UDK 552.163:552.42/48 (234.321.43)
Pohorske metamorfne kamenine
Ana Hinterlechner-Ravnik Geološki zavod, Ljubljana, Parmova 33
Avtorica razčlenjuje metamorfne kamenine Pohorja glede na njihov nastanek. V letu 1973 je kartirala območje med Ruško kočo, Sedovcem in Šmartnim ter segla s profili tudi prek tega ozemlja. Od 330 km2, predvidenih za kartiranje, je preostalo še 48 km2. Pri Šmartnem in od tod proti severu so razkriti globlji nivoji metamorfnih kamenin almandinovo amfibolitnega faciesa, ki predstavlja bistveni del pohorskih metamorfnih kamenin. V tektonskem kontaktu z njim so na južnem in severnem obrobju Pohorja niže metamorfozirane kamenine zelenega skrilavca. V primerjavi z zaporedjem na Svinški planini manjka precejšnji del kamenin prehodnega območja med almandinovo amfibolitnim faciesom in faciesom zelenega skrilavca.
V profilu globljih metamorfnih nivojev na vzhodnem Pohorju si slede od spodaj navzgor:
—	Najgloblji metamorfni nivo- na Pohorju predstavlja biotitni gnajs, ki se menjava z očesnim gnajsom. Porfiroblasti v očesnem gnajsu so delno mikro-kliniziran ortoklaz, zraščen po karlovarskem zakonu. Ortoklaz je edini značilni mineral katacone, oziroma najglobljega dela almandinovo amfibolitnega faciesa. Pogosto ga nadomešča oligoklaz, ki je značilen za manj metamorfozirane nivoje. Pogojem nižje metamorfoze ustreza tudi zeleni biotit, ki ga opazujemo ponekod namesto rdečega. V talnini gnajsev je manjši izdanek serpentinita z amfibolitom. V serpentinitu nastopajo šopi vlaknate Mg-rogovače (?). Serpen-tinit najglobljega nivoja ne vsebuje eklogitnih leč. V amfibolitu še opazujemo ortcstrukturo, vendar je prvotni večji vtrošnik plagioklaza nadomeščen z agregatom bolj kislega plagioklaza in z epidotom.
—	Sledi biotitni blestnik in gnajs, ki je delno rekristaliziran, delno pa so različki tega nivoja izredno drobnozrnati. Izraziteje kristalizirane kamenine vsebujejo paličaste kristale temnega stavrolita in svetlega distena, velike do 1 cm. Za ta nivo so značilni številni vključki marmorja, amfibolita, kvarcita ter distenovega protastega in ploščastega gnajsa z almandinom. Distenovi agregati v gnajsu predstavljajo psevdomorfoze po prvotnem andaluzitu, ki je pripadal starejši fazi metamorfne kristalizacije. Kvarcit je zelo- različen, značilen je grafitni kvarcit. Na Okoški gori in zahodno od Cestnika na Ho-škem Pohorju najdemo v profilu metamorfnih kamenin tudi redke najgloblje ležeče retrogradno- metamorfozirane leče- eklogita.
—	Biotitni metamorfni skrilavec prehaja posto-pno- v bio-titno- musko-vitni blestnik in gnajs, ki vsebujeta eklogit in amfibo-lit. Eklo-git je redek. Ena leča pripada delno- serpentinizirani olivinovi kamenini. Pogosto opazujemo vključke zelo dro-bnozrnatega biotitnega blestnika in diafto-ritnega blestnika, oziroma gnajsa. V sericitnih agregatih diafto-ritnih kamenin je ponekod kloritoid. Ta mineral torej ni značilen le za prehodno cono obeh faciesov Barro-we facialne serije na Kozjaku, temveč se je progresivno- razvil tudi iz diafto-ritnih sericitnih agregatov v globljih nivojih, kjer pa je redek.
— Enolični nivo- diaftoritnega blestnika in gnajsa v krovnini je razširjen severno od kartiranega območja in meji tektonsko- na niže metamorfni zeleni skrilavec severnega obrobja Pohorja.
V vseh nivojih je prisoten pegmatitni gnajs, ki ga je ponekod zelo- veliko-.
Na raziskano- ozemlje- seže s svojim skrajnim vzhodnim delom tonalit, ki kaže izrazito- drobnozrnato blastomilonitno strukturo-. Njegove meje- in foliacija so skladne s foliacijo- metamo-rfnih kamenin, v katere je prodrl. Južna meja sledi smeri E-W, vzhodna pa smeri NW-SE. V okolici kmetije Močnik najdemo v to-nalitu najbolj vzhodne pojave malhita, ki je bazični difere-nciat dacita.
Iz bio-titnega gnajsa z očesnim gnajsom sestoji vzhodno od Šmartne-ga jedro antiklinalne zgradbe. Proti severu na območju Frajhajma opazujemo- v normalnem zaporedju nabran biotitni gnajs in blestnik. Aksialne ravnine gub vpadajo- proti jugu. Vpad aksialnih ravnin gub na vzhodnem delu Pohorskega masiva pa ni enoten. Južni rob antiklinalne zgradbe gnajsa je na območju Spodnjega Prebukovja odsekan s prelomom, ki loči očesni gnajs od blestnika z eklo-gitom, in vanj je prodrl tonalit. Južno od to-nalitne meje vpadajo- aksialne ravnine proti severu. Zato leže na območju Nove gore in naprej proti zahodu navidezno globlji nivoji s protastim almandino-vim disteno-vim gnajsom na Mestniku z eklogito-m. Plasti se raztezajo povečini v smeri E-W, zahodno- od Šmart-nega ob prelomni meji s tonalitom pa v smeri NW-SE. Ustrezno tudi lineacija v kameninskih različkih ni enotna.
Na raziskanem ozemlju nastopajo posamezne leče eklo-gita v amfibolitu in almandino-vem musko-vitnem blestniku. Nad Slovensko Bistrico- najdemo e-klo-git vezan na serpentinit in (granato-v) gabro-. Skupno- pojavljanje eklo-gita, čigar kemična sestava ustreza bazaltu, in ultrabazičnih magmatskih kamenin je značilnost regionalno metamorfnih območij. Njihovo istočasno dviganje je posledica alpskih orogenetskih procesov na meji zemeljskega plašča in zemeljske skorje ob po-grezanju starih ge-osinklinal. Takrat sta ob globoko segajočih labilnih conah prodrla v eugeosinklinalne dele peridotitna magma in eklogit, ki sestavljata zgornji del trdnega zemeljskega plašča. Bazična peridotitna magma se je pri nižjih pritiskih in temperaturah večidel serpentinizirala. Tudi posebna mineralna asociacija eklo-gita se je prilagodila pogojem regionalne meta-morfoze. Zato ustreza na Pohorju sestava značilnih mineralov eklogita alman-dinovo-amfibo-litnemu facie-su. Ob pojenj a vanju visoke metamorfoze pa so- se eklogito-vi minerali po-večini še spremenili v mikrokristalne simplektitne agregate-. Zato je prvotni ekl-ogit re-dko- ohranjen.
The Metamorphic Roeks of Pohorje Mountains
Ana Hinterlechner-Ravnik Geološki zavod, Ljubljana, Parmova 33
These notes summarize part of over 330 square kilometers of petro-graphic mapping. In the area between Ruška koča, Sedovec and Šmartno there the roeks of almandine-amphibolite facies occur being the deeper part of Pohorje metamorphics. Along its southern and northern margins,
there follow the overlying rocks of greenschist facies with the tectonic contact. A considerable part of the transitional zone is missing. This ročk sequence corresponds with the general profile of metamorphic rocks of Pohorje Mts. In diaphthorite schist, overlying the almandine-biotite--muscovite schists with eclogites, chloritoid was determined. Northern and southern dips of axial plains are observed in the investigated area. The general strike of the strata is E-W; whereas W from Šmartno along the tonalite fault border, it is changed to NW-SE.
Literatura
Borchert, H. 1967, Vulkanismus und oberer Erdmantel in ihrer Beziehung zum auCeren Erdkern und zur Geotektonik. Boli. geof. teor. ap., Vol. IX., N. 35, str 194_213.
Hess, H. H. in Poldervaart, A. 1968, Basalts, Vol. 2, Interscience Publi-shers.
Hinterlechner-Ravnik, A. 1973, Pohorske metamorfne kamenine II., Geologija 16, Ljubljana.
Maresch, W. W. 1972, Eclogitic-Amphibolitic Rocks on Isla Marganta, Venezuela: A Preliminary Account, Geol, Sc. Am, Mem. 132, str. 429—437.
R o s t, F. in G r i g e 1, W. 1969, Zur Geochemie und Genese granatfiihrender Ul-tramafite' des mitteleuropaischen Grundgebirges. Chem. Erde, Bd. 28, H. 1/2, str. 91—177.