ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO III. ŠT. 5 MAJ 1979 perutnina,!? Dva meseca ie od takrat, ko smo TITU s štafeto mladih simbolično izrekli čestitke in najlepše želje k njegovemu 87. rojstnemu dnevu. Naše občutke in želje ob tem prazniku bi težko izrazili lepše, kot je to zapisal tovariš Dolanc. »Tito je simbol in sinonim tega obdobja, vseh naših zmag in našega odpora — simbol revolucionarnosti, moči in hladnokrvnosti v težavah, celo v na videz brezizhodnih položajih; simbol neomahljivosti in zbranosti pred pritiski, modrosti in treznosti v zmagah; simbol naše države. In ne samo države in naših narodov. Njegovo ime se je preneslo tudi čez meje Jugoslavije, na vse kontinente sveta, povsod tja, kjer se je bil in se bije boj za človeško dostojanstvo, za nacionalni, družbeni in človeški obstoj.« Vabilo na 8. DAN PERUTNINARJEV ki bo v soboto 9. junija 1979 ob 15. uri na stadionu ŠD »DRAVA«, Ptuj PROGRAM PRIREDITVE BO OBSEGAL: — slavnostni del s pozdravnim govorom predsednika delavskega sveta delovne organizacije. Za tem bo nastopil moški pevski zbor »Perutnina« in učenci osnovne šole Gorišnica. — za smeh bo poskrbel Vinko Šimek — Šraufciger — zabaval pa vas bo ansambel Žibret Člani kolektiva, naši upokojenci in kooperanti bodo na prireditvenem prostoru dobili bone za hrano in pijačo. Od 19. ure dalje bo prireditev odprtega značaja, takrat vabimo poleg perutninarjev na prireditev tudi druge občane. Za dobro postrežbo s perutninskimi specialitetami na žaru in pristno kapljico po zmernih cenah bodo poskrbelli delavci Haloškega bisera. V primeru zelo slabega vremena bo prireditev v nedeljo 10. junija ob enakem času. VABI PRIREDITVENI ODBOR REKONSTRUKCIJA IN REMONT V V času od 27. aprila do 3. maja je bila v perutninski klavnici opravljena velika rekonstrukcija v oddelku evisceracije, opravljen remont v oddelku za predelavo klavniških odpadkov, delno očiščena čistilna naprava in op- ravljena republiška inšpekcijska kontrola visokotlačnih parnih kotlov. Z ozirom na velik obseg je bilo delo mogoče opraviti le izven časa redne proizvodnje. Vse od zadnje rekonstrukcije, ki je bila opravljena leta 1973 so bile v perutninski klavnici izvršene le manjše spremembe. Vsakoletno povečevanje proizvodnje smo spremljali s prilaganjem organizacije dela, menjali smo način obdelave piščancev, tehnologija obdelave pa je ostala neiz- premenjena. Prevladovalo je ročno delo in zato relativno veliko število zaposlenih. V tem času opažamo v svetu velik korak naprej v perutninski klavniški industriji. Potrebe so zahtevale razvoj zlasti v smeri vse večje avtomatizacije delovnih operacij in danes teoretično ni več delovne faze, ki se ne bi dala opraviti z avtomatskim ali vsaj polavtomatskim strojem. Vsi ti stroji so v ZDA in v Zapadni Evropi tudi v najširši rabi. Večina jih dela dobro in ustrezajo vsem zahtevam z vidika obdelave piščancev, drugi delajo slabše, vendar jih tolerirajo zaradi pomanjkanja delovne sile. Tudi strokovnjaki Perutnine številne od teh strojev že dolgo poznajo, vendar smo pri odločitvah za nabavo vselej zelo previdni. Okoliščine in razlogi za nabavo avtomatskih strojev pri nas so vsekakor drugačni kot na Za-padu in tudi drugačni kot v drugih klavnicah v Jugoslaviji. Pri tem nam ni bilo edino vodilo odprava nekaterih fizičnih opravil marveč želja, da bi določene delovne operacije olajšali in izboljšali kvaliteto dela. Dober primer je stroj za avtomatsko obdelavo želodčkov za katerega smo se odločali več let, vendar smo prvega dali v proizvodnjo v začetku lanskega leta. Z njim smo se delno že takrat, sedaj pa z nabavo še drugega, v celoti rešili številnih problemov, ki smo jih PERUTNINSKI KLAVNICI imeli pri ročni obdelavi: onesnaževanje piščancev in masti z vsebino želodčkov, stalno delo v mrzli vodi pri luščenju kutikule, dočiščevanja s strani veterinarske inšpekcije zavrnjenih želodčkov, številnih reklamacij s tržišča zaradi slabe higienske in organoleptične slike, ki jo je povzročala velika količina masti itd, Evisceracijska linija v celoti nova Zamenjava stare evisceracij-ske linije je bila nujno potrebna, saj so bili nekateri deli obstoječih tekočih trakov še ostanki prvih angleških trakov firme Gor-don Jonson, ki so bili že v celoti iztrošeni in so povzročali številne zastoje. Po vsestranskih odločitvah smo se odločili, da staro evisce-racijsko linijo v celoti nadomestimo z novo — holandske firme STORK. Pri tem smo mislili tudi na možnost nadaljnjega me-haniziranja delovnih operacij v oddelku evisceracije. Sočasno je bil kupljen še en stroj za avtomatsko obdelavo želodčkov, dva stroja za odstranjevanje vratov in dva stroja za prvi in drugi odpiralni rez, ki pa še nista dobavljena. Poleg tega so bili za nečisti del klavnice, kjer smo tekoči trak in lire že lani nadome- stiti s STORK-ovnimi kupljeni in nameščeni še stroj za avtomatsko klanje piščancev, stroj za odstranjevanje glav s sapniki in avtomatski pralec tekočega traku in lir. Zamenjava kompletne evisce-racijske linije z nosilno konstrukcijo, s pogonskimi enotami, na-teznimi napravami, vsemi vodovodnimi, električnimi, toplovodnimi, zračnimi in odtočnimi inštalacijami, ter postavitev vseh novih strojev, predstavlja tako velik obseg del, da nam je bilo že v začetku jasno, da bo delo možno opraviti le ob daljši prekinitvi proizvodnje. Ugoden čas za to smo našli ob združitvi dneva OF, prvomajskih praznikov in z nadomestitvijo enega delovnega dne. Tako, da smo imeli na razpolago skupaj 6 dni. Na delo smo se temeljito pripravili: — organizirali smo dve delovni skupini in določili vodje skupin in način koordinacije dela. — pripravili smo vse potrebne materiale in orodje ter si zagotovili potrebno rezervo. — poskrbeli smo za primerno prehrano ljudi. Odločili smo se, da bomo delali neprekinjeno do zaključka in sicer v dveh izmenah po 12 ur. Z delom smo pričeli dne 26. aprila 1979 ob 22 uri takoj po zaključku proizvodnje. Najprej smo odstranili celotno obstoječe po- strojenje, nato pa je delo steklo po predvidenem programu. Na delu so bilii istočasno strojniki ključavničarji, vodovodni in toplovodni inštalaterji, elektroin-štalaterji, kleparji in pleskarji. Rahlo malodušje in strah ki smo ga občutili ob izpraznitvi evisceracije, sta začela izganjati s pričetkom montaže novih elementov in sta v celoti pošla, ko je bila postavljena linija in smo soglasno ugotovili, da bomo delo lahko končali tako kot smo predvidevali. Kljub dobro postavljenemu planu dela je bilo nastale zahtevnejše situacije potrebno reševati skupno in sproti. Delalo se je temeljito in neprekinjeno, naleteli nismo na nobeno nepremostljivo oviro in že v noči od 1. na 2. maj — en dan prej kot smo predvidevali — je trak prvič stekel. Dneve brez proizvodnje smo izkoristili tudi za izvršitev ostalih del, ki jih sicer ni mogoče opraviti. V oddelku za predelavo odpadkov klanja smo zamenjali že istrošeno mešalno os. Zaradi velike teže in zahtevnosti tesnje-nja je bilo to delo mogoče opraviti le s posebno montažno napravo, ki smo jo sami skonstruirali in z njo delo tudi uspešno opravili. V čistilni napravi smo očistili pretočne usedalnike, ki so dostopni, prav tako le po več dnevni prekinitvi dela. Veliko in zahtevno delo je bilo opravljeno tudi na pripravi visokotlačnih parnih kotlov in celotnega toplovodnega postrojenja za redni pregled republiške inšpekcije parnih kotlov. Zaradi visokih temperatur so bili posamezni deli kotla dostopni šele tretji dan po prekinitvi proizvodnje, vendar je bilo tudi tukaj vse pravočasno nared. Pred ponovno proizvodnjo smo uspeli postrojenje tudi očistiti kotlovca. Posebej želim povdariti, da so vso to zahtevno delo opravili delavci TOZD Mesna industrija in TOZD Servisi. Pni montaži uvožene opreme je sodeloval le en holandski monter. Z veliko požrtvovalnostjo in z dobro voljo vseh se je delalo noč in dan in delo za katerega so natančni Holandci predvideli tri tedne, je bilo opravljeno v petih dneh. Šele na koncu smo se zavedli kako veliko delo je bilo opravljeno in da smo ga zmogli samo ob veliki prizadevnosti vseh, ki so sodelovali, kar je ponoven dokaz, da ni tako težke naloge, ki bi se s primernim pristopom ne bi dala rešiti. V dneh, ki so bili za večino delovnih ljudi, dnevi počitka, smo hiteli, da bi končali — in končali smo ga prej kot smo predvideli — veliko delo, da bi lahko že naslednji dan začeli s še večjim. Franc Vraber Vloženi trud vseh, ki so delali na rekonstrukciji je bil kronan z lepim uspehom. Že prvi delovni dan je trak stekel in proizvodnja se je nemoteno nadaljevala, česar skoraj verjeti nismo mogti. V ospredju fotografije so strojne naprare za obdelavo želodčkov. (Foto: L. C.) Kako smo preživeli prvomajske praznike Saj res, kako smo preživeli • mali dopust« ob prvomajskih praznikih? Najbolj preprosto bi rekli: »Vsak po svoje«. To je sicer res, toda ta vsak po svoje je bil zelo pisan. Ker je bilo vreme dokaj ugodno, so se nekateri odločili preživeti te dela proste dni ob Jadranu, spet drugi so se odpravili v planinski svet ali na druge izlete širom po ožji in širši domovini. Celo takih ni manjkalo, ki so želeli ali hoteli nekaj več in so se odpeljali v razne rekreacijske in izletniške centre v tujino. Najevč pa je bilo tistih, ki so ostali doma in so v prazničnih dneh defali pri gradnji bivališč ali na polju. Mnogi od teh so se udeleževali raznih proslav in drugih prireditev, ki so bile organizirane v počastitev 1. maja in partijskih obletnic. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na to, da mora v naši živi proizvodnji vedno biti kdo tudi na delovnem mestu. To so predvsem delavci na farmah in kooperanti. Ti sodelavci so bili seveda po svoji delovni dolžnosti prikrajšani za to, da bi si lahko po lastni že-, Iji načrtovali kje in kako bodo praznovali. Posebno pozornost pa tokrat zaslužijo tisti delavci TOZD Mesna industrija in TOZD Servis, ki so prisluhnili potrebi in se samoupravno odločili, da bodo delali vse praznične dni pri rekonstrukciji klavnice perutnine. Zaslužijo še toliko večjo pozornost, ker so v izjemno kratkem času opravili zelo veliko in pomembno delo. Delavci, ki so sicer zadolženi za vzdrževanje in brezhibno delovanje strojnih naprav v klavnici, pa tudi tisti, ki so jim prišli m pomoč iz TOZD Servis, so spet dokazali, da so pravi mojstri pri svojem delu. Nič manj pa si niso prizadevati tisti sodelavci, ki so delali v najsi abši h delovnih pogojih. To so tisti, ki so rekonstruirali stroje v kafileriji in tisti, ki so čistili usedline v čistilni napravi. Pomembno pa je tudi to, da je vse dni bedel nad organizacijo in (Nadaljevanje na 5. strani) ?pr- MAJ 1979 Vaš delegat poroča v______________________________> Poročila delegatov postajajo v samoupravnih odnosih stalna praksa. Druga skupna seja zbo-dne 8. maja 1979 zasluži posebno pozornost. Delegati yseh treh zborov so na ločenih sejah volili predsednika in člana predsedstva SRS. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Viktor Avbelj, za člana pa Stane Markič. V drugem delu seje smo obravnavali analizo poslovnih rezultatov OZD s področja gospodarstva z globalno oceno uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine za leto 1978 ter poročila o delu negospodarskih dejavnosti za leto 1978. Pred sejo zborov je v naših temeljnih delegacijah zbora združenega dela na podlagi gradiva stekla živahna razprava, saj smo, čeprv po naših »gospodarskih navadah« nekoliko pozno dajali dokončno oceno uspešnosti poslovanja v preteklem letu. Konferenca delegacij je na zahtevo delavcev podala pripombo k oceni uresničevanja resolucije v zvezi z rastjo osebnih dohodkov v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Podatki namreč kažejo, da so OD v negospodarskih dejavnostih v primerjavi z letom 1977 v preteklem letu rasli za 5 odst. hitreje kot v gospodarstvu, kar pa nikakor ni v skladu z načeli delitve dohodka in stabilizacije. Konferenca delegacij Mesoskombinata Perutnina Ptuj predlaga, da se že sedaj za leto 1979 sprejmejo ustrezni u-krepi. Vsi trije zbori so sprejeli predlog stališč in ukrepov, ki v zvezi z našo pripombo urejajo nesorazmerja in določajo, da smejo v letu 1979 OD v negospodarstvu v povprečju porasti največ do rasti OD v gospodarstvu. V posameznih organizacijah in skupnostih, kjer pa je v letu 1978 rast OD presegla rast OD v gospodarstvu, smejo rasti OD letos za 15 odst. počasneje od rasti OD v gospodarstvu. V nadaljevanju so zbori obravnavali poročilo delegatov v zveznem zboru o delu odbora za pravosodje, kateremu so dali v obravnavo za leto 1979 kompleksno analizo o pojavih kršenja enotnosti jugoslovanskega trga in analizo o gospodarskem kriminalu. V zaključku lahko 'ugotovimo, da so temeljne delegacije zbora združenega dela zopet pokazale aktivnost in svoj prav, kar vsekakor vodi k jačanju vloge delegatov v sistemu samoupravljanja. Anton Kolednik Delegati delegacij za zbor združenega dela v TOZD in DSSS pred sejami zbora združenega dela občinske skupščine vedno podrobno obravnavajo posamezne zadeve, ki bodo obravnavane na sejah. Na konferenci delegacij u-S'klajajo stališča, ki jih nato izvoljeni delegati zastopajo v zboru zdrduženega ela. Ugotavljamo, da je delegatski sistem našel svoje mesto v vsakodnevnem življenju in postaja nuja slehernega zaposlenega. Tudi za 14. sejo skupščine občine Ptuj so delegati podrobno proučili dnevni red in izoblikovali stališča. Posebej je našo pozornost pritegnil predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Po osnutku tega odloka bi morali pri gradnji objektov za vzrejo perutnine plačati celo 45 din za m1 2 3 4 5 6 kmetijskih zemljišč 1. in 2. razreda. Sami si lahko izračunamo, da bi tako bila izgradnja novih objektov in razrešitev obstoječih kapacitet povezana z velikimi dodatnimi finančnimi stroški. Predlog osnutka odloka temelji na Zako nu o kmetijskih zemljiščih, na o-snovi katerega je potrebno plačati doiočeno odškodnino pri gradnji objektov za vzrejo perutnine, prašičev in sploh pri kakršnikoli spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča. Takega prispevka pa ni potrebno plačati, kolikor se gradijo objekti za rejo govedi, konj in drobnice, gozdne, prometne in dovozne poti ter rastlinjaki. Na osnovi tega zakona morajo občinske skupščine sprejel odloke o višini odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Tako zbrana sredstva se stekajo pri Kmetijski zemljiški skupnosi in so namenjena za financiranje usposabljanja novih kmetijskih zemljišč v občini na področju hidro in agro melioracij, komasacij, manjših regulacijskih del itd. Konferenca delegacij je v sodelovanju s strokovnimi službami delovne organizacije predlagala zboru združenega dela spremembo osnutka odloka, in sicer tako, da se dopolni 6. člen odloka s sledečim besedilom: »Za gradnjo objektov za rejo prašičev in perutnine s pripadajočimi objekti v organizirani družbeni in koopera-cijsk proizvodnji se določi odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega obdelovalnega zemljišča v višini 10 dfn za m2 ne glede na določilo prvega odstavka tega člena. Navedeni predlog je bil obširno obrazložen. Perutninska proizvodnja predstavlja namreč v občini Ptuj pomembno razvojno kmetijsko dejavnost, ki posredno vpliva tudi na razvoj govedoreje in ostale kmetijske proizvodnje ter omogoča pospešeno nabavo sodobne kmetijske mehanizacije. Zaslužek iz perutninske proizvodnje se tako preliva v druge panoge kmetijske dejavnosti in omogoča njihov razsoj, zlasti pri kooperantih. Kolikor bi bila sprejeta prvotno predlagana višina odškodnine, bi to pomenilo močno zavoro nadaljnjemu razvoju perutninarstva v družbeno organizirani in kooperacijski proizvodnji, pomenilo bi tudi višje proizvodne stroške, kar bi postavilo našo delovno organizacijo v neenak položaj z drugimi proizvajalci perutninskega mesa. Gradnja družbene perutninske farme zajema večji kompleks zemljiške površine, kjer morajo biti objekti in skupine objektov med seboj ločeni zaradi preprečevanja prenosa bolezni ter zaradi tehnologije vzreje. Vmesni prostori se lahko pogozdijo ali služijo kot travnik, torej kmetijskemu namenu. Nefunkcionalno zemljišče zajema le prostor, kjer stoji objekt in njegova bližnja o-kolica ter dovozne poti. S sprejemom tako visoke odškodnine bi zaostala predvsem kooperacijska vzreja piščancev. Že sedaj opažamo, da upada zanimanje za kooperacijsko proizvodnjo piščancev v tistih občinah, kjer so določeni višji prispevki za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča za gradnjo teh objektov. Iz teh razlogov zaostajamo tudi pri plansko predvideni razširitvi kooperacijske proizvodnje v občini Ptuj in v sosednjih občinah. Z izgradnjo objektov pospešujemo tudi ureditve in vzdrževanje lokalnih cest, ziasti v odročnih krajih. Predlog za spremembo smo posredovali tudi Izvršnemu svetu skupščine občine Ptuj. Ta ga je obravnaval na 52. seji 15. 5. 79 in ga v celoti podprl. V zboru združenega dela je naš delegat podrobno pojasnil naš predlog za spremembo osnutka o višini odškodnin za spremembo namembnosti zemljišča. Delegati zbora združenega dela so predlog podprli. Seveda se naši delegati oglašajo v zboru združenega dela tudi pri reševanju drugih zadev. Veseli nas, da smo med delegacijami, ki se aktivno vključujejo v delo zbora. dr. Cini Varga (Nadaljevanje s 4. strani) koordinacijo dela direktor TOZD Mesna industrija tovariš Vraber sam. To je bil porok, za optimalno razvrstitev del. S prizadevnim delom vseh in z odlično organizacijo dela so združeno uspeli tisto, kar se je zdelo nemogoče. V pičlih petih dnevih so naredili vse potrebno .da je prvi delovni dan proizvodnja normalno stekla. L. C. 1. Udeleženci pohoda »po poteh revolucije« v Mostje na počivališču. (Foto: Drago Čater) 2. Sprotna kontrola je bila nujna, da so lahko nastale težave sproti odpravljali 3. Varilec in druge je slepila bleščeča svetloba 4. Desetine kubikov usedlin je bilo potrebno izvleči iz pretočnih usedalnikov v čistilni napravi. In to z vedrom. 5. Vso to veliko količino usedlin pa je bilo potrebno nalagati v vedra ročno v globokih pretočnih usedalnikih. 6. Za potrebni počitek so ostali le redki trenutki. Remont kotlov v kofileriji (Vse razen 1. Foto: L. C.) Komunisti v DSSS razpravljali o svoji aktivnosti Zadnji sestanek članov 00 ZKS pri DSSS Mesokombinata Perutnina je bil namenjen preverjanju, kako posamezni člani ZKS v svojem okolju uresničujejo vodilno idejno politično vlogo. Osnovna organizacija ZKS pri DSSS šteje 24 članov. To število pove, da je vsak četrti zaposleni v DSSS član ZKS. Manj ugoden je podatek, da so med članstvom samo 4 ženske, čeprav sta v DSSS zaposleni 2/3 žensk. Zdi se, da se ženske, zaposlene v DSSS še niso otresle tradicionalnih nazorov in se še ne zavedajo dovolj svoje enakopravne družbenopolitične vloge, ki jim jo zagotavlja Ustava. Poprečna starost članov 00 ZKS je 41 let, poprečni staž v ZK pa 12,8 let. Vsak drugi član ZK deluje tudi v KS. 22 članov opravlja 137 različnih funkcij, dva člana pa sta brez funkcij. Tako pade na člana 5,7 funkcije, kar je vsekakor več kot preveč. Člani 00 ZKS opravljajo v DO pomembne funkcije, kot so: pred sednik DS DO, predsednik delavske kontrole DO, predsednik stro kovnega kolegija, predsednik kon ference 00 ZS itd. Nekateri člani pa imajo tudi odgovorne zadolžitve v KS, občini, republiki in federaciji. Kljub opisanm zadolžitvam pa bi morali biti člani ZK v DSSS v večjo pomoč članom ZKS v TOZD. Med člani ZKS bi moralo biti več sodelovanja in menjave izkušenj pri delu z ljudmi. Komunisti bi morali delovati med delavci predvsem v idejnem smislu. Tega pa je bilo doslej vse premalo. Zato smo se v naši 00 ZKS dogovorili, da bomo svojo aktivnost še povečali. Tako bo moral vsak član ZK imeti vsaj po eno zadolžitev tudi v KS Obvezno se bo moral udeleževati zborov delavcev, zborov občanov ter drugih pomembnejših sestankov v DO, KS in DPS; udeleževati se bo moral manifestacij in proslav; povsod pa se bo tudi vključeval v oblikovanje smernic, stališč in sklepov, ki so v skladu s politiko ZK, Ustavo in ZZD in končno bi naj tudi ustvarjalno sodeloval s prispevki v Ptujskem perut-ninarju. Po branju informacije o idejno politični dejavnosti pri uresničevanju nalog razvojne politike in ekonomske stabilizacije, ki jo je pripravilo predsedstvo CK ZKJ, je sledila zelo zavzeta razprava. Člani ZK so ugotavljali, da se Perutnina v dokajšnji meri obnaša stabilizacijsko. Naše delo pa spremljajo tudi določene slabosti, ki se v zadnjih letih kar prevečkrat ponavljajo. Zato morajo biti vse naše sile usmerjene v to, da jih odpravimo. Člani ZK se moramo zavzemati tudi za to, da bo v DO več timskega dela. Vsi skupaj moramo poskrbeti, da se bodo stabilizacijski ukrepi uresničevali na vseh področjih in na vseh nivojih. Na sestanku smo tudi razpravljali o predlogu varnostne ocene v DSSS. Strinjali smo se z ugoto-vitviiio, da so politične varnostne razmere pri nas dobre. Sicer pa bo potrebno še bolj dosledno izvajati varnostne ukrepe glede družbenega premoženja, požarne varnosti in varnosti delavcev. Zaradi težav, ki so povezane z gradnjo novega poslovnega centra, je potrebno posvetiti večjo skrb in budnost zavarovanju obstoječih poslovnih zgrodb, skladišč in naprav. Preveriti bo treba, ali so vsi prostori primerno opremljeni z gasilnimi aparati; s podstrešij bo treba odstraniti razno embalažo in odpadni material, ki predstavlja nevarnost za nastanek požara. Večjo skrb bomo posvetili tudi varnosti pri blagajniškem poslovanju in prenosu gotovine ter varnosti delavcev v okolici gradnje nove poslovne zgradbe. Drago Čater TONE ČEH: Vstop v ZKS smatram za življensko odločitev. Odločil sem se zavestno, brez vpliva kogarkoli in prepričan sem, da bom zaupanje opravičil. (Foto Drago Čater) ZVONKO MERC: Menim, da sem bil komunist v svojem dejavnem življenju že prej. Sedaj vstopam še formalno in sem vam hvaležen za zaupanje in podporo. (Foto L. C.) Po poteh revolucije V soboto, 21. aprila, smo se delavci Mesokombinata Perutnina skupno z več tisoč občani udeležili pohoda Po poteh revolucije v Mostje. Letošnji pohod je bih zapovrstjo že deseti, zato tudi jubilejni. Perutninarji smo se vključili v Lackov odred, ki je odkorakal od Lackovega spomenika v Ptuju ter krenil skozi Rogoznico, Kicar in Velovlek do spominskega parka pri gozdičku Laze v Mostju, kjer je 8. avgusta 1942 v junaškem boju z okupatorjem izkrvavela slovenjegoriška Lackova četa. Pot do tja je bila dolga kakih 14 kilometrov. Udeležence pohoda, pionirje, mladince, vojake, teritorialce ter delavce in občane, so med potjo spremljale borbene in partizanske pesmi. Tako je bil pohod prijetnejši bolj kratkočasen. Tudi vreme je bilo lepo. Sijalo je sonce, pa tudi sicer ni bilo hladno. Letošnjega jubilejnega pohoda se nas je iz Perutnine udeležilo lepo število, ki je bilo doslej najvišje. Bilo pa bi nas na pohodu še veliko več, če ne bi bila ta dan delovna sobota. V spominskem parku v Mostju smo se zbrali okoli 11. ure ter prisostvovali osrednji slovesnosti ob dnevu OF, 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindika tov. Po raportu komandanta vseh petih odredov, pozdravnem govoru in odkritju spomenika je sledil slovnostni govor, ki ga je imel naš ptujski rojak Janez Zemljarič, reoubliški sekretar za notranje zadeve SRS. Nato je bilo podeljenih 15 srebrnih odličij OF. Odličje je prejel tudi naš upokojenec Ludvik Zelenik iz Slovenje vasi. V vrste ZK je bilo sprejetih 50 novih članov, med njimi tudi dva naša sodelavca Tone Čeh in Zvonko Merc. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so nastopili združeni godbi na pihala iz Ptuja in Kidričevega ter pevski zbori iz Dornave, Gorišnice, Kidričevega in Markovec, je ob veselem razpoloženje nastalo splošno ljudsko rajanje, ki je trajalo za mnoge pozno v noč. Drago Čater Praznovanje 1. MAJA Perutninski pevci na prvomajski proslavi v Ptujskih toplicah (Foto Drago Čater) Letošnje praznovanje 1. maja je potekalo v znamenju 60 obletnic, saj v letu 1979 praznujemo 60 let Zveze komunistov Jugoslavije, 60 let revolucionarnih sindikatov in 60 let napredne mladine Jugoslavije. Sindikalna organizacija je pripravila skupno proslavo za delavce Mesokombinata »Perutnina« Ptuj. Priprave na proslavo so se pričele že v mesecu marcu. Že v marčni številki »Perutninarja« smo objavili okvirni program in določili dan proslave. V aprilski številki smo objavili vabilo na skupno proslavo. V vsako temeljno organizacijo smo poslali tudi večje število vabil. Kljub vsemu pa obisk na proslavi ni bil najbolj številen in so se nastopajoči pravtako pa tudi vsi navzoči gledalci počutili nelagodno v skoraj prazni dvorani. Vendar kljub vsemu so tisti, ki so se proslave udeležili bili zadovoljni z igro amaterskih igralcev »Svobode« Ptuj. Razveselili pa šo nas tudi naši pevci, ki so za našo proslavo pripravili nov program. Pričakujemo, da bo v bodoče večji interes vseh naših delavcev za kulturne vrednote. Že v poročilu sindikata so napisali, da mora biti in je kulturno življenje sestavni del našega dela. Erika MIHELAČ Perutninarji prejeli družbena priznanja Kdor pozna razvoj in uspehe Perutnine, tisti ne dvomi v to, da v Perutnini vsi dobro in organizirano delamo. Mnogi naši delavci in delovne skupine pa se udejstvujejo tudi širše na družbenopolitičnem področju. Mnogi tudi v krajevnih skupnostih, društvih in klubih. Za posebno požrtvovalno delo na raznih področjih že daljši čas so nekateri naši sodelavci prejeli družbena priznanja. Drago Čater je za mnogoletno nesebično delo v krajevni skup- nosti prejel plaketo 'krajevnih skupnosti. Poznamo ga kot vsestranskega družbeno političnega delavca tako v DO kot v krajevni skupnosti (sedaj je predsednik skupščine KS Dr. Jožeta Potrča), občini in vse do federacije. Martin Vegan je desetletja opravljal razne naloge predvsem v sindikatu, pa tudi drugod. Bil je aktivist v vseh pomembnejših akcijah. Organizirano pa se je ukvarjal s športno rekreacijo. Na prvoma.ski proslavi je zato pre- jel zaslužni srebrni znak sindikatov Slovenije. Predsednik 00 ZSS Perutninske farme, Ciril Muršič pa je prevzel srebrni zaslužni znak sindikatov Slovenije, ki je bil podeljen tej osnovni organizaciji za vzorno in učinkovito delo. Na proslavi v Mostju pa je prejel priznanje OF za svoje delo Ludvik Zelenik, sedaj naš upokojenec. Vsem tudi naše čestitke Uredništvo (Foto L. C.) (Foto Drago Čater) (Foto Drago Čater) Svet potrošnikov mesta Beograda je tudi letos ocenjeval prehrambene proizvode, ki so v prodaji na območju Beograda. Posebna strokovna komisija je dne 14., 15. in 16 februarja v različnih prodajalnah v Beogradu vzela vzorce vseh kuhanih in obarjenih mesnih izdelkov. Sledile so temeljite analize, super-analize, ocenjevanje in končno tudi objava rezultatov s podelitvijo priznanj. Skupaj je bilo nabavljenih 124 vzorcev kuhanih in obarjenih izdelkov in sicer: — hrenovka, 27 vrst, — safalada in debrecinka, 6 vrst, — pariška salama, 27 vrst, — posebna salama, 27 vrst, — jetrna pašteta v črevesu, 5 vrst, — ostali sorodni proizvodi, 32 vrst. Od izdelkov naše delovne organizacije so bili vzeti v pretres vzorci znamk pipi, poli in koko. Torej vsi trije obarjeni izdelki iz perutninskega mesa, celotni proizvodni program tovrstnih izdelkov. Najvišjo oceno je prejel izdelek PIPI, hrenovka iz perutninskega mesa. Dobil je 97,00 točk od 100 možnih in tako postal zlati zmagovalec Beograda za leto 1979. Koko, pariška salama iz perutninskega mesa, je med 27 enakovrstnimi izdelki osvojil drugo mesto in dobil še dodatno diplomo za kvaliteto. Ocena je znašala 82,00 točk. Poli, posebna salama iz perutninskega mesa je prav tako med 27 vrstami posebnih salam osvojil tretje mesto in dobil oceno 76,57 točk. Med 32 proizvajalci kuhanih in obarjenih izdelkov je po skupni ocenitvi osvojila Perutnina prvo mesto. Osvojili smo naslov zlatega zmagovalca (pipi), diplomo za kvaliteto (koko) in eno tretje mesto (poli). Skupna ocena vseh ocenjenih proizvodov Perutnine je 4,16 (od 5 možnih) točk. Na drugem mestu je Koka Varaždin s številom točk 3,50 (1 zlati zmagovalec za »pileču dijetalnu kobasicu«, 1 zadovoljuje —■ perutninska hre- ZLATI ZMAGOVALEC BEOGRADA ZA L. 1979 ■ ZLATI ZMAGOVALCI i BEOGRADA 1 1 ppSmj ... v . ' | novka). Sledijo PIK Vrbovec, skupna ocena 3,00, PPK Puris Pazin 3,00 idr. Številni znani proizvajalci mesnih izdelkov pa so prejeli zelo nizke ocene za svojo kvaliteto. Ocene od 2,00 — 3,00: Čoka, MIP Požarevac, »7. julij« Mladenovac, »10 oktobar« Velika Plana, IMSI Sarajevo, PIK Be-Ije, Sljeme, Bačka Topola, Ti-mok, Zaječar, »Venac«, Juhor, Servo Mihajl, Zlatibor, Čajetna, BIM Slavija Zemun, Košaki Maribor. Ocene med 1,00 in 2,00: Mitros, BIM Slavija Beograd, »Banat« Banatski Karlovac, Pomurka, »9. November«, Sirmiun Šid, Carneks, Ineks Kragujevac, »imes« Padinska skela, Gavrilo-vič, »Somes« Sombor. Oceno 0,00: sta prejela Banat Kikinda in Sr-bokop iz Stare Pazove. Vsi njihovi proizvodi (7 po številu) so bili na ocenjevanju izločeni kot neprimerni za prehrano. iz navedenih ocenitev lahko zaključimo, da so naši obarjeni izdelki iz perutninskega mesa najboljši tovrstni izdelki na Beograjskem tržišču. Če k temu dodamo še naslove Zlatih zmagovalcev iz prejšnjih let, kot so poli, koko, petovio in piščančja jetrna pašteta, smo z doseženimi priznanji za kvaliteto lahko nadvse zadovoljni. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je povprečno kvaliteta jugoslovanskih mesnih izdelkov manj zadovoljiva, da večina teh izdelkov komaj še ustreza minimalnim zahtevam veljavnih predpisov, večkje pa niti teh zahtev ne izpolnjujejo. Pridobljenega ugleda Perutnina seveda ne sme zapraviti z nihanjem ali celo s padcem kvalitete. Z osvojenimi priznanji moramo široko seznaniti potrošnike, da se bo še povečala potrošnja naših proizvodov. Evgen Cafuta, dipl. oec. VABILO s katerim vabimo delavce — krvodajalce, zaposlene v Perutnini, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo dne 7. 6. 1979 od 6 ure dalje v bolnici na transfuzijskem oddelku. Vsi, ki se boste te humane akcije udeležili sporočite udeležbo svojemu vodji delovne enote. Za sodelovanje se že v naprej zahvaljujemo. RK Slovenije — Ptuj organizator za PP Feliks POLANEC Vsakemu po vloženem delu in uspehu dela Nagrajevanje po vloženem delu in po rezultatih dela ni samo deklarativno zapisana ustavna pravica vsakega delavca. Nagrajevanje po uspehu dela je osnova za pravične medsebojne odnose in za dvig storilnosti. Ker še do sedaj nismo imeli za tako vrednotenje dovolj natačno izdelanih meril in normativov, je v aprilu generalni direktor tov. Tomažič imenoval komisijo za izdelavo normativov in meril za nagrajevanje po učinku. Za predsednika komisije je imenoval Jakoba Bu-tolena, ostali člani pa so še: Franc Kodela, Tone Čeh, in Ivan Vidovič. Komisija je dolžna skupaj s komisijami in vodstvi v TOZD izdelati konkretna merila za nagrajevanje po delu. Torej take skupinske in individualne delovne norme, ki bodo upoštevale količino in kvaliteto dela. Komisija je z delom že začela, o svojem delu pa bodo člani komisije sproti poročali v Ptujskem perutninarju. Urednik Novi hlevi za pitanje piščancev z zmogljivostjo 16.000 kom. Obiskal sem kooperanta Janka Vrabiča in Jožico, da bi ugotovil, v kateri fazi gradnje je njun novi hlev za pitanje piščancev. Kooperanta stanujeta na Kupčinjem vrhu. Kraju se sicer tako reče, vendar je tam, kjer stanujeta in gradita hlev, ravnina. Moža Janka žal ni bilo doma, ker je zaposlen pri Hmezadu v Rogatcu. Namesto njega pa sem se lahko izčrpno pomenil z ženo Jožico, ki bo v hlevu glavni gospodar, saj vseskozi daje tak vtis. Posedujeta 16 ha posestva, od česar odpade le 6 ha na kmetijske površine; kmetija doslej ni bila usmerjena. Ostalo predstavljajo gozdne površine, in to listavci ter mljaši rod iglavcev. Na kmetiji ves dan pridno pomaga 65 let stara, še za silo zdrava mama, kar jima je nedvomno v pomoč. Okrog hiše pa sta se s svojimi otroškimi zahtevami vrtela sinček in hčerka v starosti 5—6 let, ki bosta pri piščancih gotovo veliko pomagala, ko malo odrasteta. O gradnji sta se Vrabičeva že vrsto let dogovarjala, vendar nista mogla prištediti lastne udeležbe k sicer velikemu kreditu, ki sta ga dobila pri MK Perutnina Ptuj. Ko jima je voljo dokončno pomagal utrditi še kooperant Janko Dolška iz Grdine 11, se je začelo zares. Janko Dolšak prav tako povečuje obstoječi hlev — ravno te dni so mu dostavljali siporez zidake. In kako so pri Vrabičevih gradili? Kot povsod na kmetiji, zidal je zidar, manj zahtevna dela pa so pomagali opravljati sosedje, znanci, sorodniki itd. Za točnost gradnje pa so poleg tega imeli nadzornega iz Maribora. S komunalnimi priključki niso imeli težav, saj so hlev priključiti na vaški vodovod, pomožno trafo postajo imajo v bližini, s tokom torej tudi ne bi smelo biti narobe, le del ceste bi še morali po-gramoziti. Na vprašanje, koliko svojih sredstev sta vložila v gradnjo, nista mogla prav niti odgovorit'. V začetku gradnje sta sicer vodila potrebno evidenco, nakar je za take stvari zmanjkalo časa, računata pa, da sta porabila okrog 200 — 250.000 din. Denar sta si tudi sposojevala. Zanimalo me je, kako si predstavljata delo v novem hlevu, saj gre gradnja h koncu in ali je že razpisana kolovdacija? V začetku bosta Jožica in stara mama pridno poslušali navodila vodje proizvodnega okoliša, obenem pa se bosta z vsakdanjim delom tudi sami kaj naučili. Pri hiši računajo, da se jim bodo vložena sredstva čez leta povrnila, saj bi se jim drugače ne splačalo truditi. Prepričani so, da bodo z novim hlevom kmalu spet prigospodarili vrednost investicij, kot so jih nekoč vložili vanj. Za Vrabičeve je dodatno važno še to, da bo sčasoma lahko mož Janko pustil v Rogatcu službo komu drugemu, sam pa se vrnil nazaj na kmetijo, ki bi jo rad v celoti uredil in si odprl delovno mesto doma. Poleg perutninarstva pa bi delal tudi še za invalidsko pokojninsko zavarovanje kot doslej. Upamo, da nam bo uspelo na manj razvitem področju na novo zaposliti najmanj enega človeka in mu zagotoviti kruh doma ob solidnem delovnem mestu. Ob koncu ugotavljam, da bi kaj podobnega lahko napisal v kateremkoli kraju, kjer se gradijo hlevi — povsod je potrebno vložiti mnogo truda, če hočeš kaj 'mleti. Vendar pa imajo take gradnje širok pomen, saj se v hlevih proizvaja hrana, ki je človeštvu že začenja primanjkovati. Podobne setavke pa bi naj prispevali tudi drugi naši sodelavci, ki se dnevno gibljejo na terenu med kooperanti. Jože REISMAN Perutnina Ptuj na Zagrebškem velesejmu Od 20. 4. do 27. 4. 1979 je bil odprt letošnji spomladanski Zagrebški velesejem. Udeležila se ga je tudi naša DO. Razstavni prostor smo imeli v paviljonu št. 2, kjer razstavljajo tudi drugi proizvajalci prehrambenih proizvodov. Letos smo že imeli svoj stalni razstavni prostor, večji, lepši in na boljši lokaciji kot lani. Obisk poslovnih partnerjev je presegel pričakovanje. S kupci smo imeli vsak dan številne in koristne razgovore. V hladilni vitrini smo razstavljali naše izdelke, ki so potrošnikom po državi sicer dobro znani, a so si jih kljub temu z zanmanjem gledali. Razstavili pa smo tudi prejete diplome za kvaliteto naših izdelkov in tudi tako prepričevali goste □ naših dosežkih. Evgen Cafuta, dipl. oec. Razstavni prostor Perutnine na Zagrebškem velesejmu (Foto: L. C.) DELO V AKTIVIH ZSMS MORA ZAŽIVETI V mesecu aprilu 1978 sem kot kmetijski tehnik nastopil delovno mesto pripravnika v TOZD Perutninske farme DE Valilnica. Po končanem pripravniškem stažu sem sprejel dela skladiščnika v valilnici. To delo z veseljem o pravljam saj je zelo zanimivo pa tudi odgovorno. Odraščal sem na kmetiji s precej živine in primerno mehanizacijo. Navajen sem težkega dela, zato znam ceniti kmetijski poklic. Iz valilnice vsak dan vključno s soboto oda mo do 110.000 DSP kooperantom in drugim' kupcem. Odgovoren sem za količinski in kakovostni prevzem DSP iz proizvodnje, za pravilno skladiščenje, nalaganje na prevozna sredstva in za odpremo kooperantom, ter drugim kupcem. Zraven tega pa vodim skladišče potrošnega materiala, drobnega inventarja in rezervnih delov. Imam vse možnosti, da svoje delo opravljam po svojih sposobnostih, kajti naloge in opravila vsakega delavca so v praksi točno določene. V naši delovni sredini imamo urejene medsebojne delovne odnose. V družbenopolitične organizacije v TOZD se do sedaj nisem aktivno vključeval, saj sem moral vlagati veliko truda, da sem spoznal in obvladal svoje naloge in opravila. Presenečen pa sem bil, ko sem kot predstavnik ZM TOZD Farme predlagan za udeležbo seminarja mladih kmetijskih delavcev. Zavedam se, da je znanje osnova vsakega dela, zato sem se z veseljem udeležil seminarja v Bohinju, ki je trajal od 5. do 7. aprila. Zraven mene se je seminarja udeležil todi tov. GALIČ Igor iz TOZD Mesna industrija. Seminar je organizirala Renubliš-ka konferenca ZSMS. Udeležili pa so se ga mladi kmetijski delavci iz vse Slovenije. Predavali so vidni družbenopolitični delavci kot so tov. Franc Šetinc, sekretar CK ZKS, Ivo Marek, sekretar za kmetijstvo, ter drugi. Poslušali smo razne zanimive teme. ki so v tem trenutku najbolj aktualne. Predvsem me je zanimalo naslednje: — dohodkovna povezanost in pomen kmetijske združene proizvodnje, — dohodkovni odnosi v TOZD, — cenovna problematika in stabilizacija, — zakon o združenem delu in kmetijski zakon, — socialistične sile v naši družbi. Iz vseh teh področij sem pridobil veliko novih spoznanj s katerimi sem se vrnil iz seminarja in jih bom koristil pri svojem nadaljnjem delu. Po mnenju mnogih so bila predavanja kvalitetna in pestra. V našem TOZD-u je precej mladih, ki dosedaj niso bili družbeno politično aktivni. Po mojem mnenju je to posledica velikega angažiranja doma in pa premajhne osveščenosti. Menim, da bi bilo potrebno veliko več storiti za osveščanje mladih delavcev na delovnem mestu. Ne dvomno bo to najino znanje, ki ga bova prenesla na vse mlade delavce, pripomoglo k večjim in boljšim rezultatom dela. Svenšek Karl 5., 6. in 7. aprila 1979 je potekal v Mladinskem domu v Bohinju seminar Konference mladih v kmetijstvu. Udeležili so se ga predsednik KM v kmetijstvu ter delegati 00 ZSMS iz kmetijskih organizacij. Iz naše DO sva se tega seminarja udeležila dva delegata. Ko sem izvedel, da bom zastopal TOZD Mesna industrija, sem bil zelo srečen, a obenem tudi rahlo presenečen, saj sem mlad delavec — pripravnik, ki svoje delo združujem komaj pet mesecev. Vsebino življenja in dela v TOZD in DO sem v tem kratkem času spoznal bolj periferno. Kot mlad delavec pa bi vendar želel nakazati nekaj misli, ki me spremljajo ob delu v 00 ZSM, še prej pa na kratko podati analizo seminarja KM v kmetijstvu. Seminar je otvoril in vodil predsednik konference mladih iz kmetijstva Franc Pribožič. Delo smo nadaljevali s tematskimi obravnavami določenih področij dela, ki so aktualna za delo in vključevanje mladih. I. Aktualne naloge ZSMS kot družbenopolitične organizacije. Gornjo temo je podala Nevenka Grgič, sekretarka ZSMS, ki je predvsem poudarila, da moramo mladi aktivno sodelovati v okviru OO pri reševanju vprašanj družbenoekonomskih odnosov v TOZD oziroma v celotnem združenem delu. II. Agroživilski kompleks, dohodkovna povezanost in pomen kmetijske proizvodnje. Obravnavo je vodil Ivo Marenk, sekretar za kmetijstvo, ki je med drugim dejal: a) Ustvarjati moramo takšne materialne in socialne okoliščine, ki bodo vezale kmeta na zemljo, pospeševati moramo odnose združevanja in povezovanja zemlje, dela in sredstev, ki omogočajo takšen dohodek, ki bo zagotavljal pospešen razvoj in ne stagnacijo v kmetijstvu oz. živilstvu. Razne oblike takih odnosov v ekonomskem, socialnem in drugih vidikih. vsebolj slabi. II. vatikanski koncil je povzročil pri nas: a) opuščanje pritiska cerkve proti socializmu, b) sprejemanje socializma kot zgodovinskega procesa in prilagajanje religije temu procesu. Edvard Kardelj je o tem dejal, da si bo cerkev sama krojila meje in razsežnosti svoje svobode. IV. Murat čolič, predsednik zvezne komisije za kmetijstvo pri Zvezni konferenci ZSMJ, je poročal o II. svetovnem kongresu mladih kmetijcev, ki je bil v Parizu in se ga je delovno udeležilo 40 držav. Čolič je poudaril predvsem: a) pomanjkanje sodelovanja mladih v meddržavnih odnosih v kmetijstvu, b) nakazal je težnjo po organiziranem vključevanju mladih v kmetijstvu, c) dvig modernizacije kmetijstva in pretok hrane v slabo razvite države, d) željo po zmanjšanju sredstev za oborožitev in povečanje za hrano, Igor Galic v predelavi (Foto L. C.J Poudaril je, da moramo obnavljati zemljo, ne pa jo prepuščati propadu. Hribovske površine moramo izkoriščati in skrbeti za njihovo strojno obdelavo, kar naj omogoča boljšo udeležbo na trgu. b) V okviru dohodkovnih odnosov moramo planirati skupno — družbeni kmetijski sektor in privatni, kajti le taka oblika planiranja omogoča boljše oblikovanje nabave osnovnih in dodatnih sredstev, ustreznejšo delitev dohodka, povezovanje proizvodnje s trgovino, manjšo porabo delovnih sredstev in delovne sile, vračanje dohodka v proizvodnjo itd. III. Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, je obravnaval temo pod nazivom Socialistične sile, religija in cerkev. Govoril je o izvoru religije in cerkve, njenem družbenem bistvu, o sodobni cerkveni politiki Vatikana, ter opredelil celovitost odnosov KPJ do religije in cerkve. Zgodovina nam govori o reakcionarni dejavnosti cerkve, ki pa danes pod vplivom progresivnih socialističnih sil e) povečanje strokovnega znanja mladih v kmetijstvu, da bi dvignili produkcijo hrane. Na tem seminarju je bilo tudi orikazanih več kmetijskih zakonov: 1. Zakon o združevanju kmetov —■ govori predvsem o urejanju članstva v združenjih kmetov. Zakon je značilen tudi po tem, da celovito ureja položaj kmečke žene. 2. Zakon o kmetijskih zemljiščih — ureja status kmeta in je aktualen predvsem glede na zemljiški maksimum. Kmeta postavlja v tak položaj, da le-ta ni izključno vezan na lastnino, ampak postaja na zemlji osnova statusa kmeta. Zakon zajema tudi problematiko »Agro-karte«, to je načrta razvojnih usmeritev v kmetijstvu sleherne občine. 3. Zakon o intervencijah v kmetijstvu — poudarja predvsem družbeno financiranje kmetijstva, ki bo urejeno na samoupravni bazi. (Nadaljevanje na 11. str.) V štirih mesecih so kooperanti TOK Hajdina vzredili 7.993189 kilogramov piščancev Lahko bi tudi dejali, da je bilo vzrejenih cca 31 % letoanje planirane količine (plan 1979 znaša 25,839.000 kg). Količina bi lahko bila večja, če bi se uspeli izog- Ugotavljamo lahko torej, da je prekoračitev plana dosežena le s 3 %. Če podatke primerjamo v kg v primerjavi z letom 1978 ko je bilo vzrejeno v istem času 6,592.000 kg, pa je v letošnjem niti problemom v proizvodnji broj-lerjev v prvih 3 mesecih letošnjega leta, ko smo dosegli nižji težo od pričakovane. letu dosežena večja proizvodnja za 21 %, kar ni malo. Če pogledamo še bruto zaslužke kooperantov v letošnjem letu, lahko ugotovimo sledeče: In še nekaj primerjalnih podatkov z lanskim letom Povprečni bruto zaslužek v din 1978/kom 1979/kom Indeks 3,81 2,43 0,63 3,19 3.60 112 2,78 4,25 152 3,79 4,61 121 1978/kg 1979/kg indeks 2,11 1.37 0,65 1,78 1,89 106 1,65 2,36 143 2,03 2,40 118 Iz prikazanih podatkov lahko razberemo, da so bruto zaslužki rasli s podražitvami, razen v mesecu januarju, ko so bili zelo nizki zaradi težav v proizvodnji. Kaj pa krajši vzrejni čas, ki si ga vši tako zelo želimo? Jz vsakodnevnih oddaj, posebej pa obračunov lahko ugotavljamo, da so vsi rejci nejevoljni, kateri Neglede nato so se številke gibale takole: indeks 1. plan vhlevitve DSP v 000 kom 4,854 realizacija vhlevitve DSP v 000 kom 5,123 razlika več 269 105,5 2. plan vzrejenih kom v 000 kom 4,358 realizacija vzrej enih kom v 000 kom 4,435 101,8 razlika več 77 3. plan vzrejenih kg v 000 kg 7,758 realizacija vzrejenih kg v 000 kg 7,993 103 razlika več 235 Bruto zaslužek kooperantov v 1979. letu Mesec v kg po v. teža v kg pov. konver. din bruto zaslužek po kom po kg štev. koop. din pov. čas reje % manj ko Doplačilo škod Skupaj bruto zaslužek po kom po kg po kom po kg januar 1,77 2,44 2,43 1.37 154 53,7 6,35 — — 2,43 1,37 februar 1,74 2,44 2,17 1,25 117 53,5 6,24 1 i130 0,643 3,60 1,89 marec 1,79 2,34 3,57 1,99 145 53,0 6,32 0,676 0,367 4,25 2,36 april 1,91 2,30 4,61 2,40 116 52,5 7,13 — — 4,61 2,40 redijo piščance več kot 52 dm. Dogaja pa se iz meseca v mesec, da plan klavnice ni prirejen tej starosti, temveč se koljejo piščanci tudi do 55 dni starosti. Ker je poraba hrane določena za vse starosti enako, to je 2,25 — 2,30 kg, so rejci z višjimi starostmi na škodi, ker morajo preveč pokrmljene krme plačati. V tem pogledu bomo v kratkem predlagali spremembo časa reje in sicer tako, da bomo klali znatno mlajše piščance; tudi 48 dni ob vhlevitvah pa povečali gostoto vhlevljanja da ob koncu ne bi bilo manj, temveč celo več mesa. S tem bi se izognili ne samo večji porabi krme, temveč bi tudi zmanjšali pogin piščancev (ponavadi ob koncu pogine največ petelinov). Tudi konverzija hrane bo manjša. Kako bo zadeva konkretno urejena, bo pokazal test. Testiramo v kooperacijski reji s preko 100.000 kom vhlevlje-nimi DSP z gostoto 18 kom/m!, rezultati pa bodo znani že do konca julija 1979. Test bo služil za podlago sestave novih normativov, drugačne obračunske lestvice po kg in drugačne konverzije. Več podrobnosti žal danes ne moremo posredovati, ker niso preizkušene v praksi v naših razmerah. RBSMAN Jože (Nadaljevanje z 10. strani) Seminar je zaključil tov. Pribo-žič z najboljšo željo, da bi delo ZSMS končno postalo tako, kot smo si ga zadali na X. kongresu ZSMS. Podal je nekaj misli o delu mladine, ki mora zaživeti v sleherni sredi, to pomeni v TOZD, DO, KS itd. Zgodovina mladih in napredno opredeljenih ljudi sega pri nas predvsem v dvajseta leta tega stoletja, ko je bil ustanovljen SKOJ kot ena najbolj revolucionarnih sil v poznejšem razvoju naše domovine, iz SKOJ-a, ki je združeval najboljše mlade ljudi se je pozneje razvila ZSMJ kot oblika političnega organiziranja mladih od 15. do 27. leta starosti. ZSM se je vedno zavzemala in se mora zavzemati za pota, ki so skupna vsemu delavskemu razredu naše domovine. Pravica in dolžnost mladih je, da se ustrezno organizirajo v razne oblike dela, kot so OO, OK, RK in zvezna konferenca ZSMJ. OO ZSM mora zaživeti v sleherni sredi in tudi v okviru naše DO. Obstaja vprašanje, kako se nam je treba organizirati, da bi lahko učinkovito de- lovali? Poskusil bi nakazati najmanj štiri naloge, ki bi jim morala mladina v bodočnosti posvetiti več pozornosti: 1. Prva in osnovna naloga je boj za boljše in kvalitetnejše delo, večjo produktivnost in hitrejše preseganje subjektivnih slabosti. Gre za odgovornejši odnos do dela v proizvodnji. 2. Vključevati se je potrebno v delo delegacij in samoupravnih organov v TOZD ter aktivno sodelovati z DPO. Mladina naj bo prva v akcijah obrambe in zaščite. 3. Mladi moramo delati tudi na področju kulture pri razvijanju revolucionarnih tradicij, športni in rekreativni dejavnosti. Graditi moramo nov lik mladega delavca, ki bo sposoben dojemati tudi moralne in etične vrline, ki jih potrebujemo v naši družbi. 4. Povezovati se je treba z mladimi kooperanti in z mladino, ki je v procesu šolskega izobraževanja, z dijaki srednjih ter študenti višjih in visokih šol. Aktivnost oziroma neaktivnost mladine pa ni samo problem nje same, temveč vseh delavcev v DO. Mislim, da morajo druge DPO, organi in službe aktivno pomagati pri premiku z mrtve točke. Prepričan sem, da lahko OO ZSMS ob aktivnem delu veliko pripomore k višji storilnosti, k boljšemu izpolnjevanju delovnih obveznosti mladih, k zmanjšanju stroškov poslovanja, k zmanjšanju odpadka in k varčevanju s surovinami in energijo. Pri vsem kreativnem delovanju mora nas mlade predvsem voditi misel, da za naše probleme zainteresiramo delavce, prav tako pa so njihovi problemi tudi naši. Le v nujni vzajemnosti si lahko zagotovimo srečnejšo bodočnost. Edvard Kardelj je dejal: “Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko ustvari človek samo sam!« Kritično je treba oceniti delo predsedstev OO. Treba jim je pokazati pot, ki je prava, in jih opozoriti, da s svojo neaktivnostjo slabijo idejno in politično moč mladine. Posebno velja to za mlade komuniste, ki bi jim mo- rali povedati, da so prezgodaj stopili v vrste ZK. Ne smemo si dovoliti oportunističnega odnosa in zastojev v kontinuiranosti dela ZSMS. Na seminarju v Bohinju smo posvetili določeno pozornost tudi vprašanju mentorstva v OO. Smatram, da mora v naših razmerah mentorsko delo vsaj v začetni fazi prebujanja OO predstavljati obvezno obliko in način dela. Mentor naj bo človek, ki ima veselje do dela z mladimi in je v proizvodnem in družbenem delu v tesni povezavi z njimi. Z našim delom in aktivnostjo moramo pokazati kakšen naj bo naš jutri in kakšen bo razvoj naše delovne organizacije in kakšno naj bo delo v naših družbenih pogojih. »Da, zdi se mi, da mali narodi bolj ali vsak drugače ljubijo svojo domovino, kakor jo ljubijo veliki”, pravi Ciril Kosmač v Pomladnem dnevu. “Majhna je .. . in ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki pa so polni lepote, kajti lepota je podobna resnici.” Igor Galič VSI NA 8. DAN PERU TNINARJEV Že pri SO. kooperantih lahko jedo piščanci krmo prvih 14 dni iz plastičnih krožnikov Fotografija: Plastični krmilniki »skrbijo« za ugodje lačnih piščancev (Foto L. C.) Ko smo v lanskem letu pisali v našem glasilu o možnosti krmljenja piščancev prvih 14 dni iz plastičnih krmilnih krožnikov, so nekateri rejci skimavali z glavami, češ spet si je nekdo izmisiil nekaj novega. Je že tako, da si zaradi vedno večjega pomanjka nja delovne sile moramo delo mehanizirati, olajšati in predvsem skrajšati, kar pa pomeni predvsem dvigniti produktivnost, dela. V mesecu aprilu pa smo začeli dostavljati vsem rejcem, ki že imajo dovolj plastičnih krmilnih korit v hlevih (100 ko/1 DSP), dan stare piščance v plastični embalaži, s čimer smo se izognili rezanju kartonov. Po 10—14 dneh krožnike iznesemo, umijemo, razkužimo v halamidni raztopini in jih, naložene drug na drugega, shranimo za sledeči turnus. Vsi tisti, ki jih že imajo, so izredno zadovoljni z njimi. Ob iz hlevijanju sproti in laže ugotavlja mo morebitni pogin, piščanci pa so hitro izhievljeni. Kamion embalažo zopet odpelje. Poleg tega hrana piščance v kartonih že čaka in ni potrebno hoditi med njimi in jih po nepotrebnem vznemirjati. Zaradi trdnosti se kartoni ne razformirajo, tako da krma ne pada z njih, kar pomeni manjši raztros in zopet večji prihranek že tako drage krme. Rejci mora- jo edino paziti, da jih preveč ne napolnijo. V zadnji ponudbi z dne 8. 5. 1979 je cena za plastične krožnike 44.— din za komad fco Velenje. Za večino piščancev je značilno, da se pri močni svetlobi mnogo gibljejo, zato je treba posebno sedaj v letnem času okna prebeliti (najceneje z apnenim bele-žem), da ne udarjajo sončni žar ki direktno na jato. Pravilo velja za male in velike piščance. Te zadeve so sicer vse opisane v kooperacijski pogodbi, v tem sestavku vas želim le spomniti. Jože REISMAN Novi sortirni stroj Bralcem predstavljamo občasno posamezne kolektive ali delovne skupine v naših TOZD, značilnosti njihovega dela uspeha in težave, še posebej v zvezi s kakšnim izjemnim dogodkom. Delovna skupina sortirnice jajc dela v sklopu kokošje farme v Selah že vse od otvoritve farme. Ime sortirnica pove, da sortiramo na farmi proizvedena jajca za valilne in konzumne namene. Če primerjam sortiranje izpred 14 let z današnjim, moram povedati, da je dosežen velik napredek v pogojih in kvaliteti dela ter v storilnosti. Iz leta v leto je bilo treba zadositi vse večjim zahtevam po modernejši embalaži, tehnološki obdelavi ter sanitarnim predpisom. Na našo delovno skupino sem morala opozoriti v zvezi z nedavnim renoviranjem sortirniških prostorov in v zvezi z nabavo novega sortirnega stroja MOBA. Pred nekaj dnevi smo se poslovili od »očaka«, 13 let uporabljanega sortirnega stroja, ki ga je zamenjal novejši model. Ob krstu novega stroja v svetlejšem in prenovljenem prostoru smo si zaželeli, da bi v dobrih medsebojnih odnosih izkoristili njegove maksimalne zmogljivosti in s svojim delom upravičili investicijo. Marija Glaser DRUGA ZVEZNA ROKOMETNA LIGA PP Drava trdno v sredini lestvice Tekmovanje v severni skupini druge zvezne rokometne lige je prešlo v zaključni del. Do konca so preostala še štiri kola. Igralke rokometnega kluba PP Drava so v teh štirih kolih pred koncem trdno na šestem mestu z 19 točkami, kar je trenutno za točko manj kot v jesenskem delu tekmovanja. To je vsekakor lep uspeh, glede na neugoden spomladanski razpored, ko vse močne ekipe gostujejo v Ptuju, PP Drava pa s sebi enakimi ali slabšimi igra zunaj. V prejšnji številki smo omenili zmago PP Drave v Slavonskem Brodu. Zatem pa je v Ptuju gostovala Koka iz Varaždina. Domačinke so jo po borbeni in zanimivi igri premagale, kar je bilo presenečenje, saj je Koka izkušena drugoligaška ekipa. V naslednjem, 17. kolu, je PP Drava gostovala v Virovitici. Po enakovredni igri in dobrem zaključku sta se ekipi PP Drava in Tvin razšli z neodločnim rezultatom, kar je za naše tekmovalke tudi določen uspeh. V preteklem, 18. kolu, je v Ptuju gostovala trenutno drugouvrščena Olimpija iz Ljubljane. Srečanje je na rokometni stadion privabilo prek 500 gledalcev, ki pa se ob koncu igre niso tako veselili kot proti Koki. Srečanje je bilo sicer vseskozi enakovredno, vendar pa je Olimpiji v zadnjih treh minutah uspelo zlomiti odpor PP Drave. Psihična obremenitev je bila v teh trenutkih za igralke prevelika, naredile so nekaj napak, kar je izkušena Olimpija izkoristila in zmagala. Pred tem pa so bile Ljubljančanke na robu poraza in le premajhni izkušenosti PP Drave se lahko za- Prizor s srečanja PP Drava — Koka Varaždin (PP Drava v svetlejših dresih) hvalijo, da igrišča niso zapustile sklonjenih glav. Porazi, tudi na domačem igrišču, so del športne gre in jih ne gre jemati tragično, temveč kot izkušnjo več. Do konca tekmovanja bo igrala PP Drava doma z Ino in Dl Tro-kot, v gosteh pa z močnima na sprotnikoma Alplesom in Podravko. L. Kotar Občinske delavske športne igre 1370-70 Osnova invalidskega in zavarovanja kooperantov v letu 1979 Delavsko športne igre občine Ptuj v sezoni 1978/79 so končane. Obesegale so 12 različnih panog, od tega 11 v moški in 6 v ženski konkurenci. Skupno je tekmovalo 146 ekip z 806 udeleženci iz 24 OZD. Po številu osvojenih pokalov je ekipa Mesokombinata Perutnina Ptuj na tretjem mestu takoj za KK Ptuj in IGA Kidričevo. V skupni uvrstitvi je moška ekipa Perutnine na petem, ženska pa na četrtem mestu. Zmagovalne ekipe OZD po panogah: kegljanje (m) KK Ptuj košarka JLA namizni tenis (m) Zdravstvo pikado (ž) KK Ptuj kegljanje (ž) KK Ptuj odbojka atletika (m) atletika (ž) minigolf (m) minigolf (ž) streljanje (m) streljanje (ž) plavanje (m) mali nogomet rokomet namizni tenis (ž) šah IGA Kidričevo JLA TGA Kidričevo TGA Kidričevo TGA Kidričevo Agis Agis TGA Kidričevo KK Ptuj - A skupina Agis Zdravstvo TGA Kidričevo Uvrstitev ekip Mesokombinata Perutnina Ptuj v posameznih panogah: košarka 3. mesto kegljanje 14. mesto namizni tenis 5. mesto Regionalna zdravstvena skupnost nas je dne 18. 5. 1979 obvestila o nekaterih spremembah, ki že veljajo. Možnost zavarovanja za dalj časa nazaj je bila podana le do 31. 12. 1978 in sicer so se kooperanti lahko zavarovali, če so proizvodno sodelovali od 1. I. 1973 dalje. Od 1. I. 1979 pa se kmet — kooperant lahko zavaruje le za eno leto nazaj od dneva prijave. Poleg tega se v kasnejših letih ni mogoče zavarovati v nižji razred kot takrat, ko se je zavaroval, lahko pa se v višjega. Za leto 1979 veljajo sledeči zavarovalni razredi in prispevki na Razred mes. osnova mes. prisp. I. 7.024,— 953,15 II. 6.102,— 828,04 III. 5.189,— 704,14 IV. 4.271.— 579,57 V. 3.544,— 480,92 Za vse tiste, ki so zavarovani, so te dni prišle odločbe za poračun, ki se bo izvršil ob prvem sledečem obračunu ob oddaji piščancev. Doslej je bilo 60 prijavljenih, kar ni posebno veliko z ozirom na pritisk kmetov, ki je bil prisoten pred uvedbo tega zavarovanja. REISMAN Jože (Nadaljevanje s 13. strani) pikado (ž) kegljanje (ž) odbojka atletika (m) atletika (ž) minigolf (ž) minigolf (m) streljanje (m) streljanje (ž) plavanje (m) mali nogomet B skup. rokomet Ekipa Mesokombinata ni tekmovala v šahu in nisu za ženske. 2. mesto 5. mesto 5. mesto 4. mesto 3. mesto 6. mesto 3. mesto 3. mesto 3. mesto 3. mesto 1. mesto 2. mesto Perutnina Ptuj namiznem te- Tekmovalci in tekmovalke ekip Mesokombinata Perutnina Ptuj so kot posamezniki dosegli v nekaterih panogah vidne rezultate: Atletika, m 100 m 1. Anton Stajnko. 12,3 sek. skok v daljavo 1. Anton Stajnko, 5,84 m 4. Janez Gajser, 5,4B m Atletika, ž 60 m 3. Erna Rimele Skok v daljavo (Foto Ž. Marinkovič) Pikado, ž 1. Frančka Beranič, 66 krogov Kegljanje, ž 4. Terezija Kokol. 179 kegljev Minigolf, m 2. Živorad Marinkovič, 51 udarcev Streljanje, m 3. Branko Babusek, 177 krogov Rezultati ekip Mesokombinata Perutnina Ptuj so dobri, gotovo pa se lahko izboljšajo z večjim prizadevanjem posameznikov in z boljšo organizacijo treninga. Ekipe so osvojile 8 pokalov za druga in tretja mesta. Opozoriti moramo, da posamezniki nimajo razumevanja za rekreacijo in tekmovanja, ki bi iz nje sledila, ne živijo s kolektivom in zelo malo čutijo do njega, le toliko, da so le zaposleni in nič več. Rezultati se bistveno lahko popravijo vkegljanju za moške in ženske v namiznem tenisu in posebej v šahu. Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OOS Mesokombinata Perutnina Ptuj čestita ekipam in posamezni-komza uspehe, ki so jih dosegli v delavsko športnih igrah občine Ptuj v sezoni 1978/79. Ž-M Oster boj (Foto Ž. Marinkovič) REŠITEV PRVOMAJSKE KRIŽANKE VODORAVNO: Manitoba, Američan, karamela, parada, II, pire, avalit, MT, Bartoli, Ana, ugankar, Ravena, ravioli, uroki, Sme- tana, namig, notna, gradela, pola, 1, Onan, Repin, Marjanca, JT, Anapa, Alo, Dev, osram, v gorah, odkop, Adoni, traper, Ott, oa, No, Ala, Fl, opij, darilnik, salonar, spomin, aga, Aveline, vem, star, magi, bleed, amok, prak- tični pouk, gasilcev, indij, čepi, Tamatave, Aran, Erato, iž. REBUS: Vejica (VEJICA). UGANKARSKI SLOVARČEK AVANTI = glasilo italijanske socialistične stranke JOJO = igrača z dvema kolutoma na skupini osi, na kateri se odvija ali navija vrvica MAAR = z vodo napolnjeno ugaslo ognjeniško žrelo SARMASAG = mesto v severozahodnem delu Romunije Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj. izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože llovšek,, Justlka Kristovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1850 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.