Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka t Din. Št. 40, - Leto XX. - Kranj dne 3. oktobra 1936, Uredništva in uprava je v Kranja, Strossmajerjev trg it. 1. Telefon It. 79 .Gorenjec* izhaja vsako soboto. Dopis« sprejema uredništvo d« srede zvečer. Rokopisi se n« vračaj*. Nefrankira„ih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", ceioletn* 40 Din. polletno 20 Din, Četrtletne 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto čas nas kiiče k štrajku tekstilnega delavstva V dvajsetem stoletju, v dobi svetovnih pro vratov in podvigov se vprašajmo mi vsi, !;i hočemo biti katoličani po duhu in besedi, kje smo, kaj se godi okoli nas in kuj je nala dolžnost, da spričo dogodkov v katerih živimo ukrenemo, da bomo opravičeni pred Bogom in zgodovino. Prav je in potrebno, če se danes ozremo okoli sebe in pogledamo resniei v oči Besede, ki jih pišem niso izbruh sentimentalne duše, ne plod pesniške fantazije. Resnico bi rad povedal, bridko in žalostno resnico, katero že skoro vsak izmed nas čuti v svojem Men. najsi bo katoličan ali ateist. Asi čutimo, da se nekaj dogaja, nekaj velikega in grozotnega. Živimo v času revolucij in prevratov. Svet jo podminiran z prevratnimi idejami podtalnih ljudi, katerih cilj je vse prej kakor dobrobit človeštva. Tisočletni temelji kulturi in napredka se majejo. Naš človek izgublja vero. to e. dino in največjo oporo v živ 1 jen j n. ki je bilo in bo polno bridkosti in prevar. Žalostna poglavja današnje velike človeške tragedije se vrste ena za drugo... Rusija... Mehika..: Španija... Strah in groza, ali ne bomo v prihodnjem dejanju te žaloigre mi igralci in gledalci? Kako pretresljiva bi bila danes ta žn-lostinka dvajsetega stoletja, kakor ona Jereni-je preroka: O Bog, ti, ki si nam bil edina opora v nu.-ili stiskah in nadlogah, glej, tebe mečejo na cesto. Tudi v naših hišah, kjer se je do nedavna ob poznih večerih razlegal glas naših družili pri svetem rožnem vencu, so se že našle roke, ki so segle na steno, da Te vržejo na cesto. Čistost družin izginja in ženske v konkubinn-tu rode svoje otroke, Mesto zaupnega vzdihovanja, ki je stoletja vrelo ob težkih trenot-kih naših pradedov iz njih prsi je. na jeziku današnjega človeka kvanta, preklinjanje, bo-gokletstvo. V delavnicah in tovarnah ni tiste udanosti, sreče in ljubezni kot je bila v hiši tesarja iz Nazareta. O, tovarne, naša največja rana naše dobe. Tam ni več ljubezni do bližnjega. Ne meni se podjetnik kako l>o delavec živel, on in njegova družina. In delavec je zastrupljen, da se smili vsem, ki mu dobro hočejo, pa jih poslušati noče. Naša dekleta po tovarnah govore in počenjajo stvari, da se osivelim možem, ki jih poslušajo, dvigajo lasje. O, delavec in delavka trpina po telesu, koliko hujše je vajino gorje po duši! Ob očetovi kletvi in materinem znkonolom-stvu doraščajo otroci današnjega časa. Kaj l.o iz njih? Kri umorjenih duhovnikov napaja zemljo. Pravica se plaho umika nasilju. Ljudje so postali krutejši od divjih zveri v pragozdu. Tarnanje in kletev se razlega po vsej zemlji. kam gremo? Kaj bo? O, Gospod, prlzanesi nam! V dneh groze in splošnega razdejanja mu kliče glas trombe pod prapor našega Boga, Nas vse bogate in revne, stare in mlade. i/, obraženco in neuke. Brez razlik«' stanu. Delavce in obrtnike, kmete in uradnike. Vlak naj vstopi kot cel mož nu svoje mesto, kjer bo po svojih zmožnostih poslej vestno in vdano vršil svojo dolžnost. Nihče kdor je ali hoče biti, naš ne sme prelišati tega klicu, ki ni več navadno vabilo na razvcseljevanje, ampak glas božji, ali če hočcti naš lastni klic po rešitvi. Kdo se bo bal boriti za sveto stvar? V teh dneh splošne razrvanosti ne smemo poznati med nami nikakega sovruštva, uik-i-kili »vir, ki bi nam onemogočale enolno in resno delo v naši prosveti. Naša prosveta mora biti mogočna enotna armada božjih bojevnikov, sestavljena iz. vseh stanov, ki se bodo vsi skupaj v ljubezni in slogi združili za veliko delo, ki jih čaka. Vsak na svoji? mesto! Akademike imamo. Oni so cvet našega naroda in bodoči voditelji tega revnega ljudstva. Brutje! Vi so postavite v prvo bojno črto, mi vsi pa bomo šli za vami. Iz naroda ste izšli, žrtvujte so v teh dneh za njegovo srečo, zn njegovo bodočnost. Vi boste prednju straža naše prosvetne čete! Ponesite nauk resnice, pravico in ljubtzni božje našim revnim in zbeganim ljudem, ki čakajo. Naše okoliške vusi prerašča pleve! nauka '(Satanovega. Očistite jih in nasejte po njih seme božjo besede. Akademiki, izobraženci obojega spolu, domovina in narod ki slutita zlo, vas klfčota Poslušajte ta klic in pridite! V našem krogu je dovolj prostora, pa tudi dovolj ljubezni, da bratsko sprejme med sebe naše poštene, zatirane, pa tolikokrat razoča- Beseda industrijalcem Priznati moramo objektivno resnico, da so nekatera tekstilna podjetja skušala ustvariti med svojim delavstvom več ali manj ugodne •socialne razmere, tla so nekateri podjetniki i-meli smisel za socialne potrebe svojih uslužbencev. Na drugi strani so pa zopet tovarne, kjer se je delavstvo naravnost izrabljalo, izkoriščalo in gonilo v ubup. Naš list je že enkrat prinesel plačilne liste iz neke tovarne, kjer so moški prejemali na 14 dni komaj po 150 Din in še manj plače! V nebo vpijoča krivica. Lastnik dotične tovarne si je pa sam zaračunaval dnevnice po Din 1000, na dan, Kakšna razlika : 1000 na dan sebi a delaVCU pa za 14 dni 1*0 Din! Po nekaterih tovarnah sploh niso poznali nobenih socialnih zakonov, ki so v veljavi v v naši državi! Osemurni delavnik je bil le na papirju. Zunaj so tuvaldmnožiceb,rezposjeluib, vto-var&l mi pa ponekod — povdarjamo — ne povsod, !e ponekod medtem silili delavstvo, da je delalo po 10, 12 in še več ur na dan. Vsakdo je lahko videl, da po nekaterih tovarnah tudi nedeljskega počitka niso poznali. Cele nedelje in praznike so bili veliki deli tovarne v obratu. Zdelo se je, kakor da bi nalašč delali v nedeljo dopodne, ne samo da bi odvračali deluvstvo od nedeljske službe božje! Ce. si je kak delavec upal namigniti, da te vendar nedelja in da je nedeljski počitek u-zukonjen, so mu je takoj odgovorilo od mojstra: „Pu pojdi, če ti ni pravi" Dobro vemo, da se po tovarnah ob nedeljah pač mora izvršiti nujno delo, kakor so popravila, da more tovarna redno obratovati; to delo nikakor ne mislimo žigosati, pač pa povdarjamo, da se je po nekaterih tovarnah ob nedeljah kar skoro redno obratovalo. V Ljubljani imamo »inšpekcijo rada", ki ti >.\L\\ V>t5 v»Vi,VlA preprečiti take razmere. V\*»> .v\ Vi<4$« *J ta» OtNva^a-*X -\- $*A , S.» '0 feS ,"A.\V*»> Ne bomo razglabljali, kdo je kriv da so se kljub dobri Socialni zakonodaji in kljub „inšpek-ciji ruda" godile take stvari. Pribiti moramo lo dejstvo in pozivamo oblast, da poišče krivce in jih tako eksemplarično kaznuje, da bo odmevalo po vsej državi. Take razmere nudijo ekstremnim elementom polno gradiva za agitacijo in ustvarjajo med delavstvom razpoloženje, da obupa nad pravico in izgublja zaupanje oblasti in celo njih najboljše namene. V sVktt \.\\»t\xl£» J?N *fc Poseben kupite] v naši industriji je paše-vanje nekaterih mojstrov, posebno tujih elementov, po tovarnah. V tovarne so večinoma sprejemali mojstri ljudi na delo. Kakor se slišijo glasovi med delavstvom, 80 morali nekateri delavci plačevati takim mojstrom celo nagrade, da so bili spre|eti na delo. Nihče ne more zameriti mojstru ali tovar- Beseda delavstvu V Kranju je tekom 5 tednov štrajka naše delavstvo izgubilo najmanj 2,500.000 na mezdah. Ali je bilo to potrebno? Kolektivno [Migodbo in boljšo kot je sedanja, bi bilo delavstvo popolnoma lahko dobilo brez štrajka. narju, če zahteva disciplino v tovarno. Dobro vemo tudi, da se nekateri elementi kaj radi izgovarjajo, da se z njimi grdo ravna, če se od njih zahteva disciplina. Priznamo, da gre precej pritožb delavstva na račun potrebne discipline. Res pa je tudi, da se je ponekod z delavstvom tako ravnalo, da se ni upoštevalo delavčevo osebno in človeško dostojanstvo. Zmerjanje, zapostavljanje in žalitve, to človeka najbolj razburja in ustvarja atmosfero, v kateri tli maščevalnost in nagnenje k nasilju. Tuji mojstri so sploh posebno poglavje po naših tovarnah. So častne izjeme, med njimi častitljivi in pošteni ljudje in bi bila krivica, če bi vse metali v en koš. Toda res je pa tudi, da so ravno tuji mojstri povzročili marsikje "iudo kri med delavstvom. Ze to je porazno vplivalo, da so prejemali in prejemajo razni tuji mojstri, ki niti mojstri niso, velike plače, domačin pa, ki morda bolje zna svojo stroko kot tuji mojster, ' paj je plačan beraško. V Kranju so po tovarnah razni tujci „strokov-njaki". ki so v svoji domači državi opravljali čisto druge posle. V naši državi so jih pa naenkrat deklarirali kot ..strokovnjake" v tekstilni stroki. Če se je kak domač delavec izučil, s tem postal takemu „tujemu strokovnjaku nevaren konkurent, je že kar moral računati, da bo letel iz tovarne, ker bo že našel njegov mojster kak vzrok da ga bo spravil iz obrata ali pa k drugemu delu, kjer ne bo več nevaren. Javno pozivamo našo oblast, da pregleda vsa dovoljenja tujcev za bivanje in da posebno strogo pregleda strokovno kvalifikacijo »tujih strokovnjakov", ki odjedajo kruh domačinom. Najgrša stvar po nekaterih kranjskih tovarnah pa je ravnanje z našimi ženskami in zapeljevanje deklet po nekaterih mojstrih. V rokah imamo jasne dokaze, kako so nekateri mojstri po tovarnah nagovarjali, zapeljevali naša dekleta v nemoralna dejanja, jih k temu silili, če se jim niso udale, jih preganjali. Kvantanje in umazano govorjenje so taki mojstri seveda dovolili in ga tudi sami gojili. Zadnji štrajk naj bo našim industrijalcem resen memento. Ko se sedaj čistijo tovarne, naj se očistijo tudi nemoralnih smeti, ki so se ponekod nabirale. Naj se uvede v tovarne disciplina pa tudi morala. Iz tovaren je nujno treba odstraniti tiste mojstre, kateri niso moralno neoporečeni. Ne samo v intereso morale, ampak tudi v interesu industrije same je, da je delavstvo moralno vzgojeno, zakaj nemorala vzgaja zločince in bestije. Če terja po pravici podjetnik od svojih uslužbencev spoštovanje lastnine in zakonitost, mora tudi sam dati zgled zakonitega postopanja in skrbeti, da se v njihovem podjetju ne teptajo moralna načela. Danes se delavstvo htiduje nad svojimi strokovnimi tajniki. Neredko se sliši beseda, da so jih prej strokovni tajniki učili, kako naj se zasedejo tovarne, ob štrajku so jih pa hoteli spraviti iz tovaren. Radi tega delavstvo ni sledilo svojim organizacijam, ko so jih po- rane delavke in delavce. Dragi tovariši in to-vnrišico! Sinovi in hčere naših krščanskih očetov in mater, ki ste bili vzgojeni r ljubezni do Boga, ki vam ga hočejo danes vaši sovražniki izdreti iz srca! Pridite k nam! Tudi vi boste lahko nemoteno in neovirano poleg skupnih nalog vršili svoje stanovske naloge. Pridite k nam vsi, ki vam srca krvave, pa tudi tiste pritegnite, ki danes zapeljani in zastrupljeni pljujejo za duhovniki, ki preklinjajo Boga in Cerkev. Vsi se bomo skupno borili za zmago ljubezni in pravice. Dekleta, cvet našega ženstva! Združite o-krog sebe vse, kar jo poštenega in neomade-ževanogu. Rešite tiste, ki jim grozi pogin. Visoko dvignite zastavo dekliške časti.. Pomnožite svojo četo. Mislite nato, da boste nekoč ko žene in matere vzgajale nov rod, in bo na vus ležeče, kakšen bo. Čistost naj lx> simbol slovenskih deklet! In vi, fantje, vitezi, junaki in steber naše bodočnosti! Pripeljite v svojo sredo vse, kar je dobrega in nepokvarjenega! Rešite tiste, ki se še rešiti morejo in hočejo. Mislite na to, kako boste nekoč kot očetje vršili težko nalogo zidarjev nove dobe, novega boljšega rodu in boljših časov. In končno Vas, ki ste dobre volje in se za vedate resnosti in odgovornosti časa. Pridite! Dobro nam došli vsi! Ugibajmo, delajmo načrte in besede naj postanejo dejanja. Čas nas kliče vse! Sedaj ni čas za spanje in oklevanje Hudournik časa nas vleče s seboj zato mo ramo biti odločeni na kateri breg se bomo rešili. Zavedajmo se, da nam razen Boga nihče ne more ustvariti boljše bodočnosti. Zuta pojdimo pogumno v boj za zmago Njegovega kraljestva. Nič strahu in malodušnosti, pred nami gre On sam! 1-t zvale, naj zapuste tovarne. Take govorice se sedaj neredko slišijo, kar dokazuje da so strokovne organizacije vzgajale svoje članstvo preveč demagoško. Med seboj so tekmovale, kdo bo delavstvu več obetal, bolj ugajal in kdo bo bolj radikalen. Vse to je delavstvo gnalo v najradikalnejše vode in ga izročilo v roke neodgovornim radikalnim elementom, ki so delavstvo končno nahujskali proti lastnim strokovnim organizacijam. O tem bo potrebna še posebna resna beseda. V vsem delavskem strokovnem delu je treba napraviti konec demagoštvu in tekmovanju v radikalizmu, ker to prinaša delavstvu nesrečo. Pribijemo pa, da štrajka niso sklenile ne strokovne organizacije, ne zaupniki delavstva, ki jih je delavstvo izvolilo. Da mora delavstvo v štrajk, je bilo sklenjeno na skritem sestanku, ki se je vršil v neki gostilni. Ti skriti aranžerji so vrgli med delavstvo parolo, da se štrajka in ti so ves čas štrajk tudi organizirali proti volji večine delavskih zaupnikov in delavskih organizacij. Ti skriti aranžerji so tudi zapeljali delavstvo, v njegovo lastno škodo, da ni šlo iz tovaren. Ti skriti voditelji štrajka so znali delavstvo tako preparirati, da ni verjelo ne svojim strokovnim organizacijam in ne svojim zaupnikom. Ti aranžerji so tudi pripravljali po tovarnah odpor za slučaj, če bi se s siio izpraznilo ti varne, da bi tekla kri, ker so hoteli krvi, razburjenja in revolucionarnega gibanja. Ni jim bilo za delavsko koristi, ne za kolektivno pogodi«, ampak za svojo politiko. Sedaj se boje, da bi delavstvo spregledalo in z njimi obračunalo. Zato pa mečejo blato na vse druge in hujskajo še nadalje uboge delavske množice. Naša prosveta je zborovala V četrtek dne 24. pr. m. se je vršil v Ljudskem domu lepo obiskan občni zbor tukajšnjega Prosvetnega društva. Dvorana je bila dobro zasedena samih vnetih društvenikov starih in mladih. Občni zbor je otvoril predsednik društva g. Viktor Kokalj, ki je uvodoma pozdravil navzoče člane in članice, v prvi vrsti pa predsednika zač. občinske uprave g. ravn. Češnja in srez. šolskega nadzornika g. Rupreta. Nato so po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, ki je bil odobren brez pripomb, sledila poročila posameznih odbornikov in zastopnikov društvenih odsekov. Iz predsedniškega poročila, ki ga je podal društveni predsednik g. Kokalj posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu kaj živahno delovanje. Društvenih odsekov je pet in sicer: dramatični, pevski, fantovski, dekliški in godbeni. Društvo je priredilo v preteklem letu sedem prosvetnih večerov, ki so bili vsi prav dobro obiskani. Odbor je raz-motrival o svojem delu na 11 sejah, katerih so se odborniki redno udeleževali. Društvo se je udeleževalo prireditev in nastopov bratskih društev sirom Gorenjske. Gospod predsednik je v svojem govoru lepo razvijal program in cilj našega prosvetnega društva. Boj z meščanskim liberalizmom je končan. Sovražnik je na vseh frontah poražen. Toda sedaj je napočil čas, ki zahteva veliko zahtev, veliko večjo aktivnost pozitivnih narodnih sil, da premagajo novega sovražnika, ki dviga glavo sirom sveto in ki se imenuje komunizem. Mrtvaški duh uničenja vsega, kar je ka-toliško,se čuti že preko vse Evrope. Zato moramo danes v katoliški prosveti posebno povdarjuti jasnost, odločnost in borbenost. V prosvetnih in socialnih vprašanjih moramo biti vsaj toliko brezkompromisni, kakor so komunisti. Slabo uslugo delajo katoliški stvari tisti, ki hočejo preko vseh težav s popuščanjem, kompromisi in molčanjem. Nov duh in z njim nov človek mora vstuti v naših domovih z nalogo zavre- STRAN 2 &**¡!Si¿!&javkar< v zapor, potem je pa kar sigurno pridobljen Za komunizem. Aretacija in ječa ga napravi za neke vrste mučenika, v ječi pa dobi sijajne učitelje, ki ga potem prepurira-jo in vzgoje za popolnega komunista. Komunisti so neredko povdarjali, da je okrožni zapor za nje politična akademija. Sremska Mitrovicn pa njih univerza! »GORENJEC« ¡^^«^■g^ga^a»^^^»^^ STRAN 3 pa le verjelo. Vemo, v kateri kuhinji se je to in marsikaj drugega skuhalo. Povemo pa, da je bil ravno sedanji gerent mestne hranilnice v Radovljici tisti, ki je s svojim podpisom in osebnim jamstvom pripomogel, da se je palača dozidala in da v Radovljici ni bilo od njegovega prevzema mestne hranilnice nobenega brezposelnega domačina, ki se je priglasil na delo in ki je hotel prijeti za delo na stavbi. Najprej se je skrbelo za domačine. Jz okolice so prišli šele nato na vrsto. Iz Lancovega ni bilo delavcev na stavbi, ker so tam vsi sami dovolj zaposleni in nimajo potrebe, da bi hodili na delo na stavbo v Radovljico. Zato je laž in neresnica, ki se je nasprotniki prav dobro zavedajo, ko trdijo, da se bo s priključitvijo Lancovega Radovljici povečalo število brezposelnih. Ge nasprotniki mislijo nase in na svoje delo ter nimajo skrbi za domače delavce, potem je gotovo res, da bo brezposelnost v Radovljici. Saj nasprotniki, kadar zidajo, domačih ljudi sploh ne poznajo. V javnem gospodarstvu se pa ne brigajo, da bi zaposlili dovolj delavcev. Res je le to, da delo na stavbi ponehuje in da je skrb g. Resmana Janka ta, da delavci ne bodo brez zaslužka. Zato smo poskrbeli, da bodo dobili delavci zaposlitev pri stavbah, ki se sedaj zidajo. Dela, ki so združena s planiranjem sveta okoli palače, pa se bodo izvršila takrat, ko ne bodo delavci nikjer drugje imeli nobenega zaslužka. Tako skrbimo za zaslužek in zaposlitev ljudi. Povemo vse to zgolj radi tega, ker nasprotniki razširjajo laži. Še enkrat prosimo, naj nam vse tiste lažnjivce in rnzširjevalce vsak takoj sporoči, da bomo proti vsakemu nastopili sodno pot in mu dali priliko, da tam dokaže svoje junaštvo. PO NJIH DELU JIH BOSTE SPOZNALI. Naša uprava pod predsedstvom pok. g. Resmana V. je bila tista, ki je zidala kopališče zato, da se pritegne v Radovljico čim več tujcev-letoviščarjev in da postane Radovljica letoviško mesto. Samo napravi lepega kopališča se je zahvaliti, da je dotok tujcev iz leta V leto večji, da domačini precej tisočakov zaslužijo, kakor tudi da se v Radovljici letos precej zida. Vse to je zasluga naših ljudi. Nasprotniki so pravili, da ni bilo prav, da se je zidalo kopališče in da bi bilo bolj prav, ako bi se vlagateljem dotični zneski izplačali. To trdijo še danes. Vedo pa, da je bila že takrat denarna zapora. S tem hočejo zopet hujskati zoper JRZ listo, čeprav vedo. da je kopališče za Radovljico potrebno in zelo koristno in da ima od kopališča vsa Radovljica velik dobiček. Mi pa pravimo, da je bila zidava kopališča zelo potrebna, ker bi sicer naslednik, pok. Resmana v vodstvu Mestne hranilnice ,imel veliko več prilike, da bi si izplačal še večje zneske v gotovini, kakor pa si jih je dejansko v letih svojega predsedovanja, ludi za deuar, ki je bil izdan za stavbo jim ni bilo dosti mar. Poglejte, volilci, gospodarje! Stavbo so prodajali za 300.000 Din, čeprav je svet sam veljal 150.000 Din, ki jih je morala prejšnja uprava hranilnice plačati, ker je veter dvakrat odkril streho, ki je niso zuuli ali pa hoteli zavarovati na način, ki ne bi veljal veliko. Prav tako se bo morala cesta pred novo palačo znižati, kar bo zopet veljalo. Pa vse to zopet samo in izključno vsled nezmožnosti tistih, ki so cestna dela vodili in cesto po nepotrebnem zvišali. To so delali nasprotniki JRZ, ko so oni bili na občini in so imeli vso oblast v rokah. Danes pa so toliko nesramni, da. upajo nas obdolževati, kar sploh ni resnično. Volilci! Pametno premislite in ne dajte se begati od ljudi, ki so paševali tri leta na občini in Vam v tem času niso ničesar pokazali, razen sedajšnjih novih obljub. ČUDNA JE TA STVAR. Področje naše davčne uprave je precej obsežno. Zato imamo na davčni u-pravi precej uradnikov in uslužbencev. V glavnem pa imamo največ ali vsaj precej dnevničarjev, tako slugo Pri-stovca t ranča, Glažarja Vinka, Pezdi-ča Joža in druge. Po § 178 uradniškega zakona se dnevničarju sme služba vsak čas administrativno odpovedati v petnajstih dneh od dne priobčitve. V nedeljo dne 25. oktobra 1936 bo grozdje v Radovljici zrelo. Sestanek Kat. akademikov in akademičark Vsled prekinitve zvez katoliških a-kademikov z Jugoslov. akademskim društvom je potrebno, da si pojasnimo in razčistimo nastali položaj. V ta namen se zberemo katoliški akademiki in akademičarke iz Kranja in okolice v sredo dne 7. oktobra ob 8. uri zvečer v knjižnici Prosvetnega doma v Ljudskem domu v Kranju. Predmet sestanka bo ustanovitev akademskega odseka Prosvetnega društva. Razpravljali bomo dalje tudi o namenu in nalogah odseka, oziroma društva, pri razširjanju katoliške prosvete. Bodite točni — brez akademske četrti! Akademik. Zbor fantov v Kranju Vsi oni, ki ste dobili vabilo za sestanek, kateri se bo vršil v nedeljo dne 11. oktobra, izročite svojim tovarišem vabilu priložene izkaznice, ker le s tako izkaznico ima vsak dostop na ta sestanek. ODBOR Tridesetletnica tvrdke Ivan Savnik v Kranju Te dni obhaja ena izmed najuglednejših trgovskih It iS v našem mestu, tvrtlka g. Ivana Savnika tridesetletnico svojega obstoja. ker spada njen ustanovitelj in lastnik g. I-van Savnik med one redke može, ki so nov Kranj ustvarjali, ki so dajali smernice razvoju, kakršnega ni doseglo nobeno drugo podeželsko mesto v Sloveniji, smatramo /a potrebno, da se tega jubileja spomnimo tudi mi. Gospod Ivan Savnik je prišel kot mlad trgovski pomočnik — doma iz Brežic — pred več kot 35 leti v Kranj, kjer se je kaj hitro udomačil, Za življenjsko družico si je izbral kranjčanko Viktorijo 1'lkur iz Beseneanove hiše, v kateri je otvoril prve dni oktobra I. 1906 muuufakturno trgovino v takem obsegu, kak ir so bile takratne kranjske trgovine. Iz tega razmeroma majhnega začetka, je ustvaril g. Sav- nik tekom let s pomočjo svoje nadvse vredne ge. soproge z dolgotrajnim marljivim de!om, trdno voljo, varčnostjo in podjetnostjo sedanje veliko podjetje in tovarniške obrate, kakršnih najdemo prav malo V naši domovini. 2e v nekaj letih mu je postala hiša pretesna. Kupil je zato sosedovo Adamovcevo hišo, in iz obeh hiš napravil za pred vojne čuse in razmere, ki so vladale takrat v Kranju, novo veliko trgovino manufakture in galanterije, katere delokrog se je stalno razširjal in se razširil do pričetka svetovne vojne na Istro, Goriško in Koroško. Bila je to prva trgovina v Kranju, ki ni služila samo lokalnim potrebam ali neposredni okolici, ampak trgovina, ki je razširila svoj delokrog najprej čez vso Gorenjsko, potem pa tudi vse sosednje dežele. 2e pred vojsko je trgovina zaposlovala več potnikov ter s svojo »Prvo gorenjsko razpo-Siljevalnico" in svojim velikim ilustriranim cenikom krog svojih odjemalcev tako razširila, kakor do tedaj še nobena kranjska trgovi- Ker sc jc trgovina vedno bolj širila, je g, Savnik prikupil tik pred svetovno vojno še staro Sodarjevo hišo in nameraval postavili povsem novo moderno trgovsko hišo. Ko pa je izbruhnila svetovna vojna, je uničila vse te načrte. Po končani svetovni vojni je bil ves trg na severu in vzhodu izgubljen, zato je moral g. Savnik iskati za svojo trgovino nova pota. Z podvojeno silo se je vrgel na reorganizacijo svojega podjetja, izpopolnil je trgovino v veletrgovino iu v razpošiljevalnico. Poleg tega pa je pričel nekatere predmete, ki jih je prodajal, tudi sam proizvajati. Tako perilo, naramnice, turistične potrebščine. V zadnjih letih je še ustanovil tovarno rokavic in trikotaže, ki po svojem kvalitetnem blagu slovi po celi Jugoslaviji, izvršil je tudi svoj predvojni načrt in iz vseh treh hiš zgradil moderno trgovsko hišo v obsegu kakršnih nismo bili do tedaj vajeni v podeželskih mestih in kakoršnih je malo najti v naši državi. Vsa ta podjetja, ki -so služila mnogim drugim za vzgled in izpodbudo se nahajajo danes v polnem razmahu. Vodi jih g. Ivan Savnik sam, ki je še povsem mladostno čil in podjeten, v najboljših letih in še poln načrtov za bodočnost. Glavna pomoč mu je njegova gospa soproga, v trgovini pa tudi njegova dva sinova, od katerih starejši Ivan pomaga očetu voditi trgovske posle, mlajši ing. Viktor pa vodi tovarniške obrate. Vkljub svoji veliki zaposlenosti pa je našel g. Ivan Savnik še vedno dovolj časa, da se je tudi v javnosti intenzivno udejstvoval, Vršil je V raznih javnih zastopih važne funkcije in je bil od letu 1921 član občinskega odbora. V najvažnejši povojni dobis ko se je Kranj začel razvijati v industrijsko mesto, je bil dolgoleten občinski svetovalec, ki je imel najvažnejšo funkcijo, oskrbo občinskih financ. Njegovih zaslug pri drugih ra-r'1' korporacijah in društvih idt. niti ne um.ujaiuo. Ob jubileju se pridružujemo obilnemu številu gratulumov tudi mi in izrekamo tako firmi, kakor tudi lastniku gospodu Ivanu Savniku naše najisktenej-še čestitke, njegovim podjetjem pa želimo tudi v bodoče najboljši procvit. Tedenske novice Stara Bcscnčanova hiša i. 1906 Bcscnčcnova in Adamovcova hiša 1. 1912 KRANJ Absolventinja praškega konservatorija in pedagoške šole, gdč. Ravnikova, poučuje igranje na klavir, vijolino in citre. Zupnišče 11. nadstropje. Nov tednik se bo pojavil v Kranju. Do te-ga zaključka smo prišli, ker so nas nekateri naši naročniki opozorili na osebo, ki že zbira oglase za ta tednik. Ker so naročniki v dvomu za kateri list gre tukaj, jim radevolje poja-snujemo, da dotični nabiralce oglasov nima nič skupnega z našim listom. Pač pa menda zbira oglase za neki drugi list, ki se bo baje izdajal tudi v Kranju. KJE KUPUJEŠ ? Rdeči sodrugi so po zadnjem štrajku še vedno zelo aktivni. Ker se boje, da ne bi delavci v svoji zaslepljenosti spregledali in njih samih razkrinkali, trosijo po mestu čudne vesti. Ker se sumi boje zase in ker jih je strah svojih „sodrugov" izmišljajo vse nove in nove vzroke za njihovo podtalno rovarenje. Da bi delavce odrinili od sebe samih, jim slikajo kot njihove največje ..sovražnike" poedine trgovce iu obrtnike, katere naj bi kot zavedli „so-drugi" morali bojkotirati,— Dvomimo v uspeli tega rovarenja, ko je že itak vsem znano, kako M vidno vlogo so igrali rdeči sodrugi pri zadnjem štrajku. Vajenske skušnje se vrše, dne 8. oktobra ob 8. uri zjutraj v pisarni združenja, dvorišče hotela „Jelen". Vsi, kateri delajo izpit naj prine-so vse potrebne listine in overovljena potrdila. Začetek točno ob napovedani uri. ODBOR Kranjsko glasbeno društvo prične z pouča-vanjem novincev v torek dne b. X. 1936. Kdor ima veselje, naj se prijavi pri društvenem tajniku, Savski breg 9. gostilna Lngelinan. ŠMART1N PRI KRANJU Tukajšujo prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 4. oktobra svoj letni redni občni zbor. Začetek ob 3. uri popoldan. Vabimo prav vse člane in vse prijatelje katoliške prosvete. Pomnožimo naše vrste! V Slovenski katoliški prosveti ni razlike med kmeti in delavci, zato vsi dobro-misleči na občni zbor. KJE KUPUJEŠ? PODBREZJE Naše prosvetno društvo bo imelo svojo o-tvoritveno predstavo v tej sezoni v nedeljo, dne 4. oktobra ob 3. uri popoldne v gasilski dvorani. Uprizorjena bo Vombergerjeva komedija Voda, ki jo režira naš požrtvovalni akademik Prane Pister. lgrulci so se z vso vnemo posvetili delu ter upamo, da tudi uspeli ne bo izostal. Vseui pa toplo priporočamo, da igro obiščejo V čimvečjem številu. PREDDVOR Pred tedni se je vršilu na tukajšnji občini revizija. Nato so bili že pred tedni razrešeni sledeči člani uprave oziroma odborniki: Markič Peter, župan, Tičar Matija, križnar Jože, Lombar, Snedic, Rezar Prane in Draksler Josip. Večina dosedanjega odboru je bila izvoljena leta 1933 po vsem znani JNSarski metodi. Takrat je bil vsak, kdor je bil proti njim, po njih mišljenju protidržavni element. Vse nusilje nam je dobro v spominu in bomo o njem še govorili. Sedaj vodi občino prvi nerazrešeni odbornik in član uprave graščak g, l)ete'a Oto. Hn/rešeni župan mora po nalogu revizije vrniti občini večjo vsoto denarja — je bil pač dol er gospodar. Za prihodnje volitve, ki pa bodo svobodne, se više že sedaj po vseh župnijah naše občine shodi, ŠKOFJA LOKA V pisarni Združenja obrtnikov v Gasilnem domu so razgrnjeni volilni imeniki za volitve v Zbornico za TOI. Priporočamo vsem obrtnikom, da pregledajo imenike in če je potrebno, du vložijo tozadevne reklamacije. Davčni odbor zaseda 10., 12. in 13. oktobra vselej ob H. uri zjutruj. Mesto je 13. na vrsti in sicer obrtniki. Stara Loka iu Zmiiiec pa 12. Priporoča se, da vsak obrtnik pride pred odbor in mu pojasni svoje stanje. Izlet prosv. društva v Crngrob se je vkljub slabemu vremenu v nedeljo popoldne izvršil. Predsednik društva g. kaplan Vovk je imel pete litanije, nato pa je starološki kaplan p'. Veider razkazal odkrite slike in zanimivosti cerkve. Vsi izletniki so bili polni zahvale iu so izrekli željo, naj društvo ta izlet spomladi ponovi. Uradni prostori za srez še sedaj niso dobljeni, je sicer že odpovedano stanovanje, toda stranka se noče izseliti. Ne gre se pa tu za eno stanovanje, pač pa za prostore urada, ki ga je ves okraj želel in dosegel, zato bo moral lastnik, če ue bo drugače, stanovanje sodno izprazniti. Treba je prostora za nove referente, ker sedaj izgledu pisarna kot šolski razred. Želimo, da se zade\a činipreje za o-kraj zadovoljivo reši. ..kadar se utrga oblak", tiramo v 3 dejanjih spisal Jaku Zigon uprizori Prosvetno društvo v nedeljo 4. oktobra ob 8. uri zvečer v Društvenem domu. Pisatelj je naš škofjeloški rojak in bo krstni predstavi svoje prve drame sam prisostvoval. Uvodno besedo bo spregovoril dr. Tine Debeljak. Ločani so polni ponosa in veselja, da je njihov rojuk naredii to delo in bodo tej krstni predstavi vsi prisostvovali in s tem dali pobude pisatelju. Ouenem opozarjamo na predprodajo vstopnic v trgovini Planina. SELCA Prosveta. Katoliško prosvetno društvo v Selcih priredi v nedeljo, dne 4. oktobru ob pol 8. zvečer v Domu prvi prosvetni večer. Predaval nam bo g. prof. Janko Mlakar, ka-teregu se še od lanskega leta dobro spominjamo. Ne zamudite ugodne prilike in pridite k predavanju. Javen shod. Priprave za volitve so tudi pri nus v polnem teku. Naša kandidatna lista je že sestavljena. Trije volilni shodi: pri sv. Lenartu, v Dražgošah in Bukovščici so bili prav dobro obiskani in so pokazali zavednost in disciplino naših volilcev. V nedeljo. 4. X. se pa vrši velik shod JRZ ob 7. zjutraj v Krekovem domu. Govorita dr. Anton Milavec iz Ljubljane in Fr. Debeljak iz Škofje Loke. Za to zborovanje vlada veliko zanimanje, ki obeta rekordno udeležbo. Radi velike važnosti shoda iu posebnega političnega položaja pri nas ne sme nihče estati doma. RETEČE PRI ŠKOFJI LOKI Lepi igrokaz „Pod svobodnfm soncem" se v nedeljo 4. oktobra ob 3. popoldan ponovi v našem domu. Pri prvi predstavi je bila dvorana, kljub slabemu vremenu, polno zasedena. Igra je splošno vsem prav močno ugajala. Zal, da so motile predstavo nektere tehnične napake. Vse te motnje bodo to pol odpravljene, tako, da bo ponovitev še lepša in učinkovitejša. Tudi red v dvorani, nad katerim so se tujci upravičeno pritoževali, bo sedaj boljši. Zato vabimo k obilni udeležbi nu ponovitev te igre. ki je prirejena po znamenitem 1'iužgarjevein romanu. Prva največja urarska in zlatarska tr-govinu na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila uvarskn in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. Oglejte si krasno izložbo! Kupujem staro zlato in srebro. Ivan Levičnik, - urar KRANJ - JESENICE STRAN « VISOKO NAD KRANJEM Umrla je v soboto, 26. septembra, na Visokem nad Kranjem Jera Pikš, roj. Sajovic, Škrbeeva mati„ sestra rajnega ljubljanskega stolnega prosta Janeza Sjovica, ki je bil viso-iki rojak. Dosegla je visoko starost 86 let, kakor njen brat prost, ki je umrl 1. 1917 star tam umrl, eten pa se je prešel,1 v Ljubljano. Trije so na dobrih položajih v Clevelandu. Pokopali so jo v ponedeljek v Šenčurju pri Kranju. — Naj pokojnici sveti večna luč! TRZIC V letu 1906 je pričel v Tržiču izdajati pokojni Lehrman Anton prvi slovenski strokovni list Perutninar. Obnem je ustanovil prvi slovenski perutninarski zavod. Ze v jeseni i-stega leta je ustanovil slovensko perutnlnar-sko društvo ter potom predavanj, tečajev raz. stav in glasila širil idejo rejskega pokreta med najširšimi plastmi naroda. Toda tedanje razmere in čas niso bili naklonjeni temu i-dealnemu možu in njegovo prizadevanje je propadlo že po dveh letih in pol. Sele v zadnjem času se je zanimanje za rej-ski pokret zopet razmahnilo in vsepovsod se ustanavljajo samostojna rejska društva. In zopet je v Tržič tu, ki prvači v tem oziru. Preteklo nedeljo so se zbrali vneti ljubitelji in rejci ter ustanovili svoje samostojno rejsko društvo: Rejec malih živali Tržič. Uvodoma je predsednik g. Uršič navedel razloge, ki so privedli rejce do tega. da se tudi v Tržiču ustanovi tako rejsko društvo. Navzoči Zvezni taj-rflk g. Inkret Alfonz je obrazložil koristi posameznih panog reje malih živali ter podčrtal strokovno in socialno smer bodočega delovanja mladega društva. Tajnik g. O.ber je prečital odobrena pravila iu predložil društveni poslovnik, ki je bil sogasno sprejet. Sledile so volitve odbora in so bili izvoljeni: preds. Uršič Franc, podpreds. Pegrin Jože, tajnik Ci-ler Vinko, blagajn k Prosen Ciril, gospodar Perko Peter, odbornika: Perko Heinrih in Zaletel Miha. Namestnika odbornikov: Nadižar Alojzt.j in Štefančič Andrej. Računska pregl. Vilfan Vinko in Strniša Franc. Namestnika rač. pregl.: Periko Vinko. Sklenilo se je, da se v najkrujšem času priredi več predavanj in tečajev ter pozneje večja razstava. Vsako prvo soboto so redni članski sestanki. Pristopilo je k društvu takoj v začetku nad 40 članov. KJE KUPUJEŠ? Sprememba na meščanski šoli. Ravnatelj g. Gorišek je na lastno prošnjo prestavljen v Orebič v Dalmaciji, kjer se je letos otvorila nova meščanska šola. Vodstvo ravnateljsikih poslov je prevzel g. Rot Gotard. Meščanska šola je v četrtek začela s šolskim poukom. Osnovna šola bo pa en teden še počivala. Med tem bodo še prej Ijudsko-šolske otroke cepili proti davici in škrlatinkv. čudimo se( zakaj se ni to že prej ukrenilo. V ponedeljek zvečer se je vršil v dvorani na Skali sestanek delavstva. G. duh. svetnik Anton Vovk je v jasnih besedah tolmačil 400-terim delavcem vprašanja o štrajku. Spoznali smo jasno, da je liberalizem bil tisti, ki je rodil bedo današnjih dni. Delavstvo se je organiziralo v delavska društva. Ko ta samoobramba ni zadostovala so dek-ei segli po drugem orožju — štrajku. Z Angleškega se je ta silobran razširil po vsem svetu in žal tudi k nam v Tržič Potem je g. svetnik eno za drugim razlagal nazorno, kako so se razvijala zadnja mezdna gibanja v Kranju, drugod in v Tržiču. Pojasnil je važne moralne predpise, ki štrajk opravičujejo; zadevo glede maše, za katero so delavci prosili; pogajanja in posre-vanja g. bana, izpraznitev tovaren v Kranju: nepoučenost, ki je vladala v delavskih vrstah. Končal je z mislijo: V Tržiču skup držimo. Štrajk se ni rodil pri nas. Drugi so zanesli k nam to misel, pa naj rajši ti ljudje ostanejo doma, mi pa se zanje ne zanimajmo! Vsi so besedam g. svetnika sledili brez vsakega godrnjanja ali ugovarjanja. In, če je bil v začetku govora, ki je trajal skoro dve uri. kdo ki je hotel ugovarjati, je na koncu moral reči: Tako je in nič drugače. Zakaj marsikaj, kar kdo prej nepoučen mislil, se je izkazalo, da se je vsa stavka drugače vršila. G. svetniku smo za njegove odločne in prijazne besede hvaležni. CERKLJE Volilni shod: Preteklo nedeljo, 27. t, m. se je vršil pri nas politični shod JRZ. kljub slabemu vremenu se je vendurle zbralo precejšnje število zavednih pristašev SLS v veliki dvorani Ljudskega doma, da slišijo po dolgem času zopet enkrat svobodno besedo. Preds. krajevne organizacije g. Sleme Franc, je odposlal ministru dr. Korošcu in banu dr. NatlačenU iskrene čestitke, kar so vsi voMlci sprejeli z velikim navdušenjem. 01w gg. govornika baltski svetnik Štrcin Janez in Benedičič Miha pa sta v jedrnatih in bodrilnih besedah podala pregled političnega življenja od prevrata do danes, poudarila zelo žalostno dobo JNSarske-ga režima, ki je tiransko nastopil tudi pri nas v Cerkljah pod žandarsko in učiteljsko komando in sta pozivali voliler naj gredo vsi >GORENJECc kot en mož na občinske volitve in oddajo svoj glas za našo JRZ, da bodo že vendar enkrat prišli na krmilo občine možje, ki še vedo kaj zahtevata krščanska previčnost in poštenost. Poroka: V nedeljo 27. IX se je poročil na Rakovniku v Ljubljani g. Ovsenar Stanko, brivski mojster iz Cerkelj z gdč. Kolarič Albino iz Brezovice pri Ljubljani. Novemu zakonskemu paru, ki izhaja iz uglednih katoliških družin iskreno čestitamo, zlasti še g. ženinu, ki se kot propagator kat. akcije zelo agilno udejstvu-je pri tukajšnjih katoliških organizacijah. PREKLIC Ker se širijo po fari lažnjive vesti, da kandidiram za bodoče občinske volitve na listi naših maloštevilnih JNSarjev, obveščam tem potom vse volilce, da to ni resnica. Res pa je, da kandidiram za bodoče občinske volitve na listi naše kraljevine JRZ stranke, kateri sem tudi že ustno in pismeno prijavil svoj pristop. Hudobivnik Ciril pos. v Dvorjah pri Cerkljah. ŠENČUR Obletnica smrti Pavle Žerovnikove. V četrtek 24. t. m. je poteklo leto dni, kar nas je za vedno zapustila Pavla Zerovnikova iz Preba-čevega. Vsi, ki so jo poznali, vedo, kaj smo izgubili njeni tovariši in tovarišice, ko nam jo je ugrabila smrt. Bila je poštenega, usmiljenega in sočutnega srca. Njeno najljubše zatočišče je bila cerkev, kjer se je odpočila od dnevnega de'a in truda. Bila je v zgled vsem to-vartšicam v molitvi. Koliko veselih uric je sama sebi in domačim napravila z lepim petjlem, kajti imela je prijeten glas in znala je mnogo pesmi in nu-pevov, pa kaj rada je pela. Ko se je pred smrtjo dolge mesece nahajala v strašnih telesnih mukah, je prenašala naj hujše bolečine brez potoženja. Še zdravnik se je čudil junaški potrpežljivosti blagega dekleta. Le malo časa je živela med nami! V dvajseti pomladi življenja se je preselila v kraljestvo miru in ljubezni. — Na našem pokopališču — sameva tihi grob Pavle Zerovniko ve . . . Spomin na njo bo v naših srcih vedno! Kmetijska okrajna zadruga v. Kranju je odprla pri nas svoje skladišče IV, katero že posluje. Člani lahko prijavijo prodajo poljskih pridelkov, ter si nabavijo vse potrebščine v naši podružnici. Dejstvo je razveseljivo, da tudi v Šenčurju dnevno pristopajo novi člani k zadrugi. Živinorejska zadruga v Šenčurju se krepko giblje. Za napredek živinoreje se je že mnogo prizadevala, vse z namenom, da pospešuje živinorejo, kukor je kraju in obstoječim razmeram najbolj primerno. Društvo skrbi tudi za rejo dobrih in Zadostnih bikov, in pa da se govedo, ki jo rede naši gospodarstveniki, kolikor mogoče izboljšuje in utrjuje v svojih dobrih lastnostih. Pretekli torek je Živinorejska zadruga imela nadvse uspelo rodovniško premovanje. o tem obširneje poročamo na drugem mestu. Jenkovo proslavo je priredila vil, narodna šola v soboto, povodom veličastnega slavja skladatelja Davorina Jenka v Cerkljah. Dan je bil prost pouku. Zaradi malenkosti ga je /»bodel. V Šenčurju je prišlo v sol>oto do krvuvega dogodka. Neki V. je zabodel Janeza Svetelj-a z nožem med pleča. Poškodba je bila tako huda, tla so morali Janeza Svetelja takoj odpe'jati k zdravniku. Vzrok dejanja je bil „gašperček" katerega je Svetel j hotel vzeti, česar pa drugi nikakor ni hotel dovoliti. To je izzvalo med njima prepir in naposled krvav obračun. Stanje ranjenca je dosti težko. Čudna vas. Kje so tisti ljudje, ki najbolj temeljito oberejo človeku, uko se jim zameri? Kje ti ne vrnejo ničesar, kur pozabiš? — Kje jih dobiš najprej po grbi, če ne zapreš .gobca"? - Kje funtje za tuje denarje največ ..žlahtne kapljice" uničijo? - Kje lahko otroci počenjujo raznovrstne stvari, u da to staršev niti najmanj ne briga? Kje vse zeleno požanjejo. samo ajdo belo, ker — belo cvete? — Kako se imenuje onti p reč ud Da vas, kjer obstoja najštevilnejši — žabji zbor? — Ta prečudna vas se imenuje . . . ? Nesrečen padec s kolesom. V zvezi s poročilom v ..Gorenjcu" z dne 26. pr. m. izvolite brez poziva na zakon priobčiti sledeči popravek: Ni res, da se je Markun Franc držal tovornega avtomobila, res pa je, da je Markun vozil proti Kranju pravilno na desni strani ceste. Nekako 15 minut oddaljenega iz Šenčurja ga je prehitel avto. Markun se ni mogel dovolj naglo umakniti na stran in tako je prišlo do nesrečnega padca. Rodovniško premovanje v Šenčurju Za napredek živinoreje so že mnogo storila živinorejska društva. Ta društva se snujejo na različne načine, vse pa z namenom, da pospešujejo živinorejo. Tako živinorejsko društvo se je osnovalo 1. 1931. v Šenčurju z namenom, da se pinegavska goved, ki se v pretežni večini redi na Gorenjskem, kolikor mogoče utrjuje in zboljšuje. Živinorejska zadruga v Šenčurju je imela v torek 29. septembra rodovniško premovanje. Prignano je bilo 44 govedi: 2 bika, 2 rodovniška plemenjaka, 9 rodovniških telic in 3 mladi biki. Lepo je izgledal prostor, kjer se je premovanje vršilo. Vse je bilo okrašeno z venci, med njimi so se dvigali ponosno mlaji. Premovanje je otvoril župan g. Anton Umnik, ki je najprej pozdravil navzočega zastopniku banske uprave inž. Oblaka, zatem g. Wernika in pa predsednika Zveze selekcijskih zadrug, župana g. Burgarja. „Pet let, za časa razmer pod prejšnjim režimom —" je nadaljeval g. Umnik — „ni mogla priti pri Živinorejski zadrugi do potrebnega razmaha. V Šenčurju je takorekoč danes na novo oživljena Živinorejska zadruga z mladimi močmi in z novimi delavci." Tudi zastopnik ban. uprave inženir g. Oblak se je pohvalno izrazil o prignani živini. Izjavil je, da je plemenski material zelo dober, in da je razpoloženje med ljudstvom najlepši argument za uspešno nadaljnje delo. Nato je bilo razdeljenih Din 3.000, katere je prispevala banska uprava, sreski kmetijski odbor in tukajšnja občina in hranilnica. Nagrajenih je bilo 17 krav, dva bika in 11 bikcev in telic. Prvo nagrado Din 300 je dobil načelnik g. Kosirnik za bika, drugo nagrado g. Janez Barle iz Srednje vasi tudi za bika. Bik je namreč odločilne važnosti za povzdigo reje. Dober bik ni nikdar preplačan. Dalje je za podlago dobičkanosne govedoreje potreben zdrav hlev, dobro ter primerno krmljenje, red točnost in snaga. Korist snaženja goveje živine se stokrat in stokrat izplača. Sčet in česalo povzročata, da koža in kožne luskine svoj posel pravilno izvršujejo, dalje da govedo dobro izgleda, da ima lepo svetlo dlako, da uspešno raste, se hitro pita, da ostane bolj zdrava, in slednjič, da dajejo molzne krave več mleku. Skrbeti moramo torej, da z umno rejo in ple-menjenjem vzredimo dobro plemensko ži"ino; potem moramo iti za tem, da s primernim krmljenjem povečamo gospodarsko hasnovitnost živine. Živinorejska zadruga v Šenčurju za rejo pinegavske živine deluje za te>n, da se prirejajo kolikor mogoče zdrave in močne živali, čiste krvi, ki se naj odlikujejo po svoji mlečnosti in dobri sposobnosti za delo ic pitanje. Ta svoj cilj izkuša društvo doseči na dva načina in sicer: da se živali za rejo (pleme) skrbno odbirajo, da se mlada živina vzreja naravi primerno. Društvo skrbi tudi sicer za povzdigo leje pinegavske govedi. V ta namen se vrši po odredbi kraljevske banske uprave vsako tretje leto Todovniško premovanje, na katerem se razdele dariia (premije) za najlepše živali, Živinorejska zadruga v Šenčurju ima nadalje v programu, da čim bodo razmere za to prikladne, priredi poučna potovanja po planinah da se živinorejce na licu mesta opozori na obstoječe napake in pomanjkljivost. Da smo v Šenčurju prišli v odločilno fazo razvoja v uspešni reji pinegavske govedi je jasno pokazalo preteklo rodovniško premova-nje. Lepa reja pinegavske govedi se nahaja v hlevih naših umnih gospodarstveai' ov. Dani so tedaj vsi pogoji, ki jamčijo za uspešno delovanje take zadruge. Gospodarstvo VLAGATELJI NE IZGUBE NIČESAR ZA. RADI KMEČKE ZAŠČITE! Z ozirom na razne neosnovane govorice, ki se sinjo o kmečki zaščiti, opozarja Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, da ne grozi lagateljem denarnih zavodov niti najmanjša nevarnost niti delnega odpisa, ker bodo vsi denarni zavodi, ki bodo odpisali svojim kmečkim dolžnikom del njihovih dolgov, prejeli od države odškodnino za vse odpise, za katere ne bodo zadostovale njihove rezerve in pri bankah še polovica delniške glavnice. Zato nova uredba o zaščiti kmetov ne dopušča niti najmanjšega odpisa v breme vlagateljev. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH HRANILNIC Hotel »Stara Pošta" V KRANJU prične z dnevnim koncertom v kavarni 3. oktobra. Igra salonski orkester HURDES. V. u. Qlympija 1936.-Vtisi Gorenjca l (Popotne slike.) Pred kolodvorom je bila krasna olimpijska dekoracija. Na mlajih so visele zastave držav, ki so se udeležile iger. Seveda je bila med temi tudi naša državna. Šli smo k drogu in sramežljivo smo objeli drog, da bi nas kdo ne napodil. Veseli in ponosni smo bili, da je tudi naša domovina v krogu ostalih držav in kar nekako domače smo se počutili. Svojo domo. vino moremo še le v tujini prav ljubiti. Ze samo to je dosti velik motiv, da kdaj človek zapusti svoje ognjišče. Zjutraj je bilo kar hladno, tako da ni dosti manjkalo, da bi ta ali oni-oziroma tu ali ona (krivice ne maram delati) hotel kupiti tuk kožušček, zakaj Leipzig je tudi Pelzstudt (mesto kožuhovine). Tu se kožuhovina dobi zelo poceni. Imajo tudi poseben zoološki vrt, kjer gojijo živali s koristnimi kožami, ki jih v Briihlu blizu gluvnega kolodvora predelava jo v „pelce". Da bi čimveč in skupno videli, smo vpregli „Peregrina" — naš avto jie bil to, da ae bi kdo kaj več mislil — haj po mestu. Čez naj lepši in največji trg „Augustusplutz" na? je peljal. Počasi je vozil, da bi čimveč videli, skoro nevarno je bilo, da nismo prometa uituvili. Palača za palučo se vrsti: Opera, univerza z univerzitetno cerkvijo v lepi gotiki (seveda je protestantovska), največje trgovine. Glasbenike bo zanimal tudi spomenik J. Seb. Bacha, ki jo deloval v Leipzigu, kjer je ustvaril svoje najlepše cantate. Ze smo prišli blizu starega rotovža, v čigar bližini jie katoliška cerkev, ki je kar redkost v tem mestu, ki imu večinoniu protestante. Tu se nam je pridružil mlad dečko s sigur nim nastopom, ki je nekfcj karakterističnega za vsakega pravega nemškega mladca. Postal je naš čičeron, vodnik. Ko smo bili pri neki protestantovski cerkvi, kjer nam je razlagal posamezne zanimivos'i — pa smo po naši navadi bolj glasno mislili, je lepo opozoril: „Koristno bi bilo, du bi bili bolj tiho". Res, Nemec mulo kriči, se vuruje za manifestacije, ki so pa skoro jerihonske. Največje zanimivosti so pa bolj z»naj mesta za trgovce in za izobražeuce, pa tudi za vsakega. Mimo zelo lepe ruske cerkvice smo se prepeljali do velesejemskega prostora. Kar gledali smo to veličino. Saj bi skoro en sam oddelek spravil vase vse naše paviljone v Lju-bljaui. Če ne verjamete, pa pojdite gledat. Le tos so imeli, seveda pred našim prihodom le-l>o petelinsko in kokošjo razstavo. Naše občudovanje je vzbudil silen spomenik na polju bitke narodov. L. 1913. je bil ta spomenik, slika nemške energije, postavljen. Ves je iz samega kamena. Vse izklesano in misli polno. Ta spomenik so delali 15 let! Visok je 91 m. Veličastno stopnišče vodi do vhoda, ki pelje v notranjščino, kumor se pa brez vstopnine in vodnika ne pride. Zanimiva je znotraj velika dvorana, ki je umotvor fonetike. Kolikor moreš tiho govori, pa te bo vsakdo in na vsakem koncu dvorane slišal. Mei tem časom jie bil naš uvtobus z različnimi zanimivostmi zopet predmet občudovanju. Nemška vseznalost je zopet izpraševalu: „ Welches Land ist Kamnik?" Tako je Kamnik, skoro skrit pod planinami, bil uvrščen med dežele sveta! Izobražence pa v Leipzigu najbolj zanimajo knjižnice, ki so nekaj posebnega. Suj pre4tlači Leipzig tudi v knjigotrštvu pred drugimi nemškimi mesti. Ker smo se ravno mimo ..Deutsche Bucherei" peljed (nahaja se blizu spomenika), smo ju vsi notri zavili. Ze v avli te stavbe se vidi kuj misli nemški narod. (Dalje.) Priporočamo Vam znano manufakturno trgovino LOGAR & KALAN nasi. Srečko Vidmar - Kranj Velika odprodaja vsega blaga z največjim popustom na Gorenjskem Prepričajte se! »GORENJEC« ~ NOVOST! Za mal denar trpežno! Brez truda kromiraš vse kovinaste predmete z novim KROM - PREPARATOM. Dobi se edino pri nas! Nova zaloga patent Haro nalivnih peres (za kopiranje) z vsemi nadomestnimi deli! O. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU Poročne prstane, krasna darila, ure, zlatnino, jedilno orodje, kristal, očala, barometre, toplomere in ostalo optiko dobite najceneje v prvi Gorenjski zlatarski delavnici. Popravila pod garancijo! Kupujem staro zlato in starinske predmete! Za zelenjavo je NITROFOSKAL i. najboljši! Dobro ohranjeno železno peč kupim. Ponudbe na upravo lista pod „Peč" Kje kupuješ? Klobuke, kape, srajce, kravate, nogavice, rokavice, dežnike itd. Odkar je otvorjena nova modna trgovina v Kranju kupujem vse samo pri m H L I OGLASI Za vsako besedo v tnalih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otoiuane, divane, inodroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporora Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik. poleg Stare pošte. Kranj. ^prodaj je hiša v Kranju (Pot na kolodvor št. 2). Prodaja se zaključi 15. oktobra t. 1. Več se poizve pri Ivan Šušteršič, kolar Kranj, Tavčarjeva ul. 17 Šivilja s polletno pomočniško prakso želi zaposlitve. Ponudbe na upravo lista pod ..Šivilja". Kupim dobro ohranjen pianino. Ponudbe je poslati na upravo lista pod oznako ..Pianino". Hinkotu v Kranju V tej novi trgovini, ki se nahaja poleg farne cerkve, sem postrežen res po moji želji, solid-dno, dobro in poceni! Kdor zida hišo, sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste! Hlebš - Kranj Naprodaj je lep plemenski bik pinegavske pa, sme, star 17 mesecev. Poizve se v upravi lista. Proda se več dobro ohranjenih in generalno popravljenih šivalnih strojev za čevljarje in sedlarje, Prodajo se tudi dobro ohranjena kopita za moške, damske in otročje čevlje V vseh oblikah. Jadransko posavska Revijama, Kranj. Za župnišče na Gorenjskem se išče kuharica, pridna in poštena, ki je samostojnega gospodarstva vajena. Zahteva se priporočilo do-mučegu župnika. Naslov se dobi v upravi. Stanovanje na Primskovem se odda takoj. Naslov v upravi. Samo nekaj časa I Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno. Fotograf JUG - Kranj (sedaj nasproti trgovine Stvnik) 4 legitimacije samo Din 25.-, amaterske kopije komad Din 1.-. Velika gasilska Tombola v Stražišču pri Kranju se vrši v nedeljo, dne 4. oktobra na PANTAH točno ob 3. uri popoldan. 1. dobitek: kompletna spalna oprava - II. dobitek: moško kolo — III. divan — IV. kuhinjska kredenca — V. vreča moke — VI. lep porcelanast servis. Tablice: v predprodaji po vseh trgovinah v Stražišču in na dan tombole po mestu. Cena tablici je Din 2 50. Vabimo vse prijatelje, da se tombole v čim večjem številu udeleže in poskusijo svojo srečo 1 Uprava. arzavi največja TOMBOLA bo v Kranju, nedelja 11- X, ob 3h pop. I. dobitek: nov Olympia - Opel A V T O v vrednosti Din 4£.§©Q II. dobitek t novo ,,Wanderer" ~io-torno kolo v vrednosti Din 6.200--, dalje moderna sodobna spalnica, 3 kolesa itd. itd. ter nad 500 dragocenih daril. v predprodaji v Kranju, Ljubljani, na Jesenicah, Kamniku, Radovljici, Šiški, Šk. Loki, Št, Vidu, Tržiču itd. do sobote 10. okt. po Din 4*-; na dan tombole po Din 5'-. Polovična vožnja na želez, z nedeljskimi^povratnimi kartami. ^JTrMuW^'llllM^rilll'^ Tablice: Čevljarji!! teksi, podplatniki, opetne žbice ceneje pri P. Majdič »MERKUR" - Kranj BERITE IN ŠIRITE GORENJCA! VINO Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. STRAN 6 >GORENJEC« 1- Športni pulover brez rokavov samo Din 29'- 2- Enobarvna moška vestja s 3 žepi Din 49-- 6- Otroški pulover na patent zapirač Din 20, 23, 26, 29, 33, 39. 7- Topla otroška vestja lepo vzorča-sta Din 14, 16, 18, 20, 22, 24. 'pli' I SAVHIK LIL 1 ji ]} J _»i 8- Lepo vzorčasta damska vestja samo Din 29. 9- Boljša Din 37. 12- Topla srajca iz 'črtaste flanele D. 19 13- Karirasta šport srajca D. 35. 14- Dobra cefir srajca z 1 ovratnikom samo D. 29. 15- Boljša Din 36. 3- Kosmata zelo topla volnena vestja Din 65. 4- Moški pulover na patent zapirač Din 39. 5- Boljši Din 49. 10- Topla vestja z ovratnikom Din 33. 11- Boljša Din 39. 16- Tople zimske trikohlačeD. 15,17. 17- Topla zimska triko maja D. 15,17. Crêpe de Chine v vseh barvah m samo D. 15. Gladka in čvrsta fla-nela — Keper-flanela Barhendi Krep-barhendi Lepa izbira volnenega blaga za damske obleke in plašče. Kožuhovina — Lepe črne kože že od Din 39'- naprej Pliši — astrahan Velika zaloga orig. angleških in čeških kamgarnov za moške obleke. Volneni štofi za športne obleke — Lodni Dubli za zimske suknje — Trenchoati Hubertusi Marengo Crêpe Marocaine meter samo Din 19. Fianel rjuha, modra roza ali siva samo Din 20'-. Boljše vrste Din 28'-. Najfinejša Din 39'-. i «.........« Topla klotasta odeja temno-rdeče ali modre barve samo Din 79-. Zelo dobra vrsta Din 120-. Mešano perje kg samo Din 8-. Perje boljše vrste kg D. 18, 25. Kem. čiščeno perje D. 36'- 50'-Sivi puh D. 145'-, beli D. 175- Klotasla odeja podložena s klo-tom, polnjena z fino belo vato Din 168-. Brokat svilena odeja Din 285'-. Zakard flanel odeja samo Din 49'- Boljša vrsta Din 69'- Najfinejša zelo topla Din 84-- Imitirane kamelhar odeje zelo tople samo Din 95'-. Najfinejše, čista volna Din 215. Izredna prilika! Preko 100 komadov najrazličnejših juta preprog, modre, rdeče in zelene barve v vseh velikostih Vain nudimo po neverjetno nizkih cenah Samo dokler traja zaloga! Preprogel •i i ^ J>: vel. 150x200 cm samo D. 130. vel. 160x220 cm samo D. 160. vel. 200x200 cm samo D. 180. vel. 200x250 cm samo D. 225. vel. 250x300 cm samo D. 270. Po takih cenah ne boste nikoli več kupili! Reklamna tiger odeja Din 25-, 33-Zelo težka gladka Din 78* Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.