THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za yero In narod -t- za pravico in resnico — od boja do zrnat«! GLASILO SLOV. KATOL. DE LX VSTVA(V AMERIKI IN URADNO G .SILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 6. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 8, 1927. LETNIK XXXVI. INOZEMCI BEŽIJO IZ MEST NA KITAJSKEM, KJER JE PRIKIPELO PROTITUJSKO GIBANJE DO VRHUN-; CA. — ANGLEŠKE ČETE SO SE PODALE KITAJCEM. — AMERIŠKE BOJNE LADJE PRIPRAVLJENE. Hankow, Kitajsko. — Nesrečni Kitaj. Koliko bratske krvi je že bilo prelite, pa kakor kaže, ne bo še konca. Nemiri so se začeli, ker so inozemski kapitalisti preveč oblastno začeli postopati in zatirati delavce na koncesijah katere imajo na Kitajskem. Dobili so se agitatorji, ki so začeli s protitujsko propagando, katerim se je pridružilo veliko število domači-pov. Zadnje čase je bilo protitujsko gibanje silno — zadnje dneve je pa prikipelo do vrhunca. Britiške čete so se morale podati domačinom in jim izročiti mesto Hankow z vsemi bri-tiškimi koncesijami; žene in o-troke tujcev so odpeljali v Šanghaj. Edino angleški konzul je še v mestu, vsi drugi so istega zapustili. Poslovanje bank je prenehalo; boljševiške čete kantoncev so vzele vse koncesije pod svojo kontrolo. Ameriške bojne ladje bodo pomagale kjer bo potreba in so pripravljene za vse slučaje. * Šanghaj, Kitajsko. — Semkaj so bile pripeljane žene in otroci Angležev, ki so morali bežati iz Hankow, Kiukiang in Tchang, kjer je bila zanje nevarnost, radi protitujskega gibanja. Britiška kolonija kritizira generalnega konzula Goffe-ja, ker se je podal kitajskim četam. Goffe pravi, da je bil pri-moran to storiti, kajti prostovoljci domačinov, ki so nasprotni Angležem, so se polastili colninske postaje in na mestno hišo so razobesili zastavo revolucijonarjev. Prisilili so tudi, da so angleški trgovci morali zapreti svoje trgovine, toraj ni drugega preostaja-lo, kakor podati se. Ker je bilo iam le malo število angleških mornarjev, bi bilo nespametno braniti se z orožjem, zato so oblasti izdale ukaz mornarjem naj se vrnejo na svoje ladje. Neko poročilo tudi pravi, da fco Angleži odposlali tri bojne AKTIVNOST STRICA SAMA ¥ NICARAGUA. Čete Zdr. držav so zasedle glavno mesto v Nicaragua.— Coolidge se zavzema za Dia-za in mu nudi pomoč. — Mir v deželi na vidiku. —o— Managua, Nicaragua. — V sredo jutro so se izkrcali mornarji Strica Sama v Corinto, katere je pripeljala semkaj a-meriška bojna ladja Galveston. Vaščani so jih sprejeli z veseljem ; trgovci so rekli, da to pomeni, da bo v deželi kmalu zopet zavladal mir. V četrtek je pa odplula eks-pedicija mornarjev pod vodstvom kapitana Julius C. To\vn-senda v Managua, ki je glavno mesto od Nicaragua. Namen ekspedicije je delovati nato, da bi kooperirali za pomiritev razburjenih duhov in čuvali nad življenjem in lastnino pripadnikov Zdr. drž. Townsend je rekel, da bo ekspedicija v Managua ostala toliko časa, dokler se bo nicaraguanski vladi zdelo to potrebno. Predsednik Coolidge podpira nicaraguanskega predsednika Diaza, katerega je vlada Zed. Drž. priznala. Ne glede nato, da senat protestira, Coolidge je preklical prepoved uvoza o-' rožja Diazovi vladi. Iz tega je razvidno, da je^ Coolidgejeva zunanja politika v Nicaragua dalekosežnja, ne omenuje se le na protekcijo ameriškega živ-lja v Nicaragua, temveč je zato, da se zasigura protekcija Panama prekopa. PONEVERJENJA OBDOLŽE-NI KNJIGOVODJA PRIJET. Chicago, III. — Philip Shoe-tes, bivši knjigovodja Barrett kompanije, 2700 So. Sacramento blvd., ki je odgovoren za pri-manjkjjaj v znesku $15,000, je bil v družbi neke ženske v Los Angeles aretiran. RAZKOL V BRITIŠKEM .KABINETU? PRIZNANJE ZA HRABROST. Radi odnosajev do sovjetske Rusije, je prišlo v britiškem kabinetu do ostrih debat, ki grozijo, da bo prišlo do razkola pri vladi. London, Anglija. — Zadnje čase se opaža, da je v Angliji stranka, ki se zavzema za dobre odnošaje z Rusijo, zgubila mnogo pristašev. V kabinetu je prišlo do ostrih debat vsled tega; pravijo, da ni izključeno, da bi ne prišlo do razkola. Rešitev je mogoča le v tem, ako se ena stranka poda. Izvzemši zunanjega ministra Sir Austen Chamberlaina in^ premierja Baldwina, so vsi člani kabineta zato, da bi se prekinilo z odnošaji z Rusijo. Win-stor Churchill vodi tiste, Iti so proti Rusiji. Pravi, da edini odgovor za mahinacije sovjetske Rusije proti Angliji na Kitajskem je ta, da*z odnošaji z Ru- S SMODNIKOM RAZSTRELILI 5 MIL. TON ZEMLJE. Juneau, Alaska. — V Alaska Juneau Gold Mining kompani-ji so dosegli rekord, ko so z enim samim strelom, za katerega so porabili deset in pol ton smodnika, razstrelili 5 milijonov ton zemlje in kamenja. MUSSOLINI PROTI NASILJU. sijo prekinejo. STRAHOVITI SNEŽENI ZAMETI NA KAVKAZU. . ŽELEZNIČARJI GLASOVALI ZA STAVKO. Richmond, Va. — Železničarji Chesapeake & Ohio pro-ladje iz Hongkong v Hankow, ge, Atlantic Coast Line, Nor-Vsa znamenja kažejo, da se folk & Western, Richmond bo vresničilo kar je bilo že re- Fredericksburg & Potorlac, čeno ko so začeli Kantonci z Seaboard Air Line in uslužben- [širila na vse mesto ofenzivo, da bo ves Kitaj pri- ci ostalih južno-vzhodnih že-Sel ped kontrolo boljševiških leznič so glasovali za stavko. Cet, ker dobivajo znatno pod- Voditelji železničarjev so dali Baku, Rusija. — Po vsem Kavkazu divjajo strahoviti sneženi zameti. Mnogo oseb je prišlo ob življenje min veliko j število malih čolnov v Caspian morju se je potopilo pri čemer je prišlo mnogo ljudi ob življenje. Škoda na lastnini je ogromna. -o- OŠPICE V OKOLICI CHI-CAGE. Chicago, 111. — Lake Forest je središče epidemije ošpic (chicken pox). 56 slučajev je bilo naznanjenih; zdravniki so v skrbeh, da se bo bolezen raz- Mnogo hiš v okolici Chicago je pod kva-rantino. W. W. Clements iz Boston, Mass., katerega nam kaže današnja slika, je dobil za hrabrost, ki jo je Izkazal, ko je hotel rešiti s tveganjem svojega življenja neko žensko v Miami Beach, Fla., Carnegiejevo medaljo in $1000 v gotovini. KRIŽEM poro iz sovjetske Rusije. -o- GUVERNERKA FERGUSON JE ZELO USMILJENEGA SRCA. Austin, Tex. — Mrs. Miriam Ferguson, guvernerka v drži. vi Texas, je zelo usmiljenega srca — za jetnike. Več kot 3000 jih je že pomilostila; povprečno po 25 jih pošlje domu vsaki dan. Seveda, da niso vsi popolnoma pomiloščeni, večina jih gre le na poizkušnjo, to pa je ravno tisto, kakor bi bili pomi-loščeni. Če pa bo to usmiljenje Z jetniki imelo za pošteno človeško družbo dobre posledice, je vprašanje. -o-u— — Chicago, 111. — Gasilci so rešili 16 oseb gotove smrti iz gorečega poslopja na 9SS-37 Diversey parkway, kjer je o-srenj uničil tretjo in četrto nadstropje ; škoda je velika, i na glasovanje, ako hočejo železničarji še nadalje opravljati svoje službe če bi pri pogajanjih z lastniki družb ne dosegli zadovoljivega rezultata. Glasovanje se je vršilo na zahtevo izvrševalnega odbora organizacij z odobrenjem L. E. Sheppard-a, predsednika "Order of Railway Conductors" in W. G. Lee-ja, predsednika "Brotherhood of Railway Trainmen." ŽELEZNIŠKA NESREČA; 4 OSEBE MRTYE. — Bukarešta, Rumunija. — Prof. Nikolaj Jorga, ki je bil princu Karlu učitelj, se nahaja v Parizu; pravijo, da ga je poslal kralj Ferdinand k bivšemu prestolonasledniku v svrho dogovora za njegov povratek v domovino. — Washington, D. C. —Stric Sam dobro vodi svoHo deželo. Dojiodkov je bilo v prvi polovici fiskalnega leta 200 milijonov dolarjev več kakor pa izdatkov. Ljudski dolg je tudi manjši kakor je bil, toraj dežela napreduje. — Washington, D. C. — Ti-1 sti, ki nimajo v Washiifgtonu drugega dela, kakor loviti -pijance, so leta 1^26 nalovili 19,-209 ljudi, ki so bili v "rožicah," katere so aretirali. Seveda so jih takoj izpustili, ko so se prespali in plačali kazen. — Chicago, 111. — "Moj mož me je porinil ven iz avtomobila." Tako je rekla Mrs. Margaret Allschuler, stara 28 let, katero so našli v Lincoln Park po-tolčeno po glavi in jo prepeljali v bolnišnico. Podrobnosti niso znane. Fašisti morajo po ukazu diktatorja prenehati z nasilji; prefekti imajo nalogo čuvati nad zastopniki drugih narodov. Rim, Italija. — Sirovost in nasilja, s katerimi nastopajo razne fašistovske skupine po Italiji, morajo takoj prenehati. Ta ukaz je izdal premier Mussolini v obliki okrožnic na vse prefel- e, katerim je tudi naložil nalogo, da morajo čuvati nad zastopniki drugih narodov, da se jim ne zgodi nič žalega. Ta ukaz velja za vse italijanske province. Zlasti, tako pravi Mussolini, morajo mirovati skupine, to so tiste", ki so ob začetku, ko Se je ustanovil fašizem z močnimi pestmi in nasiljem izvrševale ukaze svojih višjih, da je prišel fašizem do take moči. Te skupine nimajo danes pomena, in morajo mirovati. Mussolini pooblaščuje pre-fekte, ki so najvišja avtoriteta v provinci, da rešujejo spore in skrbijo za protekcijo tujcev. V ' Iz neodrešene domovine. ft-JI M » TUDI V KAVARNAH V TRSTU NI DOVOLJENO GOVORITI SLOVENSKO. — S PRIMORSKEGA SE IZSELJUJEJO SLOVENCI V VELI KIH SKUPINAH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. V tržaških kavarnah ne smeš.misarijatu pa niso hoteli vzeti Primorske zadruge pod faši-stovsko kontrolo. Med državnim zavodom za zadružništvo in med fašistov-sko državno konfederacijo poljedelcev je prišlo do sporazu-splošnem, Mussolini hoče, da se 'ma glede pristopa poljedelskih preneha z nasiljem takoj. -o- KERMIT ROOSEVELT OPERIRAN. govoriti slovenski. V kavarno "Edison" v Trstu je stopila družba treh Slovencev in prisedla k mizi. Med seboj je družba govorila seveda slovenski, in sicer prav mirno. Kar pristopi k Slovencem natakar ter jim pravi: "Slovenski ni dovoljeno govoriti v tej kavarni; gospodje so naprošeni, da odidejo." — Gospodje so tudi odšli. To je pač višek pomanjkanja medsebojne tolerance. Ravno v Trstu je treba tako začeti! S takimi metodami se bo promet mesta gotovo kmalu dvignil! Kaj pravijo k temu Italijani, ki živijo v Jugoslaviji, kjer se lahko svobodno kretajo ? -o- V tujino za kruhom. S Primorskega se izseljujejo Slovenci kar v masi. Večina gre v Južno Ameriko. Iz Brestovice nam poročajo,-da je že skoro pol« vaščanov odšlo v Argentino. Doma ni več zaslužka, a tudi večnih šikan domačega po-destata Roglja so že vsi siti. zadrug k sindikatu poljedelcev. V smislu tega sporazuma bodo morale pristopiti k faši-stovskemu sindikatu vse polje-New York, N. Y. — Kermit delske zadruge. Umevno je, da Superior, Wis. — Great Northern osebni vlak je zadel v voz cestilfc železnice v tukaj-šnem mestu; štiri osebe so bile pri priči mrtve; 17 jih je zado-bilo poškodbe, nekatere težke. SEDEMNAJST TOPOVNIH ČOLNOV V HANKOW. Peking, Kitajsko. — Med sedemnajstimi topovriimi čolni v Hankow, ki pripadajo raznim državam, je tudi pet ameriških. Pravijo, da bo to število zadostovalo, tudi če bi se stališče poslabšalo. Boljševiške čete postopajo nasilno v Kiukiang, mesto bodo tujci zapustili. Pro-titujski elementi grozijo, da bodo zaprli inozemcem vodovod in elektriko, pa tudi, da jim v trgovinah ne bodo smeli j prodajati življenskih potreb- mala otroka, ščin. Nekateri vojaki izrabljajo to priliko in plenijo po hišah. -O-i- — Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je sklenila, da bo začela z delom prekopa, ki bo združil reko Volgo z Don reko. Delo bo stalo 65 milijonov dolarjev. Prekop bo velikega pomena za cenejšo transportacijo žita in lesa, ki se izvaža proti Črnem morju. — Dunaj, Avstrija. — Na Dunaju so samomori zelo pogosti. V torek si je v mestu osem oseb končalo življenje, med temi mati, ki je zapustila dva — Panama City, Panania. — Odljar so oddali prometu Panama prekop, kar je bilo 15. aug. J.914, pa do 31. dec. 1926, je plulo skozi 37,599 trgovskih ladij, ki so vse skupaj plačale eolnine $164,064,037. POZOR! POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo se žele dobiti, naj se obrnejo do naš in poslali jo bomo takoj! "AMER. SLOVENEC* 1840 W. 22ml St., Chicago Roosevelt, sin bivšega predsednika Roosevelta, je bil nedavno operiran, odrezali so mu palec na levi roki. Bolečine je imel že dalje Časa, katere si je nakopal s tem, ko si je z radium hotel odpraviti bradovice, ki jih je imel na roki -o- ARETACIJA MORILCA, KI JE IZVRŠIL UMOR PRED 12. LETI. Chicago, 111. — A. Gajditz, stanujoč na zapadnem delu mesta, je na sumu, da .;e bil pred dvanajstimi leti v zvezi z nekimi morilci v New Yorku za kar so ga tukaj aretirali. Neki detektiv je v njem spoznal človeka, ki je 30. sept. 1914. z nožem zabodel do smrti načelnika policije W. James-a iz Mi-niville, N. Y. % -o- NAGLA SMRT OBČINSKEGA URADNIKA. Ellasworth, Wis. — Olaf O. Halls, tukajšni občinski uradnik, je pri svoji pisalni mizi v mestni hiši, ko je zvečer hotel iti domu, padel skupaj in izdihnil. Star je bil 66 let. ,-o- -j- Chicago, 111. — Prvi trojčki po novem le*tu so prišli v torek na svet v našem mestu. Srečna roditelja sta Mr. in Mrs. R. Burcroff, 4902 Diversey Ave. Eden je deček, dve. pa deklici. Oče je zaposlen kot delavec pri Blake Lumber kompa-niji. Poleg novih "boardarjev" imata še eno Šestletno deklico. se bodo morale temu sklepu pokoriti tudi slovenske in hrvaške zadruge na Primorskem. Nastaja le vprašanje, ali se bodo tudi posojilnice in hranilnice prištevale, h kategoriji poljedelskih zadrug. Skoro gotovo je, da se bo to vprašanje rešilo v pozitivnem smislu in da dobijo na ta način fašisti kontrolo nad vso zadružno organizacijo na Primorskem. Tako se bodo fašisti polastili "legalnim' potom vseh slovanskih gospodarskih organizacij na Primorskem. To je prvi korak k popolnemu zasužnenju primor-Slovatiov. -o- K razpusti mladinskega društva "Barkovlje." Poročali smo že, da je tržaški prefekt Gasti razpustil komaj ustanovljeno mladinsko društvo "Barkovlje" v Barkov-Ijah pri Trstu radi "protidržav-nega delovanja ir^ogrožanja javnega reda.** Pri preiskavi se je odigral ta-le incident: — Eden izmed policajev je pri enem odborniku iztaknil Mus-solinijevo sliko. Zgrabil je po njej rekši: "Kaj dela to tukaj!' in jo deloma raztrgal. Naslednjega dne se je prizadeti odbornik podal na policijski ko-misarijat da javi vso zadevo. Vedel je pač, kaj ga čaka, ako policaj naprti njemu skrunje-nje Mussolinijeve slike. Na ko- —o- KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA USTA JE NIC I | na znanje njegovega pojasnila in policaj, ki je sliko raztrgal, mu je zabrusil v obraz: "Vi ste prepotenten! Glejte, da vas ne vtaknem v luknjo!" Upamo, da prefekt Gasti uredi vso zadevo, preden odide iz Trsta za vedno. -o- "Balilla." Tako se imenujejo fašistovske mladinske organizacije v Italiji, v katerih je organizirana šolska mladina, predvsem dečki; deklice se zbirajo v društvih "Piccole Italiane" (Majhne Italijanke). Namen društev je, da zanesejo tudi v šolo faši-stovskega duha. Dečki nosijo črne srajce in čepice kakor o-stali fašisti, deklice pa le črne čepice. V zadnjem času se je tudi na Primorskem začela silna propaganda med šolskimi otroci, da se morajo vpisati; nekateri podestati so celo nakazali denar za "Balillo" iz občinskih blagajn. O uspehu te propagande ni treba posebej poročati; saj italijanski učitelj enostavno vpiše vse otroke in stvar je končana. V začetku so nastala kaka "nesporazumlje-nja" med starši in učitelji, ker niso imeli starši potrebnega denarja za nabavo črnih srajc; kakor omenjeno, pa se je tudi to vprašanje rešilo in občine pripomorejo s svojim denarjem za nakup črnih srajc in č^-pic. — Na povelje šolskega nadzornika v Trstu se je v vseh ljudskih šolah vršila posebna proslava Janeza Balilla. Te šolske organizacije nosijo namreč ime po dečku Janezu Balilla, ki je dne 5. dec. 1740 v Genovi zagnal proti nekemu avstrijskemu vojaku velik kamen; dečka je izzivalo obnašanje tega vojaka. To je bilo nekako znamenje za upor Genoveža-nov; posledica upora je bilo, da je moralo avstrijsko vojaštvo zapustiti Genovo. Obletnico tega dogodka so proslavili v vseh ljudskih šolah v Italiji in tudi na Primorskem. Učitelji so šolski mladini popisali Ba-lillo kot junaka. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna poiiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brea odbitka izplačana, ako se poslnžite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din _| 5.45 1,000 Din--S 18.60 2,500 Din--$ 46.25 5.000 Din____$ 52.00 10,000 Din ----$183.00 i s t 100 lir---$ 5.20 200 lir_____$10.10 500 lir---$24.25 1000 lir-------------$47.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračn- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se Izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke nasMt* na: ZAKRAJdEK * ČE&ARK 455 W. 4ted ST„ NEW YORK, W.Y. 'AMERIKANSKI SLOVENEC* Sobota, 8. januarja 1927 AMERIKANSKI SLOVENEC Pni fa aajaiangžialovenaki Jaft vABMrfti, Ustanovljen lete 1891, Izhaja nik 4ac raaan nedelj, pon-dcljkor in dcevor po praznikih. Izdaja in ti&a: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1M8 W. 2MA, Chicago, IIL Telefon: Canal 0098, naročnina: V .$5.00 . 2JS0 Za celo leto - - -,- Za pol leta ■ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto 6.00 Za pol leta _3.00 The ffeat mm! the eldest Slovenian newspaper in America« Established 1891. Issued daily, except Sunday, lion-day, and the day after holidays. «i--i.<;-f- _ m J.—, rrousnea oy. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 009&. , Subscriptions: For one year ...............~....$5.00 For half a year__£50 Chicago, Canada and Europe: For one year___6.00 For half a year............. ,., 3XK) DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani aa ured nfttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Jiab—£a zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate liatu. Entered as second plass matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zemlje lačna Italija. Balkan proučujejo Italijani z vseh strani in nato snujejo načrte za svojo penetracijo v "bližnji Orient." Vlada sklepa prijateljske zveze, novinarji, podjetniki, trgovci pa hodijo od kraja do kraja in ko se vrnejo, poročajo, kako in kje bi se dalo začeti z italijansko kolonizacijo po balkanskih pokrajinah. Sedaj delujejo že tuint&m skupine. Danes so še čisto neznatne, to je šele prvi pričetek penetracije, embrio, iz katerega se lahko razvije ogromno italijansko prodiranje na Balkanu. Posebno novinarji so izborni borci za penetracijske in koloniza-cijske cilje Italije onstran Jadrana. Tako je prepotoval balkanske države znani italijanski novinar Giulio Caprin, ki je priobčil v "Corrieru della Sera" svoje vtise. Po vrnitvi iz Orienta se je ustavil v Trstu. Pravi, da je to povsem naravno, kajti Trst predstavlja morsko pot v Orient. Po vojni je dobil Trst novo funkcijo po kopnem. Albanija in Grčija, s katerima se občuje le po morju, stopata v obseg Le-vante, Madžarska, Rumunija, Bolgarija in v nekem smislu tudi Jugoslavija so pretežno kopne države. Pristanišča, katera imajo, in ona, katerih se morejo poslužiti na ozemlju drugih, ostanejo le pristanišča lokalnega pomena. Na noben način ne bodo mogle ne Konstanca Rumuniji, ne Varna Bolgariji in niti ne Split Jugoslaviji služiti za popolno zvezo z zapadno Evropo. Vse omenjene štiri države se po vojni obračajo n& zapad, zbirajo v stari evropski civilizaciji najprikladnejše modele za svoj razvoj. Na poti na zapad srečujejo Italijo kot prvo velesilo. Orientski Evropejec zadene pri italijanskem ljudstvu se olajšala italijanska penetracija na Balkan. Tam poleti se je postavil glavni faafetovski organ "D Po-polo dTtalia" proti izvajanjem francoskega publicista Ernesta Lemonona, ki je na kratko zavrnil italijanske kolonijalne pre-tenzije. Fašistovsko glasilo je zatrdilo, da se politika in trgo-, vina ne dasta ločiti pri nobenem narodu. Italija ne more več vztrajati v svojih tesnih mejah. Njena napaka je, da j« pri mirovnih pogajanjih prišla v borbo za razdelitev svetovnega kolonijalnega plena. Ni bila še dovršena njena enotnost, ko so si večje evropske sile razdelile kontinente. Italija je velika država, ki nima zajamčene življenjske in ekspanzijske svobode. Italije ne vznemirja brutalna pridobitna želja, marveč duši jo okolnost, da nima kolonij za izkoriščanje in naseljevanje ter da je brez sirovin. Njena situacija z ogromnim naraščanjem rojstev in redko notranjo dobrino ji jemlje obrambo . . . Kako rešiti ta težki problem? Ob mirovnih pogajanjih so drli Italijani preveč flad slovensko zemljo, namesto da bi se bili potegovali za kos kolonijalne posesti. Prilika je zamujena. Lemonon pa je tudi odkrito povedal Italijanom, naj nikar ne mislijo, da jim bodo Francozi kaj odstopili in očital jim je, da se za njihovim trgovskim stremljenjem skriva povsod želja po prisvojitvi tujih teritorijev. Italijani naperjajo svojo ekspanzijo v sedanjih razmerah v glavnem na Balkan, hoteč nadaljevati predvsem svoje pri mirovnem sklepanju pričeto prodiranje na jugoslovansko zemljo. Lepo počasi, v imenu prijateljstva, bi morala plodjia bal kanska zemlja prihajati v italijanske roke in v sto letih bi zrastla balkanska Italija v naši sredi! Lemonon dobro pozna Italijane, zato pa jim je vrgel v obraz očitanje, da se njihove trgovske penetracije povsod drži cilj prisvojitve tujih teritorijev. Jugoslovanski državniki morajo pravočasno postaviti italijanskemu prijateljstvu potrebne meje! Uprava našega lista je prejela nekaj iztisov Mohorjevih knjig iz stare domovine. Kdor si jih želi, naj seže po njih, dokler so v zalogi. Obenem smo dobili novo zalogo Družinske Pratike za leto 1927 ter tudi ž njo lahko strežemo. u- pobrala smrt družini Frelih skrbnega očeta, za katerim žalujejo žena in otroci, keteri so še vsi majhni. Obema družinama naše sožalje, posebno družini Frelih, ki je ostala brez o-četa, katerega bi sedaj najbolj potrebovali mali nedorasli o-troci. A. Okolish. v -o- 3fl€3D(£ GLASOVI IZ NAŠIH FARM. Willard-Tioga, Wis. Na sveti večer imeli smo pol-nočnico. Cerkev je bila prav lepo ozaljšana. Na stranskem altar ju so bile postavljene in lepo urejene jaslice in prav lepi dve smrečici. Iz zvonika slišalo se je v daljavo kaj lepo ubrano potrkavanje. Cerkev je bila skoro premajhna, toliko vernikov je bilo pri sv. maši. z najstarejšo in najmodernejšo civilizacijo tudi na note, po Petje zasluži vso pohvalo. — katerih se čuti v Italiji bolj domačega kakor v Franciji ali ,Vsak se je izrazil: lepo v vseh Nemčiji. Ker pa^se tudi duhovni stiki kakor gospodarski po- ozirih je bilo v cerkvi. Kar je mikajo po cestah in železnicah, je za vse prva italijanska po- pa bilo nad vse je pa, da je, s st aja Trst. par izjemami, skoro vsa žup- Znatnega interesa je za Italijo, da se pri trdnih političnih nija (moški) pristopila k obha-mejah nobena izmed teh držav ne zatvori kot poseben odde- jilni mizi. Božična kolekta je lek. Zadovoljivo je dejstvo, da kljub bivšim in morebitnim bila ena najboljših kar jih je novim oviram Italija prihaja tja, kamor*začasa Avstrije ni mo- še bilo. Naj živi in raste v pra-gla seči, razen kot dalnje ime in kot nekaka tuja stvar. Vrata vem katoliškem duhu willard-naj se odpro tudi v interesu čuvarjev samih in vstopijo naj ska naselbina! zapadni duhovi Italije kot novi duhovi prijateljske Italije. Caprinu so razodeli odgovorni državniki v omenjenih državah, da si želijo italijanskega prijateljstva ne kot antitezo drugim prijateljstvom, marveč kot krepko dopolnilo potrebnega ravnotežja. Otročje bi bilo tajiti francoski vpliv, ki se občuti v vsem bližnjem Orientu. Predaleč bi segali, ako bi hoteli razlagati, kako je nastal in kako se jači. Italijanski baš pričeti vpliv ne bo posnemal tujega postopanja. Vsak velik narod mora imeti povsem svoj stil, primeren svojemu duhu in času, v katerem deluje. Italija pa je sedaj tam, kjer prej ni bila: s svojo vlado, s svojimi bankami, s svojimi izdelki, z nekaterimi pijonirji, ki jih je sicer le še malo število, toda so. Gre za najkoristnejši in najmočnejši vpliv, to je industrijalni in trgovski. S te strani se nam zdi, da francosko udejstvovanje ni konkurent, ki se ga treba najbolj bati. Čuti se znova polagano prihajanje nemškega merkantilizma. Tu treba vseh naporov, da ne bo prepozno . korist društva sv. Štefana št. 1 KSKJ. Predstava je sama na sebi nad vse zanimiva. Igra ima namen poučiti gledalce, kam prižene človeka slepa strast. Napoleonov oficir je dokaz, kako potrebno je, da človek samega sebe premaguje. Napoleonov oficir je bi! vpri-zorjen po ravno teh igralcih TO IN ONO IZ BARBER-TONA. Barberton, O. Kako je bilo na Silvestrov večer v dvorani društva "Domovina" na prireditvi naše cerkve, pri kateri so sodelovali o-troci in že odrasli fantje in dekleta, vsi tukaj rojeni. Vsak pravi, da je bilo zelo lepo in zanimivo, kar tudi nekaj velja: smešno. Smešnemu spevu dečkov starih od sedem do okoli deset let, se je vse srčno smejalo. Ravno tako burkam malo starejših dečkov. Zelo lep vtis na ljudi je naredil nastop malih deklic starih od šest do o-koli deset let, kot "Cutie kids." Lepe so bile nadalje pevske točke: trospev "Ptičica," Rose Grbec, Julia Jankovich in Frances Bertoncelj. Dvospev: "Deklica sem mala," Olga in Ida Lintol (dvojčki). Solo "Ciganska sirota," Angela Tan-cek. Mnogo smeha je povzročila tudi igra "Pri gospodi." Igralke so bile: Antoinette Grbec, Anna Grbec, Antoinette Pri-sto'v, Frances Tonja in Anna Skerl. Vsega skupaj je nastopilo čez 40 otrok in odraslih. Pač precejšen "job" za Rev. A. Bombach, našega župnika, ki je sam vso to armado izvežbal v manj kot dva tedna časa. Da je bilo veselje še bolj popolno za vse, so se po igri pari veselo zavrteli po dvorani. Bila je tudi šaljiva pošta. Kar se tiče nastopa otrok in drugih pri tej prireditvi, mogoče ni bilo vse tako-le do pike, ampak na to in posebno pri naši mladini se ne smemo ozirati V VARŠAVI, SEVERNEM • PARIZU. Če dopotuje tujec v "severni Pariz," v poljsko ' prestolico Varšavo, se na postaji malce razočara. Kolodvor je star in umazan. Ima 12 peronov in na slehernem stoji ura s kazalci v obliki rok, ki kažejo, ob kateri uri odrine prihodnji vlak. Na Poljskem je življenje drago. Poceni so izmed občil zgolj avtotaksi. Osnovna taksa je 1 poljski zlot; vsak na-daljni kilometer stane 20 gro-šev več. Avtotaksov je v Varšavi izredno veliko. Ljudje jih imajo rajši kot tramvaj in kočije. Zato pa na ulici občutiš, da je avtomobilski dirindaj že nekoliko pariški. •Hoteli so veliki in razkošno opremljeni. Nekateri so lepši od praških in dunajskih. Imajo velike dvorane za raute in bankete. Na pritličnih hodnikih so vitrine z najfinejšimi dam-skimi toaletami in z drugim luksuznim blagom. Tik hotelov so trgovine s slikami poljskih slikarjev. Naš človek bi začudeno obstal pred številkami na hišah. Ploščice imajo pločevinasto strehico, ki pod njo gori sve-tiljka. Tako najdeš tudi ponoči zaželjeno hišo, ne da bi nadlegoval ljudi. -o- Angleška trma. Leta 1893 se je neki trgovski sotrudnik v Leedsu prvi dan po poroki spil s svojo mlado ženo ter jo z besedami:' "Z Bogom, čez trideset let se vidiva," prepustil samo sebi. Nevesta se je neutolažljiva vrnila na svoj Prav ni nikdar. Če katoliški duhovnik pokoplje človeka, ki je izvršil samomor v stanju, v katerem ni odgovoren svoje dejanje, je v nasprotnem Izraelu krik, da dolar odločuje. Saj za dolar se vse stri! Kadar pa so dokazi drugačni in duhovnik odkloni cerkveni pogreb, tedaj zopet z golido nad "farja," ker je odrekel pogreb. Duhovnik naj že stori tako ali tako, prav ni, ker je duhovnik tako storil. Žilica nestrpnosti v nekaterih fanatičnih kerlcih hudo udarja .. . Poglavje o sivih laseh. (Prispevek) — Prijatelj Tone, ki "arbajta" v Zeksarjevi kovač-nici mi je pravil, da je Peter zadnje tedne hudo osivel. Odkar je prišlo v javnost vprašanje zavetišča, se mu sivi lasje množe? Tone pravi, da Peter vsak dan po par člankov spiše o zavetišču, to je zvečer, ko jih pa zjutraj trezen prečita, jih raztrga in zmeče v koš. Se še oglasim.—Janez iz N. Y. Advokat brez službe je stal ob reki, v kateri pa se je nekdo potapljal in klical na pomoč. Advokat mu je rekel: "Rešiti vas sicer ne morem, a testament pa lahko napraviva!" Ponočni nemir.'Dva pijaneka sta pozno ponoči razgrajala na cesti. Dobil se je stražnik in ju opozoril: "Ali ne vesta, da morata iti ponoči tiho in mirno domov V" — Pijanček pa je odgovoril: "Ja, gospod, kdo pa pravi, da že greva domov?" pred nedolgim časom že v Waukeganu z velikim uspehom' Glavno je, da imajo ljudje ko-,dom> ženin pa se ie podal v in upati je. da bodo wauke- likor mogoče veliko užitka od |London, da bi tam našel pozab-ganski igralci tudi na chika- takih prireditev in tega smo ijjenje jn premoženje. Medtem škem odru kar najboljše vpri- imeli v polni meri pri tej pri- !ko je zapuščena žena žalostno ----: i: i „ • ___\T i______• r> i.- i • i • i _ i_„i___i Orient baš ni obljubljena dežela. Ali kdor je prepotoval omenjene štiri države in jih premisli skupno, vidi mnogo zemlje. To je rjava, bogata, rodovitna zemlja, kakršne je v Italiji malo in je samo ona, ki je bila oplodena s stoletnim trudom. Tam je še skoro deviška zemlja. Čuti se, kako bi mogla proizvajati več in bolje za svoje sinove, za ostalo Evropo, ki nima velika mesta in tovarne, pa odmerjen kruh . . . To je nekaj za Italijane! Mrs. Horvat se nahaja v Eau Claire bolnišnici; kakor se ču-ie, morala se bo podvreči nevarni operaciji. Mrs. Bogdano-vič je prišla iz bolnišnice, a na odredbo zdravnika se bo mo- zorili to igro. V tem duhu pri srčno pozdravljamo naše vrle sosede Waukegancane. Občinstvo naj pa napolni dvorano do zadnjega prostora, to bo najboljše plačilo igralcem, kakor tudi društvu, ki to igro priredi. Zadnjo sredo zvečer priredilo je društvo Krščanskih mater in žena vrlim cerkvenim pevcem in pevkam posebni par- ty, kot v priznanje za njihov rala vrniti zopet nazaj in tudi veliki trud? ga doprinašajo pri petju v cerkvi sv. Štefana. Te žrtve ne zna ceniti vsak, temveč le tisti,*ki ve, koliko večerov je treba žrtvovati s pevskimi vajami in potem petjem v cerkvi. Zato jim je pa župnija hvaležna. Obenem se pa naša župnija lahko ponaša z najboljšim pevskim zborom daleč naokrog. Takega, tako umetno organiziranega petja ni povsod kot ga je čuti v cer-jkvi sv. Štefana. Zato pa čast in priznanje komur gre! Prireditve sta se udeležila oba pevska zbora "Adrija" in prekmurski ona se bo morala podvreči operaciji. Člani društva sv. Družine imajo v nedeljo, 9. t. m. ob 9. uri skupno sv. mašo. Te sv. maše se člani omenjenega društva korporativno udeleže. Člani morajo imeti društveni znak. Zberejo naj se ob tri četrt na 9. v župnišču, odkoder odkorakajo skupno z zastavo v cerkev. L. Perušek, tajnik dr. sv. Dr. -o- "NAPOLEONOV OFICIR" V CHICAGI. Chicago, 111. Jutri, dne 9. januarja vprizc- zbor "Jezero, re člani waukeganskega katol. ' Obolela je zopet Mrs. Frank Caprin vabi še mlade ljudi iz !dram. kluba Napoleonovega o- Bicek z 2118 W. 21st Place, omenjenih držav, ki si iščejo naobrazbe, na italijanska učite- ficirja na slovenskem odru v Upati pa je, d£ bo kmalu o-ljišča, ki so jim mnogo bližja nego Pariz in Berlin. S temi bi 'chicagi. Igra bo vprizorjena v zdravela. Nočni čuvaj. V neki vasi so imeli še nočnega čuvaja, ki je llaznanjal uro s trobentanjem. Ko je nekoč to trobentanje dalje časa izostalo, je župan poklical čuvaja: "Zakaj ne naznanjaš ure?" — Čuvaj: "Zob nimam več, pa ne morem!" — "Dobro," je rekel župan, "damo ti napraviti nove zobe na . ... - občinske stroške." — Zgodilo , , , , ^ nfl ™lacl1™' obletnice njune ločitve pa se je se jC| čuvaj ie imel nove zobe, tako da ko bodo kosti in grla ^ k njej ter jo brez besede |a trobentanja ni bilo. Zupan ga je znova poklical pred sebe, kaj naj to pomeni. Čuvaj je rekel : "Zdaj je še slabše kot preje. Zdravnik mi je rekel, da moram te nove zobe vsak večer v vodo dati! Kako naj - torej trobentam!" reditvi. Želeti bi bilo, kakor !preživijaia svoja ieta v doma-sem že enkrat tilkaj omenil, da jči vasi? si je on v mestu pri5o_ se bi dalo kolikor mogoče ve- ril bogastvo. Na dan tridesete liko pozornosti tako da ko bo< iz starega kraja došlih otrdele jpritisnil k šebi. Pravijo, da da- in ohripala, bodo nas lahko za bavali naši sedaj otroci. Mislim, da ni predrzno, ampak na mestu, da se v imenu vseh nas, ki smo to prireditev obiskali, zahvalim. Rev. A. Bombachu, ki je imel, največ truda, in pa tudi vsem otrokom in bolj odraslim, sploh vsem, ki so pripomogli k tako lepi zabavi na Silvestrov večer. Od strani občinstva je bila udeležba naravnost ogromna. Pri družini Mr. in Mrs. Fr. Shega v Sherman so dobili malo deklico in govori se, da jim je štorklja zelo ustregla. Štorklja se je oglasila tudi pri družini Mr. in Mrs. John Stopar ter jim pustila malega fantka. Na svetu pa seveda ne more biti vse samo veselo in tako moram poročati tudi o žalosti, ki jo prinese sedaj tja in drugič tam v hišo smrt. Družini Mr. in Mrs. Matt Zakrajšek na Moore St. je umrla hčerka v starosti deset let. V Rittmanu, naši sosedni naselbini, pa je nes ni srečnejšega para na britanskem ozemlju kot sta ta dva, tako nenavadno ločena in združena človeka. Orehovica pri Št. Jerneju. V samostanski kapelici v Ple-terjih se je obhajal sv. misijon, katerega so vodili čč. gg. očetje cistercijani iz Stične. Misijon je bil dobro obiskan, zlasti od domačinov. — Naši fantje in dekleta so začeli z lepim požrtvovalnim delom: s prirejanjem glediških iger v prid domači cerkvi Sv. Jurija, ki je zelo potrebna popravila. Gotovo je to hvalevredno in bogoljubno delo, lei je vredno, da se posnema tudi drugod. Za prvo predstavo so si izbrali jako primerno igro Sledovi zadnjih nalivov in snega. Letos skoraj ni bilo časa, da ta ali oni kraj Prekmurja ne bi bil pod vodo. Povodnji so povzročile veliko škodo, ker so v prvi vrsti zakrivile, da je bila letina tako slaba. Tudi zadnji nalivi in sneg niso ostali brez sledov. Voda se je zopet razlila čez polja, travnike in pota, tako da je ponekod promet bil onemogočen. Na nižje ležečih krajih voda še stoji. Ob tej pri-Skrb in smrt," kKje kot jliki trpi najbolj setev. Kakor je nalašč za ljudske predstave in bila prej lepa, tako žalostno iz-nadvse smešno šaloigro "Pošt-[gleda sedaj.'Mnogo je je že u-na skrivnost." Obe igri sta bili jničene. Ako še pozneje pride dobro prednašani. Sedaj pri- kaka poplava, se je drugo leto pravljajo zopet drugo igro. zopet bati slabe letine. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Rev. Aleksander, O.F.M.: NJENA HOC. (Odlomek daljše povesti.) Razpadajoča, a še vedno čedna hišica sredi zelene jase med gozdnimi gorami. Za hišico potoček z večjo mlako. Pesem mlinskih koles in šušljanje brez kj-og jase, nad jaso pa sinje nebo s svojim božjim mirom. — To je bil "Samotni mlin." Stal je sredi jase, sam in star, kakor človek, ki nosi stoletje na rami. Vselej me je pozdravil s prastaro pesmijo o žitu, o moki in o kruhu ... Drag mi je spomin na tega samotarca. Z njim mi vstaja v ljuba podoba: Vaič- in z veliko svetlo solzo v očeh . . . Na klopi pred hišico je sedela. "Deklica, prav lepo te prosim za korček vode. Žejen sem, da bi ves tvoj potoček popil. Vem, da bi bila huda, zato te prosim za korček." "Tisto pa že, .gospod," je zvenelo kakor zvonček iz veže. — Nisem še bil trenil, pa je že odhitela v hišo. Vrnila se je s svetlim kozarcem. Čutil sem toplo roko, ko mi ga je podajala, videl sem lahno rdenje na licih, kakor rdeč je zarje in sem pohabil na žejo: "Kako je vendar ta kozarček lep in ta o-krasek . . Na štis^eresni deteljici je blestelo v zlatu; "Tebi." Zarja v njenih licit je izžarela v živo za- La, z zarjo v licih, z lepim kozarcem v-roki drego in v ogorčeno vprašanje. — Razbral sem to vprašanje na obrazu: "Kaj tebi mar? Kje je sedaj tvoja žeja za ves moj potoček?" Tiho sem se sklonil k virčku in zajel. "Mrzla je tvoja voda kakor prosinčev led. Hvala za kozarec." Tedaj sem zapazil solzo v njenih očeh, veliko in svetlo. Ni si upala v dani "Pa z Bogom." Vzela je kozarček in je šla. To je bilo moje prvo srečanje z Valčko, drugič sem jo videl koncem počitnic. Stanovanje sem, imel pri župniku. Divja trta se je vzpenjala po zidu prav do mojega okna, tako, da je bilo pokrito čezinčez. Pri tem oknu sem pasel radovednost na župnikovih gostih. Niso me opazili, tudi župnik me ni nikoli videl, drugače bi me bil posvaril z očetovsko skrbijivostjo: Dečko, - *■ * radovednost ne pristoji značaju. — Ni*me posvaril, torej me ni videl. Na Šmaren popoldne je prišla Valčka v župnikov dvorec. Vsa bleda in prepadena. Dolgo je bila pri župniku. Da bi ne prišlo do srečanja, sem se umaknil na sprehod. Zvečer pa sem našel na svoji mizi pismo. Name ni bilo naslovljeno, zato sem se čudil. "Draga Valčka:— Z bridkostjo v srcu sem se odločil..." To ni zame, sem si rekel in jo mahnem k župniku. Čakal me je. "Si prebral pismo?*' "Ne, gospod župnik." "Beri žalosten slučaj. Valčka je mlinarica v 'Samotnem mlinu.' Oče ima večjega v Nevljah. Čez poletje pošlje Valčko v Samotni mlin — toliko wda ne pozabijo nanj, sicer pa nimajo nič od njega. Vode ni veliko. Sirotica Valčka. Smili se mi. Štefana je imela rada, Štefan ji pa popihne v leme-nat. Pameten dečko drugače. Ta pa ni pametna: Zakon ji je obljubil. Pri meni je bila prej-le in me je prosila, naj kaj ukrenem. Kaj naj ukrenem? — Kar je, je, sem dejal, če ima poklic, bo ostal in udaii se boš morala; če ga nima, bo prišel pote, ne boj se, ko j vaju bom oklical. Ne jokaj, Valčka, in čakaj." "Gospod župnik, če ji je obljubil, kdo ji more vzeti Štefana? Ziv krst ne — razen Boga morda . . * Zamahnil je z roko meni: in skomignil z ra- (Dalje prih.) Ji Sobota, 8. januarja 1927 - "AMERIKANSKI ....... SLOVENEC1* ŽENSKI SVET I » H m ___________ AMERIK. SLOVENCU OB ZAČETKU 36-LETNICE. Dolžnost in hvaležnost nas veže, da se listu Amer. Slovenec javno zahvalimo za usluge in naklonjenost, katero je izkazoval takoj od začetka naši Slov. Ženski Zvezi. Ta list je drage volje priobčeval dopise in članke naših zavednih žen, zavzemajoč se za idejo Ženske Zveze. Odmeril je nam več prostora kot ga navadno zavzema ženski kotiček. Ume! je žensko vprašanje, ženske težnje ter nam zato vsestransko pomagal. Uredništvo Amer. Slovenca nam je tudi obljubilo, da bo glasilo Ženski Zvezi prvo leto brezplačno, da s tem pomaga na trdnejše noge novi organizaciji. Zato lepa hvala temu listu. Vedno je stal in.se boril za vse dobro in značajno, da pa je naklonjen naši Ženski Zvezi, se nam je ženskam pa še posebno prikupil. Zato, žene in dekleta sirom Amerike! Na delo za list Amer. Slovenec. Priporočajte ga povsod! Pridobivajte mu nove naročnike! Iz-kažimo hvaležnost in priznanje onim, ki nam' pomagajo. Marie Prisland, predsednica S.Ž.Z. Julia Gottlieb, tajnica S.Ž.Z. M. Duller, blagajničarka S.Ž.Z. .-o- IZ GLAVNEGA URADA SLOV. ŽENSKE ZVEZE. Chicago, 111. Veselo vest smo dobile iz daljnega Pueblo, Colo. Naša vrla, za žensko stvar navdušena Mrs. Margaret Kozjan nam sporoča, da so ženske v Pueblo zelo vnete za Žensko Zvezo. Dne li). decembra 1926 so ustanovile podružnico s 36 članicami in so dobile št. 3. Ker pravijo, da je tri srečna številka, bo mogoče ta podružnica imela srečo, da bo štela največ članic. Postavile so se tudi s tem, da so poslale Money Order za $27.00 kot pristopnina in mesečnina za 36 članic. Iz raznih drugih naselbin, kot South Chicago, 111., Barber-ton, O., Indianapolis, Ind., in drugod tudi poročajo, da se u-stanovijo podružnice v najkrajšem času, samo iz Clevelanda, Ohio, ni do danes, ko to pišem, še nič slišati. Hej, slovenska metropola, ki se nazivaš Bela Ljubljana, kje pa si? Morebiti pa se na tihem pripravljajo, da nas bodo iznenadile s par sto članicami? Slovenske naselbine, who is next? V vsaki naselbini se naj še ta mesec ustanovi podružnica. Osem žensk, ki so na dobrem glasu, zadostuje. Ako želite kakih pojasnil, obrnite se na Mrs. Prisland ali pa do mene. — Narodni pozdrav! Julia Gottlieb, tajnica, 1845 W. 22nd St., Chicago, 111. -o- ROJAKINJA IZ PUEBLO ZA S.Ž.Z. lile odHor in se pomenile več drugih fražnosti, ki se tičejo naše podilužnice. Konfam z željo, da bi se zdramile tudi rojakinje v Den-verju, Leadville, Canon City in drugod. Zdramite se vse Slovenke, ki ste zaledne, in pripeljite druge na sejo. Združimo se, da bomo videle, koliko nas je. Stroški so malenkostni. Le 50c kot pristopnina, to je za usmrtnino, in 30c se plača mesečno. Eno leto po pristopu se plača usmrtim^ po umrli članici $50.00, po preteku dveh let pa $100. Toraj vidite, tudi v tem oziru je preskrbljeno dobro — zatoraj, sestre, vse skupaj pod zastavo SŽZ.; Srečno novo leto 1927! Margareta Kozjan. lom, potresi ga z ribanim kruhom, d£ni testo vanj in skuhaj; kuhano stresi ven, da se shladi. Zreži ga na kocke ter vlij nanje vrelo juho. -o- PECIVO. Pueblo, Colo. Zopet je minulo eno leto. — Marsikateri je v preteklem letu prestal obilo gorja — izgubil kakšnega od svojih dragih, trpel na boleznih in drugih težavah. Nekateri so pa bili srečnejši in se ne pritožujejo. Za vse pa moramo biti hvaležni Bogu in ga prositi pomoči in milosti. V Pueblo živimo še precej v katoliškem duhu. Na božične praznike smo imeli šest sv. maš v naši farni cerkvi. Pri vsaki je bila cerkev polna vernikov. Veliko število faranov je tudi sprejelo sv. zakramente na božični dan. Ta dan je bilo posebno lepo petje pri mašah, kar je vso svečanost zelo povzdignilo. Vreme imamo tudi prav prijazno in malo snega. Po dnevi je še dosti gorko, le noči so nekoliko bolj mrzle. Tudi pri nas se dekleta in žene zanimajo za Slovensko Žensko Zvezo, katere glavni sedež je v Chicagi. Drage rojakinje, glejte, da se vse združimo — v vsaki naselbini mora biti podružnica. Nič ne bo lepšega kakor to, da bomo vse ameriške Slovenke združene in s tem pokazale, da ne maramo zaostajati za drugimi narodi, kateri imajo že dolgo časa svoje zveze. Dosedaj se nas je vpisalo pri nas samo 36 članic, to je prav malo za našo naselbino. Članice, sedaj je od vas odvisno. Agitirajte med ženami in dekletami! Vse rojakinje v naselbini morajo pod našo zastavo! Tem potom naznanjam, da se bo vršila seja 16. januarja ob 1. uri popoldan v Mrs. Kozjan dvorani, ki vam je gotovo vsem znana. Ta seja je velike važnosti, na kateri borno izvo- .KUHINJA JUHA IN CMOKI. Pljučna juha. Zreži na tanke rezance kuhanih telečjih pljuč, naredi iz presnega masla omako, deni vmes drobno zre-zane čebule in zelenega peter-šilja, limonovih lupinic, mešane dišave in pljučnih rezancev. Zalij še z juho, pokuhaj še malo ter daj z ocvrtimi jajčnimi rezanci na mizo. Lahko tudi malo okisaš. Pešamelj-cmoki. Kadar se kruhov pešamelj shladi (kruhov pešamelj se naredi tako-le: V kožico deni 2 žlici presnega masla in scvri v njem žlico fino sesekane čebule in toliko zelenega peteršilja. Dodeni eno obribano, v vodi namočeno in ožeto žemljo aH toliko kruha, 4 do 5 žlic sladke smetane ali mleka. To mešaj na ognju, da postane gladko, poteiri odstavi), ga najprej mešaj; potem mu primešaj za nožev vrh mešane dišave, 3 rumenjake, sneg iz beljakov, 3 žlice ribanega kruha in žlico moke. Vse to rahlo zmešaj, napravi cmok ter ga poskusi; če se ti v juhi razkuha, primešaj še malo kruha ali moke. Nato potresi desko z moko, deni nanjo testo, razvaljaj ga kot klobaso, zreži ga enakomerno kot orehe, o-kroži jih in zakuhaj v vrelo juho ali v maslu ocvri. To bo zadostovalo za šest oseb. Ce hočeš narediti iz tega fancelj, deni vmes še eno žlico kisle smetane, pločevino nama-,ži z maslom, testo za prst de-'belo razravnaj in zapeci, da bo bledorjavo, potem z modelčki izreži in deni na vrelo juho. — Ako hočeš na sopari kuhati, na-maži primeren model z mas- Ee* NAZNANILO ^ Cenjenim rojakom v naselbini laznanjam, da sem se preselil na: 1810 West 22nd Place, Chicago, HI. kjer bom nadaljeval s svojo obrtjo. Popravljam čevlje trpežno, rabim najbolje usnje. Postrežba hitra, ker imam najnovejše stroje. Rojakom se priporočam v naklonjenost: IG. ARCHULL. I The Will County National Bank . OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarna vloge, ter pošilja denar na vse dele iveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, pred ted Dobro meso se dobi - - - -- - samo v dobri mesnici! O tem »o prepričane vie gospodinje, da te pri nat dobi vedno najboljše sveže meto vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec 1912 WEST 22mI STREET SLOVENSKI MESAR. CHICAGO, ILL. TORTE. . Muikacinova torta. Naredi iz 7 beljakov trd sneg in mu primešaj devet unč stolčenega sladkorja z limonovo lupino, devet unč ^eolupljenih drobno zrezanih mandeljnov, malo muškatovega oreščka in cveta in pimenta. S tortnim obodom vreži dva oblata, položi ju na pločevino in namaži na vsakega polovico pripravljenega testa (za prst debelo) . To torto peci le v malo vroči peči. Ohlajeno namaži vmes z marelično marmelado. Povrhu pa naredi mrežo iz beljakovega leda in deni med mrežo marmelade. Rabi jo šele drugi dan. Orehova torta, prva. Mešaj 12 rumenjakov, devet unč sladkorja in limonove lupine, da dobro naraste. Temu primešaj sedem unč drobno zrezanih o-rehov, 3 unče z rumom napoje-nih drobtin, 'malo cimeta in klinčkov ter sneg iz 12 beljakov. Pepi počasi v dveh mod-lih. Ohlajeno nadeni z malino-vo marmelado ali z gosto vani-lijevo kremo in oblij z rumo-vi*b ledom. Orehova torta, druga. Mešaj 8 rumenjakov, sedem unč sladkorja, malo vanilije, klinčkov in cimeta in primešaj temu trd sneg z 8 beljakov in z njim sedem unč drobno zrezanih orehov ter dve unči z rumom namočenih drobtin. Deni v poma-zan model ter počasi peci. O-hlajeno torto prereži, po vrhu in vmes pomaži z marmelado, potem jo pa še oblij z ledom. Orehova torta, tretja. Mešaj pol ure 14 rumenjakov in devet unč sladkorja. Temu primešaj trd sneg iz 10 beljakov "in s tem vred pet unč moke, 8 unč drobno zrezanih orehov, malo limonove lupine, cimeta in klinčkov. Deni v dva modela in počasi peci. Ohlajeno torto namaži vmes z orehovo peno, po vrhu In ob straneh z j&go-dovo marmelado in jo oblij s kavnim ledom. Naše zveze s staro domovino v vseh denarnih zadevah so ncprekosljive-Vi živite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam mogoče poslati detw v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU. ter podvržene sprememb:, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v. dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Nase pošiljatve bodo dosegle vase ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. ^ Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vl.:de. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $7<>00<><><>0 : Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. ILLINGTON STUDIO of PHOTOGRAPHY J. F. Glomb, lastnik 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Phone Ganal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. • Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. 0<>00-0<>0<><><>0<><>0^ "Bogoiskateljstvo" v sovjetski Rusiji. Avgust Savič, dopisnik moskovske "Krasne Novi" piše o ruskih sektantih v globini Vjat-ske gubernije ob Uralu. Omut-ninski okraj je velik kakor dve Belgiji in odrezan poleti od vsega sveta. Pot je mogoča samo po zimi, ko zmrzne močvirje. Kakih 10 odstotkov sveta je obljudeno in obdelano po revnih kmetih, 90 odstotkov pa tvori pragozd in močvirje. Razdalje med posameznimi vasmi znašajo 100 do 150 kilometrov. 1. Oboževalci solnca. Žvižganje biča je edini zvok v tej neskončni sneženi planjavi. Potem, po dolgih urah se prične šumeti pragozd. Ta pa nima konca in človeka je strah, če misli, da lahko zaide. "Počasi, počasi," prigovarja konju voznik, "utrudil se boš." Konj razume in skrajša korake, voznik pa pripoveduje: "Naše ljudstvo je kakor divji ogenjček po neskesani duši, tako se muči. Hudo je na zemlji, pravijo, pa iščejo življenja na nebu. Tukaj so živeli prav blizu — kakih sto vrst ali dvesto k večjemu — "luknjevci." Imeli so svojo vas, ime pa sem že pozabil. Pravili so, da bo konec sveta, da ni več treba sejati in žeti. Vsako leto so preložili ta konec, češ, da še niso vsi skesani in Bog čaka. Mi pa, so rekli zase, živimo na kraju sveta, mi smo najzadnji ljudje in moliti moramo za ves svet. Njihova vas pa je bila res naj-zadnja, okrog je sam gozd. — Spomladi ni več cest od vasi do vasi. Takrat so si lahko mislili skozi tri mesece, da je zemlja prav majhna, da živijo na zemlji samo luknjevci. 28 hiš jih je bilo. Gozd gre baje do oceana, sicer pa ne vem, ali je zares to ocean. Luknjevci pravijo, da gre gozd kar naravnost v nebo. Pozabil sem že, kaj so vse pravili, poprej pa sem pri njih znal na pamet svetnike za vsaki dan. Naši kmetje ne ma-[rajo luknjevcev, ker preveč grozijo. V vsaki hiši so imeli po dve veliki luknji. Ko solnce vzhaja, otvorijo luknjo v eni steni, pa molijo, ko pa solnce !zahaja, molijo skozi drugo luknjo (rusko dyra in odtod ime .dyrniki). Kmetom je bilo že preveč: "Kako pa molite solnce," so jim rekli, "če ste kristjani? Poberite se iz naših dežel, greh, je videti vaše maliko vanje." Luknjevci pa se niso 'zmenili za to. Kmetje so napadli z vilami, luknjevci so se pa branili. Prava vojska se je pri-jčela. Medtem pa so nastali so-ivjeti; to je bilo pred tremi leti I ali pred štirimi ali pa bo že pet let, kdo se bo spomnil! Luknjevci so dobili prostost. Komunisti so zahtevali samo davek, drugače pa jim je vseeno: moli od jutra skozi luknjo ali kakor že hočeš. Luknjevcem pa ta svoboda ni bila prav; pa so Zapustili hiše in odšli v gozd. "Če ni preganjanja, tudi ni potrpljenja," so rekli. "Kristjan — kajti imajo se za kristjane — pa mora trpeti radi Boga, radi tebe in mene, radi vseh, brez tega ne bo videl nebeškega kraljestva." Odšli so v gozdove, vas pa je razpadla in ni več nikogar na tem kraju, kjer so živeli. Tako se mučijo pri nas." — Tako je voznik pripovedoval pisatelju Saviču. 2. Tresavci. Trjasune (tresavce) sem srečal — pripoveduje dalje Savič — v južni Rusiji, a zdaj sem jih našel tudi na severu. Tu v Vjatski guberniji so bol j mračni in grozni. Vasica, devetorica hišic, je 100 km oddaljena od drugih naselbin proti vzhodu, zapadu, jugu. Na severni strani se vzdiguje brezmejni pragozd. Ljudstvo se ne upa daleč od doma: "Kdor gre v gozd, plača z življenjem." A trjasu-ni živijo v gozdu, skrili so se pred svetom, kajti "preden boš vzel snop, že bo prišel Odreše-nik." Samo enkrat na teden pridejo ven iz gozda, da molijo v "božji hiši" na kraju vasi. V izbi je soparno in smrdljivo. Rasketajo luči. Starke in starci sedijo v krogu na tleh, nepremično gledajoč črnega, dolgobradega pridigarja z gorečimi, globoko vdrtimi očmi in težkimi rokami, ki so kakor ostre grabi je. (Konec prih.) SLEDITE NAJBOLJŠEMU UČITELJU. Najboljša obljuba ob začetku leta je, če sklenete, da ne boste izvršili kake nepremišljenosti. Skušnja je namreč najboljša učiteljica. Sledite ji torej! Pred 2000 leti je rekel slavni Cicero: "Kdor uboga skušnjo, lahko prestane vsak del svojega življenja brez kake neprilike." VZROK Največja slovanska banka ▼ Ameriki. ZAKAJ BI MORALI POSLOVATI Z NAMI! Kapital $1,600,000.00, prebitek $400,000.00 Imovina $19,000,000.00 Smo član Federalne Rezervne Banke, katere aktiva znaša $717„423,000.00 Pod nadzorstvom smo državnih nadzornikov Smo tudi pod nadzorstvom Chicago Clearing House Postni hranilni oddelek nalaga pri nas denar Cook okraj ima pri nas denar naložen Naša banka je poznata to in onstran morja. Radi teh vzrokov naša banka zasluži, da ste ji naklonjeni, ne glede nato kje stanujete, lahko pri nas začnete s hranilnimi vlogami ali čekovni polog, da kupite hipoteke (morki-če) ali bonde, da pošiljate denar v stari kraj, kupite šifkarte ali opravljate druge bančne posle. Drago bi nam bilo, ako bi stopili z nami ▼ trgovsko zvezo, li^jvečja slavonska banka zgrajena na principu opreznega in izkušenega bankarstva. KASPAR AMERICAN STATE BANK 190Q Blue Island Avenue Chicago, HL Kupiqte naše hipotekarne bonde, ki vam prinesejo povoljne obresti. Ne branite se jemati Triner-jevo grenko vino v slučaju želodčnih neprilik kot: slabega okusa, neprebave, zabasanosti, glavobola in v drugih sličnih slučajih, ki zahtevajo takojšnje zdravilo za izčiščenje črevesja, kar odstrani nevarnost. "New York, 3. novembra. Na našem potovanju po Združenih državah je bilo treba, da smo jemali lahko odvajalno sredstvo. Vsled tega je nas več jemalo Trinerjevo grenko vino. Mi priznavamo, da smo samo to zdravilo rabili z velikim uspehom. A. Perner, kapitan A. C. Sparta kluba, Praga, Če-hoslovakija." Ako tega vina ne morete dobiti v bližnji lekarni, pišite na Joseph Triner Co., Chicago, 111. KVALITETA — TOČ NOSI — POŠTENJE A. F. WARHAN1K zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin, 2188 W. 22md fltr., vagal Laaritt CHICAGO, Hi* ___________ A''- _