Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO - UPRAVA: pri s- los- Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
VI. LETO
SftflJiRS
Murska Sobota, 6. junija 1937.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 23.
Podonavie
V Evropi je danes malo področij, ki bi bila predmet tolike pozornosti, kakor je naše Podonavje. Izgleda, da je osrčje Evrope, ki se širi ob bregovih veletoka, postalo nekako slično področje, za kakršno je pred vojno veljai Balkan, ki je bil dolga leta igrača v rokah evropskih diplomatov in državnikov. Danes so balkanski narodi že prišli do spoznanja, da je rešitev njih kulturnih in političnih vprašanj zadeva njih samih, ki jih morajo rešiti z lastno močjo, brez posredovanja tretjega. In čimbolj se na Balkanu opaža osamosvojitev, tembolj ginevajo tuji vplivi, pod čigar senco se je prej krojila usoda južnih narodov. Na Balkanu so velesile doigrale svojo igro. V Podonavju pa na žalost ni tako. Tu se še vedno najdejo narodi, ki so se sanjavo zazrli v bodočnost, v katero so tako zavarovani, da ne vidijo kaj se dogaja na domačem pragu. Pokorno so se udinjali močnejšemu, od katerega pričakujejo, da jim bo kar čez noč uresničil vse skrite želje. Tako je bilo vsaj do najnovejšega časa. Priznati pa moramo, da so dogodki zadnjih tednov vlili vsem miroljubnim narodom mnogo nade, da se bo obzorje nad Donavo zjasnilo. Vsi znaki govore za to, da bo tudi Podonavje krenilo po oni poti, po kateri je krenil Balkan: S samozavestjo k lastnemu ustvarjanju.
Na videz je položaj v obdo-navskih državah utaljen. Ta pripada k temu, ta k drugemu taboru, ta se ponaša s tem, oni z drugim zaščitnikom. Iz te na videz mirne gladine, pa se le porajajo glasovi po osamosvojitvi vseh tujih vplivov in ureditvi razmer med sosedi.
Najmanjša med podonavskimi državami je Madžarska, kljub ter mu pa nihče ne more zatajiti, da je oi) nje odvisno kako bo napredovala osamosojitey in ureditev osrčja Evrope, Madžarsko strem' Ijenje, po popravi svojih meja in večna zahteva vrnitev dežel, po katerih nimajo pravice ne pred Begom in pred ljudstvom, j? bilo »jvečja ovira, da bi se ozdravil* srednja Evropa v gospodam tkem in političnem oziru. Stalno so kričali v svet: „Te nam dajte j nazaj! Do tega imamo pravico!
To je naša last!" i. t. d. Zunaj svoje države so iskali zaščitnike in podpore. Poleg neštetih razočaranj pa so dobili tudi marsikdaj in marsikje razne obljube, ki so bile morda resno mišljene. V tej svoji zaslepljenosti in v večnem pričakovanju čudežne moči od zunaj, niso vidli pravega stanja pri sosedih, kjer so se razmere ustalile in uredili medsebojni odnosi. Na vse to pa je dal čas, svoj pečat trajnosti in revizija je postala nemogoča. V to prehodno dobo, ko je na evropskem nebu ugašala beseda revizionizem, je Nemčija začela aktivno posegati v podonavsko področje. To je bilo takrat ko je v Nemčiji zmagal hitlerizem. Hitlerjeva zunanja politika pa se ni hotela nasloniti na revizionizem, kjer je bil premalo stvaren in je previsoko ležal v oblakih. Računal je z drugače usmerjenimi silami. Važen mejnik za vso Podonavje je bil tudi trenutek, ko je Italija, vrnivša se iz Abesinije kot zmagovalka, posegla ponovno v Podonavje, in se z podvojeno silo vrgla na delo, da ustvari v tem delu Evrope zdravo gospodarsko in politično ozračje. Obema državama, ki neposredno mejita na Podonavje, je mnogo ležeče na tem, da žive ob njih mejah narodi v slogi in da vse razpoložljive sile uporabijo v drugo smer, kjer borba z enakovrednimi zahteva celega moža. Ta razvoj je bila za nekatere kroge na Madžarskem hudo razočaranje, za druge — in
teh je na Madžarskem vedno več -- pa potrdilo njihovega spoznanja, da je tudi bodočnost naše severne sosede v stvarni politiki, a ne v sanjavosti in pričakovanju čudežev, ki jih ni bilo in ki jih ne bo. Ali ni pred kratkim sklenjena pogodba med Italijo in našo državo znak, da je zmagalo to naziranje? Sedaj se že vrše pogajanja tudi med Romunijo in Italijo za podpis slične pogodbe. Največja zaščitnica Madžarske Italija, s tem dovolj jasno kaže pot, po kateri naj hodi njena varovanka.
Edina temna točka v Podonavju pa Še ostane Avstrija. Tam gonijo svojo staro pesem: „Habs-buržane hočemo imeti na prestolu!" Nemci in Italjani pa so odiočno zaklicali: „Ne!" Nemci zato, ker računajo, da bo pripadala nekoč Avstrija njim in bi jim bil potem cesar v napotje. Italjani pa tudi ne pristanejo v to, ker bi se potem Avstrija preveč osamosvojila, poleg tega pa bi se zamerili Nemcem. To so vzroki, zakaj se hoče Avstrija otresti varuštva in zakaj se pojavljajo v avstrijskih časopisih glasovi za sodelovanje vseh srednjeevropskih držav, in hvalisanje Male antante, ki jo označujejo za na najmiroljubnejši temelj bodočih medsebojnih odnošajev v srednjeevropskem prostoru, kljub temu, da je isto časopisje strupeno napadalo, še pred nedavnim nas in naše zaveznike. Čudna so pota politike!
POLITIKA
Po obisku v Londonu, kjer je imel knez namestnik Pavle več važnih političnih razgovorov z angleškimi voditelji, se je na svojem potu v domovino ustavil še v Parizu, kjer je bil sprejet z najvišjimi častmi. Tudi tu se je sestal z najvišjimi državniki in časopisi povdarjajo, da so bili njegovi razgovori velikega političnega pomena, posebno glede na to, da je Jugoslavija pred kratkim podpisala političen dogovor z Bolgarijo in Italijo.
»Združena opozicija je storila do sedaj m, kar le bilo v pjenih roo čeh, d* *e peipeij reiilev hrvatskega ypr*šapja. Pa dosedanjih «fP#h(h up*, da si več daleč čas, ko bo priito do sreča« rešitve tega vprašanja/ Tako piše glasilo zdruleae opozicije „Odjek", ki izhaja v Beogradu.
Društvo narodov se je zbralo k rednemu zasedanju. Nekateri listi pišejo, da bo to zasedanje posvečeno splošnemu mednarodnemu položaju, zlasti še odnošajev Male antante do vseh sosednih držav, v prvi vrsti do Madžarske in njene zopetnp oborožitve.
Madžarska vladaj« sklenila predložili parlamentu načrt zakona, pp katerem hi se razširila pr»yice kraljevega namestnika. V l?odo$e bo Hor|hy podpisa) vs»k zakon, ki bo i*gia*o-van v parlamentu. Kot državni poglavar pe bp imel nikake ppjjtičnp, njti kazenske odgovornosti. Skratka — Hffrthy ho OTlrojpajB kralj Mčdftrfke,
NcmBJ« ie npet r?spi*a!« pove opiranje potopi? v	?Qp Bili-
jonov Vlidfli *rpgi Bftgfašajp, da )e uspeh posojila ze v naprej zagotovljen.
Nemški gospodarski minister
je obiskal Parfz, kjer je skušal pripraviti teren za tesnejše gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Nekateri pa pravijo, da je bil ta obisk političnega pomena in da išče Nemčija tesnejših stikov In zavezništvo z Francijo, ker ne veruje v trajnost zveze Rim—Berlin.
Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani seja banovinskega odbora jRZ za dravsko banovino. Sejo je vodil minister dr. Miha Krek, ki je podal poročilo tudi o notranji in zunanji politiki naše države.
Naš vojni minister general Ma-r'č je nedavno obiskal Češkoslovaško republiko, kjer je bil povsod deležen res bratske?a sprejema. Ob tej priliki je češkoslovaški minister za narodno obrambo Mahnik izjavil, da se bosta oba naroda spet znašla skupno na bojiščih, če bo treba braniti s tolikimi žrtvami pridobljene in posvečene pravice. Mala antanta je varen branik nasproti vsakemu napadalcu, ki bi hotel uničiti plodove njenega mirnega dela.
Francoska ljudska stranka je
imela v zadnjem času po raznih krajih v Franciji več shodov. Ker so pa zborovalce napadli komunisti, je prišlo do velikih neredov, pri katerih je morala nastopiti policija z orožjem.
Nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki je v zadnjih letih igral važno politično vlogo v Nemčiji, je odstopil in se umaknil iz političnega življenja. Baje so ga pa k temu prisilili, ker je avstrijska vlada prišla na sled njegovim zvezam z avstrijskimi hitlerjevci.
Med Češkoslovaško ia Madjar-sko se bi pred dnevi morala pričeti trgovska pogajanja, ki bi naj tvorila uvod v politično zbliževanje med obema državama. Iz neznanih vzrokov pa so pogajanja preložili na nedoločen čas.
Na predlog predsednika Združenih držav Roosevelta, je ameriška poslanska zbornica določila poldrugo milijardo dolarjev za brezposelne. Ta ogromni znesek ne bo šel za jeva a dela, ampak se bo enostavno razdelil.
Ob priliki neke športne prireditve, pri kateri so niastopili Nemci, je prišlo na Dunaju do bučnih demonstracij. Ogromne množice so vzklikate Hitlerju in policija je imela polnt roke dela, da je z orožjem T rokah rszgnala množice.
Španska nacionalistična letala so hudo poškodovala največjo kriiar-ko nasprotnikov „Jaime L" Bombe so
povzročile eksplozije v sredini bojne ladje. Izbruhnil je požar, ki je razde jal križarko. Posadko ladje je rešila neka angleška torpedovka, ki je bila v bližini.
Angleži so na delu, da pripra« vijo Ostale velesile, da bi se sklenilo premirje v Španiji. Dočim se nekatere države soglašajo s tem, pa prihaja iz obeh taborov v Španiji vest, da nočejo ničesar slišati o tem in da se hočejo eni kot drugi še naprej bojevati do končne zmage. Tega mnenja so najširše ljudske plasti.
Palestino, ki je bila še nedavno prizorišče srditih bojev med Židi in domačini Arabci, mislijo razdeliti v dve državi. Judovska dežela bo v okviru angleškega imperija, arabska država pa bo pod vlado transjordan-skega emira.
Ruski diktator Stalin čisti rdečo armado, v kateri je imel mnogo nasprotnikov. V kratkem bo vpokojil 5000 častnikov, ki se bodo morali izseliti v Sibirijo.
Neki madžarski državnik, ki je blizu madžarskega zunanjega ministra, je Izjavil dopisniku nekega italjanske-ga lista, da je potrebno zbližanje Madžarske in Jugoslavije. Po njegovem mnenju ni nobene ovire, ki bito zbližanje zavlačevalo. Poleg tega po-vdarja, da sporazum, ki ga je Italija sklenila z Jugoslavijo, lahko zelo mno go koristi madžarsko-jugoslovenske-mu zbližanju.
tijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru.
Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Velika tombola
Vsem je še v spominu velika tombola, katero je priredil leta 1935 športni klub Mura. Prebivalstvo soboškega-, lendvskega-, ljutomersko- radgonskega sreza se je udeležilo te tombole. V spominu so nam še lepi številni dobitki in tudi tega nismo pozabili, da se je publika direktno trgala za tom-bolske karte, ki so na dan prireditve popolnoma pošle.
Športni klub Mura bo tudi letos dne 4. julija priredil tombolo, ki bo po organizaciji sodeč še večji in do-jitki še lepši. V načrtuje: 20tombol, 50 kvintern, 100 kvatern, 400 tern in
Spreiem gojencev
v banovinske vinarsko In sadjarsko iolo v Mariboru
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 112 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti.
Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din.
Prošnje za sprejem (banovinski kolek Din 10.-) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3 odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole;
5.	obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja;
6.	obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v na-srotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev. Izjavi pod 5 in 6 je kolko-vati z banovinskim kolkom za 4 Din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko Štipendijo ali Štipendijo sreskega kme
1000 amb, skupaj torej 1570 dobitkov v skupni vrednosti nad Din 20000.
Tombolske karte po ceni Din 2,-bodo od 10. junija dalje na razpolago v vseh trgovinah v Murski Soboti.
Novi vozni red
M.SOBOTA: Odhod proti Hodošu ob 4 30 in 14.55. Odhod proti Ormožu ob 5.23, 9 30, 14 45 in 18 36.
Prihod iz Hodoša ob 7.28, 17 41. Prihod iz Ormoža ob 8.56, 14 29, 19 44 in 20 05.
ORMOŽ: Odhod proti Čakovcu ob 7.22,10 06, 12 57, 18 32 23 16. Odhod proti Soboti 7 27, 12 50, 16.53, 18 35 Odhod proti Pragerskom ob 4 33,7.15,12 45, 16 50 20 22.
Prihod iz Cakovca ob 4.32, 7 05, 12.34, 16 37, 20 10 Prihod iz M. Sobote ob 7.00, 12.14, 16.32, 20.15. Prihod iz Pragerskega ob 7.12, 10 05, 12.43, 18.29, 23.14.
HODOŠ: Odhod v Soboto 6 10 in 16 25 Prihod v Hodoš ob 5.53 in 16 09.
Doneče \?esei
ITlurska Sobota:
—	Osebna vest. Kakor poročajo časopisi, je premeščena iz sosednjih Bakovec na tuk. ljudsko šolo ga. Deš-kovičeva. S tem se je ugodilo njeni prošnji, da bo s svojim soprogom g. Deškovičem na istem službenem mestu.
—	Sokolski nastop. V nedeljo, dne 6. t. m. bo imelo prekmursko sokolsko okrožje svoj vsakoletni javni nastop, ki se bo vršil na letnem telovadišču pred Sokolskim domom. Po vestnih pripravah sodeč, tudi letošnji nastop ne bo v ničemur zaostal za prejšnjimi.
V	jutranjih urah bodo tekme čet za prehodni prapor okrožja, ki si ga je lansko leto izbojevala četa v Rakičanu. Tekme bodo prav zanimive in uverjeni smo, da bomo že pri teh vidli napredek v telovadbi izza lanskega leta.
V	dopoldanskih urah pa bo štafetni tek skozi mesto. Drugi del programa pa se bo izvajal popoldne. Višek tega sokolskega praznika bo brezdvomno javni nastop vseh oddelkov matičnega društva in čet, ki bo pokazal sadove tihega in vztrajnega dela sokolskih telovadcev. Da se omogoča vsakemu, da prisostvuje nastopu, so cene vstopnicam izredno nizke. Na prireditvi sodelujeta godba gasilske čete iz Sobote ter mestna godba iz Ljutomera. Po nastopu bo na veseličnem prostoru prosta zabava. Uverjeni smo, da bo na ta sokolski praznik prihitelo ljudstvo od blizu in daleč, da s svojo prisotnostjo manifestira za sokolsko idejo, ki si tako vztrajno utira pot v naše podeželje.
— Nova ureditev. Do sedaj so bile različne stojnice, kjer so prodajali različne drobnarije, živila in zelenjave nameščena v začetku parka. Tam so tudi prodajali kmetje svoje blago, ki so ga prinesli v Soboto na prodaj. Občina pa je vsem tem prodajalcem sedaj odkazala Glavni trg, ki je za trgovanje tudi najbolj primeren. Želeti bi le bilo, da bi se še
Vsem občinskim uradom
sporočam, da Imam v zalogi ,Zapisnik Izseljencevvezano v knjige in posamezne pole. — /. HAHN, trgovina s papirjem Murska Sobota.
—	Čebelarstvo. Z naselitvijo tujih čebel, so imeli domači čebelarji v minulem letu veliko škodo. Nekaterim so bile vse čebelne družine uničene, celo do 30 družin, tako da so primo-rani na novo začeti z čebelarstvom. Da bi se v bodoče to preprečilo, prosimo občinske uprave, naj v interesu domačih čebelarjev v bodoče ne dovolijo ponovno naselitev zunanjim čebelarjem s svojimi čebelami v območju tukajšnjih občin. Vsekakor je tudi občinam v korist, da se domače čebelarstvo čimbolj razvija, ne pa uničuje.
—	Žensko izobraževalno društvo v M. Soboti priredi v nedeljo 6. unija ob 9. uri dopoldne v Meščanskem domu (hotel .Krona") izredni občni zbor s predavanjem profesorja V. Fabiana: .Nekaj o h<gijeni\ K predavanju so prijazno vabljene članice n tudi drugo občinstvo.
—	Tschamba Ftt Vam napravi pri solnčenju Iz porudečele kože, krasno rujavo polt. Glavno zastopstvo Droge-rlja Gregorlč, Ljubljana, Prešernova 5.
DOPISI:
kmečkim prodajalcem dalo na razpolago stojnice, da ne bodo košare s sadjem stale na tleh, kar se upira zdravstvenim predpisom. Nabava lesenih stojnic ne bi preveč obremenila občinsko blagajno, bilo pa bi zelo ustreženo kupovalcem in prodajalcem.
—	Koncert Akademskega pevskega zbora (APZ) na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani, nam bo organiziral Klub prekmurskih akademikov dne 20. junija 1937. v Sokolskem domu v Soboti. Z ozirom na prvi obisk moškega zbora, čigar slava sega tudi preko meja naše ožje domovine in ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. Kraljice Marije, opozarjamo že sedaj cenjeno občinstvo, da to edinstveno priliko izkoristi in se koncerta udeleži. Vsa društva v M. Soboti in bližnji okolici Klub prekmurskih akademikov vljudno naproša, da ne prirejajo nobenih prireditev ob priliki gostovanja Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane dne 20. junija 1937, da bo cenjenemu občinstvu dana prilika prisostvovati temu izrednemu dogodku.
—	Procesije. Ob najlepšem vremenu se je prejšnji četrtek vršila telov-ska procesija. Udeležili so se je predstavniki vseh tukajšnjih vojaških in civilnih oblasti. — V ničemur ni zaostajala tudi vsakoletna procesija preteklo nedeljo, ki se je vila iz Marti-nišča po mestnih ulicah. Posebno tokrat se je zbrala množica vernikov iz našega podeželja, saj je ta dan eden izmed največjih cerkvenih praznikov našega mesta.
—	Odbor SK. Mure prosi vsa so boška in okoliška društva, da v nedeljo, dne 4. julija 1937 ne prirede nikakih prireditev z ozirom na veliko tombolo, ki jo priredi društvo ta dan.
—	Spremembe posesti. Tukajšnj trgovec z železnino g. Frim Ladislav je odkupil hišo od g. Vratarič Ivana na Aleksandrovi cesti št. 23-a, kamor bo preselil svojo trgovino.
- Prosenjakovci. Izmed zakoncema V6r6š Štefanom in njegovo ženo je pred kratkim nastal prepir in medsebojno ruvanje, pri katerem je žena moža z nekim kolom tako nepriklad-no udarila, da mu je izbila eno oko. Sedaj sta si enaka, kajti tudi žena ima samo eno oko. — Banska uprava je občini Prosenjakovci podelila 9000 D. podpore, k ise bo uporabila za napravo raznih mostov in popravo cest. S tem so prišli domači brezposelni in siromašni ljudje do zaslužka. —
ARDILLA - TORPEDO
OR1G.
KOLE/A
najcenejše pri Nemec J. M. Sobota
—	Že v mladosti je začel. Neki 15 letni fantič iz Gomjelendavske fare je v teku zadnjega časa na raznih mestih pokradel 14 koles. Toda 20. minulega meseca, ko je iz M Sobote ponovno peljal ukradeno novo kolo, so ga orožniki na potu proti domu zgrabili. Ukradena kolesa je za niske cene prodajal nekemu mehanikarju na Goričkem. Nekaj pa jih je tudi izti-hotapil na Madžarsko in v Avstrijo. Graje vredno je pa to, da ga niso sosedje, ki so vedeli o nepoštenem trgovanju z kolesi, pravočasno ovadili varnostnim organom. Tako se vendar mladina ne vzgaja, ampak pokvarja.
—	Svetovna razstava v Parizu! Prijavite se takoj za .Putnikov« izlet z modrim .luksuz ekspresom" od 13. do 27. junija v Pariz. Vožnja preko divnih pokrajin: italijanska in francoska Riviera (Padova, Milano, Genua, San Remo, Mentone, Monte Carlo, Monaco, Nlce, Cannes, Toulon, Mar-seill itd ), povratek preko Švice in Dolomitov (Basel, Zflrich, Konstanz, Bregenz, Innsbruck, Brenner Dobbiaco, itd.). Izredno udobna vožnja v najmodernejšem avtokaru Jugoslavije. Brezskrbno potovanje 1 Pavšalna cena s kompletnim aranžmanom le Din 3 900. Ogled vseh mest na potovanju, vožnje z vodstvom po Parizu itd. Zasigurajte si mesta pravočasno, da se sasigurajo

stanovanja v Parizu, naval bo ogromen I Prijave, prospekti in vse informacije pri »Putniku* Maribor — Celje.
—	Fokovci. Ob zaključku gospodinjskega tečaja priredi naša gasilska četa dne 13. junija 1937 plesno veselico v lastni režiji. Na razpolago bodo prvovrstna jedila in pijača Igra šalovska godba. Prireditve se bo udeležilo večje število uradništva iz Mur. ske Sobote. Gospodinjski tečaj je prav dobro uspel. 13. junija torej na svidenje v Fokovcih, od koder je lep razgled na vse strani.
—	Proda se staro z opeko zidano in krito poslopje. Župnija Puconci.
6ornja Radgona ;
—	Ustanovitev tujsko prometnega in olepševalnega druStva.
Vsled stalno naraščajočega števila obiskovalcev tukajšnjih obmejnih krajev in Slovenskih goric, se je že pred leti pokazala nujna potreba ustanovitve tujskoprometnega in olepševalnega društva v našem obmejnem trgu. Čeravno je Putnik že takoj po ustanovitvi svoje podružnice v Gor. Radgoni započel akc<jo za ustanovitev tujskoprometnega In olepševalnega druitva, je doseglo to važno vprašanje svojo realizacijo šele sedaj, ko je tudi obmejna Gornja Radgona z ministrsko odločbo uvrščena med turistične kraje v ožjem smislu. Na pobudo Putnika in s sodelovanjem občinske uprave združene občine Gor. Radgona se je nedavno osnoval pripravljalni odbor pod vodstvom g. inž. Vladimirja Knez, ki je imel nalogo izvršiti vsa potrebna pripravljalna dela ter sestaviti tozadevna pravila. V sredo, dne 5. majnika t. 1. zvečer pa se je vršil v gostilni Franca Talanyi-ja ustanovni občni zbor.
—	Iz delovanja murskega so-kolskega okrožja. Obmejno mursko sokolsko okrožje je imelo svoj spo mladanski delovni sestanek in sejo prvo nedeljo v majniku t. 1. na sedežu okrožja v Ljutomeru Zastopana so biia vsa društva okrožja in čete. Delovni sestanek in sejo je vodil okrožni načelnik br. Slavko Stopar, ki je podal izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju. Pri volitvah je bil izvoljen po večini le star odbor z agilnim načelnikom br. Slavkom Stopar načelu, nanovo je bila izvoljena kot okrožna načelnica s. Mara Ogorelec iz Gornje Radgone in podnačelnica s Škofova it Ljutomera.
doma
Prostovoljne gasil, čete v Polani dne 30. maja 1937.
Visoko spoštovani gostje! Vredni gasilci I Dragi občani I
Kot tačasnemu županu upravne ob-čine Puconci, h kateri pripada tudi kraj Polana, mi je dana naloga, da (pregovorim par kratkih besed na odru, vzdignjenem ob priliki svečanosti blagoslovitve gasilskega doma. V tem svojstvu si Štejem v prijetno dolžnost, da se vsem, ki so od daleč blizu prihiteli sem ter nas na teritoriju upravne občine Puconci s svojo navzočnostjo počastili, sijaj in uspeh ivečanosti povzdignili, — najiskreneje nhvaljujem ter vse, — brez izjeme, prav srčno pozdravljam. Ta zahvala In pozdrav pa naj prav posebno velja K. Benko Jožefu, kot naiemu rojaku, prijatelju in zsgovorniku našega naroda in javnemu delavcu na eni ter kot iupnemu starešini in narodnemu poslancu na drugi strani in ostalim ustopnikom društev.
Spoštovani!
Besede, ki sem jih spregovoril, bi morale zadostovati in kot župan, bi mojo nalogo izvršil z že izrečenimi besedami. Nisem pa samo izrecno župan. Sem človek, — ki v celem svojem živijenju hrepeni, kot sin kmetske matere, po uresničenju idealne kmetske sloge. Sem gasilec, — ki želim in stremim po gasilskem napredku in tovariškem delu na pomoč bližnjemu. Sem za javno delo povsod, kjer najdem na razumevanje in idealno udej stvovanje za splošni dobrobit. Torej mi dovolite, da kot tak spregovorim še nekaj besedic. Besede sicer ne bodo zveneče, laskave, misli ne izbrane, temveč naravne in tako kratke, kot je kratka pot do iskrenega čistega srca, iz dna katerega spregovorim Vam. če tu in tam ne bodo tako oblikovane, kakor bi bilo to želeti, prosim, da jih primerjate k času duha in moji naravi.
Kakor obljubljeno, bom kratek. Po-vdarjati hočem samo, da smo se zbrali okoli novo zgrajenega gasilskega doma, zbirališča in simbola Prostovoljne gasilske čete v Polani, da jim tako izkažemo naš čut zahvalnosti za trdno voljo, razumevanje, trudapolno delo in požrtvovalnost, s katero so se po dali na uresničenje te svoje ideje ter dovršili njim tako potreben in tako zaželjeni gasilski dom. Ta dom je torej dograjen. Pri naši navzočnosti na ta lepi dan od strani prečastitega gospoda duhovnika blagoslovljen ter od strani tovariša župnega starešina prevzet, odnosno v oskrbo in uporabo Prostovoljni gasilski četi v Polani predan. Blagoslovljen, da služi splošni morali in v njem zavžiti pouki in razgovori naj rodijo blagoslovno delo. Prevzet je, da kot sposoben za blagoslovljeno delo služi cilju. Predan je, da ga oskrbuje domača četa, čigar last je, ter uporablja plodonosno v procvit in napredek gasilstva ter potom vsega tega — na pomoč bližnjemu.
(Dalje sledi.)
ŠPORT
Naši strelci
V nedeljo dne 30. maja so zopet začeli naši strelci v M. Soboti z rednimi vežbami na strelišču. Zbralo se jih je lepo število, njihovo tekmovanje v tem, kdo bo dosegel boljši uspeb, pa je z zanimanjem spremljalo občinstvo, ki je posetilo ta prvi letošnji nastop.
Odslej bo zopet redno streljanje vsako nedeljo dopoldne. Ko bojo vse puške zopet točno preizkušene, bo strelcem dana prilika, da se borijo tudi za nagrade, kar bomo še posebej objavili.
OTVORITVENO NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da bom z 15. junijem 1937 otvoril novo trgovino
z mešanim blagom
v Murski Soboti, Cerkvena ul. 13 (v hiši g. Preiss-a) zraven Rim. kat. cerkve.
Na skladišču bom imel vedno prvovrstno blago, tako špecerijo, galanterijo in kratko blago, ter bom v stanju cenjenim odjemalcem postreči z solidno postrežbo in najnižjimi cenami. Priporoča se
POLLAK RUDOLF
trgovec
Murska Sobota.
„Službeni vestnik" LNP-a prinaša dne 28. maja 1937 sledeči sklep upravnega odbora 22. seje dne 25. 5. 1937 službeno št. 17 točka 6.:
Po pregledu materiala v zvezi protesta SK Mure proti verifikaciji prv. tekme Len-dava: Mura 25. IV. t. 1. ugotavlja u. o.:
a)	stvarno protest SK Mure ni upravičen in ga je bilo zavrniti. Po okolnostih, v katerih je potekel spomladanski del prvenstva v mariborski skupini drugega razreda, zlasti po dogodkih, ki so sledili gornji tekmi, je protest vsaj razumljiv.
b)	SK Lendava je prepustila Gradjan skemu SK prv. tekmo, določeno na 9. t. m. z 0.3 p. {. najavila pa je in odigrala prijateljsko tekmo z istim klubom 17. t. m. kar daje povod vsaj za razmišljanje, če že ne za sum.
c)	SK Ptuj je z dopisom od 11. t. m, prepustil Gradjanskemu SK prv. tekmo, določeno na 23. t. m. z 0:3 p. f. z motivacijo, da ima več igralcev blesiranih in bolnih. Iz prakse v nogometnem športu je tako motivacijo težko vzeti z resne strani.
č) razlika v prvenstveni tablici med Gradjanskim SK in Muro je tako tesna, da bi bil utegnil Gradjanski SK z odigranjem gornjih dveh tekem eventualno zaostati za SK Muro.
d)	iz vsega do sedaj prikazanega je smatrati izid prv. tekmovanja v tej skupini za nerealen.
U. o. je mnenja, da se mora vsako prv. tekmovanje na pošten način, brez nepotrebnega in neupravičenega prepuščanja tekem p. f., tembolj ako tako prepuščanje tekem utegne odločilno vplivati na končno stanje prvenstvene tablice.
Zato odreja u. o. sklicujoč se na športno moralo in na osnovne pojme športne fairnesse, ki morajo veljati v športni borbi, dve kvalifikacijski tekmi med Gradjanskim SK in SK Muro, ki naj stvarno določita pravo stanje prvenstva v mariborski skupini drugega razreda Določata se kvalifikacijski tekmi Gradjanski: Mura 6. junija v Čakovcu in Mura: Gradjanski 13. junija v Murski Soboti s tem, da zmagovalec tekmuje naprej
za vstop v prvi razred.
*
SK Mura bo torej v nedeljo, 6. junija 1937 nastopila v Čakovcu proti Gradjanskemu v kvalifikacijski tekmi i. s. v svoji kompletni postavi
GASILSTVO:
Blagoslovitev gasilskega doma v Polani.
Ob udeležbi 180 gasilcev, ki so pod poveljstvom g. Vlaj Viktorja iz Predanovcih, strumno nastopili, in veliko število naroda, se je pri nas 30. maja 1937 vršila blagoslovitev gasilskega doma. Pomembna slavnost je potekla točno po skrbno pripravljenem programu. Naši požarniki so nas že zjutraj z godbo po vasi opozorili. Narod je razobesil zastave in z radostjo pričakoval začetek blagoslovitve.
Gasilske čete so se začele zbirati pred gasilskim domom že pred 14. uro. Tu je bil sprejem župnega starešina g. Benko Josipa, duhovnika č. g. Luthar Adama, predsednika občine Puconci g. KGhar Štefana in drugih uglednih gostov. Z uvodom igranja Trdi grad" se je začela blagoslovitev. Ob tej priliki je č. g. Luthar imel značilen govor o pomenu domov v splošnem, zlasti pa gasilskih. Končno je sporočil starešini župe, da je blagoslovitev izvršil, nakar je godba zaigrala cerkveno pesem.
Kot prvi govornik je nastopil starešina župe in narodni poslanec g. Benko, ki je v zbranih besedah čestital četi Polana na dovršenem nesebičnem delu in v daljšem govoru obrazložil gasilske dolžnosti, pri čemer je navzoče požarnike vspodbujal do nadal nega, složnega in čvrstega de-lovan a v prid bližnjega. Ko je naslovil N. Vel. kralju in članom kraljevskega doma udanostne pozdrave, so navzoSi trikrat zakričali živijo in godba je zaigrala državno himno.
Predsednik občine Puconci g. Kfl-har Štefan je v svojem temperamentnem govoru, ki ga priobčimo na drugem mestu, poleg gasilstva obravnaval tudi kmetski stan, potrebo složnosti
in napredka v gospodarjenju. Slednjič je starešina župe svečano predal gasilski dom v varstvo in uporabo predsedniku čete Polana g. Škrilec Janezu, ki se je kot zadnji govornik vsem navzočim za udeležbo zahvalil, posebno pa župnim funkcijonarjem, č. duhovniku in predsedniku občine Puconci, nakar je godba zaigrala gasilsko himno.
Sledil je mimohod gasilcev in na to prosta zabava na prostornem vrtu gostilne g. Barbariča.
Budinci. 6. junija se bo pri nas vršila sv. maša na prostem. Začetek ob 9. uri. Po maši bo blagoslovitev motorne brizgalne, temu slede gasilske vaje, katerih se bo udeležilo 8 gasilskih čet. Predpriprave so v polnem teku in obetajo nuditi udeležencem mnogo zanimivosti. Prijatelji in znanci pridite v polnem številu, da bomo skupno dvignili prapor jugoslovanskega gasilstva na naši severni meji.
Puževci. Na gasilske vaje, ki bodo pri nas dne 6. junija, z začetkom ob 14. uri, so povabljene 4 gasilske čete. Po tolikem času bomo zopet imeli priliko videti nastop naših po-žarnikov na praktičnih vajah.
Sebeborci. Z veseljem pričakujemo pri nas zbor naših gasilskih čet, ki se bo vršil dne 6. junija ob 14. uri. Zbora se bodo udeležile 4 okoliške čete in sicer v svrho pregleda orodja in izvedbe gasilskih vaj. Po končanih vajah bo v domači gostilni prosta zabava s plesom, na katero se vabi vse prijatelje gasilstva.
SOKOL
Prekmursko Sokolsko okrožje
Vse edinice okrožja bratski prosimo, da čimpreje odgovorijo na našo okr. od 12. V. 1937, štev. 19 (Sama-pomoč), da bi mogli o zadevi nadalje razpravljati.
Nadalje prosimo vse edinice, da pravočasno pošljejo potrebna mesečna poročila. Predložite tudi negativno!
V mesecu juniju imamo v okrožju sledeče prireditve: 6. VI. 1937 v M. Soboti: Tekme čet za prehodni prapor in javni nastop društva Murska Sobota.
12. in 13. VI. 1937: župni ztet v Mariboru.
27. VI. 1937: Okrožni zlet v Beltincih.
Pozivamo vse naše pripadnike, da se teh prireditev udeleže v čimvečjem številu.
Odgovorite na okrožnico dr. Murska Sobota, giede udeležbe; pošljite takoj prijave za udeležbo na župnem zletu.
Zdravo!
SEDONJA 1. r. NIŠELVICER 1. r. tajnik	predsednik.
Spored prireditev Sokolskega društva Murska Sobota v nedeljo dne 6. junija 1937. Ob 5. uri budnlca gasilske godbe; ob 6. uri tekme sokolskih čet za prehodni prapor pri Sokolskem domu; ob 9. uri skušnje vseh oddelkov; ob 11. uri 30 min. štafeta po mestu, start in cilj na glavnem trgu;
ob 14. uri zbor za povorko pred »Zdravstvenim domom" v Grajski ulici. V povorki sodelujejo vsi oddelki v kroju, kdor istega nima, z znakom;
ob 15. uri na letnem telovadiiču predaja prehodnega prapora, nastop vseh oddelkov;
Ob 18. uri ljudska veselica, godba iz Ljutomera;
ob 21. uri umetalni ogenj na letnem telovadiiču.
Uprava sokolskega druitva vljudno naproia hiine posestnike — posebno
onih ulic, kjer bo šla povorka — da okrase svoje hiie s državnimi zastavami.
Kolesarje, ki pridejo na zlet, opozarjamo, da bo pripravljena varna shramba za kolesa in sicer na severni strani Sokolskega doma. Vstop s kolesi na prireditveni prostor ne bo dovoljen.	Zdravo !
Uprava s. d. Murska Sobota.
Beltinci. Začetkom maja se je preselil iz Beltinc v Oomilice, za dobo dveh let, vzoren Sokol, večletni starosta, sedanji prosvetar in gospodar, br. Stanko Medveiček s svojo družino. Njegov odhod pomeni za našo edini-co hud udarec, saj je z njim odšel eden tistih, ki so vedno pripravljeni prijeti tudi za najtrše delo. V tolažbo nam je njegovo zagotovilo, da bo prihajal še vedno med nas in pomagal, kjer bo le mogel. Zvestemu Sokolu in njegovi soprogi, dolgoletni suflerki, kličemo v slovo iskren Zdravo!
Pasia steklina
Začetkom maja je poginil na steklini v Selu nepoznan pes. Od daleč ni mogel biti, ker je imel še na sebi verigo. Ugriznil ni nobene osebe.
Zadnje dni pa je zopet obolela na steklini in bila pokončana volčja psica od vojaške čete v M. Soboti. Ugriznila je C5rovo gospo in krojača Va-darca. Oba sta že ceplena proti steklini v Mariboru.
Radi pojava stekline se je uveljavil za ves srez poostreni pasji zapor. Psi morajo biti noč in dan privezani.
Ako je bil še kdo drugi ugriznjen od steklih psov, naj to takoj prijavi na občini.
iz delovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
XVII. Letna skupščina Zveze trgovskih združen] dravske ban. v Slov. gradcu
V nedoljo, dne 23. maja t. 1. seje vršila v Slovenjem gradcu XVII. letna skupščina Zveze trg. združenj, na kateri je bilo zastopanih po svojih de-* legatlh nad 9.000 trgovcev Dravske banovine, Naša Združba je v decembru lanskega leta izstopila iz Z veze. ker so se pa pri tej razmere temeljito žboijiale, je letošnja naša skupščina pooblastila upravo, da vstopimo zopet v Zvezo. Zato je naša uprava z nadzorstvom na svoji redni seji dne 21. maja soglasno sklenila vstopiti zopet v Zvezo, ter tudi istočasno sklenila poslati na Zvezno skupščino svoje predstavnike. Združbo v M. Soboti so zastopali ns zvezni skupščini gg. podpredsednik Brumen Joško, Kohn Samuel, član uprave g. štivan Erncst in tajnik Združbe g. Pollak Bela.
Že v soboto 22. t. m. je bila sklicana predkocferenca, kjer so se temeljilo obravnavala vsa aktuelna in pereča vprgianja trgovstva. Pod vodstvom konference g. Ferda Pinterja, podpredsednika Zveze se je razvila izčrpna debata o organizaciji sadnega i?w*a jn p sadnem odseku pri Zvezi. Konstatirsl* se je velika ikoda, ki io imajo kmetje, ker prodajajo sadje ae-selidaim ljudem, bi blaga pogosto ne plačajo, kar hudo kompromitira legalno trgovino. Ne gletjajo pa tudi ga vrsto kvaliteto blaga, t#r škodujejo
tako tudi slovesu našega sadja v tu jini. Nepobitna zahteva vsega zbranega trgovstva je revizija § 19 obrtnega zakona, posebno pa še točka 4 tega § a, ki omogočajo obrtnikom, ki delajo samostojno v svoji stroki tri leta, da odpro trgovino. Taki elementi samo škodujejo solidnosti trgovine in stroki niso nikakor v prid. Kritizirale so se tudi železniške tarife, posebno katere se tičejo lesnega izvoza in ki naj bodo konkurenčne splavarstvu. Mnogo pritožb se je slišalo tudi od delegatov obmejnih krajev, kamor prihajajo inozemski trgovci in kupujejo blago za izvoz z dinarji, medtem ko oteško$ajo našim trgovcem posle strogi devizni predpisi, ter so bili prav v zadnjem času mnogi trgovci kaznovani radi teh formalnih deviznih pred pisov z občutnimi globami. Ob tel priliki so se iznesle tudi pritožbe glede cen, ki so navedene v ceniku za zavarovanje valute pri izvozu, ter so te pogosto previsoke in jih izvozniki ne morejo doseči. Nujna potreba je tudi, da Narodna banka pravilno obračunava izvozne devize, zlasti da ne bi zahtevala ene tretjine po nižjem c f (delnem tečaju. Razvila se je tudi obsežna razprava glede konzumov in nabavljalnih zadrug, katere uživajo vse polno železniških in davčnih ugodnostih, posebno pa še, kar se tiče žeiezničarske nabavljalne zadruge, ka-t teri omogoča zelo niska železniška tarifa, da zasluži pri kilogramu sladkorja 1 Din, kar trgovec ne more ni. kakor doseči.
Na predkonferenci se je ustanovil tudi konzorcij .Trgovskega lista" ter so bila soglasno sprejeta pravila in obenem podpisanih lepo število prijavnic v ta konzorcij. Konzorcij je iz volil tudi svoj odbor s predsednikom g. Ivanom Jelačinom na čelu. V na-čelstvo konzorcija je bil izvoljen med drugimi tudi naš predsednik g. Čeh Franc. Sklenilo se je tudi, da bo ob čni zbor konzorcija vsako leto ob priliki skupščine Zveze. Na predkonferenci je bil prečitan tudi naš dopis o zopetnem vstopu v Zvezo, katerega jf vzela konferenca z burnim odobra-vanjem na znanje in obenem soglasno sklenila poslati našemu predsedniku g. Čehu udanostno brzojavko za njegovo nesebično, plodonosno in truda polno delovanje v prid in prospeh trgovstva na severnem braniku naše domovine. S tem je Zveza vsekakor izkazala svoje simpatije našemu Združenju in je obenem to tudi dpkaz višine naše stanovske zavednosti in neumornega dela, s katerim se ne more pohvaliti nobeno drugo Združenje.
Istega dne zvečer je priredilo Slo. vanjgraiko združenje v čast gostom lepo uspel družabni večer, kjer so se slišali rasni govorniki. Posebno odobravanje zq svoja jedrnata in stvarna odobravanja j« žel pomični predsednik g. Ivan Jeiačin.
Drugega dne dopoldne ob pol 10. uri je otvoril ob salo lep) udeležbi poslevodeči podpredsednik Zveje g, Ferda Pinter XVII Redno letno pkup-ičiuo Zveze trgovskih združenj i*
dravsko banovino. Brzojavno so pozdravili občni zbor zbornični podpred sednik g. Konrad Elsbacher in generalni tajnik zbornice ter minister g. Ivan Mohorič. Pismeni pozdrav so poslali centralno predstavništvo iz Beograda io Zveza trg. združenj primorske in drinske banovine. Navzoči so bili tudi zastopniki banske uprave in ostalih oblasti ter korporacij.
Kot prvi je pozdravil občni zbor v imenu zbornice njen predsednik g. Jeiačin, ki je v svojem daljšem in izčrpnem govoru podal nazorno sliko slovenskega gospodarstva. Kritiziral je poslovanie Narodne banke, ki je dala leta 1931 z odpovedjo kreditov alarm za gospodarsko krizo in se gospodarstvo Slovenije od tega časa noče popraviti. Pri nas se hoče le z diletantskimi ukrepi odDraviti krizo. Zaman smo opozarjali da z enostranskimi zaščitami ni mogoča nobena odpomoč in se s takimi ukrepi povečuje že itak preveliki kaos. Imeli smo tudi pred vojno kot trdnjave izgrajeno dobro denarništvo, toda te naše gospodarske trdnjave, teh naših 600 hranilnic je sedaj na tleh in nikogar ni, ki bi jih zopet dvignil. Tako ne more in ne sme iti naprej I Apelirali smo in še apeliramo tako na gospode iz opozicije, ko one iz vlade, da se že enkrat zavzamejo za sanacijo našega denarništva. Z kmet-sko zaščito se je ubil ves kmetov kredit, prišlo je pa tudi vse naše zadruž ništvo pod vpliv Privilegovane agrarne banke, tako da bodo sedaj ekse-kutorji ves denar neusmiljeno izterje-vali od kmetov. Ves denar se steka v Drž. hipotekami banki in Poštni hranilnici, ter je tako sramota, da ni mamo za naš lasten denar več nobene ingerence. Premala skrb se vodi za Slovenijo, posebno v javnih delih, kajti žalostno je dejstvo, da se gradi cesta od Ljubljane do Kranja, ki je dolga le 25 km že dve leti. Cesta na Sušak se bo menda tudi gradila še 20 let. Ker se ie sedaj začeli akcija po ustanovitvi Zbornice za TOI tudi na Sušaku, pozdravljamo mi Slovenci to akcijo najbolj, kajti gotovo je, da bomo skupno z novo Zbornico dosegli prej naše skupne akcije. Zahteval je tudi nujnost za pospeševanje izvoza, kateri se ubija z raznimi deviznimi predpisi. Konec je treba napraviti davčni preobremenitvi Slovenije. Pro testiramo proti pretiranemu centralizmu, ter zahtevamo pravično razdelitev de narja in dajatev.	(Dale)
Otvoritev poslovalnice Zbornice za TOI v Ptuju.
V soboto, dne 29. maja 1.1. je bila na svečan način otvorjena poslovalnica Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki bo poslovala odslej naprej mesečno dvakrat tudi v Ptuju v pisarni Združenja trgovcev za mesto Pluj.
Poslovalnico je osebnp otvoril predsednik Zbornlet ta TOI g. Ivsa Jeiačin. Pomen poslovalnice ter program dela te poslovalnice j« v Širšem govoru obrazložil generalni tajnik Zbornice in minister na razpoloženju g. Ivan Mohorič- P'i otvoritvi so bili prisotni tudi zastopniki vsth obrtnih, gostilniških in trgovskih Združenj. Halo Združbo ie ?Mtopai predsednik g. Čeh Franc, Lendavsko združenje pa predsednik g. Novak Jurij.
Istega 40C nefier ob 9. uri je bil v Narodnem domtj prijateljski sestanek na čast gostom. Na tem sestanku
je g. Ivan Jeiačin, predsednik zbornice zelo obširno govoril o akcijah, ki jih-zbornica trši, zlasti pa potrebe Slovenije v gospodarskem pogledu. Minister g. Ivan Mohorič je pa govoril o gospodarskih potrebah vse države, ter o javn h delih, ki se vršijo v posameznih delih države. Oba govornika sta žela od poslušalcev veliko odobravanje.
Naš zastopnik g. Čeh je na tem prijateljskem sestanku izrazil željo, naj bi Zbornica tako poslovalnico otvorila tudi v M. Soboti, ker je ravno Prek-murje najbolj severo-vshodni dei naše banovine in je vsled tega zborničnim pripadnikom skoraj da nemogoče posluževati se Zbornice v Ljubljani, pa tudi radi neprimernih železniških' zvez poslovalnic v Mariboru in Ptuju.
Naznanilo.
Cenjenim damam in gospodom naznanjam, da sem prevzel brivski in frizerski salon od mojega tasta g. Ursulesku-ja. Potrudil se bom, da bom v bodoče še bolj ustregel željam cenj. gostov.
Se priporoča
Gumilar Koloman
brivec in damski frizer
Murska Sobota.
Kolekcijo
ceigov
in drugega cenenega blaga do 150 Din radi pošiljamo brezplačno krojačem.
Zelo lepa kolekcija omogoča izvanredno lep zaslužek.
Interesenti naj pošljejo svoj naslov na uredništvo lista.
prav poceni hiša z OQa se električno razsvetljavo z vrtam in pol orala funduša. Več se poizve v Murski Soboti, Mala Kaniža št. 23.
Proda sa
prvovrstni borov tesani les za eno poslopje 15 m dolgo in 5V2 m široko. Poizve se v Selu 153.
IZJAVA.
Zahvaljujem se g. Zelko Štefanu, v Ro-gaševcih, da je odstopil od sodnijskega postopanja	Škraban Rudolf.
Gornieradgonska
občinska opekarna
v Borecih Kriievci pri Uutpmeru
■ lisi . :
>1VJU. r,
zopet obratuJe
ter ima aa ?alo*i va* vrste ZIDNE )■> STREŽNE opek* p« znižani oeai i« prv«»-VFftai k?*li*#ti.	naročil* se priporoča:
jnrlstso r UPRAVA*