Gospodarske stvari. Za gozde, loge ali lese je treba bolje skrbeti. Kdor ai slep, ta lebko zapazi, kako aeusmiljeao drevcsa, gozde, lese, loge, hoste posekavajo, za Badomestek pa malo ali aič ae skrbijo. Gele gore so uže slečeae. Za potrebao kurjavo, za steljo po zimi nkrbijo Ijudje čedalje težkeje. Zavoljo dcset ali jedenajst zadajib slabib letia so knietovalci neiailo posekavali svoje gozde, ker od drugod ai bilo dcaarjev dobiti. Najbujac pa divjajo tisti posestniki, kateri se bližajo tretjej posiincj dražbi. V svojej jezi posekajo vse, kar le niorejo. Sekiro položijo drevcsu aa koreaje, katerega drugaee Bebi dali za aič poaekati. Ne prizaaašajo nobeneiau; še pitovaega drevja se lotijo, poRcbno: črcšenj, orebov, grušek. Nib5e jim tega ac zabraai, čeravao vsc upije, da tako pokoačavanje ai prav. Ni dvoniiti, da bodo gosposke teaiu 8 postavaaii začele v okom pnbajati. Vcadar škodo aarejeao bodo niorali ljudje sanii popravljati. Mlademu dievju bodo morali prizaaašati, lediae, goličave pogozdavati, t. j. z drevjem zasajati, da aastane zopet večjo število pitovaega drevja, ali  log, les, gozd. Vzaaiimo pogozdovaBje tukaj v premialjevauje ia kmalu bodeaio zapazili, da to ai zelo lebko delo. Ako ho5emo srečo iaieti pri tem opravku, moramo paziti 1. kakšaa je zemlja, ka- tero hočemo pogozditi, 2. kako imamo dreve8ni nasad napraviti in 3. kako itiladi nasad oskrhovati, da ne gre pod zlo, arapak veselo raste. Najprvlje morarao tedaj pomisliti, kakano zemljo da imamo prazno. Kajti tako najleži zazverao in izberemo tisto drevje, katero v ujcj najbolje raate. V prodnati, aodrasti, peščeui zemlji stori: amreka, bojka, bor, breza iu meceaen. Ta dreveaa 8torijo tudi v izpitej irneuovanej zemlji. Če je pa pred posekanjem gozd bil precej gost in ae v ujeni več časa listje ni grabljalo, tako smemo naaaditi tudi: jelke, bukve, jesene, lipe in bre8te. Navadna glinasta zernlja je ugodna večini naaib boljaib liatnatib dreves. Zaiuoremo tedaj v takano zemljo zasajati: javor, bukev, brast, brest, brezo itd. Vendar tudi tukaj iinanio paziti, da zemlja ni predolgo pusta, in brez ua«ada ležala, in dalje, da ni od trave in grniovja pieprežena in uapoaled, da ni po čistem grabljauji izpita in ubožana redivuih tvarin. Na takjjuej slabej zemlji stori le: snureka, bor in bi eza. če zemlja ui presušna, atori dobro tudi jelaa. Zopet drugače je z ilovnato zemljo. Ta je skoro ztuiraj vlažna in mokrote ue prepušča. Tukaj je treba najpoprej zemljišče prerezati in prerovati z globokimi grabni, da ae voda bitro odceja in dalje Kpravlja. Drugače je a pogozdovanjem vae zastonj, edina jelaa, vrba in jesen ac stori, pa slednji uže slabo. Tukaj si pomagamo a tem, da zemljo v večje kupe zmečenjo iu v te kupe uaaadimo smreke iu bore, ki sedaj dobro raatejo iu zemljo z odpadajočim šilovjeru itd. zboljšavajo. Jednako je pomagati v močvirueru in šotastem t-vetu! (Konec prib.) Kaj naši karpi (karfi) radi jedo. Ribstvo je uiočno proti nekdaujiui časooi propalo. Sedanje dni poprijeniajo se ga zopet čestcje ali pogosteje. Naihaanovituejae ribe so pri naa poatrve, 8olači (roti), ščuke, karpi ali karfi, se ve, kder je voda totiui ribaui piiiuerua. V ngodnej vodi pa je zopet karf najboljša riba. Potrebuje uajmeujc postrežbe in daje največ dobička. Hitro raste pa njegova hrana ni predraga. Praktični Amerikanci so to kmalti zapazili in si naročujejo iz Evrope karfov v zarejanje. Karf je meso pa tudi rastliusko hrano. Jako niu disijo žaželke, n. p. kobilce pa tudi zrezano ineso niu tekne in zdiobljeni krub. Da se karfom z nieaeno in rastliasko brano ustreže, avetujejo vrli ribiči aledeče sredstvo. Predea se v ribaik vode napuati, poseje se zemlja s proaotn. Iato je 8vetovati, da tudi v izpraznjeni ribnik vsejamo prosa. Dobro je primešati nekaj aemena od povodaib raatlin. Proao zvabi na milijone žuželk v posejani ribnik ter zapustijo ondi svoje zalege. Tudi uinogo prosenih zrn, korenine in kocenja ostane v ribniku iu tako je bogata miza karfoiu pogrnena. Kdor tako dela, dobiva iz ribnika toliko debelih karfov v dveh letib, kolikor drugi koniaj 7 treh ali štireb. Prosa ia proaene slame I pa še ima kot nameček. Ravna pa se naj tako: je8eui se voda ko- I likor mogoce čiato iz ribuika spuati. Potem se i ima akrbeti, da po zimi ribuik prazen ostane. ! Tako mu tla zinia globoko preuirazi. Spomladi se | s plugom potegnejo brazde po ribniku, da vsa voda bitro odteka. Sredi maja se gre aejat proso. Oiati ni treba. Dosta je, če proso z brano dobro povlačimo. List ,,Pferdezuchter" poroča, da uatneravajo vojaake žrebčarijske štacije v Slov. Gradci, Konjicali in Jurkloatru odpraviti, ako ae posreči, žrebce pri posestuikib v rejo dati. Mahrenberg dobi državoega žrebca, če ne 1. 1882, pa gotovo 1. 1883. Na razpolaganje dani žrebci valonakega pleinena v Savinjakej dolini bodo prestavljeni v Rabaki dol. Štajerski šampanjevec delati je začela vrlo slovenska firina: Paul Simon in tovarši v Mariborn. Močno ga bvalijo zarad njegove dobrote pri nizkej ceni. Sejrai na Koroškein. 27. decembra: v Ebersteinu.