goba, ber ©djroamm; klopi, bie SSanfe; bukve, knjige, bie *8udjer; ploščica, bte ©djiefertafel; pisalo, ber ©riffel; ravnilo, bab Sineal; papir, bab UJapiet; pero, bie §eber; svinčnik, ber SBleiftift; čer- nilo, bie £inte; černilnik, bab Sintenfafb; podoba, bab SSilb. Peč, ber Dfen; okna, bie $enfter; vrata, bie £ljur; pod (tlak), ber $ufjboben; strop, bie ©ede.jj Učenik uči, ber Sel)ret leljtt. Učenci se uče, bie ©cfjiifet lernen. Miza je visoka, bet £ifd) ift Ijoct). Stol je nizek, ber ©tuljl ift niebrig. Tabla je černa, bie Xafel ift fdbluarj. Kreda je bela in kerhka, bie ftreibe ift roeij? unb fprobe. Goba je mebka, ber ©d)iuamm ift tneidj. Stojalo ima tri noge, bab ®eftell §at brei Štifte. Klopi so dolge, bie 93dnfe finb lang. Bukve imajo 81 liste, bo® SBucf) pat SBfatter. Ploščica je kamnita ali iz papirja, bte ©dpeibtafel ift au8 ©djiefer obcr tp«J)ier. Pisalo je porezano, ber ©riffel ift jugefptjst. Ravnilo je ravno, bn£ gtneal ift gerabe. Papir je bel, baž Hafner ift nteifj. Perd je gosje ali jekleno, bie gebet ift entroeber ein ©dnfefiel obet eine Staljtfeber. Svinčnik je v les vdelan, ber tBleiftift ift in eingefaftst. černilo je černo, bie £tute ift fd)roar$. černilnik je okrogel, bati JintenfafG ift runb. Podoba visi na steni, baž 93i(b patigt an ber 9Bnnb. Peč je lončena ali že¬ lezna, ber £)fen ift mt& £t>on ober ®ifen. Skozi vrata bodimo, fsei ber £t)ur geljen nur a«3 unb ein. Skozi okna se nam svčti, burd) baž ^enfter befonmten mir 8i(f)t. Tlak in strop sta enako velika, ber j^ufsboben unb bie ®ecfe pnb gleicf) grof. Priden učenec rad bodi v šolo (učilnico). V šoli mirno sedi, pazljivo posluša in se rad uči. Vse svoje reči ima v lepem redu. Ves čeden je; imd umite roke in umit obraz in je snažno oblečen. V šolo in iz šole bodi lepo tiho in mirno. S svojimi tovarši je prijazen. Doma rad uboga in moli. Povsod se lep6 včde, in kaže, da je priden učenec. Vsak ga ima rad, in Bog ga ljubi. - -— ; Pred šolo. O Bog, ki slabim rad pomagaš, Ozri se milo zdaj na nas! Nam daj, da pridno se učimo In ? tebi služimo ves čas! Slovensko-nemSk; Abecednik. (f) 82 Po šoli. Pomagaj, Bog, da vse nauke, Zvesto si v sercu hranimo, Da vedno se po njih ravnamo In vežno srečni bodemo! n. človek. Ser ajtenfd). 1. Deli človeškega telesa. £)ie £l)eite be§ ntenfdp Hd^en Seibe§ ($otper8). Telo, bet Seib ; glava, ber $opf; rokč, bie fjdnbe; noge, bie Siifse; čok (trup), ber Shtmpf. človek je iz duše in telesa, ber SDienftb befte^t uuž Seele unb Seib. Telo umerje — je umerjoče, ber Seib ftirbt — ift fterblid); duša ne umerje — je neumerjoča, bie ©eete ftirbt nicf)t — fte ift unfterblicb. Glava ima teme, lase, sence, obraz ali obličje, čelo, oči, obervi, trepavnice, vejice, ušesa, lica, nos, nosnice, usta, ustne, brado, čeljust, zobd, jezik, nebd. ®er ^Čopf ijat einen Scfjeitel, §nate, ©djldfen, tngeficbt (3lntli|), ©tirne, 9lugen, Slugenbrouen, Slugenliber, 9lugen= roimpern, Dljren, SBangen, SRafe, Ulafenldcber, SKunb, Sippen, Sinu, Siefer, 3«§ ne / 3 un fl e » ®aumen. Glava je poglaviten del telesa, ber $opf ift ber »orpglidjfte Streti beb SeibeS, Možgani so v glavi, ba$ ®ef)irn ift im Sopfe. Pod čelom so oči, unter ber Štirn finb bie 5higen. Nos je v sredi obraza, bie SUafe ift in ber SRitte 83 bež ©efrdjtež. Po vsakem kraju obraza je lice, nuf jeber <3eite bež 2lntti|ež tft bie Sffionge. Na obeh straneh za lici so ušesa, mif beiben ©eiten Ijinter ben SBangen jinb bie Sfjren. Zobje tiče v čeljustih, bie 3nl)ne pub in bcn .tinnboifen. Z jezikom govorimo in okušamo, mit ber 3nnge teben unb fc^meifen mir. // Roka ima komolec, prednji del roke ima pet perstov, ber 2Irm Ijot einen (šllenbogen, bie §onb ijot fitnf Singer. Na rami nosimo, auf ber Sldjfef tragen mir. Komolec je na sredi roke, bet @llbogen ift in ber SJlitte bež Slrraež. V komolcu se roka udaja ali ugiblje, ber Slrm biegt ober bemegt am ©Ubogem Na vsaki roki imamo pet perstov; imenujejo se: palec, kazavec ali žugavec, srednji perst ali sre¬ dinec, perstanec, mezinec, on jeber §anb jinb funf Singer, tiamlid): ®numen, 3eigefinger, SKittelfinger, ©olb* finger ober Stingfnger, Dljrfinger. Vsak perst ima noht, jeber Singer Ijat einen 9čoger. Odperta roka je dlan, stisnjena pa pest, bie geoffnete §onb ijeijšt aud) fladje §otib, bie gebotlte ober Snuft. Z dlanmi ploskamo, kedar pa molimo, jih sklepamo, mit ber floreti §onb man, bcim ©fbete foltet man fie. Z rokami delamo, mit ben §>anben orbeiten mir. Noga ima stegno, koleno, piščal, meča, gleženj, peto, podplat in perste, ber Sufi Ijot ©djenfel, ^nie, ©ctjienbein, ŠBabe, ^tnodjel, S«fe, ©ofjle unb 3 e § c n. Stegno je gornji del noge, bet ©cfjenfel ift ber obere ®ljei( bež SujieŽ. V kolenu se noga ugiblje, om $nic biegt fidj ber Su§- Piščal in meča so izpod kolena, 6 * 84 bag ©d)ienbein unb bie SBabe finb unterbalb beg $nieg. Pri nogi so gležnji in peta, spodaj je podplat ali stopalo, om $ufje ift ber ^norijel unb bie $erfe, ber utitere £§eil beg $ufieg ^ei|t bie Solile. Persti na nogah so kratki, bie ^ujjjetjen ftnb furj. Človeško telo je najimenitnejše vidno božje delo na svetu. Človek hodi po koncu in gleda v nebo, v svojo pravo domovino, človek tudi razume in govori. Mertve živali v zemlji strohni in se veš ne ožive. Tudi človeško mertvo truplo pokopljejo v zemljo, kjer strohni; toda ne bo vedno v zemlji ležalo, temuč bo enkrat vstalo in zopet na novo živelo. A. V 2. Čuti. ®ie @intte. človek vidi, ima vid, ber ©tenfd) fte^t, tr bat einen ©efidjfgfinn; sliši, ima sluh, er bat einen ©ebor- finu; okuša, ima okus, er bat einen ©efrfptiacffinn; voha, ima voh ali vonj, er b°t einen ©erutfcgfinn; tipa ali ošlatuje, ima tip, er befiiblt ober betoftet, er bat einen £afifinn. Vidim z očmi, icb febe mit ben Slugen. Apno je belo, oglje je černo, bet ^ali’ ift roeifj, bie ^obie ift jtbtoarj. Pepel je siv, bie 2lfcf>e ift grau. Zlatd je svetlo, kamen je temen, bab ©otb ift gldnjenb, ber ©tein ift buntet. Trak je pisan, bag SSanb ift bunt Trava je zelena, bag ©rag ift gtun. Kri je rudeča, bag Slut ift roti?. Kostanj je rujav, bie Raftanje ift 85 bi-flun. Nebd je modro, bet §tmmd ift blau. Slepec ne vidi, ber SSlinbe fie^t nicf)t. Slišim z ušesi, id) bore mit beti £)f)ren. Slišim govoriti, id) bore reben. Slišim peti, id) bore jtngen. Konj rezgeta, ba§ ^Jfetb roiebert. Ovca bleketa, Cae ©d)af bioft. Prešič kruli, bob ©djroein gvunjt. Krava muka, bie $ulj mui)et. Pes laja, ber §unb belit. Volk tuli, ber 2Bolf ^eutt. Lev rujove, ber Some briillt. Kura kokodaka, bie petine, gadert. Petelin poje, ber £abn frdfjt. čebela šumi, bie 35icne [ummt. Škerjanec gostoli, bie 8ercf)e trillert. Lastovka cverči, bie ©djroalbe jroitfd)ert. Vrabec žgoli, ber ©pa| fc^reit. Gluhec ne sliši, ber £aube tmrt nicbt. Voham ali vonjam z nosom, id) rietbe mit ber Stofe. Vijolica lepo diši, merhovina smerdi, boS SBeifdjen buftet, ba§ 9laS ftinft. Okušam z jezikom, id) fdjmerfe mit ber ,0unge. Mleko je sladko, bie SDtildj ift fuf). Kis je kisel, ber dšffig ift fouer. Nezrelo sadje je skominasto, unreifeS Obft macbt tange 3aljne. Morska voda je slana, bo§ TOeertnaffer ift fatjig. Pečenka je okusna, ber SBroten ift fd)tnal; kis, ber (šffig; voda, bab SBaffer; ol, baž S8ier; vino, ber SGBein j kava, bet ^affee; sladkor, ber ' Človek potrebuje jedi in pijače, ber SKenfd) bebarf ber ©peife unb bež ©etranfež. Najbolj navadni živež j e kruh, za kterega vsak dan Boga prosimo: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh!“ bie geroopn* •ict>fte Staprung ift 95rot, roofur roir tnglidj ©ott bitten: f ,©ib unž peute tmfer tdglicfjee 93rot!" Mati pečejo kruh iz moke, bie SKutter bddt auž SKe§l Šrot. Juha je cista, redka ali gosta, bie ©uppe ifi flor, burni obet bitf)t. Mesd je goveje, koštrunovo ali svinjsko, ež gibt Sfinb*, Sdjopž* unb ©tbroeinfleiftj). Zelenjava raste na vertu in na polju; imamo jo za prikuho, baž ©emiife roacbžt im ©nrten ober auf bem $e(be; roir paben ež flfž ^ufpfife. Močnate jedi so iz moke, bie ■Bleplfpeiferi pub ouž 9Kef)I. Pečenka je pečeno mesd, gebratenež ^leifcp pcifst SSraten. Divjačina je mesd divjih živali, 9Mbbret ift buž gleifcp roilOer Sfjiete. Sadje nam dajejo drevdsa, £>bft befommen roir bon ben SSaumen. Zrelo sadje je zdravo, nezrelo sadje 88 je nezdravo, ttifeb Dbft ift gefunb, unreifeb 0bft ifi fdjdblidj. Mleko nam dajejo krave in koze, Sffiilcf) befommen mir »on Guljen unb 3iegen. Iz mleka se dela maslo in sir, aub bet SKildj madjt man ©cbmalj (Hutter) unb $dfe. Slanino nam dajejo prešiči, ©djmeinerneb geben unb bie ©diroeinc. Dišave diše, bie ©emurje ried^en. S soljd solimo jedi; neslane jedi niso dobre, mit ©alj fafjt man bie Sjjeifen; ungefaljene fc^medfen ntdjt gut. Z oljem belimo jedi, mit £)( »ermad^t man bie ©peifen. Olje tudi žgemo, £>l brennt man aucf). Škisom (jesihom) kisamo jedila, mit (šffig faueit man bie ©pfifen. Voda je naj bolj zdrava pijača, SBaffer ifi bab gefun* befte ©etranf. Vodo pijemo; ž njo tudi kuhamo in peremo in se umivamo, bab SBaffer braudjt man jura Srinfen; bam.it fodtjen unb tuafdpn mir. Vroči ne smemo vodč piti, e^i|^ biirfen mir nicfjt SBaffer trinfen. 01 kuha olar iz ječmena, 93ier braut bet SSietbrauer aub ©erfte. Vino prideluje gornik iz grozdja, SBBein fetf)bi ber ®injet aub Srauben. Žganje je otrokom strupena pijača, Skantmein ift jut ^inber ein giftigeb ©etrdnf. KAvo dobivamo iz tujih dežel, itaffee er^alten mir aub fremben Sanbetn. V kAvo devljemo cukra, in ben SŽaffee tj)ut man 3udei. Cuker je sladek, bet 3uie Meibung. Srajca, bož §enib; hlače, bie SBeitdleiber ($ofen); hlačniki, bie $ofentrdger; životnik, bie SSkfie; jopič, baž Unterrodel; ruta, baž £iid)el; slamnik, ber ©trolj* ^ut; kapa, bie feippe; peča, boe ^oupttucp; roko- vice, bie §anbfdjuf)e; nogovice, bie ©tiutrpfe; čevlji, bie ©dptlje; škornje, bie ©tiefef; suknja, ber SSod; plajšč, ber Slantel; kožuh, ber ijjefj. Srajco oblačimo na goli život, baž §emb jieljen »ir auf ben bloden 8eib an. Hlače pokrivajo spodnji del života, bie $ofen bebetfen ben untern ££)eil bež 90 Sorperž. Životnik pokriva persi, bit SOBeftc bebetft bie ©ruft. Jopič oblačimo na zgornji del života, baž Unterrodet jiefjen mir ouf ben oberen £Ijeil bež iborperž an. Klobuk je pokrivalo glave, ber $ut ift eine bebcdung, Pokrivamo se tudi s slamnikom ali kapo, mir fefjen aurf) tinen ©trol^ut ober cine ^of)pe ouf. S pečo si ženske pokrivajo glavo, mit bem $aupttud) bebedfen bie igrauenpmmcr ben ^opf. Rokovice nati¬ kamo na roke, bie §anbfd)uf>e legen mir auf bie §anb an. Nogovice obuvamo na noge, bie ©trumfjfe jieljen mir auf bie §itfie an. Čevlji in škornji so obuvalo, bie ©djulje unb bie ©iiefel jinb eine ^ujjbeffeibung. Suknja in plajšč sta zgornja obleka, ber Sod unb ber ©tantel finb OberHeibtr. Kožuh nosimo po zimi, ben ^Jelj tragen mir im 3Binter. človek potrebuje obleke. Z obleko pokrivamo in grejemo život. Obleka mora biti čedna. Slaba obleka človeka kazi, vendar pametni ljudje ne gle¬ dajo toliko na oblačila, kakor na lepo obnašanje. Samo lepo oblačilo te ne bo častilo, pošteno sercč in modra glava je povsod prava slava. 5. Stanovanje. $>ie Sfioljnutig. Hiša, bnž §auž; podstava, ber ©runb (bie Unter* loge); zid, bie SKaucr; streha, bnž ®ad); hišna (vežna) vrata, bob $oubtl)or; veža, bob ©ofljaub; klet, ber Sefler; stopnice, bie ©tiege; izba (stanica), soba, bab SBoljnjimmer (bie ©tubej; stene bie SSBanbe; tla, ber ^ufiboben; strop, bie ®ede; okna, bie^enfter; 91 peč, berDfen; kuhinja, bte $ud)e; ognjišče, ber^erb; dimnik, ber SRaucbfang; podstrešje, ber ©acbboben. Stanujemo v hiši, mir mobnett im §aufe. Hiša ima v zemlji podstavo, bo« §auž ^at in ber (šrbe feine ©runblage (©runbbau). Na podstavi stoji zid, auf bem ©runbbaue fte^fc bit' Siauer. Streha je zgornji hišni del, baž ®ad) ift ber obere £&eif bež §aufež. V hišo hodimo skozi vrata ali duri, in baž §auž geljtn ^roir burdj bož £^or. Pod hišo je klet, unterbalb bež §aufež ifi ber Keller. Po stopnicah hodimo v klet in v verlinja nadstropja, nuf ber ©tiege geben mir in ben Jfelter unb in bie oberen ©fodmerfe. Nelctere hiše imajo po več nadstropij, einige §dufer boben mečete ©tod* »erfe. V izbi stanujemo, iti ber ©tube roobnen mir. Izba ima štiri stene, baž 3*ramer bat bier SSanbe. Po tleh hodimo, auf bem Soben ge^en mir. Na verhu izbe je strop, liber ber ©tube ift bie ®etfe. Okna so v steni, bie ^fenfter ftnb in ber 3Banb. Peš greje izbo, ber €)fen mdrmt baž 3' mtnc,: - V kuhinji kuhamo, in ber Žfiiebe fotbeu mir. Na ognjišču gori, auf bem §etbe brennt cž. Iz dimnika se kadi, auž bem ©cbornfteine raud)t ež. Pod streho ni stropa, unter bem ®ad)boben ift feine ®etfe. V hiši je razna oprava, in bem §aufe finb t>erforf; terg, ber SDlurftflrcfen; mesto, bte ©tabt; ulice, bie ©affe; vodnjak, bet SSiunnen; drevored, bie 3lliee; šola, baž ©djulljauž; cerkev, bie .Širclje; grad, baž ©djlofž; bolnišnica, baž žfram fenfjattž; gostivnica, baž SBirtžljauž; vojašnica, bte ^iiferne; hiša, baž SSoijttljuuž; hlev, ber ©tali; skedenj, bie ©djeuer. 97 Več hiš vkup je vas, mečete $aufer jufammen bilben etn $otf. V vasi prebivajo kmečki ljudje, im ®orfe moljnen Sanbfeute. Terg je večji kakor vas, bet SffiatEtfleden ift grofier alb bab $)otf. Mesto je večji od vasi in terga, bie ©tabt ift grojjer alb bab §)orf unb ber SKarftflecEen. V vodnjaku je voda, in bem SStunnen ift SBaffet. Drevored je veliko v versto nasajenih dreves, bit 5lllee ift eine šfteifje bon SSaumen. V vasi ali v tergu je le ena šola, im $)otfe obet im SDiarftfteden ift nut eine ©cf)ule. V večjem mestu je več šol, in einer grojjeren ©tabt finb mefjrere ©dju* len, Cčrkve so farne cčrkve in podružnice, bte ^ir* d>en finb entmeber ipfarr* obet ^ftliaffirdjen. Grad je veliko poslopje, bab ©cfelofb ift ein grofjeb ©ebaube. V bolnišnici, so bolniki, in bem ^ranfenljaufe finb bie Sranfen. V gostivnici se dobi za denar jesti in piti, in btm ©aftijaufe befommt man um ©elb ju effen unb ut trinfen. V vojašnici stanujejo vojaki, in ber Safettte roo&nen Bie ©otbaten. Hiše so ali zidane ali lesene, bie §dtifet finb entmeber gemaucrt, ober aub §olj. Hlev in skedenj sta zraven hiše, ber ©tali unb bie ©cbeune finb neben bem §aitfe. V hlevu je živina, in bem ©talle ift bab ®ielj. V skednju mlatiči mla¬ tijo žito, auf ber ©refdptenne brefdjen bie 'Srefcfjer bab ©etreibe. Prebivavci enega kraja so skupaj občina, srenja ali soseska. Vsak dober občinar ali so- seščan želi, da bi srečna bila vsa občina. Eden pomaga drugemu. Ljudje, kteri blizu vkup stanujejo, so si sosedje. Dobri sosedje žive mirno med sabo, Sloven8ko-uem3ki Abecednik. 7 98 /f Cerkev. ®ie Širclje. Zvonik, bet £{jutm; zvonovi, bie ®loden; ura, bie Uijrj veliki oltar, ber ^ocfjaltar; tabernakelj, bob Sabernafel; monštranca, bie SRonftrcmj ,* kelih, bet beliti; stranski oltarji, bie Seitenaltdre; britka mar- tra, bab ©rucifij; podobe, bie SSilber; svečniki, bie Seucfeter; spovednica, ber SSeidjtftuljl; kerstni kamen, bet STaufftetn ; kropivnik, ber SSSeil)feffet; prižnica, bie $anjet; kor, ber (SEior (bab (Ebor); orgle, bie 0rgel; žagrad, bie ©acriftei. Cerkev je božja hiša, bie ^ircfje ift bab §aub ®otteb. Cerkev je večja in drugače zidana kakor hiše, bie dUrdje ift grofjet unb anberb gebaut alb bie SBofmljdufer. Cčrkev ima največ obokan strop in kamnitna tla, bie ^irdje ift grojjtenfbeilb getnoibt unb bot einen fteinernen $ujjboben. Pri cerkvi je zvonik ali turn, bei bet Sirije ift eitt ©fodientljurm. V zvoniku so zvonovi in ura, mtf bem Sfjurrae finb bie ©fotfen unb bie lU)r. Zvonovi nas vabijo k molitvi, bie ®loifen laben unb jutn ©ebete eiu. Zvonovi tudi naznanjajo nesrečo, bie ©torten nerfiinbigen and) ein Unghlrf. Zvonovi zvone merliču, bie ®fotrt; dninar, bet &ag(dbner. "Mašnik skerbi za izveličanje naše duše, ber 'ikiefter forgt fur baž §etl uttferer Seele. Učenik pod- učuje otroke, bet Sebrer utiterricbtet bit ^ittber. Kmet 102 obdeluje polje in redi živino, ber Sauet bebant ba$ $elb unb treibt SSieb$ucf)t. Zdravnik zdravi bolnike, ber 3lrjt Ijeilt bie Sranfen. Sodnik razsoja prepire in tožbe, ber 3ticf)ter entfd)eibet liber ©treitigfeitenunb ^logen. Uradniki pomagajo cesarju ljudstvo vladati, bie SBeamten Ijeffen bem ^aifer bo« SSolf tegieten. ifcpčevavec ali tergovec kupuje in prodaja blag-6, ber ^ctufmann ober $anbe[žmann fmift unb nerfauft SBaren. Vojak se bojuje za cesarja in domovino, ber ©olbnl fdmpft fur ben ^atfer unb bnž SSaterlnnb. Vojaki so pešci in konjiki, bie ©olbaten finb entmeber ^ufioolf ober gjeiter. Rokodelci opravljajo svoja dela največ z rokami, bie §onbrnetfer oertid)fen ibre ^irbeiten gvofitenttjetilS mit ben $anbcn. Služabniki strežejo, bie ®iener be* bietiert. Mornarji vozijo v ladiji po morji in drugih velikih vodah ljudi in blagč, bie ©djiffer fnljren mit ben ©djiffen ouf bem SDleere unb ben grofieten ©eroaffetn. Vozniki vozijo z vozom po suhem, bie §u|rleute fai)ren mit ben 5£agen nuf bem ^efflunbe. Pastir pase krave in ovce, ber §irt meibet Stilje unb ©djafe. Dninar ali najemnik pomaga delati in dobiva plačilo na dan, bet Shgloljner tptft arbeiten unb befomint »om '£nge feinen Sofjn. Bog vsakemu človeku odloči kak poseben stan. Vsak stan ima svoje dobrote in veselja, pa tudi svoje križe in težave. Naj bo človek v kterem koli stanu, povsod mora zvestč spolnovati svoje dolžno¬ sti, če hoče, da ga imajo dobri ljudjč radi in da bi mu Bog dal srečo na tem in unem svetu, j 103 0 Rokodelci. $>ie -^anbtoetfet.. Mlinar, bet ®h'ther; pek, bet SSacfer; mesar, ber $Ietfd)er; krajač, bet ©djneiber; čevljar, ber ©rfiufter; klobučar, bet §utmac|er; tkalec, ber SSBebet; suknar, ber £ud)mad)et; barvar, bet $arbet; kerznar, ber Siitfdjner; strojar, ber ®erber; zidar, ber SKaurer; tesdr, ber Zimmermann > mizar, ber £ifd)ler; kovdč, ber ©djmieb; ključavničar, ber ©djloffet; steklar, ber ®fofer ; lončar, bet §ofner; kolar, ber Sffiagner; sedlar, ber ©ottler; vervar, ber ©eifer. Mlinar melje moko iz žita, berSKulfer mofjlt bab ®etreibepi ©lefil. Pek peče iz moke kruh, ber SSdcfer batft nuž Sllefjl 93rot. Mesdr kolje živino in prodaja mesč, ber $leifdjer fcfifarfjiet SBielj unb ucrfauft $feifcf). Krajač ali šivan dela suknje, plajšče, životnike, hlače, ber ©djneiber uerfertiget Stocfe, 9kdntel, Sffiefien, SSetnffeiber. Krajač rabi vatel, šivanko, škarje, naperstnik, likavnilf, ber ©djneiber bebient jid) ber ®lfe, ber 91dfjnabef, ber ©djere, bež jjringerljutž, bež SSiigeb eifenž. čevljar dela iz usnja čevlje in škornje, ber ©djufter mncfjt nuž Scbet ©djulje titife ©liefet. Čevljarsko orodje so : kopito, šilo, kladvo, klešče, nož, pod- nožnica, likavnik, smola, pop, ©djnfierflerdtlje (tub; ber Seiften, bie ?Uj(e. ber §ammer, bie Zange, buž Slteffer, ber ^nicriemen, bož ®(dttfiocfel, baž “jjedj, bie 'jJoppe, Klobučar dela klobuke; slamnike pa dela slamnikar, ber £iiftmicijer mori t §ute, ber ©troljfledjht ©tropbute. Tkalec tke in dela iz preje platno, ber SDBeber mebt unb mocht ouž ®arn Seiniuanb. J Suknar 104 dela sukno iz volne, bet Sludjmacfier roebt au$ 28ollt $4tdjer. Barvar barva razno blag6, volno , prejo in platno, ber $drber farbt t)trfcfetebene 2Baren, 9Boflc, ©arn unb Seinttmnb. Poglavitne barve so : bela, ru- deča, modra, zelena, rumena, rajava, bie »orjiiglidp ften ^arben finb: roeifš, rotb, blati, grun, gelb, braun. Kerznar pripravlja kožuhovino, in dela iz nje rako¬ vice, ročnike (štioeljne), kožuhe, kape, ber Mrfc§ner bereitet ^eljtcaren unb mad)t barauS §anbfd)ulje, ©tu|elit, ^Mjuiantel unb ^Seljfappen. Strojar stroji iz kož usnje, ber ©erber gerbf ou# §auten Seber. Ziddr zida zid, ber SKaurer fu^rt Skouern auf. Tesar teše Ičs, bet 3immetmcmn jimmert bag §olj. Tesar rabi: kljuke, nit ali vervco, sekiro, robevnico in bradljo, žago in sveder, ber 3i mmfrmann braucbt: bie ^tammer, bit 9tid?ifd)nur, bie #ade, bit gnnuurajt unb bie 3i™W' bade, bie ©dge unb ben SSoljrer. Mizar dela mize, stole, omare, skrinje, zaboje, ber £ifd)ler madjt Sifdje, ©tuljte, Naften, ©efjrdnfe, $iften. Mizarsko orodje so: stružeč (oblič), skobla, ličnik, sveder, obrezivnik, žaga, spojke, £ifd)letgerntbe finb: ber §obel, bie ^obelbanf, ber ©eblidjtbobel, ber iBobrer, ber ©d)ni|er (ileitmiffer) bie ©dge, bie Mammern. Kovač kuje želez© s klad- vom na naklu in dela žeblje, podkove, šine, verige, ploče, ber©cf?mieb fcfjmiebet baž (Šifen mit bem §ammet auf bem 9Imbofj unb mad)t barauS SHagel, §ufeifen, Slab* fd;ienen, $etten, Sled;e. Ključavničar dela ključavnice, ključe, kljuke in zapahe pri durih, ber ©djloffer mad)t ©rfjloffer, ©tfduffcl , £biirfd)nallen unb Sijurrtegel. Steklar vdeluje okna, ber ©lafer fe|t bie $eiifter* 105 fdjeiben etn. Lončar dela iz ila lončeno posodo, bet £o})fet madjt aub £bon irbene ©efdptte. Koldr dela kola ali vozove, sani, pluge ali drevesa za oranje, brane, ber SBagner niadjt SBagen, ©d)liften, ^Sfluge, (Sggen. Sedlar nareja sedla, komate in vprežno jer- menje, bet ©aitler mad)t ©dttel, ^ummete unb 3Hemen< jeug. Vervar dela iz konopnine vervi, motoze, biče, bet ©eifer madjt mtb $anf ©etle, ©ttitfe, ^eitfc^en. Noben človek ne more shajati brez drugih ljudi. Vsak človek potrebuje pomoči drugih. Bog je takb naredil. Vsi se moramo radi imeti in eden drugemu zvesto pomagati in služiti. 4 vil. živali. ®ie 1. Domače živali. ®ie ^»auSt^iete. Krava, bie l?ub; vol, ber ©cbb; tele, bab $alb; konj, bab ^Pfetb; osel, bet (šfel; ovca, bob ©rfjaf; jagnje, bob 8 nmm; koza, bte 3 t f 0 e l prešič (prase), bab ©tfttttein; pes, bet $unb; mačka, bie $uge; pe¬ telin, bet §aljn; kokoš, bie §enne; pisce, bab tein; gos, bte©anb; raca, bie (Snte; golob, bte £aube; pura (puran), bie £rutljenne; pav, ber ipfau. Krava je najkoristnejša domača žival, bie tfl bnb nitjjlidjfte £aubtf)ter. Vol je večji kakor krava, bet £*d)b ift gtdfjer alb bie Sulj. Krave, voli in teleta so goveda ali goveja živina, Hitije, ©djfen unb $dtber Ijeijjen 8 Hnbet ober 9tinb»telj. Konj je najlepša domača žival bab jjlferb ift bab ftbonftr ^aubtbter. Osel je 106 manjši kakor konj, bcr (Efet ift fleiner al« ba« ipfetb. Ovca nam daje volno, ba« ©d)uf gibt un« ffiolle. Koza je večja od ovce, bie 3t e 8 s ift grofer al« ba« ©cfjaf. Ovce in koze so drobnica, ©djafe unb gtegen i)eij?en ^leinuiel). Goveja živina in drobnica živež prežvekuje, bn« SRinbbie^ unb bo« itleinbielj roieberfduet ba« Hutter. Prešič imd, ščetine, ba« ©djtuein 23orften. Pes ima dlako, ber §unb Ijat §aare. Mačka ima ojstre kremplje, bie ^a|e Ijat fcfjarfe Uraden. Petčlin ima ostroge, ber §aljn l)at ©poren. Kokoš nese jajca, bie 4?enne (egt (Šicr. Gos in raca plavate po vodi; ste plavarici, bie ©on« unb bie ©nte fdpuimmen im SEBoffer; fie finb ©djmimniBbgel. Golob ima rudčče noge, bie Saube l)at rotfje $u|je. Puran daje dobro pečenko, ber Srutljaljn gibt einen guten 33raien. Pav ima pozlačeno perje, ber ipfau t)at ©olbfebetn. Veliko nam koristijo domače živali. Zato jih pa moramo tudi radi in lepo imeti, in jih skerbno opravljati. Dajati jim moramo o pravem času živeža in pijače in vsega, česar potrebujejo. / 2. Divje živali. ®ie ttrilben Silim 1 . Zajec, ber §afe; serna, ba« ; divja koza, bie ©emfe; jelen, ber §irfd>; lisica, ber^urf)«; drihu v ber 3lti«; kuna, ber SJlatber; podlasica, bo« SBiefel; jazbec, ber Sad.)«; volk, bet SfBolf ; medved, beriBdr; lev, ber Some; tiger, ber Siger; ris, ber 8ucf)«. Zajec je boječ in hitrih nog, ber §ofe ift furdjG faru unb fdjnellfufic?. Jelen ima velike vejate roge, 107 bet §irfd) Ijat ein grofici, dftigel ©eroeijj. Lisica je zvita žival, bev 3;ud)l ift ein liftigel ®f)ier. Dihur krade kure , bet 3lit8 ftiefjft §iif)ner. Kuna je večja od dihurja, bet SKatber ift grenet alS bet 3(ti§. Podlasica ima stegnjeno telo, bal SBiefel pat einen geftredften Seib. Jazbec leži po dnevi v luknji, bet ®adjl liegt beim Sage in bet §oljff. Volk je podoben velikemu psu, ber SBolf ift etnem gtojjen §unbe nijnlid). Medved je večji kakor volk, bet SSat ift grofjer ali bet SBolf. Lev je najmočnejša zver, ber Some ift bal ftarffte 9taubtt)ier. Tiger je najgrozovitnejša zver, ber Siger ift bal graufamfte 3!aubif)ier. Ris je nevarna zvčr, ber 8ud)l ift ein gefd^rtirtjeS Sftaubiljier. Tudi divje živali nam dajejo marsikaj dobička. Nektere imajo dobro meso, druge žlahno kožo. Lisica, dihur, kuna, podlasica, jazbec, volk, medved, lev, tiger in ris so zveri. Kedar so izstradane, lote se nektere tudi človeka. Zveri žive po gozdih in puščavah, doma se nam jih ni treba bati. J f 3. Tke. ©ie SSogef. Vran (krokar), ber Slabe; vrana, bie Jhdtje; kavka, bie ®ol;le; sraka, bie (šlfter; šoga, ber Sftufl* fjeljer; škorec, ber ©tur; srakoper, ber ®ornbref)er; pastaričica, bie tBadjftelje; kos, bie Slmfel; brinovka, ber Sramtnetloogel; slavec, bie 9tad)tigall; tašica, bal SRot^fehlc^en; penica, bie ©talmude; steržek, bet ^aunfonig; senica, bie SKeife; Škerjanec, bie 8erd)c; sternad, ber ©olbammer; dlesk, ber .ffernbeijjer; kalin, ali popkar (gimpel), ber ©impei; vrabec, ber ©per« 108 (ing; čižek, ber geifig; lišček,ber ©tieglip; ščinko- vec, bet $itrf; kanarček, bet ^attarienoogel; krumpež, bet ^rummfcpnabel; lastovka, bie ©cpraatbe; žolna, bet ©pecpt; kukavica, bet &uie Jttuftentfjiete. Potočni rak, bet $luf$frebž; morski rak, ber §ummer (Seeftebii); prešiček, ber SDtaueraffel (3Mer* murm). Rak ima terdo teld in škarje, ber ^rebž Ijat cinen Ijarten Seib unb ©djeren. Morski rak je večji od navadnega raka, ber §ummer ift grofjer a(8 ber geroofjn* Udje SrebS. Prešiček ima štirnajst kratkih nog in živi pod kamenjem, lesom, posebno po vertih, ber SOlaueraffel Ijat merjebn farje $itjje unb tebt gemofmlidj unter ©teinen, §olj, bauptfdc^lic^ in ©arten. 9. Červi. ®ie SButntet. Deževnica (glista), ber šfregcnmurm; pijavka, ber S31utegel. Deževnica je rudečkasta, ber Stegennmrai ift rottjfid). Pijavka dobro služi v raznih boleznih, ben ©lutegef uermenbet man redit gut bei oerfdjiebenen SrattD heiten. 10. Mehkužci. S)ic SBeidjtljiere. Polž, bie ©djnede; potočna bisernica, bie gtufž* perfmufdjel; ostriga, bie Slufter. Jedljivi polž nosi hišo s sabo, bie efžbare 3Btin» bergžfdjnede trdgt ifjr §auž mit fid). Bisernica ima Slovensko-nemSki Abecednik. 8 -mm lupini, znotraj pa bisere, bie SKufdjtl Ijot jmei ©tkalen, itimenbig aber iJJerlen. Ostriga je okusna živalca v lupinah, bie Stufter ift ein fdpnad£)afteS ©cljaltiper. .jjc Svet je veliko pohištvo, v kterem je vse živo potrebnih in koristnih stvari. Stvar je stvari potreb¬ na za kaj; brez koristi ni reči na svetu. Vse služi Bogu v hvalo, človeku pa donaša prid in dobiček. Vse žive stvari nam kažejo vsemogočnega, neskončno modrega in dobrotljivega Boga in njegovo očetovo skerb, sveto božjo previdnost. Vse, kar živi, nas spominja, naj Boga hvalimo, in nam pomaga častiti Gospoda toliko čudežev. Vprašaj živino, in učila te bo, in ribe v morji ti bodo naznanjale božjo vsemogočnost. Nobene tudi naj manjše živalce ne smemo po nepotrebnem mučiti. Tudi žival boli, akoravno nam vsega tega ne more naznaniti. ZeI6 neusmiljeni so tisti otroci, ki love metulje, hrošče, muhe in kobi¬ lice, ter jim pulijo perute in nožiče, da ne morejo letati in gibati se. Pravičnemu se žival smili, serce brezbožnega človeka pa je neusmiljeno. Žival je vsaka božja stvar, Ne muči je nikjer nikar! VIII. Rastlinstvo. ®tc 1. Drevje. $>te 9$aume. 'f Korenina, bie SBurjef; steblo, ber ©tcngel; bilka, ber§olm; dčblo, ber ©tamrn; listje, bie Bldtter; cvet, bie SBIute; seme, ber Same; sad, bie $ruc!)t. 115 Korenina ima živnice ali drobne koreninice, ki vlečejo živež iz zemlje, bie 3Bur$el (jat ©aug* murjeln ober ^oftttBu^eln, roelcfje ben 9iafyrungbfioff aub ber (Srbe an ji d) Jtefceti. Bilka, steblo ali deblo raste iz zemlje, vleče sok iz korenine in ga pošilja vejam in listju, ber $>alm, ©tengel ober ©tanim wdd)bt aub ber (grbe, jielji ben fJčaljrungbftoff aub ber SEBurjel unb ttieilt benfelben ben Šlften unb ben SBldttern mit, Listje ali perje odeva rastline, bab Sciub ober bie SBfatter beflet* ben bie spanje (bab ©erodcfjb). Cvet je naj lepši del rast¬ line, bie 9Slute ift ber fdjdnfte S&eil ber SPffenje. Seme ali sadje koristen, nekteri pa je tudi škodljiv, ber ©ame ober bie gntcfjt ift nu|Iic&, 6ei einigen ^Sflanjen ift er nud? fdjdblidj. Sadno drevje, bie £)bftbaume; jablana, ber 9Ipfel* baum; hruška, ber SSirnbaum; češnja, ber $trfd)baum; češplja, ber groetfcbfenboum; sliva, ber ijjflaumenbaum; breskva, ber $Pfitfid)baura ; oreh, ber Sbufbbaum; ko¬ stanj, ber b?afianienbmim. —Jelčvo drevje, bab 9čabeb* ijol)s; smreka, btLjj|$|jte; jelka, bie Sanne; bor, bie got)re; meceseBjrotPSdr^e. — Listnato drevje, bab Saubljolj; verba, bieSBcibe; laška tdpol, bie fpptamiben* pappel; jelša, bie (Šrle; breza, bie SSirfe; hrast (dob), bie Sidje; bukev, bie SBuc^e; jčsen, bie (Sfdje; javor, ber 3l£)orn; lipa, bie Sinbe. 'JJ Jablana daje lepa rušeča jabolka, ber iHpfel* brnim |at freone rotlje Šipfel. Hruška rodi okusne hruške, ber SBirnbaum fiat fdjtnadfiafte Sirnen. Češnje so rudefe in sladke, bie btirfdien finb roti) unb fujj. Češplje' # so sirove in suhe dobra jed, bie ,3wetfcf)fen 8 * 116 finb ftifd) utib geborrt ein guteS ©jfen. Slive imajo dober, okrogel sad, bie ©flaumen Ijaben eine gute, runbe ?jrucbb Breskve dajejo obličast okusen sad. bie jpftrfide boben eine tunbfidje, fc^rnccf^nfte grudjt. Oreh ima zeleno kožo, terdo lupino in sladko je- derce, bie 9hif£ bot eine grune Slinbe, eine bark 6d)ole unb einen fitfien Sera. Kostanj ima v jezi¬ cah kostanje, ber ^aftonienboum bot feine grud)! it: etner fiadieligen §ulle. — Smreka daje mehek tesar¬ ski les, bie $id)te (iefert ein »eidjež Ipolj fnr 3t»Jtnet= kute. Jelka je podobna smreki, bie Xonne ift ber gicbte dbnlicb- Bor daje dobra smolna derva za kurjavo, bie $oi)te gibi ein g«te§, barjigeS ©rennbolj. Mecesen je lepo, visoko drevo, bie Sdrdje ift ein fd)oner, b°^ Er ®oum. — Verba raste ob rekah, po¬ rokih in stojčeib vodah, bieSKkibe roddiSt bei §lujfen, ©adjen unb fkbenben ©emdffern. Tdpol je visoko, šibko drevo, bie ^pramiberibabbtl ift ein ^o^er, ftblan* fer ©aum. Jagned je lepo drevo, bie Silberpappei ift etn fcbonet ©aum. Jelša raste ob vodah, bie ©rle ttmcbSt bei ©eroaffern. Breza ima, belo luBjf^in daje metlinje za metle, bie ©irfe b“t eine roeijjlicbe SRinbe unb gibt Sleifer ju ©efen. Hrast rodi želod, šiške in jezice, bie ©idje trdgt @id)eln, ©alldfifel unb d?nof)pern. Bukev daje terd les, bie ©udje gibt ein bortež §olj. Jesen ima gladko Inbje, bie @f(f>e bat eine gtatte Stinbe. Javor je močno drevo, ber Slborn ift ein macbtiger ©aum. Lipa ima dišeče cvetje, ki daje zdravilni čaj, bie Sinbe bot eine rDo^friec^enbe ©hite, mele^e einen beilforaen £b ee gibt. 117 Drevje je neizrečeno velika dobrota božja. Drevje čisti zrak in brani vetrovom in ustavlja po¬ vodnji; daje nam derva za kurjavo in les za mno¬ go pripravo, daje nam skorjo za čreslo, listje za steljo, oglje in pepel za razne potrebe. Pod koša¬ tim drevjem stanujejo drobne ptice, ki nam prepe¬ vajo vesele pesmice. Največ dobička pa nam daje sadno drevje. Sadje nam daje dobrega živeža, do- naša lep dobiček in kedar žito ne obrodi, nas va¬ ruje lakote. Sadno drevje moramo lepo vzrejati in žlahtniti. Na vsaki prostorček zasadi drevo, Ga vzrejaj, dobiček dajalo ti bo. / 2. Germovje. 5)ie Strauctjer. Vinska terta, ber Sfietnfiocf; dren, Bet §ornftrau$ obet §artrtcgef; beršlan, Ber (špljeu (@ppicfy); grozdjiče, bet SobonniSbeerftraud); ternjolica, ber Scbfeljbotn (©tbroarjborn); šipek, (aženbeč), bie ffmibgtofe (§age* butte obet ^etfdjepetfdj); malinjek, ber ^imbeerfiraudj; robida, bet getneine SSrombeerfitaucfi; čemž, bie gtmeine Staubenfirfdje; češminje, ber gemeine ©ouerborn; bezeg, ber §otunber; brinje, ber 3Bad)olbet; leska, ber §afelfiraucf); nešplja, ber SJHfpelbautn; srobot, bie SMbrebe. Vinska terta je izmed vseh germov najimenit- niša in najkoristnejša; daje nam sladko grozdje in vince, bie SBeinrebe ift untet utten ©trdudiern ber ioidjtigfte unb nuijlicf)ffe; fte gibt unč fiijje £rauben unb ffiein. Drenov les ali drenovino rabijo strugarji, ba§ 118 §04 bež §ornfltaucbež »irb »on ben 2)tec()žlern netraen= bet. Beršlan se oprijema in spenja po drevju in skalovju, ber (špfjeu ranft att ben SSaumen nnb $elfen emjjor. Grozdjiče je nebodeč germ in ima osladno- kiselkaste jagode, bie 3obannižbeere ift rin roebrlofer ©frantb nnb bat fufjlidj * faute iBeeren. Šipek ima mesnate jagode, bet §agetmttenftraucb bat fletfdtjifle SBeeren. Malinjek rodi okusne jagodice, ber -fjimbeer* ftroudb bringt rooblfcbmedenbe SSeeren bernor. Robida je podobna malinjeku, ber SBrombeerftraud) ift bera §im* beerfiraucbe dbjnlictj. čemž ima koščičasto sadje, bie Sraubenfirfcbe (bie (§lfe) bat eine ©teinfrucbt. Češminje ima kisle jagode, ber ©ouetborn fyat faure Seeten, Bezgovo cvetje daje dober čaj, bie §olunberbliite gibt einen guten £b ee - Iz brinovih jagod kuhajo bri- novec, auž ben SBadjolberbeeren erjeugt man SSrant* mein. Leska daje lešnike, bie fjafelnufžftaube bat §afelniiffe. Nešplja ima jabelku podoben sad, bie SKifpelbaumfmcbt ift einem 2Ipfet abnlid). Srobot raste v ploteh, mejah, kraj gozdov in je strupen, bie aBatbrebe rodcbžt in §edcn, 3aunen, °n Sffialbežtanbern unb ift giftig. 3. Cvetice. 2>ie SSlunten. Lilija, bie Silie; šmarnica, baž SJlaiglodcben5 solnčnica, bie ©onnenrofe; zvonček, baž ©cbneeglotL cf)en; lepi čeveljc, ber fd)6ne grauenfdbub; iglec, bie SluriM; nagelj ali klinček, bie Sfcelfe; rožmarin, ber Uioštnntin; plavica, bie Sornblmne; trobentica, bie 119 ©t^luffelblume; potočnica, bab SBetgifbmeinnidjt; zlatica, bet tgmlfnenfujj; potonika, bie tpfingftrofe; vijolica, bab tReildjen; podlesek, bie ,3eitIofe. Lilija je bela, podoba nedolžnosti in čistosti, bie Sitie ift melj;; fie ift bab ©innbitb ber Unfet)u[b utib ifttinigfeit. Šmarnica ima bel in dišeč cvet, bab SEJiai* gto živo srebrd, ba8 £lueonner Erac^t unb fd)ldgt ein, bet ©turmminb lieult unb braužt, baž SSBaffer murmelt unb raufdjt. Vse reči so gorke ali vroče ali merzle, jebež $>ing ift entroeber roarm obet Ijeifj obet falt. Solnee nam daje gorkoto ali toploto, bie ©onne fpenbet unž SBdrme. Ogenj je zeld potrebna, pa tudi zeld ne¬ varna reč, baž $eitet ift felir nu|tiefp abet audj feljt 127 gefaljrlicf). Svetlobo čutimo ali vidimo z očmi, ba$ 8icl)t fuijlen obet fe^en mir mit ben Slugcn. Kjer je svetlo, vidimo bližnje in daljne reči, mo cž jjell ift, fe^en mir na^e unb entfernte ©egenftanbe. Kjer ni luči, ne vidimo nobene reči in je tema, mo fein Sidjt ift, feljen mir feinen ©egenftanb unb ež ift finffer. Nektere živali vidijo tudi v temi, einige £f)iere fef)cn aud) im $inftern. — Veter je tekoča sapa, ber SBinb ift bemegte Suft. Vetrovi čistijo zrak, bie SfSinbe reinigen bie Suft. Rosa je vodena soparica, ber £jjau ift ein rodfferiger Sunft. Oblaki so vzdignjene megle, ber in bie §of)e geftiegene -Jtebel brifd SCBoffe. Iz oblakov gre dež, aub ber SBolfe fullt ber Stegen. Dež napaja zemljo, ber Stegen trdnft bie @rbe. Po zimi gre sneg, im SBintcr fdjnciet ež. Toča so zmerznjene deževne kaplje, gefrorene Stegentropfen bilben ben §agef. Mavrica se vidi ob dežji s solncem in ima sedem lepih barv, ben Stegenbogen fre^t man beim Stegen unb ©onnen* fdjein, er f)at fieben $arben. Zarja je jutranja in ve~ ččrna, ež gibt eine fDiotgem unb eine Slbenbrotbe. Vihar podira drevje, ber ©turmroinb enfmurjelt 33dume. Hudo vreme ali nevihta se nareja v zraku, bat Ungemitter entfteljt in ber Suft. Ognjina se vžiga, bliska se in germi, ber geuerftoff entjunbet fidj, eb blifct unb bonnert. Huda vremena, akoravno nevarna in strašna, nam tudi koristijo, čistijo zrak in nam kažejo božjo vsemogočnost in dobrotljivost. Po hudem vremčnu travniki lepo zelene, zelišča se z novo močjo vzdigajo in drevesa se na novo poživljajo. Ne boj se hudega vremena, Bog ga pošlje, zaupaj na-nj, on te varuje! 128 XI. Neb6. ®cr #immct, Solnce, bie Sonne; luna ali mesec, bet -Rotih ; zvezde, bie Sterne. V neizmernem nebnem prostoru je solnce, luna, brez števila zvezd in tudi zemlja, na kteri mi pre¬ bivamo, in bem unermefgfidjen 4?immef8taume ftnb Sonne, Ronb, bie unjdljiigen Sterne unb aucf) bie Srbe, roefc^e mir bemofjnen. Solnce vsak dan vzhaja in zahaja, sveti in greje, bie ©onne geljt tdglid) auf unb unter, jte leudjtct unb ermdrmt. Zraven lune vidimo po noči še mnogo mnogo malih lucic na nebu; to so zvezde, aitfjer bem Ronbe feljen mir beg iftacf)tg ant Jjjimrael nodj uiele onbere 8i^tforj3er, man nennt fie Sterne. Kedar koli vidim vzhajati ali zahajati rumeno solnce, in kedar koli vidim po noči milo luno in drobne zvezdice na nčbu, spominjam se vselej vse¬ mogočnega stvarnika v nebesih, kteri tudi za-me i tako lepo skerbl, in če bom priden otrok, vzel me bo enkrat k sebi v prelepa sveta nebesa. h XII. čas. ®ie onner«tag, $reitag, 0am«tag. Tri¬ deset dni je navadno en mesec, breijjig Sage temnet man auf einen SDlonat. Mesci so: prosinec (januar), svečan (februar), sušeč (marc), mali traven (april), veliki traven (maj), rožnik (juni), mali serpan (juli), veliki serpan (avgust), kimovec (september), vinotok (oktober), listopad (november), gruden (december), bie 3Konate ^ei^en: 3anner, februar, SDtarj, Slpril, 9Rai, 3uni, 3ult, Stuguft, September, Sctober, ikooember, december. Dvanajst mesecev je eno leto, jroolf Slovensko-nemaki Abec&dnik. 9 130 SKonate macfjen ein 3aijr auž. Leto ima štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo, baž 3aijr Ijat »ier S^režjeiten: ben ^ruljfing, ben ©ommer, ben §erbfi unb ben SBinter. Spomladi se vse mladi; polje ze¬ leni, drevje cvete, gozdi in travniki so zeleni, itn grulpafjre tnitb allež »erjungt; baž $elb grunt, bte Skutine fifulten, SBdtber unb SSBiefen finb gtitn. Povsod na senožeti in na polju, v logu in po hribih cvetd cvetice, po dobravah in vertih pojd tiče, uberail auf SBiefen unb $elbern, in Siuen uttb SBergen bfuijen bie SSlutnen, in SBaibern unb ©arten fiitgen bie SBogef. Tudi otroci veselo skačejo in se igrajo po zeleni trati, tergajo pisane cvetice in si pletd lepe venčike, auc() bie JJitiber ljupfen munter i)etum unb fpieien auf grtiner ©ražflur, pe pfluden buntfarbige SSluraen unb minben barauž jieriicfje branje. Po letu zori, kar je spomladi cvetlo, poletje nam prinese polno češenj, sliv, hrušek in raznega drugega sadja in dobrih zelišč, im Sommer reift, maž im $rufjltnge gebiufjt |at, ber ©ommer bringt unž Sirfdjen, *PfIaumen, SMrnen imb anberež £)6ft unb nuflicfje JUrdufer in ■SJlenge. Jeseni se vesele vsi, ki so spomladi pridno sejali in sadili, im iperbfte erfreuen fidj aile jene, bie im ^ru^finge fleifttg gefaet unb gepflanjt Ijaben. Kmet se veseli lepega žita, otroci pa zrelega sadja, ber Sanbmann ijat feine $reube an bem fdjonen ©etreibe, bie $inber aber freuen ftcp an reifem Sbfte. Po zimi vse počiva, im SBinter ruljt bie gonje SfJatur. Zemlja dobi belo odejo, bie ©rbe befommt eine metfje ®ede. Sneg pokriva gore in doline, ©dptee bebetft SSerg unb 131 Sijal. Merzel veter vleče in na oknih se nam ka¬ žejo ledene cvetice, etn falter SEBinb mefjet, unb an beit $enftern erfc^eirten (šiSbfumen. čas hitro teče, bte eilt fcfjnell Oorbei. I človek in vse stvari se starajo, ber SUlenfcf) unb atle ©efctjo^fe altern. Ne tratimo in ne zamujajmo zlatega časa! Saffet unž baljer bie golbene 3eit nidjt ocrgeubeit unb ucrfaumen! Vsi dnevi in leta Nam hitro teko; V prosincu se stara Že lčto mladd. Veselja, sladkosti Kot prah se kade, Vse cvetke tak' hitro Cveto in zvene. Vse kaže, nam pravi, Vse glasno uči: Da tukaj na svetu Nič stalnega ni! Le eno je pravo, Potrebno zelo: Skerbeti za dušo, Ki vmerla ne bo. 9 * Tretji razdelek. I. Slovensko berilo. 1. Bog. Bog je vse stvari], pa tudi modro skerbi za vse stvari na zemlji, pod zemljo in nad zemljo. Bog daje, da žito iz zemlje raste, da drevje zeleni, cvete in sadje rodi. Bog nareja, da solnce sije in zemljo greje, da dež in rosa napajata suho zemljo. Bog je vstvaril ljubo živinico, da nam daje živež in obleko in nam pomaga delati. Bog živi ptičico pod nebom, ribo v vodi in červa v prahu. Bog ne pozabi nobene stvarce. Posebno lepo skerbi Bog za človeka. Človeku sije rumeno solnce, človeku poj6 vesele, drobne ptice, človeku plavajo ribe po vodi; ves svet mu je poln božjih dobrot. Bog je neskončno bitje, začetnik vseh reči. On ni začel biti in ne bo jenjal biti; večen je. Iz nič je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je; vsemogočen je. Bog je neskončno svet. Vse dobro on ljubi; kar je hudega, pa sovraži. Blagor človeku, kdor Boga ljubi in 133 se varuje hudega! Grorjč mu, kdor hudo dela in Boga ne ljubi. Bog ga bode strahoval. Vari se greha! Ljubi Boga čez vse! Ne st6ri nikdar nič hudega! Srečen in blažen bos se¬ daj in kedaj. L 2 . Molitev. Ljubi Oče v večnem raji, Na me milo se ozrl! Za vse dobro v vsakem kraji Mi podeli dost’ moči! Varuj me, da te ne žalim, Da otrok sem dober tvoj, Da te vedno serčno hvalim, Blagoslov odkrij mi svoj. 3. Bog vse vidi. „Oče! kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih?“ vpraša sin očeta, iz cerkve gredč. „To kaže, da Bog vse vidi in vse ve,“ pra¬ vijo oče. „On nas gleda doma in v cčrkvi, po noči in po dnevu, v temi in na svetlem. V zemljo, v globoko jamo vidi božje oko; pa tudi v postelji, kjer ležiš, ne moreš se Bogu skriti. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam v serce vidi. On vč, kaj mi¬ slimo in želimo. Bog vse vč.“ Tako lepo je oče sina učil. Sin si pa to 134 tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse v 6 . Bog te vidi in vse ve, Hrani čisto mu serce! 4. Bodi pobožen. Micika je večkrat in rada na Boga mi¬ slila. Rada je hodila v cdrkev k sveti maši in je zvesto poslušala božjo besedo. Rada je mo¬ lila in je tudi mislila na to, kar je v molitvi izgovarjala. Dom d je rada ubogala in je bila z vsemi prav dobra in priljudna. Vsakemu človeku je storila dobro, kolikor in kadar je mogla. Vedila je, da je tako Bogu všeč. Bila je pob o žna. V cčrkvi je imela roke lepo sklenjene in se ni nikoli ozirala. Gledala je samo na altar, na mašnika, ali pa je brala iz molitvenih bukvic. Prav spodobno se je vedla v cčrkvi^ Micika pa se je tudi skerbno varovafljp da ni kaj hudega storila. Zel6 se je bala misliti, govoriti ali še celo storiti kaj, kar bi ne bilo ljubo Bogu in česar bi dobri ljudje ne vidili radi. Skerbno se je ogibala greha. Bila je bogaboječa. Kdor moli rad in včde se lepč, Nabira pravo srečo in blagč. 135 5. Slavni Ciril. Slavni Ciril že v svojih otroških letih ni imel nič otročjega na sebi. S čimur so se kratkočasili drugi otroci, to njega ni veselilo. Prav pobožno je molil; rad je prebiral svete bukve in se vadil v keršanskih čednostih. Po letih je bil še otrok, po obnašanju pa že po¬ polnoma, kakor pameten mož. Že v pervih mladih letih je obljubil, da si hoče nabirati modrosti in vseh lepih čednosti. Kakor je obljubil, tako je tudi storil. Zraste] je slaven keršanski modrijan. Učil je ljudi sveto vero in je s svojim pobožnim bratom Metodom tudi našim preddedom prinesel neprecenljivi dar, sve¬ to keršansko vero, ter izumil za slovanski jezik nove Čerke, ki se še zdaj imenujejo „cirilica.“ človek že mlad kaže, kaj bode pozneje- 6. Izreki. dde/triden dod, dBo/d de do/,, dJede^e defcno do d d do/ / 3$oa oprode rnd ima, ddndnim doo/o d/eco da, jdi' dmmoia r/aed oddiaii, Sdai/ia.d ne de //odoi/dait 136 Odo ^-e, di vidi Ydav de tac/ dddva^ /locne. Oedzdmi de c/bved /me/zozno deda, bše dvo^e o/imvde Stez uma vavnd- Odudodnezem de ne enači, 'en^e dinjizeni dači, ty)de, da/r /e dod^eaa, /zo/idcz. CJ//J, O/edodznodi iz^ud^enef On um, zamašena/ verne de namena, 7. Pregovori, /foeid dboa diod, vde edodm diod. '/la/oe ima cidio vedi, j,e deecen in uoe/ai djo/f, de va/ny, dmmoie, dado? nedcece / Vd^e? OBop ne/zocdzim, de vje/zocd/a. /Sdody,e zadovo^en, na^znan/, /zo- ieeda^e. 137 dec vreden /lodten , der Thaler von Silber, die Kerze von War.hs, 153 der Leuchter von Messing, von Thon ist der Top/, der Kessel von Kup/'er, von Stahl ist der Knop/, aus Glas ist die Flasche, die Mauer von Stein, der Strumpf ist aus Wolle, der Loffel von Bein, der Schlussel aus Eisen, der Kamni ist von Horn, das Halstuch von Seide, das Mehi ist aus Kom; von Gold sind Ducaten , aus Holz ist der Stock, von Leiniuand das Futter , von Tuch ist der Rock. 11. Was das Kind wohl wissen kanu, Wie viel Monden hat ein Jalir ? Wie viel Stiicke hat ein Paar ¥ Wie viel Zolle hat ein Sehuh ? Wie viel Ohren hat die Kuh? Wie viel Viertel hat ein Pfund ? Wie viel FiilSe hat ein Hund ? Wie viel Stiicke sind ein Schock ? Wie viel Horner hat ein Bock ? Wie viel Tage hat die Woch’? Wie viel Ochsen hat ein Joch? Wie viel Fliigel hat ein Pfau ? Alles dies wei!3 ich genau. 12. Was das Kind nieht wissen kann. Wie viel Sterne sind am Himmel ? « Wie viel Haare hat ein Schimmel ? Wie viel Tropfen hat ein Eimer? Wie viel Traume hat ein Traumer? Wie viel Graslein hat die Wiese ? Wie viel Zolle misst ein Riese ? 154 Wie viel bat die Birke Zweige ? Wie viel Blatter hat die Eiehe ? Wie viel kat das Pflaster Sterne ? Wie viel Baume steh’n im Haine ? Wie viel Federn hat ein Kissen? Alles dies kann ich nicht wissen. Nur eins ist notli: Kind, liebe Gott. —• Gott sieht dich, Kind, drum scheu’ die Siind’. — Ftir Speis’ und Trank dem Geber Dank. — Ein dankbar Herz flammt himmelwarts. — Vertrau’ auf Gott, er bilft in Noth. — Hocbst elend ist, wer Gott vergisst. — Wer Jesum ehrt, thut was er lehrt. — Gebet und Fleift macbt gut und weis\ — Fromm, gut und rein, drei Edelstein’. — Ein gutes Kind gehorcht geschwind. — Beim Eigensinn ist kein Gewinn. — Ein reines Herz erspart viel Schmerz.—Kind, wirst du rotb, so warnt dich Gott. — Wie Rosen biiiht ein rein Gemfltb. — Bescbeidenheit das schiinste Kleid. din frember SBanbetet fnm burd) fin ®orf. SRe^rere ifnaben fianben im SSBegc unb < trieben i|r @J)ieI. 911S nun bet $rembe naljer fam, ba*»idjen bie ^naben linfg unb red)tž aug, naf)tnen i^re ©tufeen abfunb fagten freunb« Itd): „®uten Slbenb!" ®er ^rcmbe/ gtufte audi fie mit $reunb[ict)feit, unb alg et einige Scbritte t fortgegangen« »at, brente er fid) um unb fragte:/-„9DBetd^er 2Beg fu^rt fnad) bet ©tabt?" ®ie ginaben tiefen: „$er pr renten §anb!' 1 ®od) nfgbalb gieng bem $femben -einer nad) unb fuljrte ifm big ju bem §iigef, »o er iljm ben 9Beg beutfict) jeigen form te. "®ag »aren artige Snnben. /SIrfigen Rinbcrn ift jebermann gut. _%_ __- IB. Spriiche. 14. ®ct flrtig! 155 15. Thue wohl deinem Nächsten! Albert war von dem Felde heimgekommen. Da erhielt er von der Mutter das Abendbrot; es war ein schönes, weißes Stuck. Er gieng hinab in den Hof und freute sich des Brotes; denn er batte Hunger. Da kam des armen Nachbars Knabe daher und blieb vor ihm stehen. Der sah das schöne, weiße Brot und seufzte und sprach: „O, meine kranke Schwester bat schon oft um weißes Brot! wir haben keines und können keines kaufen." Albert sah den armen Knaben an und sah wieder auf sein Brot, und brach es in zwei Stücke und gab das größere dem Knaben. „Da nimm," sprach er, „und trag's geschwind deiner Schwester hin und sage, dass ich ihr's herzlich gönne!" Albert handelte wohlthätig; er übte Wohlthätigkeit. 16. Spotte liber fremde Gebrechen nicht! Barbara war ein frommes, fleißiges Kind. Aber sie hatte von der Wiege an schielende Augen. Andere Kinder spotteten oft über sie, besonders ein Mädchen, welches Anna hieß. Anna bildete sich nicht wenig auf ihre Gestalt ein. Einmal sagte sie zu Barbara höhnisch: „Bist du mir feind, dass du mich nicht gerade ansehen kannst?" Barbara schwieg und dachte: Weil ich mir diesen Fehler nicht mehr abgewöhnen kann, so will ich mich desto sorg¬ fältiger vor andern Fehlern hüten. Bald darauf bekam Anna die Blattern. O weh! wie diese ihr Gesicht ver¬ unstaltet hatten! ja bald hätte sie dabei das rechte Auge verloren, und beide Augen blieben triefend. Als sie wieder 156 das erstemal in die Schule kam, getraute sie sich kaum die Augen zu erheben; sie steckte immer den Kopf auf den Tisch hinein, oder sie hielt ihre Hände vor das Ge¬ sicht. Einmal fragte sie ein muthwilliges Kind spöttelnd, was ihr fehle, dass sie immer weine? Anna fieng wirklich zu weinen an und bereute es ernstlich, dass sie zuvor der guten Barbara so oft gespottet hat. Spott' and'rer nicht, und denk' daran, dass es dich auch einst treffen kann! 17. Sei ehrlich! Heinrich fand auf der Straße ein Messer. Er besah es und freute sich darüber; das Messer hatte zwei Klingen und eine schöne Schale. Er gieng beiseite und schnitt sich eine Ruthe aus der Hecke. Da kam ein Mann des Weges, der sah den Knaben nicht. Er blickte auf den Boden, als ob er etwas suche. Heinrich sah den Mann und dachte: Gewiss hat der das Messer verloren. Und er trat zu dem Manne hin und fragte, was er suche. „Ein Messer mit zwei Klingen in einer weißen Schale/' sprach der Mann. Da griff Heinrich in die Tasche und gab dem Manne das Messer, das er gefunden hatte. Heinrich handelte ehrlich; er zeigte Ehrlichkeit, /x 18. Stiehl nicht! Fritz brachte ein Messer nach Hause. Der Vater fragte ihn, wo er das Messer her habe? „Ich hab' es gefunden," erwiderte stotternd Fritz. „Wo hast du das Messer gefunden?" fragte ihn noch einmal der Vater. „Im Hause des Nachbars," gab Fritz weinend zur Ant- 157 wort. Der Vater nahm Fritzen bei der Hand und führte ihn zum Nachbar. Dort stellte es sich heraus, dass Fritz das Messer vom Gestelle genommen hatte. Fritz musste das Messer an den früheren Ort MÜckfiellen und wurde für seinen Diebstahl empfindlich gestraft. Was nicht dein ist, das rühre nicht an! 19. An den Marder in der Falle. Marder, du armer Wicht! sahst wohl die Falle nicht! So geht's dem Eierdieb! den hat niemand lieb; auf den lauert man, stellt ihm nach, wie man kann. Siehst du, nun bist du gefangen, da wird man dich hangen an einen Nagel hin, wird dir die Haut abzieh'n! Kommt all' ihr Diebe heran, nehmt euch ein Beispiel dran! 20. Der Wolf und die Ziege. Eine Ziege stand auf einem hohen Felsen. Ein Wolf sah fie und wollte sie gern fressen Deshalb rief er ihr freundlich zu: „Komm doch herab in diese Ebene! hier gibt es viel bessere Weide, als da oben^ bei dir,!" Die Ziege aber merkte, was der Wolf wollte, und sprach: „Ich ziehe mein Leben der fetten Weide vor!" 21. Die Nussschale. Das kleine Lieschen fand in dem Garten eine Nuss, die noch mit der grünen Schale überzogen war. Lieschen sah fie für einen Apfel an und wollte fie essen. Kaum hatte fie aber hincingebissen, fo rief sie: „Pfui, wie bitter!" und warf die Nuss weg. 158 ^onrab, it)t SBrubet, bet Mitger mar, i)ob bie 9htf$ fogteidj auf, frfjatte fie mit ben ,3dl}nen af 1 unb fagte: „3d} act)te biefe bittere ©djaie nitijt; meiji icf) bod), bafž ein filter .Sera batin »erbotgen ftetft, bet mit banu befto beffer fdjmeifen mirb." 2td)t’ feinet SDtuije iBitterfeit, bie biil) mit fufiem 8ot)n erfreut! 22 . Spriiche. Wer Liigen sprickt, dem glaubt man nicht. — Die Heuchelei ein faules Ei. — Verdientes Brot macht Wangen roth. — UnmaBig sein bringt Schmacli und Pein. — Geiz macht ein Herz zu Stein und Erz. — Ein froinmer Mann hilft, wo er kann. — Zorn, Hass.und Neid bringt dir nur Leid. — Stili, sanft und mild ein gold’ner Schild. — Geduld im Leiden bringt Himmelsfreuden. — Gut sein, nicht Gold, macht lieb und hold. — Ein gut Gewissen ein sanftes Kissen. — Wer Gutes tliut, hat frohen Muth. — Zur Ewigkeit sei stets bereit. — Weltlust vergeht, Tugend besteht. — Den Frommen lohnen dort ew’ge Kronen. Folge gern Gott dem Herrn. — Muss etwas sein, so schicke dich darein. —■ Fleifi bricht Eis, und Kunst bringt Gunst. — Unrecht Gut thut niemals gut. — Bet’ und arbeit’, Gott hilft allezeit. — Je groBer die Noth, desto naher ist Gott. —■ An Gottes Segen ist alles gelegen. ; Natisnil Karel Gorišek na Dunaj