..Danica" izhaja vsak petek Da celi poli, iu velja po posti za celo leto 4 pld. 60 kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za « eteit leta 1 gl .'tO kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., zač-ertet leta 1 tri.; ako zadene u& ta dan praznik, izid*1 ..luniea' dan j»opr*j.
Tečaj XXXVL	V Ljubljani, 2. susca 1883.	List 9.
Svetloba — luč.
(Dalje.)
„Vse stvari so neko razodenje Božje in v tem oziru je sleherna stvar po svojem načinu (v neki meri) zer-calo trojedinega Boga", pravi sv. Avguštin. (De Trin. XV, 3.) Na prav vidni način pa je svetloba takovo zer-calo. Poglejmo malo, kako bi se dalo to dokazati.
„Častiti otec Konstancij Beschi je sel kot misijonar v izhodnje Indije ter je kakor brahmin (indovski žlaht-nik) in kot spokornik živel; v 20 letih si je pridobil toliko znanosti, da je prekosil vse indovske učenjake. Sam je zložil in napisal čudovite knjige, ki so liki zlati gori, katera se žari v solnčni svetlobi, razsipale mile žarke luči svete vere. Spisal je n. pr. pesem k časti sv. Jožefa, v 3015 odstavkih, razdeljeno v 30 pesnih oddelkov, ki se imenujejo „Tembavaui* = Hrani se z mlekom in medom. Redno je imel pet pisarjev pri sebi. V treh mesecih se je naučil perzijskega in turškega jezika. Nabob (knez) Tričinapolski ga imenuje svojega pervega ministra. Brez prenehanja se jc moral pričkati o verskih stvareh z nevernimi pogani; pa vse je vgnai v kozji rog. Enkrat prideta k njemu dva indovska brali-mina spokornika, in ko z besedo nič ne opravita, ga začneta skušati z znamnji. Priklonivša se, kar molčeč dvigneta dva persta, misleča, da oče Beschi ne bo pod tem znamnjem druzega razumel, kot da sta prišla k njemu dva (učenca), a ona dva si bosta vse kaj vzvišen pomen mislila in s tem, da ga bost t premagala. A otec Konstancij brez dolzega pomislika jima narekuje, kar celo litanijo: soluce in mesec, oče in mati, nebo in pekel, pravi učitelj in krivi učitelj, dobro in hudo, greh in čednost, prijatelj pa sovražnik, veselje pa žalost, življenje in smert, odpreti zapreti, in še veliko več takih stvari, ki so si nasprotne. Potem pa dvigne on samo en perst iu hitro naredi krog v zraku z desnico proti levici, in ko ona dva brahmina nista mu vedila rešiti te vganke, jima sam razloži pomen tega znamenja: Le en Bog je, ¿i je vstaril vse reči, in vse je minljivo iu goljufivo razun njega ljubiti in njemu služiti. Na to ona dva skušnjavca niti besedice ne zineta ter odideta.u (Annales de philosophie chret. XXIII. 42.) Beschi je umeri leta 1842. —
Dva persta sta bila znamnje očetu Beschi-ju, da je podučil poganska brahmina. Isto tako beremo na pervi strani sv. pisma: „Bog pa je rekel: Naj bodo luči na terdini neba. in naj ločijo dan iu noč, in naj bodo v znamnja časom, dnevom in letom:... Bog ic naredil dve veliki luči, večo luč, da bi gospodovala čez dan, in manjšo luč. da bi gospodovala čez noč, in zvezde.*4 (I. Mojz. 1, 14—10.»
Drugej pa pravi modri: „Vse je Bog naredil po meri, številu in teži-. (Modr. 11. 21.) Vsa naša človeška vednost je naslonjena na spoznanje mere, števila, zveze med različuimi vidnimi stvarmi. Pa kaj je morda samo vidno stvarjenje in vse karkoli z našimi človeškimi čuti spoznavamo, le materija (telesna gruda', po primeri de-belša ali tanjša? Tako uče današnji tako zvani monisti, t. j. ed i nosi o vri, ki tenle, da od najmanjšega iu najdrobnejšega prašička do uajvzvišenega duha. b* bilo vse le ena materija, ver ali manj razvita. Kaj pa da V Ako ne bi bila ena siluo majhen» pa neskončno važna besedica, ki je kakor „ gor uši č no malo zeruce. pa ko se vaeje, postane veliko ko drevo in ptice spod neba na njem počivajo" (Mat. ]."». 31). ta je sicer naj manjši zmed besed, pa je cela \ isok.i g* ra. ali pa globoki prepad. Ta je besedica « iu). aii tudi a (pa). Kakor le s pomočjo svetlobe spo?uamo vse telesne stvari, tako s pomočjo te. ali naravnost izrečene besedice, ali pa samo ob sebi uinevue. spoznavamo iu razločujemo toliko telesne, kolikor po moči duševne stvari, vidne in nevidne. „Kar se na njem (Bogu) ne inore videti, to se od stvar-jenega sveta spozna in vidi na njegovih delih: njegova večna moč iu božanstvo, da jih (uevernikov) ni moči zagovarjati" (Rim 1. 20). Ko rečem: in, že pripozna-vam najmanj dve različni stvari. Ta „in" je včasih silno majhen a v nekih slučajih pa je strašansko in čudovito velik iu pomenljiv: „In verli vsega tega, med nami in med vami je postavljen velik prepad, da kteri hočejo od tod iti k vam. ne morejo, in tudi ne od ondod k nam sem priti.'' (Luk. 10, 20.»
Pogreb angleškega duhovna.
Iz angleških sporočil izvemo, da je v zadnjem času rudi med oudotnimi katoličani smertna kosa obilno kosila ter pobrala več odličnih oseb duhovskega iu ned'i-
hovskega star'i. — Posebej naj omenimo č. g. kanonika Jakopa Fišer-ja. ki je sredi prosinca umeri v Liverpool-u. Povemo naj nekoliko o njegovem pokopu itd., da vidijo Slovenci, kako ljubezen in spoštovauje imajo tam do duhovnov, živih in umerlih. Rojen je bil v mestu Manchestru 1. 1815. Izmed ti bratov je bil naj mlajši. Posebna sreča in nenaVadna čast pa je bila za njegove dobre starše to. da samo naj starejši sin si je izvolil svetni stan, vsi drugi bratje njegovi — njih 5 — pa so bili mašniki.
Gotovo bo bravce to zanimalo: sej tudi angleški katoličanje. če prav jih od nas ločijo hribje in doline in celo morje, so po tesui verski zvezi naši ljubljeni bratje.
V sredo, lb. jan., prinesli so truplo raujcega, kteri je bil priljubljen vsim, ki so ga poznali, v lepi s cveticami in venci ozališani rakvi v cerkev sv. Petra in Pavla. Cerkev je bila natlačena raznoverstnih vernikov, nad SO duhovnov se je zbralo iz raznih krajev vse škotije, da spodobno skažejo svojemu sobratu poslednjo čast. Kakor je pri uas navada, so tudi tam postavili častitljivega merliča na vzvišeni prostor pred prezbiterijem; obdan je bil s krasnimi venci in znamenji mašništva. Spredej je bil napis: „Orate pro anima adm. Ileverendi D. Ja-cobi Fisher, Canonici Dioeceseos Liverpolitanae, qui pie obiit 15. meusis Januarii 1883, aetatis suae 67, cujus animae propitietur Deus. R. I. P."
Po slovesni sv. maši je imel kauonik Carr spodbuden nagovor, iz kterega povzamemo naslednje stavke: „Kdo je zvesti in modri hlapec, ki ga je Gospod postavil čez svojo družino V" (Mat. 24, 45.) — V imenu brata, kteri sredi med nami spi v Gospodu, v imenu častitih bratov, ki obžalujejo žalostni odhod in pričakujejo, da se zopet vidimo, vas danes pozdravljam vse in se vain zahvalim za vašo ljubezen in sočutje. S temi besedami bi rad vse drugo prepustil verni molitvi, ki jo povzdiga pravični, spominu vernih sere iu čutilom hvaležnih duš. Pa on, čegar prošnja mi je — če že sicer vselej, oh, danes kakor sveto povelje, me je naprosil, naj vam spregovorim nekoliko besedi; in to hočem tudi z božjo pomočjo, če ne že v zadostovauje bratovske ljubezni, pa vstrezaje dobri volji svoje osebne hvaležnosti in spoštljive vdanosti. Moja naloga je tem ložja, ker sem večkrat slišal ranjcega reči: „Pogrebni govori so mi malokdaj všeč, ker ali preveč povejo in tako nič ne podučijo, ali pa ne zadeuejo prave reči, ki bi spodbujala k resnični ljubezui iu resni molitvi za mir ranjcega." Hočem se tedaj prizadjati. d.i ne bom preveč govoril. Hočem dati le kratek nauk o zvesti in modri službi, pa prositi za molitev in daritev v prid ranjcega. Priložnost, kakor je ta, mora že tako imeti naj sloves-niši vtis. Kajti kdo leži tukaj med svetlimi lučmi, med živimi cvetlicami in podobami (simboli) naše vere V Telo je — in le samo telo — čegar podobo in obraz smo tako dobro poznali; obličje tako veselo s svojim žarečim smehljanjem, ki nas je osrečilo, ko smo ga obiskali; njegovi možgani, dolgo tako delavni; njegovo serce, ki je bilo vse življenje z nedvomljivo prijaznostjo za vse. Pa še več — truplo je to mašnikovo, ki leži tukaj, kjer je tolikrat stalo v Božji službi, leži tukaj mertvo na polji lastnih trudapolnih opravil, leži pred oltarjem, ne proseče, teiuuč da se prosi zanj; ne več sodeče, marveč da bo sojeno, na mestu, kjer je prejelo svojo oblast in svoje milosti. Glas je zdaj utihnil. Oko je zatisnjeuo. Žila v miru! Začel sem z besedo Jezusa Kristusa: „Kdo je zvesti iu modri hlapec, ki ga je postavil Gospod čez svojo družino V" Zdi se mi, da naš brat je bil tak hlapec. Zvesto in modro delovanje zaznamenuje vse njegovo življenje.
Izrejen je bil v hiši stare katoliške vernosti in modrosti, v hiši, ki je pred vsem navduševala ljubezen do Boga in do njegove Cerkve, v hiši, kjer se družinske molitve in očitne dolžnosti niso zanemarjale, kjer je bila ljubezen in spoštljivost do papeža, do škofa, do domačega duhovna doma — kako bi ne bil on dober in pod-učljiv deček, veren in zvest otrok? Kam ga je moglo njegovo nagnjenje siliti, kakor le za štirimi brati v svetišče iu k svetemu oltarju, ki jim je bil vedno veselje v njihovi mladosti? Zmiraj dober, zvest in resnoben učenec; zmiraj prijazen, vesel in bratovski tovariš — tak je bil njegov značaj v šolah. Svoje dobre zmožnosti je pridno uril, zelo skerben v malih kakor v velikih rečeh; in dosegel je vspehe, kakoršni so bili primerni takim zmožnostim.
Posvečen je bil 1. 1838, umeri je 1. 1883. Bilo je tedaj 45 let njegovega mašniškega življeuja. Mnogo-verstno je bilo polje njegovega delovanja; različue so bile njegove dolžnosti. Vsih se je poprijemal z radovoljno pokorščino; pri vsih se je kazal zvestega služabnika. Pri smertni postelji y mestni bolnišnici, kakor na strani starčeka v delavnici, povsod je bil enako doma. Kjer je delal začetkoma, se še zdaj pripoveduje, kako vreden duhoven je bil, kako dober sosed, kako prijazen prijatelj. Tukaj je že 21 let bil na svojem mestu zvest in moder delavec.
Ti, dobro ljudstvo, bi imelo govoriti, ne jaz. Kdo izmed vas ni bil njegov otrok? Komu ni bii oče, z zvesto postrežbo, s prijaznim pozdravljanjem, z očetovskim prizanašanjem ? Starši, vi poznate njegove modre svete v časnih in dušnih zadevah. Vdove in sirote, oh dobro vem, ve veste povedati, kako priserčno je bil skerben in uren pomagati. Otroci, naše lepe šole vas bodo vedno spominjale, kako jih je dobrega kanonika Fišerja ljubezen za vas načertala, izdelala iu preskerbela kot dom vere in čednosti za male, ktere je tako ljubil. Vsi, mladi in stari, bolni in zdravi, se boste vedno spominjali, da dobro sestre ki vam strežejo v bolezni, ki vas tako pobožno učijo, ki vam tako modro svetujejo, vas tako ponižno spodbujajo, — je sem k vam pripeljala previdnost in ta dobri pastir... Pet in štirdeset let je bil zvest in moder služabnik, — nikoli ni rekel ali storil ničesar, kar bi mu bilo naklonilo ali zaslužilo kakega sovražnika njegovo odhajanje je bilo vir žalosti, njegov prihod „dobro-došel" vsim____ Lahko bi bil rekel
zdaj ob koncu svojemu škofu: „Dopolnil sem delo, ktero ste mi bili izročili." — Škof in vsa škofija so ga veselo častili, imenovali ga prijatelja in dobrotnika; lahko mu reko: „Prav zvesti iu modri hlapec", in pa: „Njegove dela pojdejo za njim".
V njegovi bolezni so škof večkrat popraševali, kako mu je, iu rekli: „Nobeden ne ve, kolika zguba bi bila njegova smert za-me in za nas vse!" Vem, da so danes žalostnega iu pobitega serca. Bog jim daj tolažilno moč! Poslali so naznanilo sočutja, iu vam, častiti bratje, naročili, počastiti ga kot vašega splošneg.i dobrotuika. Vi ste prišli sem, da to storite in molite zanj in ga blagoslovite. Nič več ne boste gledali njegovega častitljivega obličja, ne pozdravljali njegovega dobrotljivega smehljanja, ali odzdravljali njegovim priserčuim pozdravom. Ohraniti hočete spomiu zvestega in modrega mašnika. Predrago, dobro ljudstvo! Prinesli smo vam tu sem naš neprecenljiv zaklad, in zapustimo vam blagovito dedšino. Položili ga bomo tje, kjer si je želel počivati, zraven matere, ki ga je bila darovala Bogu iu Cerkvi, in med one, ktere je poslal v nebesa v preteklih dnevih, — med one, ktere je kerstil, ktere je učil, kterim je sv. zakon podelil, ktere je posvečeval s ss. zakramenti. Vzemite ga vi, njegovi otr«»ci, in hranite ga v ljubezni. Imejte ga v spominu pred svetim oltarjem, ne pozabite
ga ob uri molitve. Bogu te priporočimo, ljubi brat, in „blagrom svojega Odrešenika in Sodnika"!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljanski pastirski list (Konec.) V sv. obhajilu torej je pričujoč všliki Bog, nebes in zemlje gospodar. Prašarn vas, ljubi v Gospodu: h komu pa Jezus prihaja v tem presv. zakramentu?
Po primeri, ako obiše kralj podložnika ali celo reveža, nadaljuje pastirski list: In mi. ljubljeni v Gospodu, ali nismo mi tisti preubožni zapuščeni, ki si v pohišje naših sere želi vstopiti v presv. zakramentu kralj vseh kraljev? Kako revne stvari smo mi, če se primerjamo neizmernemu Bogu. Toliko slabosti je nad nami in toliko grehov! Kako lahko zaidemo na nepravo pot, kadarkoli se ne oklenemo pomoči od zgoraj; kako slabo je naše spoznanje in kako slabotna naša volja, če se primerjamo najvišemu Bogu! Kako brezkončen je Bog v nebesih in kako uboge stvari smo pred Božjim obličjem vsi mi, dragi, mi revni grešniki na zemlji! Saj vprašuje pobožni terpin Job: „Kaj je človek, da ga poveličuješ?" (Job 7, 17.) „Spomni se, prosim", Job nadaljuje, „da si me kakor ilovico izdelal in me boš zopet premenil v prah". (Job 10, 9.) „In vse gre v en kraj" — pridigar govori — „iz persti je narejeno in vračuje se zopet v perst". (Prid. 3, 20.) „Naj bi Kdo tudi živel veliko let... zastonj je prišel in gre v temo; in pozabljivost bo izbrisala njegovo ime. ' (Prid. 12, 7.) „Poverne se prah v svojo perst, iz katere je bil." (Prid. 12, 7.) „Kaj je človek? in čemu je človek? in koliko dobrega in hudega on premore? Število človeških dni je K večemu sto let; kakor kaplja vode iz morja in kakor zernce peska so proti večnosti človeška mala leta": modri v sv. pismu govori. (Sir. 18, 7—8.) In zopet nam Job zaterjuje: „Kakor cvetica (človek) izhaja in se potepta in beži kakor senca, in nikoli ne ostane v enem stanu". (Job 14, 2.)
V presv. zakramentu je torej, dragi moj, do nas namenjen v vsem svojem veličastvu sam Bog. Če tedaj v presv. zakramentu ta visoki in mogočni Gospod prihaja do nas, revnih ljudi, vprašati se moramo:
C emu pač pride nebeški kralj do nas v sv. obhajilu? Kaj prinese v dar, kadar se poniža in pride v tem zakramentu k nam?
Po drugi primeri o ljudeh, ko velikrat tudi naj premožniši ne morejo pomagati, nadaljuje: Čemu toraj prihaja ta nad vse bogati Bog v zakramentu; kaj ti hoče donesti?
Okrepčat te prihaja v tvojem čednostnem življenji; uterdit ti pride tvojo ponižnost, tvojo zderžnost povek-sat; sploh vse čednosti popolnit, ki se jih poprijemlji v svojem življenji. — To je jed močnih, ki se ti ponuja v presv. zakramentu; ker podobno se ti godi v presv. zakramentu, kot Eliji kedaj: „Ko je bil (Elija namreč) vstal, jedel je in pil iu je hodil v moči tiste jedi štirideset dni in štirideset noči do Horeba, Božje gore." (III. kralj. 19, 8.) In v 2. Mozesovi knjigi se bere: „Ko so pa Izraelovi otroci to videli, so rekli, drug drugemu: .man hu", to se pravi: ,kaj je to1? Niso namreč vedeli, kaj bi to bilo. Mozes pa jim razlaga: „To je kruh, ki vam ga je dal jesti Gospod". (11. Moz. 10, 15.) Sveti Janez pa poroča: „Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je jesti dajal. Jezus pa jim govori: Resnično, resnično vam povem: Mozes vam ni dajal kruha iz nebes, ampak moj oče vam daje pravi kruh iz nebes____ Zakaj kruh življenja sem jaz*.
(Jan. C, 31—35.) Zato ga prosi, ljubi kristjan, da ti v hramu tvojega setca sedaj stanujoči Bog vseh milosti podeli itd.
Dragi v Gospodu! Odslej se več čudili ne bomo temu, kar vidimo pri onih, ki vredno prejemajo presv. Rešnje Telo. — V vseh poklicih bote takih spoznali. Iu Če jih vidite v delavnem stanu pri ljudeh, ki so časih ob desetih, enajstih v noč še pri svojem trudapolnem opravilu, a ob štirih drugo jutro ob mrazu iu ob vsakem vremenu čakajo že pri spovednicah. da si tu za spre-jetev angeljskega kruha očistijo vest: ali ne bo ob takih prikazuih gorel«» tudi vaše serce? — Dragi moji! Taka vnema mojih <>včic je za mojo dušo giuljiv pogled in vsakemu teh se za njegovo gorko ljubezen <i<> ženina naših duš iz dna serca zah\aljujem. Ljubi v Gospodu! Jaz se ne čudim, če se odsvit tega Boga, ki ga tako vneto prejemajo ti naši bratje in naše sestre, če se odsvit v njih pričujočega Boga na njihovem obličji zažari ter se nam ti obhajanci dozdevajo bolj prikazni z oue^a, kot pa s tega sveta. Saj nam Jezus sam o vrednem prejemu sv. Ilešnjega Telesa obeta: „Resnično, resnično vam povem, ako ne bote jedli mesa človekovega Sinu in pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje
in jaz ga bom obudil poslednji dan____ Kdor je moje
meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem... Kdor je ta kruh, bo vekomaj živel." (Jan (j. 57—59.)
Torej se. ljubljeni v Gospodu, prav vestno vselej pripravljajte za to veliko djauje vašega življenja, za Jezusov sprejem v presv. zakramentu. Skerbljivost, « katero so mano uabirali Izraelci, naj vam bode v živ izgled; ker leni Izraelec, ki je mauo zamudil, je lačen moral čakati druzega jutra, da je padala mana tudi za-nj z nova iz nebes. Tu v zakramentu pa je bolja maua od one za lzraelove otroke: tu biva sam Zveličar. ki ne nasituje našega telesa v zakramentu, ampak je hrana neumerjoči naši duši. Očistujmo, dragi, svoje serce, predno se bližamo ljubeznipolnemu Bogu. „Ker, kaj je človek — razlaga Job — da bi brez madeža bil. in da bi se pravičnega videl, ki je rojen od žene. Glej, nebesa uiso čista pred njegovim obličjem." (Job 15, 14 in 15.) An-geljski mladeneč sv. Alojzij se je vselej tri dni pripravljal k sv. obhajilu in se je tudi zahvaljeval tri dni po prejetem sv. zakrauieutu. — Zato, dragi moji, dostojno pripravljeni tudi mi sprejemajmo vselej Jezusa v sv. obhajilu s stotnikom iz Kafaruavina govoreč: „Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci le besedo iu ozdravljena bo moja duša." (Mat. 8, 8.) in prav ob prejemu izdihnimo: „Jezus! tebi živim; tebi umerjem; tvoj sem živ in mertev". — Ljube/njivi v Gospodu! Vseskozi se čuje po svetu glas: Srečen je, kdor ima v obiluosti pozemeljskega blaga; a jaz pa vam kličem iz dna serca danes: Srečen ta. čegar lastnina je Gospod! —
„Oljska gora" v Ljubljani. (Dalje.) Pod tem napisom je „Danica" zadnjič prinesla začetek Jezusovih britkosti na Oljski gori po razodenjih bogoljubue Katarine Emerih. Zanašamo se, da so vsled tega marsikteri šli v frančiškansko cerkev prelepo novo r01jsko goro^ ne le gledat, ampak ondi tudi molit iu premišljevat, pa pomoči iskat v svojih težavah; toraj naj danes zopet malo nadaljujemo to sveto vajo. zlasti po razodenjih imenovane služabnice Božje.
Ko se je Jezus od aposteljnov ločil (na Oljski gori za lučaj), pravi Katarina dalje, sem videla daleč na okrog, kako so se strahote skupaj vlekle iu se zmeraj huje zgostovale k Njemu. Njegova žalost in bridkost je bila vedno veči. Umaknil se je v duplino, podoben komu.
ki ga preganja strahovita nevihta, in iše podstrešja, da
♦
bo molil. Videla sem pa, da vse te preteče podobe so šle za Njim v jamo in so se vedno bolj natanko razločile-. Ah! to je bilo, kakor da bi v tej tesni duplini bile skupaj gnjusobe in strahovi vsih grehov iu njih poželenja in njihove kazni od padca pervih staršev do konca sveta; ker tukaj na Oljski gori sta bila tudi Adam in Eva, ki sta pregnana iz raja na pervo stopila na nerodovitno zemljo, in tukaj v tej jami sta žalovala in tarnala. Razločno sem čutila, da Jezus se izročuje v svoje nastopno terpljenje, in ko se božji pravici daruje v zadostovanje za grehe sveta, da se je njegovo Božanstvo v nekakem pomenu v presveto Trojico umikalo, da bi se iz neskončno ljubezni v svojem naj čistejšem, naj občutljivšein, resničnem človeštvu, samo z ljubeznijo svojega človeškega serca oboroženo, izročilo togoti vse bridkosti in terpljenja za greh sveta. (Jezus je terpel kakor človek iu ne kakor Bog, terpel pa kakor naj ob-čutljivši človek naj strašnejši bridkosti, groze in strahote.) Popolnoma tedaj svojemu človeštvu izročen se je v neskončni žalosti in bridkosti sklonil na obraz in je k Bogu molil (kakor nedolžni človek za zagrešeno človeštvo). Videl je vse grehe sveta in njih notranjo ostud-nost v neštevilnih podobah, sprejel je vse na-se. in ponudil se je v molitvi, da hoče pravici svojega nebeškega Očeta za vse to zadolženje terpeti in zadostiti.
Videla je nadalje tesno pot svitlobe, ki je lila z nebes k Jezusu, po nji se Mu je prikazala versta an-geljev, od kterih Mu je lila moč in poterjevanje. (Pozneje govori o tistem enem angelju, ki Mu je prinesel kelih terpljenja in pa poterdilo, kakor se bere v evangeliju.) Ves drugi prostor je bil ves napolnjen s podobami strahotnega in ostudnega greha in z napadi hudobnih duhov. Jezus je vse to sprejel na-se. On, kot edino, Boga in ljudi popolnoma ljubeče Serce, je sredi te pušave ostud-nosti čutil gnjusobo in težo vsih teh grehov, čutil s strahom in presilovito žalostjo. Ah! videla sem tukaj toliko in toliko! Leto in dan bi ne bilo zadosti, da bi vse to povedala. —
K temu še nektere opombe. „Moja duša je žalostna do smerti", je rekel Jezus. Kaj se to pravi? Po učenem Ljudoviku de Ponte te ginljive besede imajo ta-le pomen: Tolika je moja žalost, kolikoršna je navadna o sami smerti, in ktera sama bi bila zadosti, da mi samo smert nakloni, ako bi si sam ne prihranil življenja, da šo bolj neusmiljeno smert prestanem; in ta bo tako poluogrozna, da me bo neprenehoma terla, dokler ne umerjem... O moj Zveličar, kako bi te besede ne prebodle moje duše, kako bi me s smertuo - .,0 ne ranile, ko vidim, da Te zarad mene smertua žalo. i tare! O presveta Marija Devica, ako bi bila te besedo, slišala, ali bi ne bile meč britkosti, ki bi bil Tvojo nrečisto dušo skoz in skoz prešinel... O smertinosni greh, kako grozno velika je tvoja teža, ko Kristusa delaš žalostnega do smerti! (Ljud. De Ponte IV, medit. 20.)
Iz Ljubljane. (Bo»an*ki duhovski. imenik in nndntne cerkven* razmere. [Dalje.]) Iiazun 00. jezuitov v Travniku, kar smo omenili, je v tej škofiji «i frančiškanskih samostanov. Zavetnik frančiškanskega reda je vzoriti kardinal g. Alojzij Bilio. general vsega reda prečast. o. Bernardin a Portu Romatino, provincijal preč. o. Elija Cavarovič, čuvar (kustos) velečast. o. Marko Harač; de-finitorjev je šest. Samostani so: Fojuica, Gučja gora, Krešovo, Plehan. Sutjeska in Tolisa.
V	Fojnici je silo star samostan, večkrat ra/djan in zopet zidan. Samostan ima 12 patrov in 4 novince. V Frančiškansko šolo hodi 90 otrok.
V	mestu Gučji gori je silo star samostan s 13 patri in 12 bogoslovci in 4. leta. — V Kreševem je 15 00. frančiškanov, v Plehanu pa njih 7.
Sutjeska (Soteska) je naj stareji izmed sedaj stoječih samostanov, gotovo že od 1378, kar so 00. frančiškani v deželi. Nezmerno veliko preganjanja so pre-terpeli ondotni bratje; poslopje bilo je večkrat razdjano, tudi požgano. Sedaj ima 13 patrov in 5 modroslovcev 1. in 2. leta.
Tolisa ima 13 patrov. Zunaj bosanske okrajine je 6 patrov in 10 bratov; tako n. pr.: O. Rafael Babič v Carigradu, o. Daniel Ban na Dunaju, o. Avguštin Čengič. v Asizu, o. Fr. Omerčenovič v Jeruzalemu itd.
Vojniških duhovnov je 12, to je: župnik Ant. Lešak in 11 kaplanov, med njimi č. g. H. Kranjec, č. g. Fr. Premrel.
Usmiljene sestre so v Dolcu, Derventu, Sarajevu in Travniku. V Dolcu jih je 6, v Sarajevu 5, v Derventu 3, v Travniku 5.
Sester Božje ljubezni je v Sarajevu 10, na pristavi Betaniji 6.
Terst. Teržaški škofijski list, ki je izhajal od leta 1865 do 1875, potem prenehal, je letos z novim letom zopet prišel na dan.
V središnje seminiše v Gorici so za Teržaško škofijo sprejeti naslednji gg. novinci: v tretje leto: Jan. Mlakar iz doljne Leskovice na Štajarskem; v pervo leto: Alojzij Černik iz Novomesta; Juri Dolžan iz Križ pri Teržiču; Aleš Gašperšič iz Bukovice; Jož. Grašič iz Križ pri Teržiču; Jož. Ivanič s Poljan dstr.); Janez Slavec iz Lipice (na Krasu); Jož. Steržinar z Verhnike.
Preč. g. Ferdinand Stavdaher, častni kanonik, bivši gimnazijski profesor, je imenovan škofijski komisar za c. kr. gimnazijo v Terstu.
Premoženje za mladenško semenišče v Terstu, kakor naznanuje škofijski list mesca svečana, znaša 114.580 gl. Dalje bo vsaki mesec omenjeni list nove doneske naznanoval.
Družbi sv. Križa v Teržaški škofiji zarad velikih stroškov po obilnem umiranji udov žuga zadrega. Dozdaj je vsak nov družnik pri vstopu plačal 5 gl. za vselej; po novi vredbi pa plačajo pristop do 40. leta starosti tudi po 5 gl., od 40. do 50. pa po 10 gl., od 50. do 60. po 20 gl., od 60 dalje po 30 gl. Ta bratov-šina je posebno dobra, ker vsak družnik za vsacega umerlega sodružnika enkrat mašuje in opravi celi „Offi-cium defunetorum", ter vsak umerli družnik dobi kacih poldrugi sto ss. maš nekako v enem mescu po svoji smerti; zraven tega pa opravi tudi še vsak obletno sv. mašo in mertvaške molitve za vse ranjce ude. Tudi precej duhovnov iz Kranjskega je pri tej družbi, menda, ker smo sami tako „pridni", da si nič ne napravimo, ali pa tako dobri, da po smerti pomoči ne potrebujemo?
Teržaško-Koparski škof Janez Nepomuk so prav lep in iskren pastirski list razglasili o mlade-uiškem semenišču, ki se napravlja v ta namen, da se v okom pride vedno večemu pomanjkanju duhovstva. Škof naznanjajo, da se je že dozdaj veliko storilo za vstanovljenje semenišča: nabrala se je že lepa svota denara, dognane so potrebne obravnave z vraduijami, in že je tuli kupljena v ta namen hiša za 70.000 gl. Ta hiša je v naj godnišem kraju blizo cerkve sv. Justa, je prostorna in ima lep, obširen vert. Ondi se v začetku prihodnjega šolskega leta prične tudi mladeniško semenišče, in sprejelo se bode toliko mladenčev, kolikor bode radodarnost dobrotnikov dopustila. Darove nabira za to postavljen odbor (dozdaj 91.216 gl. po odbitih stroških), in pa družba „Sv. Družine" (dozdaj 23.139 gl. po odbitih stroških). Treba bo pa še nabirati veliko darov in škof živo govori vernikom in gg. duhovnom na serce, da naj pripomorejo k doveršenju te tako potrebne uaprave. V skupnih potrebah, menijo, mora biti skupna skerb, skupni
pripomočki, skupna delavnost. Kdor bi v veliki nevarnosti, ki vsim preti, roke pod pazduho deržal in le glavarjem in voditeljem skerb prepušal, da jo odvernejo, zaslužil bi, da pogine. — Kako so poštene dijake, ki kažejo poklic za duhovski stan. že dozdaj podpirali, kaže to, da so za take podpore izdali že čez 9000 gld. Bog daj blagoslov tako potrebni napravi, pa tudi staršem pobožnost, naj bi bili mnogi vredni najdeni imeti take sinove, ki so vredni poklicani biti k oltarju Gospodovemu.
Dnbica bog., 9. sveč. 1883. — Prejel sem pervih 12 gl., kakor tudi poslednjih 42, pro Sacris peragend., za kar plati Bog! Intencije lahko oddajam tudi drugim mašnikom, kteri me prosijo za-nje, pa mi podelujejo za to ljubav darov za mojo kapelo; tudi v frančiškanski samostan v Kostanjico sem jih že poslal, ter so me prosili še za drugi pot. Da prestrižem razna vprašanja o naši zemlji, dostavljam še danes kake čerte o nji.
Perst je tukaj žuta (rumena) ilovača, pa polna sipe ali čisto drobnega peska, toraj manjka samo še nekaj gnoja v njo, pa bi postala dobra in rahla zemlja, na kteri bi vse rastlo, kar bi si človek izmislil. Kakor rasto pri vas buče v krompirju, tako tukaj pod milim nebom in kar na njivah brez posebne postrežbe dinje in lubenice (vodene dinje, angurije), ravno tako polne njive čebule in česna ter po mejah menda še od kerščanske dobe loža (vinska terta), čeravno jo zatirajo in izkopu-jejo; sadja bi tukaj rastlo vsake verste, še po šumah je polno divjakov, jabelčnih, hruševih in češnjevih; slive (češplje) so pa dozdaj poglavitno sadje, za ktero se briga turčin, ker te mu posušene donašajo neznano lep dobiček. Tako mi je pravil (ter so mi poterjevali tudi drugi) turčin, ki mi je prodal kos zemlje, da mu njegov vert, ki je pač majhen, ter so komaj začele mlade slive roditi, donaša po 300 forintov na leto, ako je bilo vgodno slivam. Ali sliva je tudi edino drevo, kteremu se navadno kaj postreže, za druge se nikdo nič ne meni; toraj tudi ni pri nas ne jabelk, ne hrušk, še manj pa kakega bo-ljega sadja.
Nesreča, ako se sme imenovati tako, je vsakoletna povodenj ob reki Uni, ktera se po okolici razliva jeseni, ko dolgo dežuje tukaj in na Kranjskem ter Hervaškem, pa pomladi, ako je bilo debelega snega pa ga jug naenkrat raztopi, in kterikrat leži po 4 —10 dni. Ali ona ne posipa nič, še s peskom nikjer ne, ampak samo z muljem in glinom, da gnoji zemljo ter donaša velik dobiček zemljiščnim posestnikom. Proti povodnji pa se lahko zabranuje človek s tem, da hišo nekoliko od zemlje povzdigne; ali da ima odzdolej hlev ali druge shrambe, odzgor pa stanovanje za ljudi. Vodnjaki (štirne) se lahko napravljajo, ker nad šest metrov globoko ni treba kopati, pa je voda gotova in dosti dobra; zrak je zdrav, groz-nice (merzlice) ob Uni ni več, kakor na Kranjskem; pač je te bolezni ob Savi vse polno skozi celo leto. Gojzda tukaj zaraščenega blizo ni, ker je vse srenjsko, gore in planine pa deržavine, iz kterih se dobiva potrebno gradivo za hiše in druge poslopja, ali težko je les domu vlačiti, ker ni nič potov; kamnja blizo tudi ni, mora se po 1—2 uri daleč voziti; apno žgati ali opeko—tega ne zna nobeden; zato se je pa lani rabilo apno po Savi dopeljano, pa opeka iz Siska; zato prihaja vsako zidanje tako strašno drago. Mlinov ni skor nič, razun nekterih ob Uni, pa ne znajo še ločiti posij (otrobov j od moke; iz mlina se nosi še vse skup, doma se še le presija ter loči moka od posij; pa vender se jemlje desetina za plačo, ali kakor sploh govore, že celo petina, in če kdo želi, da mu se kmalo zmelje, mora pomazati ali z denarom ali z rakijo, potem mu steče po volji, sicer ne. Ljudje so posebno do tujcev neznano goljufljivi in sleparski; vender pa se ne krade tukaj, čeravno so kuče
čisto slabe, da bi jim steno lahko s palico predori, in če tudi so koruzane (pleteni koši po 3—6 metrov dolgi, 1—2 metra široki, in onoliko visoki ter od zemlje po-vzdignjeni vsaj za en meter) do sv. Jurja polne koruze, vender se ne čuje nič, da bi bile kje izpraznjene; tudi o pretepih ter zavratnih ubojih se čuje redko. Ljudje, ki znajo čitati in pisati, so pač neznano redki, kar ne velja samo o Bosancih, ampak ravno tako o tukaj naseljenih Graničarih, kteri so imeli nemške šole, pa se zato niso odveč naučili, ter je prosti človek kmalo pozabil, kar si je bil šiloma v glavo vtepel.
Izmed goved je bosanska buša brez mleka, pa za meso in loj posebno dobra; konji so malički in urni, pa zavolj slabega in majhnega života tudi slabi za vlak. pa dobri za ježo. Edina žival, ki je resnično dobra ter se posebno goji od kristjanov, so ščetinci, kterih je pri nas vse polno, ter o tergih kar okolico mestno zagrinjajo in pokrivajo. Ta žival si sama išče hrano, ter posebno ljubi korenine bujadi (praproti), zato so dobri pomagači za očiščevanje novih njiv in travnikov od neljube te rastljine. Rekel mi je turčin, da si kristjan mnogo laglje pomaga k premoženju, kakor pa mohamedanec, ker je tem poslednjim po veri zabranjeno rediti kermad (pre-šiče), in dovoljeno je to kristjanom, kterim zamore ta reja, samo da jo nekoliko razume, več denarja donašati. kakor vsa druga živina. In to so mi moji ljudje poterjevali, toraj mora biti istina.
Po zadnjem in sedanjem popisu zamorete soditi, kakošna je tukaj zemlja. Zdaj pa z Bogom!
Val. Lah.
Iz larija-Zveide ▼ Bosni, 21. sveč. 1883. (Blaga delavnost ČČ. redovnikov Trapistov v prid naiih južnih bratov.) Prečast. podprijor P. Bonaventura piše: Neizrečeno hvaležen sem, da se pečate za našo napravo, ker potrebujemo prav posebne pomoči v hudih stiskah, v kterih se zdaj nahajamo. Zmeraj imamo čez 50 otrok, kteri dobivajo obleko in živež in popolnoma vso oskerb, pa temeljito izrejo, zraven tega se učijo kacega rokodelstva, ali pa dalje študirajo, če so za to. Tako smo jih dali že več naprej v šole in tako izrejamo aposteljne za Bosno. Kako radi bi to delo ljubezni še bolj razširjali, ako bi se nam pomočki k temu ne pogrešali ter bi mogli stroške zmagovati. Naši častiti dobrotniki naj si toraj bodo svesti, da njih milostni darovi se bodo v naj boljši namene obračali, z njimi se Božja čast in zveličanje duš prav posebno pospešuje.
Tudi na Nazaret sega naše misijonsko delo, kajti razum dušnega pastirstva, ktero osebno tam opravljam, tudi vsak teden po dvakrat tje pošiljam kateheta. ki nemške in bosanske otroke podučuje; vsaki dan pa tudi mašnika dajem, ki tam mašuje. (V Nazaretu pri Bauja-luki so namreč od 1. 1879 redovnice presv. Kervi Jezusove s šolo, v ktero hodi 40 učeuk, kakor kaže bosanski duhovski iineuik; razun teh se v tem ženskem samostanu odgoja več gospodičin. Dvajset redovnih sester in 21 novakiuj je v tem samostanu.)
Tudi podpiramo usmiljene sestre v Banjaiuki, ker prepušamo jiiu v stanovanje dve hiši in poslopja zder-žujemo na svoje stroške. (Oudotue usmiljene sestre, kakor kaže omeujeni „Imeuik", dalajo v Baujaluki od 1. 1872 in jih je 6 v Banialuki; njihova prednica je S. Gregorija Ješe, iz Kranja.)
Naše djauje se razširja euako na telesue revšine in potrebe liušnjakov, ker dan na dan velikemu številu izmed njih zastonj dajemo zdravila in strežbo oskerl»-Ij njem o.
Zato smo tudi našim dobrotnikom neizrečeno hvaležni in vsim kličemo: „Tisočkrat Bog poverui!a (Op. Za zdaj smo poslali samo neko število „inteucij* s pri-
poročilom, naj bi kaj naznanili o svoji delavnosti, ker to bi najbolj budilo dobrotnike k pomoči, na kar je prišlo to pismo, ki dosti očitno kaže, kaKo res koristna je delavnost častitih redovnikov Trapistov v Bosni in kako še obilniši bi bila, ako bi imeli pomočkov, kterih je pa toliko manj, ker njihov prijor P. Franc je vire močno obernil na misijon v južni Afriki, o kterem misijonu smo nedavno nekoliko poročali. Vr.)
Naj pristavimo iz „Imenika" še to. da na privoljenje sv. zbora so Trapisti samostan „Marija-Zvezdo" ob Banjaluki vstanovili leta 1869 po prizadevanji č. o. Franca Pfanner-ja, kar je bilo o tistem času sklenjeno z velikim trudom. V njem je zdaj velika družina bratov, ki se pečajo z mnogoterimi rokodelstvi. Izmed 50 siro-tišnih dečkov se sleherni zraven odgoje uči tudi kacega rokodelstva, da bodo zmožni kdaj sami kruh si služiti in pomagati svojim bosanskim bratom k viši omiki. Ako se k temu pomisli, kako zatajeno in strogo po keršansko ta red živi in da le samo nravnost je zmožna kak narod povzdigniti, je pač očitno, kako na pravem mestu so v Bosni sredi turkov in razkolnikov katoliški redovniki Trapisti.
Iz Amerike. Perham, 5. sveč. 1883. Naslednji posnetek iz „Aurore" bi utegnil važen biti za „Danico", ako niste kje že poprej več in bolj natanko zvedili o bolezni in smerti č. g. J ur j a Godca:
f Mašnik Juri Godec, častitljivi zlatomašnik. starosta škofijske duhovščine in vodnik občine sv. Alfonsa v Greenfieldu na Mičiganskem, je bil po kratki bolezni v boljši domovino poklican na večer v nedeljo preslad-kega imena Jezusovega ob četert na deset. Pričujoč je bil č. g. Bernard Werner od cerkve sv. Bonifacija v Detroitu. Šel je po plačilo za svoje več kot 501etno goreče in vspešno delo v vinogradu Gospodovem.
Godec je bil 17. mal. travna 1802 rojen v Ljubljani (beri: na Jančah pri Ljubljani), glavnem mestu dežele Kranjske, in bil je 20. mal. serpana 1832 od škofa Volfa mašuik posvečen. Po enajstletnem delu v svoji domači deželi je za duš zveličanje goreči mašnik storil junaški sklep: preseliti se v Ameriko in našim takrat zapušenim verskim bratom svoje moči posvetiti. 23. sušca 1843 je oče Godec dospel na naše gostoljubno obrežje in podal se je zdajci na Mičigansko, kjer je do konca, blizo 40 let, delal z redkim zatajevanjem in popolno nesamoprid-no8tjo, in bil priprosto pobožen in v vsakem oziru izgle-den mašnik. Čez 30 let je oče Godec pastiroval kot resnično dober pastir v Vestfaliji, in tam bode še pozne leta v blaženem spominu.
Oče Godec je imel množico lepih mašniških čednosti v vzvišeni stopnji, odlikoval se je pa še posebno s svojo dctinsko ponižnostjo in s prav posebno dobrot-Ijivostjo do terpečih in ubožnih vsaktere verste. Z velikim veseljem je podpiral katoliške misijone po poganskih deželah, kakor tudi družbo Jezusovega sv. Detinstva; v ta namen je vsako leto obračal znatne zneske. Bog daj, da blag o serčn i, ponižni in nesamopridni mašnik, ki je živel zgoli za Boga in bližnjega, prav hitro dospe do gledanja presvete Trojice!
V četertek, 18. prosinca zjutraj ob desetih, je bilo truplo častitega očeta Godca na mirodvoru v Greenfieldu blagoslovljeni zemlji izročeno. R. I. P.
Jožef F. Buh. *)
Besedica naši mladini. Slovenski mladeneč, prepiši si te besede iu deni jih v svoj dnevnik. Preberi jih večkrat, da ne pozabiš, kako moraš svojo mladost neoskrunjeno ohraniti, da boš vreden slediti stopinje tako
") Prav posebna hvala za važno poročilo, in bratovski pozdrav!	Vr.
slavnih rojakov naših, kakor so: dr. Knoblehar, Baraga, Pire, Mrak, Vertin, Godec in veliko uruzih. Bodi si. da tudi ti pojdeš čez široko morje v neznane dežele, ali pa dom&, pošteno delaš. Bogu na čast in bližnjemu na korist, po vsaki ceni se moraš neomadežanega ohraniti, s čednim življenjem in pridnim učenjem na svoj prihodnji poklic se pripravljati. Ne pozabi „detinske ponižnosti*, ki se tako odlično preslavlja v očetu Godcu; to Ti želim globoko v serce vsaditi, ker dandanes zraven razuzdanosti posebno „luciferjev napuh" mnogim mla-denčem pokoplje njih lepi poklic, njihovo srečo, čast in njihov blagor!
j- Matija Knlavie.
(Dalje.)
Šest let gimnazijskih je ranjki gospod župnik do-veršil z izverstnim vspehom v Novem mestu, sedmo in osmo z odliko v Ljubljani, tudi zrelostno preskušnjo, ki je bila menda tisto leto pervič od vlade ukazana, opravil je s prav dobrimi redi. Po dokončanih gimnazijskih šolah gnalo ga je serce v bogoslovje. Hotel je postati duhovnik, kar je od mladega želel in se je z neomadežanim življenjem za ta stan pripravljal. Kot dijaka ga nihče ni videl v slabi druščini, pri posvetnih veselicah. Redno šolo obiskovati in z vso pridnostjo študirati, to je bilo delo njegovo. Le kak sprehod in petje si je v razvedrilo privoščil.
Mladeneč, ki v dijaških letih posvetno živi in ga je povsod dosti, kjer bi ga ne bilo treba, ki mu je šola zadnja skerb, bo težko kedaj goreč duhovnik; le iz pridnih, z vso marljivostjo študijam vdanih, poleg tega nedolžnih dijakov postali bodo častitljivi, izgledni duhovniki. Že kot gimnazijalec si je naredil literarični dnevnik, ki ga je pozneje dopolnoval, zaznamovaje ime-nitnejše knjige, izverstne spise, zanimive dogodke itd.
V bogoslovju je ranjki gospod z velikim veseljem učil se bogoslovskih ved. Pa kako se učil? Ne po-veršno, tlačansko, temuč njegov bistri duh je hotel prodreti globoko do temelja, do bistva. Premišljeval je, kar je bral; tudi rad koga poprašal za pojasnilo, zakaj je tako in ne drugače, kar so mu eni celo zamerili in ga za sitneža imeli! Njegovi predstojniki so tudi pripoznavali njegovo pridnost in izgleilno vedenje ter delali na to, da je bil že v 3. letu bogoslovja posvečen 30. julija 1854.
Pervo službo duhovsko je dobil na Vinici med Belokranjci. Čeravno je bila ta službica močno revna ter mu ni donašala več kot 200 gold., s kterimi si je moral hrano, obleko in vse potrebšine svoje oskerbo-vati, bila mu je vendar v naj prijetnišem spominu še leta in leta. Ljudstvo tamošnje ga je iz serca ljubilo, ker je z vso vnemo opravljal svoje duhovske dolžnosti — kot pridigar, spovednik in katehet. Šola ga je vedno prav posebno veselila in zm.l se je otrokom tako prikupiti, da so ga z veseljem poslušali in vbogali. Ko je bil odtod premaknjen v Kočevje, prišla je mala deklica, triletna „Barica", poslovit se — in kar ni ga mogla zapustiti. Dejala je v svoji otroški priprostosti: „Naj se vas še zadnjič nagledam". Ljudstvo je ob cesti klečalo in solze pretakalo, ko se je peljal od Vinice; tudi sedanji g. župnik Viniški priča, kako vsi ondašnji poštenjaki terdijo, da tako dobrega duhovna ne pomnijo tam. V Kočevskem mestu je služboval 2 leti in večkrat pravil, kako je doživel tam prijetne ure s svojimi iz-verstnimi tovarši — duhovni.
Jeseni leta 1859 je g. Kulavic dobil od tadanjega gosp. kapitularnega vikanja Kos-a dekret v Št. Vid
pri Zatičini. S posebnim veseljem je nastopil to službo.
Že poprej mu je bil nekoliko znan ta kraj, ko je hodil iz Ljubljane domu na počitnice; — in ko je videl kaplana Šentvidska na konjih moško jezdariti, se mu je v sercu zbudila želja, da bi kedaj tudi on to službo dosegel. Ta želja.se mu je spolnila, previdnost Božja ga je pripeljala v Št. Vid, kjer je bil na pravem mestu, kjer je do smerti delal v čast Božjo in zveličanje duš, kjer sedaj truplo njegovo počiva ter čaka prihodnjega vstajenja. Služil je v Št. Vidu razen malega presledka, ko je bil 1. 1865 prestavljen na Rako, da bi se tam pripravil za duhovsko poskušnjo, blizo 7 let kot duhovni pomočnik, in od 16. avgusta 1866 do smerti kot župnik. Presvitli knezoškof gospod Janez Krizostom, tedaj stolni dekan ljubljanski, so mu ob inštalaciji pridigali.
Tu se je še le začelo njegovo pravo delovanje. Toliko in tako stanovitno je deloval, da ne vem, kje bi začel s popisovanjem. Spoznal je, da je pri odrašče-nih spridenost sedanjega časa preveč v kri zalezla in da se mora začeti pri šolski mladini s pravo temeljito odgojo, da se na njo opira upanje boljših časov za domovino, da le iz krepke, v veri dobro podučene mladine bode izrastel na duhu in telesu krepak rod: zato je največjo skerb obračal na poduk šolske mladine. Bila je tu prej enorazredna šola, ktero je vodil še sedaj v pokoju živeči učitelj, g. Andrej Turk, priprost mož, a za šolo kakor vstvarjen. G. Kulavic je prihajal v šolo, kadarkoli je imel kaj prostega časa, tudi po dve uri zaporedoma je podučeval ne samo v keršanskem nauku, ampak tudi v druzih predmetih, n. pr. v zemljepisji, petji, sadjoreji in druzih koristnih rečeh.
Pozneje kot župnik je šolarje tudi večkrat peljal na vert, kjer je bil navlašč za-nje zasadil malo drevesnico in učil jih, kako se drevje cepi, trebi, obrezuje itd. Dajal jim je tudi cepiče seboj, da so doma poskušali in vadili se v požlahtnovanju sadnega drevja; — ' lahko rečem, da na tisoče sadnih dreves po fari Šent-vidski je s farovškega verta presajenih ali požlahtnje-nih. Pred večjimi prazniki je šel otrokom v šolo razlagat pomen teh slovesnih cerkvenih godov in naročit jim, kako naj se vedeje v cerkvi pri službi Božji. Zlasti ginljivo je bilo videti šolske deklice veliko soboto ob vstajenju in pri procesiji v praznik presv. Rešnjega Telesa. Zbral je okoli trideset najpridnejših učenk, peljal jih cerkev in tam po več dni učil, kako naj s parom k altarju gredo, tam pokleknejo in vsaka na eno stran altarja se postavijo ko častna straža pred Najsvetejšim. Vse deklice so bile prazniški dan belo oblečene, polovica jih je potresalo, polovica z okinča-liirni svečami svetilo. Duhovni in svetni oblastniki: prost Jarc, grof Auersperg, nadzornik Pirker, so o tej dobi šentvidsko šolo imenovali pervo na Kranjskem. Njegovo koristno delovanje je tudi visoka c. kr. vlada pripoznala ter ga postavila 1. 1870 za okrajnega šolskega nadzornika v litijskem okrajnem glavarstvu. Se ve, da so se razmere potem v marsičem spremenile. Župnik Kulavic se je nadzorništvu odpovedal, naslednik mu je bil g. Eppich, iu sedaj baron Tauiferer. Pa tudi pozneje se gosp. župnik šoli ni popolno odtegnil, temuč pri vsaki priliki z modrim svetom vpljival na učitelje, da bi vspešno delovali za keršansko izrejo mladine. Koliko več pa bi bil storil ravno glede šolstva, ko bi ne bil zadel na zagrizeno nasprotovanje tam, od koder bi imel največjo podporo pričakovati!
(Dalje sledi.)
Razgled po svetu.
Tarbski škof Billfere, o kterem je bilo že poroč&no,
da je od sv. očeta sprosil za romarje lurške božje poti popolne odpustke v podobi sv. leta, je po svoji škofiji razposlal prelep postni list „o izreji" družine. Najpred govori o visoki časti kerščanske družine in o posebni skerbi, ki jo ima Bog za-njo. Potem vpraša: „Kdo je tedaj družino vzderžal v preteklosti proti vsem napadom, in kdo jo bo v prihodnosti vzderžaval? Bog, brez vsa-cega dvoma; Bog pa po otrocih, ki so namenieni spol-niti praznoto, ki jo smert vsak dan napravlja*4. Po opombi, kako lep kinč in cvet so dobri otroci za družino, nadaljuje tako-le:
„Vselej, kadar se je med ljudmi razpravljalo kako imenitno vprašanje zadevajoče dušo in zveličanje otrok, vselej je bila cerkvena oblast vznemirjena, kakor se vznemiri straža, kadar sliši stopinje, ki bi utegnile biti stopinje sovražnikove. Vselej je poslala svoje orožje, besedo, v obravnave, da bi zmagale naj svetejše pravice in naj svetejše zadeve človeštva in Cerkve. Ali nismo slišali naše čase v prebritkih okoliščinah tako obžalo-vanega Pija, IX klicati zlasti proti Italiji: „Ugrabili so mi dušo mojih otrok!*' In naš neumerljivi Leon XIII. kar slavno sedijo na Petrovem stolu, koliko so govorili in storili, da bi rešili ravno to zadevo, poslužujoč se blagoslovljanj in izobčevanj, kakor vidijo ali vdano pomoč, ali pa terdovratno nasprotje?
Slednjič, da pokažem v eni sami čerti, kako zelo je Cerkvi odgoja otrok naj ljubše upanje, omenim to. da je v Vatikanskem cerkvenem zboru posebno na ta predmet opomnila očete ter naložila sostaviti katekizem za vse kerščanstvo. Žal res, da poltične dogodbe. ki so pretergale dela veličastnega zbora, niso dovolile tako živo zaželjenega djanja zveršiti; pa upajmo, ko nam zasvetijo lepši dnevi, se bo Cerkev na novo zbrala na klic svojega Pervaka, in nas bo obdarila s knjigo, ki je na svetu perva za evangeljem, kteremu je pravi odsev, — splošnji katekizem."
Kdo pojde ? Carigrad? Tako prašajo petrograške
„Vjedomosti", in menijo, da na Carigrad merijo: Rusi, Gerki, Bulgari, pa tudi Avstrijani, in že davno celo Angleži, čeravno skrivaj____ Mi bi privošili in priserčno
želimo, da v Carigrad naj zopet pojde - katoličan-81 v o, sicer pa tisti narod, kteri bi v Sofijino cerkev zopet pripeljal katoliško službo božjo, pri kteri službi božji naj bi bivalo njegovo vojaštvo, njegovo vradništvo o vsih dneh Gospodovih — ne kar /a parado iu zuuanj-stvo, ampak „v duhu in resnici".
Bratovske zadeve.
Koledar za prihodnji teden:
5. sušca. S. Evzebij. — 6. S. Friderik. — 7 S. Tomaž Akvinski. — 8. S. Janez od Boga. - 9. Spomin presv. Kervi N. G. J. Kr. — 10. Ss. štirdeseteri mučene i. — 11. Tiha nedelja. S. Heraklij.
Zalivale:
Št. 14. U. s. v Ljubljani se iskreno zahvaljuje za naglo in zdatno pomoč, katero ste dve bolnici prejeli na priprošnjo Matere Božje, ranjcega sv. očeta Pija IX, iu v slovezu svetnice umerle služabnice Božje Marije Agneze Štajner, redovnice sv. Klare.
V molitev priporočeni:
Na očeh bolna oseba za pomoč. — Bolan duhoven priporočen N. lj. G. in sv. Jožetu za pomoč. — Ker sem
skoraj edina podpora svoje matere, prosim molitve vse, posebno pa gg. duhovne, da bi pri sv. maši za-me Boga prosili za ljubo zdravje na priprošnje Mar. D., sv. Jožefa, in angelja varha. Prosim, ako bi zamogla ktera oseba devetdnevnico opraviti.
Pomočki k modrosti.
(Iz Pregovorov IX.)
1.	sušca. Modrost si je hišo sozidala, in je sedem stebrov izsekala. (Modrost Božja — Bog Sin si je na zemlji zidal sv. Cerkev s stebri — sedmerimi zakramenti v zveličanje človeštva.)
2.	Svoje klavne darove je (Modrost) darovala, je vina zmešala, in svojo mizo pripravila. (Sin Božji se je s človeško natoro sklenil, se je daroval na križu, se daruje pri sv. maši, pripravlja vernikom gostije pri sv. Obhajilu in s svojimi nauki.)
3.	Poslala je (Modrost) svoje dekle vabit v grad in v mestno zidovje. (Pošilja Gospod goreče duše, apo-steljne, dušne pastirje, redovnike in redovnice, misijonarje, da vabijo človeštvo v sv. Cerkev k čednosti in v nebeško mesto.)
4.	Nespametnim je rekla: Pridite, jejte moj kruh
in pite vino____ Popustite otroštvo, in hodite po potih
razumnih. (Nespametni, zagrešeni, neverni, zapustite ne-verske napake in brezbožnosti, zapustite grešniki stan greha, vdeležujte se ss. zakramentov.)
5.	Daj modremu priložnost, da bo v modrosti rastel; uči pravičnega, in naglo bo (nauk) sprejel.
G. Ako boš moder, boš sam sebi (moder); ako boš pa zasmehovavec (modrega nauka), boš sam škodo terpel.
Listek za raznoterosti.
¥ deriavnen zbora so bile te dni obravnave o pro-števu za 1883. Govoril je med drugimi tudi g. K lun prav čversto in jedernato. Zoperno pa je brati, kako so velikrat naj bolj važni in resnični stavki od levičarskih „Heiterkeit", „Gelächter* itd. spremljani! K smejanju in kahljanju je pač majhne učenosti in še manjši modrosti treba. Dobro je poznamnjal g. Ivlun gospodarstvo poprešnje in sedanje vlade. Posebno pogumno se je po-slednjič potegnil za koroške Slovence, kterih je tretjina na Koroškem, pa nobenega zastopnika nimajo v deržav-nem zboru.
Ii Tersta, 27. sveč. Gosta imamo tu poreškega preč. gosp. škofa, ki se v četertek odpelje in bode v nedeljo „Laetare* obhajal svoje vmestovanje.
+ Y Teržičn je v petek, 23. sveč., ob 11 dopoldne za mertudom umeri č. g. Jož. Čeme. vpok. župnik iz Teržaške škofije. R. I. P.
+ Iz Zadra naznanja mertvaški list, da je 22. svečana o poli šestih popoldne ondi umeri za mertudom naš učeni in čislani rojak č. gosp. Jan. Šolar, šolski nadzornik. Previden s ss. zakramenti je vsled že prešnje daljši bolezni v 50. letu svojega življenja se preselil v boljši življenje, liojen je bil v Kropi 27. vel. serp. 1827, mašnik posvečen pa 22. grudna 1850. Lotil se je šolstva na gimnaziji in 1. 1871 je postal deželni nadzornik v Ljubljani; 1. 1879 pa je prišel v Zadar, kjer ga je bil pred nekterimi mesci v pervo zadel mertud, ki ga je zdaj v drugič zadel ter v grob spravil. R. I. P.
•f V Bud j eje vi cah na Češkem je umeri slavni ondotni škof Valerijan Ji r sik, znan med drugim zarad priljub-
ljene „popularne dogmatike", ki je bila tudi slovenska Matica sklenila — pa le sklenila — jo na svitlo dati. R. I. P.
Postni kurenti so bili v Gorici za sredi-posta napovedali bal in ščme, kakor naznanja „Eco"; c. kr. vlada pa je to bogokletno ostudnost prepovedala, za kar je vse polteno katoličanstvo iz serca hvaležno.
Od „Weckstimmen", starih, z rudečim zavitkom, je zdaj prišel zadnji sošitek od lanskega leta, ki obsega: „Die heil. Agnes von Rom". — Po prijaznem dogovoru se „die alten" in „neuen Weckstimmen" zanaprej stopijo v ene same, poslednje, ki izhajajo, kakor dozdaj in stanejo 80 kr., po pošti 1 gl. na leto. Napis: „Löbliche Administration der „Neuen Weckstimmen" in Wien, I. Postgasse Nr. 2.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Z glasilom: „Bog nas čuvaj bobna!" 8 gld. — Neimenovan 10 gld. — C. g. župnik Greg. Jakelj 6 gl. — lz Vipave: „Da bi boben ne zapel, — pošljem darek ta vesel" — 2 gl. — Č. g. župnik Jan. Ažman 2 gold. — Č. g. župnik Jan. Mat. Jereb 2 gold. 50 kr. — Č. g. Fr. Tavčar 2 gl. — C. g. J. M. 2 gl. — M. Košir 1 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz zapuščine f S- župnika M. Kulavica po č. g. Podboju 11 gold. 86 kr. — Č. g. župnik Mat. Lavrič iz Nove Oselice (zbirke) 20 gl. — C. g. župnik Greg. Jakelj 2 gL
—	R. Potokar 5 gl.
Za zidanje cerkve sv. Magdalene nad Idrijo: Iz zapuščine f g. župnika M. Kulavica po č. g. Podboju 8 gl. 50 kr.
Za opravo ubožnih farnih cerkev naše Škofije: Iz Višnje gore 22 gold. (Op. Zadnjič je po pomoti stalo: 22 kr.) — Iz Rove 12 gl. — Gospodičina Viktorija Mel-ceijeva 1 gl. — Neimenovana 12 kr. — Iz Preske 7 gl.
—	Iz Kranja 36 gl. — Iz Šent-Vida pri Zatičini 17 gl. 70 kr. — Z Bučke 16 gl. — Fara Reteče 5 gl.
Za sv. Očeta: Z Rudnika po č. g. župniku Greg. Jakeljnu 10 gold. — Neimenovan 1 angl. souvr. — Iz Mekin po č. g. župniku J. Ederji 5 gl. — Fara Reteče 14 gl. — Neimenovan 1 gl.
Za misijon Č. g. Val. Lah-a v Bosni: Neimenovan 5 gld.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Z Rudnika č. g. župnik 7 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Neimenovan 5 gl.
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu-. Neimenovan 5 gld.
Za afrikanski misijon: Iz zapuščine f §>• župnika M. Kulavica po č. g. Podboju 18 gold. 85 kr. — Č. g. župnik J. Eder 2 gl.
Za misijon č. g. Tomazina: Neimenovan 5 gl.
Za varhe Božjega groba: Neimenovan 1 gl.
7m sv. Detinstvo: Neimenovan 10 gold. — Polona Galjot 1 gl. - Č. g. Fr. Karun 16 gl. 60 kr. — Č. g. dr. Jos. Marinko 11 gl. — Po Mariji Prosen 3 gl. 20 kr.
—	Iz Mekin po č. g. župniku 3 gl.
Za naj potrebniši misijone: Neimenovan 10 gl.
Za bratovŠino sv. Leopolda: Neimenovan 2 gl.
Za bratovŠino sv. Dizma: Fara Reteče 5 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Š. v T.: Prav posebno vatreženo s tedanjim in preš-njim. Gratias intimas!
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikofi nasledniki v Ljubljani.