Kaj hočemo s prenovo ZK doseči?
Vsa relevantna znamenja pri nas kažejo, da ni moč govoriti le o go-spodarski krizi, ampak o splošni družbeni krizi, ki pomeni tudi krizo do sedaj veljavne paradigme sociali-zma pri nas. Ta ugotovitev terja ak-cijo za prenovo političnega sisiema, kar pa brez prenove zveze komuni-stov oziroma tudi vloge zvezc ko-munistov v njem, ni mogoče. V do-sedanjih razpravah, ki jih določajo tudi aktualna polhična in gospodar-ska dogajanja tako v Sloveniji kot Jugoslaviji, pa se je izoblikovala osrednja usmeritev prenove: držav-no partijo spremeniti v zvezo komu-nistov, ki bo enakopravna politična sila družbene prenove socializma in spremeniti partijsko državo v prav-no državo. V dosedanjih razpravah je bilo posebej rečeno, da je preo-brat potrebno napraviii v smer, da človek postane subjekt družbenega odločanja, kar je dosedanja orien-tacija na kolektivnost in instiiucio-nalno odločanje v marsičem popači-la. V zvezi komunislov hočemo no-vim družbenim razmeram prilagoje-no vsebino in njej podrejeno orga-niziranost, ki bo omogočala večjo učinkovitost posameznika in orga-nizacije, komuniste motivirala za politično delo na podlagi progrania, ga atlrmirala kot politični subjekt, omogočala različnost mnenj, njiho-vo artikulacijo in promocijo z ra-zličnimi metodami ler omogočala razpoznavnost in uveljavitev stališč zveze komunistov oziroma progra-ma v konkurenci drugih progra-mov. Ali, krajše povedano: zveza komunLstov se v spopadanju z dru-žbeno krizo mora prenavljaii v so-dobno polilično organizacijo, ki bo sposobna delovati v tržnih razme-rah, političnem pluralizmu in spre-minjajoči se civilni družbi.
Politični pluralizem kot stalnica v razvoju socializma
Seveda pa zveza komunistov ne vstopa v procese demokratizacije kot edinipolitični subjekt, ampak se za podobna načela zavzernajo tudi dniga, bodisi politična združenja, politične zvete ali gibanja.
Pri tem obstajajo bistveni, radi-kalno drugačni pogledi v teh su-bjektih, ko gre za uresničevanje po-litičnega pluralizma, od opredelitev zveze komunistov. Tu gre predvsem za pristop k nekaterim tcmeljnim vprašanjem bodisi družbene in eko-nomske krize, izlioda iz krize ali pa ' tudi drugili vitalnih vprašanj v dru-žbi. Ločijo nas tudi metode politič-nega nastopanja. Te razlike so očit-ne, ni potrebno, da bi jih skrivali ali lajili, vendar pa je ob tem treba po-vedati tudi naslednje. Zveza komu-nistov sprejema poliiični pluralizem kot dejstvo, v katerem naj se na de-mokratičen in civilizacijsko legiti-men način uveljavlja vse tiste pobu-de in smeri političnih interesov zno-traj družbe, ki za to čutijo potrebo in se žele izraziti. Kriterij takšnega poliličnega pluralizma pa morajo biti demokraiična pravila obnašanja vseh subjektov, ki se takšnega poli-tičnega pluralizma udeležujejo. Zveza komunistov se je odrekla mono|X)lu oblasti, toda pričakuje, da se bodo tudi nekatera poliučna združenja, z\eze ali gibanja odrekla nekaterih svojih apriornih sumni-čenj, obtoževanj ali neobveznih me-ditacij, ki se kot po pravilu končajo z obsojanjem zveze komunistov. Skratka, neodgovorno politično ravnanje kateregakoli subjekta je, milo rečeno, laliko le pobalinstvo, ki mu ni do urejanja odprtih vpra-šanj, ampak se skuša uveljaviti za vsako ceno in pri tem ne izbira sred-
stev. Neodgovorno in politično ne-zrelo ali slepo je, če nekateri vodil-ni Ijudje novih političnih subjektov hočejo izbojevan politični prostor v slovenski družbi izničiti z metodami klasičnega medstrankarskega tek-movanja in prestižnih podiikanj.
Kako smo se prenove lotili v občinski organizaciji, predvsem v občinskem komiteju ZKS?
V minulem obdobju je zaznan premik na bolje pri delovanju orga-nov občinske organizacije. Večja je povezanost in medsebojno sodelo-vanje organov z osnovnimi organi-zacijami. S tem so teme, ki smo jih obravnavali na sejah občinskega komiteja ali njegovega predsedstva, pridobivale na aktualnosti in vedno bolj postajajo odraz političnih ra-zmišljanj v smeri osnovna organiza-cija ZK — občinski komite ZKS ali obratno. Najboljši rezultati pa so bili dose/eni z interesnim oziroma projektnim načinom dela. Na ta na-čin je bil dopolnjen ludi program dela občinskega komiteja ZKS, predsedstva in komisij. Ta izkušnja je dobro izhodišče za delo ludi v bo-doče, saj omogoča kvalitetnejšo ob-delavo pobud, ki se pojavljajo zno-Iraj občinske organizacije ZKS in povečano zainteresiranost tudi dru-gih družbenopolitičnih organizacij za obravnavo tako obdelanega pro-blema.
Iskanje najustreznejših oblik dela z namenom zadostiti potrebam in zahtevam elanstva, ne le v osnovnih organizaeijah ZK, temveč mdi v izvršilnih organih v obdnski organi-zaciji ZKS, je imelo za cilj vključitev članov zveze komunistov, nosilccv specifičnih znanj in sposobnosii v takšne oblike dela, ki bodo omogo-čale atirmacijo slehernega udeležen-ca pri delu. Biti v funkciji aktivnega sooblikovalca pobude, predloga, konccpta uresničevanja programske naloge, oblikovalca programa dela itd., je za posameznike, vključene v imeresno ali projektno obliko dela, predstavljalo nekaj novega, nekaj, kar je človeku kot individuumu pi-sano na kožo. Samo, dejstvo, da se nastali proLzvod dela v projektni a in interesni skupini potem obravna-va (v tem primeru na obdnskem ko-miteju ZKS), da se za izdelck moraš javno boriti, biti soodgovoren za re-zultai tako opredeljcnega dela, so udeleženci sprejeli z odobravanjem, še več, ocenili so, da se znanje in lastnosli člana zveze komunistov tu najprej pokažejo, bolj kot pa v do-sedanjih oblikah šablonskega nači-na dela. Čeprav ta oblika dela ne sme nadomestiti dela komisij občin-skega komiteja ZKS ali funkcije po-sameznih organov, bi jo bilo pamet-no v bodoče krepiti.
Vloga osnovne organizacije ZK in člana zveze komunistov kol političnega subjekta
Procesi razdržavljanja, zasuka od partije k zvezi komunislov in po-skus uslvarjanja hegemonskega blo-ka naprednih družbenih sil ne le po-sledično vplivajo na spremembo or-ganizacijskega načela, temveč so z njo predpostavljeni. Skratka, glo-
balne spremembe v zvezi komuni-stov so pogojene s praktično preo brazbo organizacijskega načela. Če je bistveni smisel reformnih proce-sov ta, da se zagotovi ,,subjektivnc-ta" člana, potem je drugače treba opredeliti tudi demokratični centra-lizem. Kritiko demokratičnega cen-tralizma pa je treba udejaniti skozi prakso samo. Poenostavljeno reče-no, v statutu in praktičnem obnaša-nju zveze komunistov je potrebno zagotoviti, da bodo komunisti jasno in glasno govorili svoje misli, brez kakršnegakoli strahu pred morebit-nimi sankcijami, temveč predvsem o lem, da je potre&no manjšinsko mnenje upoštevali kot relevanmo in mu dopustiti, da še naprej navaja argumente v svoj prid, ne glede na odločitev večine. Gre za reafirmaci-jo ključne misli iz Reslucije VI. kongresa Komimistične partije Ju-goslavije, da komunist ni naredbo-dajalec, temveč prepričevalec. To pa zahteva, da je komunist demo-kraiična osebnost, ki hoče, znain zmore ustvarjati pogoje demokra-tičnega dialoga, ker teži k partners-tvu, ne k sektaštvu. Svoje poglcde in stališča brani nekompromisno, če sodi, da ima argumente in tvega panijske sankcije. In tak komunist oziroma člaii organizacije postavlja tudi vlogo osnovne organizacije ZK lako v krajevni bkupnosti kot v or-ganizaciji združcnega dela. Se pravi, od člana posameznika je odvisno, s čim se bo ukvarjala osnovna orga-nizacija ZK in na kakšen način in s katerimi melodami bo uresničevala svoje programske cilje. Seveda pa je tu še vodiielj — sekreiar (sckretari-at) osnovne organizactje ZK., ki bo glede na zahteve časa in prostora, v katerem deluje zveza komunistov, moral biti politični manager, ki izvaja dogovorjeno politiko in suge-rira inovacije.
()b /akljiičku
Zveza komunistov Slovenije je projekt prenove vzela zares. Kljub priiiskoin, ki očitajo nelegiiimnost na osnovi negativnih trendov giba-nja članstva, tudi v naši občinski or-ganizaciji, je ireba vzdržali. Siališča glede prenove bodo gotovo imela svoje oponente. Njim samim pa je potrebno prepustili odločitev o tem, ali gre za cako težke razlike med nji-hovimi stališči in uradnimi stališči, da velja zaradi tega zapustiti zvezo komunistov. Lahko se tudi zgodi, da bo cpnena demagogija zamegiila razum in da bo temu nasedla preve-lika večina ljudi, poscbno tistih, ki jih kriza najbolj prizadeva. Prav za-to je loliko bolj pomembno, da zve-za komuni.stov obdrži pozo kolek-tivnega demokrata. Čas za umik je mimo in gnilo in nenačelno kom-promisarstvo ne pride več v poštev.
Najhujšo napako pa bi storili, če bi se skušali vrniti k preživelim me-todarn konspirativnega partijskega informiranja in komuniciranja. Javnost dela vseh organov in orga-nizacij zveze komunistov, profesio-nalnost, politična poslovnost, pre-pričljivost v javnem nastopanju in občutek za realnost, bodo v vse bolj pluralnem slovenskem prostoru igrali odločujočo vlogo. Kdor bo podcenjeval zahtevnost političnega tržišča, se bo zelo hitro znašel v mu-zeju starin.       STANISLAV BRADEŠKO
Dušan kumer