Celje - skladišče D-Per
Ob prazniku
Ko v teh predprazničnih dneh razmišljamo o tem, loam bomo odšli na prvomajski Met, kako bomo preživeli prosite dni, nam pogostokrat izginejo iz zavesti vse zgodovinske okoliščine, ki so vzrok za to praznovanje.
.Tega se niti ne zavedamo, saj so današnje razmere v naši družbi [takšne, da ise za doseglo osnovnih praivie ni treba posebej boriti.
Vendar vedno ni billo talko. Jugoslovansko deiaVsko gibanje, ki je zaradi gospodarske nerazvitosti nastlalo relativno pozno, je v svoji zgodovini doživljalo težke trenutke. Lato po prvi svetovni vojni, ko so delavci še pričakovali boljše razmere, so sledila leta krize, leta terorja oziroma preganjanja vsega, ikar je bilo napredno. V tem času borba za delavske pravice, za socialni Obstoj ni bila lahka. V tem času je bil rdeč prvomajski na-
gelj znak neuistrašnosti, protest proti vsem krivicam in pogosto tudi povod za odpust z dela.
Komunistična partija Jugoslavije, ki je popeljala jugoslovanske narode v boj preiti okupatorju, pa je istočasno vadila tudi socialno revolludjo. Pokazala je perspektivo delavcem, omogočila enakopravnost narodov in narodnosti. Prav zaradi tega ji je uspelo pritegniti v narodnoosvobodilni boj tako široke množice pošteno mislečih ljudi. Boj ni bil zaman. Iz pepela porušene domovine je vstala nova svobodna Jugoslavija, v kateri ni bilo več prostora za kapitalizem, izkoriščanje, ni bóllo mesita za kralja in njegovo Vlado, iki sta pobegnila v 'tujino takrat, ko je bila država napadana. Pričela je nastajati nova samoupravna družba, ki ima svoje korenine že v narodnoosvobodilni vojni. Začetki so bili seveda skromni, no-
va spoznanja so se prebijala s težavo, ni bilo materialne osnove.
KJjiuib temu pa se je samoupravni sistem vztrajno razvijal tako, da danes že laihiko govorimo o razvitem samoupravnem sistemu, ki je že prodrl v vse pore naše družbe.
Vendar kljub vsemu vse delo še ni opravljano. Se se pojavljajo različni problemi. Še vedno se najdejo kolektivi, kjer delavci ne poznajo vseh bistvenih pro-blamolv, kjer nimajo pogojev, da bi dejansko usmerjali družbeni in gospodarski razvoj. Zaradi tega se moramo tudi danes, trideset let po uvedbi samoupravljanja, še vedno boriti za večjo vlogo delavca. Ta borba se danes odraža .v uveljavljanju nagrajevanja po delu, v borbi pro-iti precenjevanju administrativnega dela v odnosu do fizičnega in ustvarjalnega dela, v borbi za celovito in realno Obveščenost, za boljše pogoje dela, za vpliv in položaj sindikata itd. Torej ise naš samoupravni sistem ikljlub najnaprednejši zakonodaji ne razvija spontano, po-
trebna je za vestala aktivnost vseh subjektivnih sil z ZK na čelu.
Vrata nalog nas čaka tudi pri odpravljanju ekonomskih problemov. Samoupravni sistem se lahko potrjuje le v stabilnih gospodarskih razmerah, zato sltafod-Mzaaijisklih aktivnosti ne smemo jemati le kot trenutno politično nalogo. Od tega kako bomo konkurenčni na domačem in tujem tržišču, je odvisen naš nadaljni razvoj, od tega sta odvisna tudi naša politična stabilnost in varnost.
Od začetka sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij se je samoupravljanje razvilo vce-
(Naddljevanje na nasi, strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
lovit si9tem, v katerem je zagotovljeno vključevanje najširšemu /krogu občanov pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh. To možnost daje ddlegatski sistem, široka aktivnost v KS, povezovanje iv interesnih skupnostih in drugje.
Vsa ta aktivnost pa seveda ne more brez najširše pdiitiane aktivnosti v SZDL, ki je politična naslednica OF. SZDL mora postati mesto, kljer bodo imeli možnost vsi občani, da prispevajo svoj delež pri razvoju naše družbe. Prav zaradi lega ise bomo morali izogibati delu v forumih, uveljaviti moramo neposredne oblike dela z občani in delovnimi ljudmi. To je tudi garancija, da pri na'šem razlvaju ne bomo stagnirali, da bomo od-
pravljali slabo prakso ter uveljavili nova spoznanja.
Letošnja praznovanja pa so povezana tudi s sprejemom ŠTAFETE MLADOSTI, Iki jo bomo sprejeli prav te dni. To je prilika, da ponovno dokažemo, da smo pripralvljeni uresničevati Titove ideje, da bomo tudi v praksi uresničili vse tiste, za kar se je dolga lata boril delavski razred oziroma borci med NOB.
Prrvd maj naj torej ne bo le ča)s izletov, To naj bo čas, ko se bomo vprašali, ali smo res naredili vse, kar od nas zahtevana ustava, zakon o združenem delu.
Bolj kot bomo na ta vprašanja odgovorili pritrdilno, bolj prazničen bo PRVI MAJ.
S.	L.
tem, da preprečimo nadaljnje drobljenje zemlje oziroma da pričnemo uresničevati proces združevanja zemlje. Pri tem gre za razdrobljenost parcel. Vse to onemogoča uporabo mehanizacije in sploh povečuje stroške pridelovanja. Prav zaradi tega je arondacija in komasacija zemljišč nujna, pa čeprav se bomo morali pri tem spoprijeti z negativno miselnostjo. Lahko bo namreč dokazati, da je obdelovanje ene dvohektarske njive bolj racionalno kot pet dvajset-arskih, ali pa to, da je bolje imeti površine v bližini kmetije kot pa razmetane več kilometrov naokoli.
Razvoj tehnologije pa ne omogoča najbolj racionalne proizvodnje tudi na poprečni kmetiji, pa čeprav ima zemljo arondirano in v enem kosu. Zaradi tega se bo vedno bolj pojavljala potreba in želja po skupnem pridelovanju, skupni rabi strojev ipd. Prve tovrstne izkušnje že imamo pri različnih strojnih skupnostih; imamo pa že tudi hlevsko proizvodno skupnost na Ponikvi, ki kaže zelo dobre rezultate.
Prepričani smo, da je prav v tej smeri treba iskati rešitve za povečanje produktivnosti. Na takšen način je možno doseči bistveno večji dohodek, tako si kmetje, člani proizvodne skupnosti lahko privoščijo tudi proste dni oziroma dopust itd.
Družba bo takšne oblike povezovanja kmetov in temeljne organizacije kooperantov tudi materialno spodbujala, saj so porok za večje in cenejše pridobivanje hrane. Menimo, da bi lahko različne proizvodne skupnosti nastale skoraj v vsaki vasi ali v večjem kmetijskem območju, ne glede na to, da so si posamezni kmetje že uredili hleve.
V takšne skupnosti bi lahko združili svojo zemljo tudi tisti kmetje, ki so sicer zaposleni v industriji ter nimajo možnosti ali interesa sami intenzivno obdelovati zemlje. Prav tako bi lahko takšna skupnost vzela v najem (preko zemljiške skupnosti) vse tiste površine, ki bi se pojavile na kmetijah brez naslednikov oziroma tiste, ki bi jih posamezniki prodali Kmetijsko zemljiški skupnosti, ta pa bi jih posredovala v najem.
Zelo pomembna naloga nas čaka na področju uskladitve urbanistične politike. Odločiti se bomo morali, kje bomo dopuščali gradnjo in kje bomo zemljo namenili samo za predelovanje hrane.
Gradnja bo možna samo v določenih urbanistično urejenih naseljih, izven teh kopleksov pa bo možna samo nadomestna gradnja. Tudi gradnjo zidanic in vikendov moramo konkretneje locirati na tiste površine, ki sicer niso primerne za tržno proizvodnjo.
Ali bomo vse te naloge uresničili, pa bo odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bodo kmetje sami v TOK oziroma v proizvodnih enotah aktivni oziroma v kolikšni meri bodo uveljavljali svoje samoupravne dolžnosti in pravice. Veliko bolj kot doslej bomo morali razvijati samoupravo v proizvodnih enotah (teh je pet), kjer morajo kmetje sami (ob pomoči pospeševalca) prevzeti nekatere konkretne naloge, se povezovati s krajevno skupnostjo ipd.
Brez aktivnosti kmetov — članov TOK vseh zastavljenih nalog ne bo mogoče uresničiti. Če pa bomo hoteli povečati interes in vpliv kmetov, pa bo potrebno zagotoviti tudi ustrezno materialno osnovo. Sedaj ves dohodek TOK porabijo za financiranje strokovne službe — z uveljavitvijo združevanja sredstev vseh TOZD, bi del stroškov pospeševanja pokrili iz tega vira, dohodek ^OK pa bi lahko kmetje usmerili v tiste aktivnosti, ki bi prispevale k povečanju oroizvodnje.
Ponovno bo potrebno razmisliti tudi a davčni politiki v kmetijstvu. Z zniževanjem davka ne moremo reševati vseh socialnih in drugih problemov v kmetijstvu. Rešitev je v tem, da omogočimo doseganje bistveno večjega dohodka, potem pa ne bo problema, da kmet ne bi prispeval svoj delež za skupne družbene potrebe. Socialne probleme pa moramo reševati na drug način, čeprav zakon o preživninskem varstvu kmetov že velja, ni dovolj prizadevanj za njegovo uresničevanje, čeprav daje ugodne možnosti. Prizadevati si moramo, da bi čimprej približali kmečke pokojnine delavskim, prav tako pa za razširitev pravic iz zdravstvenega varstva tudi na nadomestilo za čas bolezni.
Ugotavljamo tudi, da KS doslej razen redkih izjem niso posvetile dovolj organizirane skrb razvoju kmetijstva. Ni bilo skupnih akcij svetov proizvodnih enot in svetov KS, v planih KS kme-bi bili enostranski, moramo zapisati tu-tijstvo ni konkretno začrtano. Da pa ne di to, da so v KS z izgradnjo cest, vodovodov in drugega ustvarili pogoje tudi za razvoj kmetijstva, čeprav te aktivnosti niso bile zastavljene kot pomoč pri razvoju kmetijstva.
Sedaj, ko načrtujemo naš razvoj v naslednjih petih letih, je prilika, da se KS bolj organizirano lotijo tudi raz-
reševanja vseh vprašanj, ki vplivajo na hitrejši razvoj te panoge gospodarsvta. Brez aktivnosti KS in DPO si namreč težko zamišljamo izvedbo arondacij in komasacij, oblikovanje proizvodnih skupnosti, uveljavljanje zakona o preživninskem varstvu kmetov in podobnih nalog.
Vseh nalog v kmetijstvu ne bomo uresničili brez dobro organizirane pospeševalne službe, delo te službe pa se mora prilagajati novim razmeram. Pospeševalci so vedno manj »aktivisti«, ki propagirajo strokovna spoznanja, ampak postajajo »strokovni servis« organiziranim kmetom. Kaj to pomeni v praksi? To pomeni, da bodo pospeševalci vrsto pospeševalnih aktivnosti izvajali v okviru proizvodnih enot, ob sodelovanju kmetov, v povezavi s KS. Na samih kmetijah naj bi pospeševalci sodelovali pri izvajanju preusmerjanja proizvodnje in pri drugih pomembnih strokovnih odločitvah, medtem ko bi druga opravila organizacijskega ali komercialnega značaja opravljali drugi delavci TOK ali kmetje sami. Ni treba posebej poudarjati, da bi morali pospeševalci dati več poudarka delu s tistimi kmeti, ki doslej še niso izkoristili vseh možnosti intenziviranja pridelovanja oziroma jih vključiti v TOK.
Financiranje takšne pospeševalne službe ter izvajanje različnih pospeševalnih akcij pa zahteva tudi več sredstev. O tem smo v občini govorili skoraj dve leti, sedaj pa je le prevladalo spoznanje, da je pospešen razvoj kmetijstva interes nas vseh. Podpisan je samoupravni sporazum, delegati TOZD pa bodo v odboru podpisnikov oblikovali program pospeševalnih aktivnosti, ki se bodo financirale iz tako zbranih sredstev, ter spremljali njegovo izvajanje.
Da bi pospešili naložbe v kmetijstvu bi morali ojačati hranilno kreditno službo pri KK. Zaradi tega že tečejo aktivnosti, da bi se vanjo vključili tudi kmetje, povezani v gozdarski organizaciji. Ta pobuda je toliko bolj na mestu, saj gre za ene in iste kmete.
V	razpravi smo spregovorili tudi o pobudi, da bi uveljavili celovito zavarovanje vse proizvodnje in objektov na kmetiji in to na eni zavarovalni polici. To bi nedvomno prispevalo k večji socialni varnosti, moralo pa bi tudi vplivati na nižje premije.
Brez izobrazbe vseh nalog ne bomo uresničili, zato bomo morali v tej smeri narediti več. Prej ali slej bomo morali uveljaviti prakso, da bo vsak lastnik moral imeti vsaj poklicno kmetijsko šolo, če že ne srednje ali višje. V ob-čiin so pogoji za izobraževanje nekoliko boljši, saj imamo svojo kmetijsko šolo, ki bo v bodoče izbraževala mladino za poklic živinorejca — poljedelca in gospodinje, organizirana pa bo tudi šola za kmetijske tehnike. S tem se bo interes mladine za to šolo gotovo povečal, prav pa bi bilo, da to upoštevajo predvsem starši na kmetijah, pa tudi učitelji in drugi, ki svetujejo izbiro poklica.
V	tem sestavku seveda ni vseh pobud in vprašanj, ki se pojavljajo v javni razpravi. Njegov namen je, da vse občane opozori na naloge, ki nas čakajo oziroma na možnosti, ki jih kmetijstvo lahko daje. Vseh teh možnosti pa ne bomo mogli izkoristiti brez kmetov in delavcev v kmetij stvu, pa tudi ne brez prizadevanj celotne družbe.
Če bomo torej kmetijstvu ustvarjali ustrezne pogoje v družbi (o čemer v tem sestavku nismo obširno pisali) in če bomo tudi sami kaj naredili za to, lahko računamo, da bo naše kmetijstvo krenilo hitreje naprej.
Stanko Lesnika
Kako naprej v kmetijstvu ?
Ko ob različnih prilikah govorimo o kmetijstvu, pogosto ravnamo enostransko, pa tudi neobjektivno. Običajno opozarjamo na nizke odkupne cene, na drag reprodukcijski material, na pomanjkanje gnojil, koruze, na napake pri ugotavljanju tolšče v mleku, na probleme ostarelih kmetov in podobno.
Res je, vse to so stvari, ki bistveno vplivajo na položaj kmeta in kmetijskega delavca. Od tega je odvisna tudi socialna varnost oziroma perspektiva kmetijskega proizvajalca. Čeprav teh problemov ne moremo in ne smemo podcenjevati in se moramo stalno boriti za njihovo odpravljanje, pa moramo našo pozornost obrniti tudi v drugo smer. Vprašati se mormo: Kaj pa lahko sami naredimo za boljše življenje? Ali smo izkoristili vse naravne možnosti, ali smo dovolj uporabili znanstvene dosežke, ali smo racionalno organizirani, ali so naši kmetijski stroji izkoriščeni itd? Na vsa takšna in podobna vprašanja moramo dobiti odgovor v javni razpravi, ki poteka v tem mesecu. Razume se, da ne bo dovolj, če bomo te odgovore našli. Potrebno bo še veliko dela, da bomo v praksi spremenili vse tisto, kar ovira hitrejši razvoj kmetijstva.
Da bi vsi naši občani spoznali probleme in naloge, s katerimi se srečuje naše kmetijstvo, je prav, da na tem mestu navedemo nekaj osnovnih ugotovitev oziroma nalog.
Za nas je izredno pomembno dejstvo, da je od dohodka iz kmetijstva bolj ali manj odvisnih skoraj ena tretjina občanov, če torej interesu države, da proizvede dovolj hrane zase in za izvoz, dodamo še naš ekonomski interes, potem je jasno, da je naša obveza povečati pridobivanje hrane. Zna-
na je ugotovitev, da je lahko hrana za nas enako, kot je nafta za nekatere druge države. Torej povečanje kmetijske proizvodnje ni samo stvar uprav-ljalcev ali lastnikov zemljišč — to je družbena obveza.
Če pogledamo, kako smo uresničili srednjeročni program razvoja kmetijstva v letih 1976 — 1980, vidimo, da vseh nalog nismo izoplnili. Ne glede na to, da so bili nekateri cilji postavljeni precej visoko, pa vseeno ne moremo mimo velikih zaostankov pri proizvodnji mesa v zasebnem sektorju. Prav tako nismo dosegli predvidene proizvodnje svinjskega mesa, kasnijo melioracije, zaostajamo pri proizvodnji ribeza (mraz) itd. Ugotovimo pa lahko, da je družbeni sektor (lastna proizvodnja) dosegel ali celo presegel načrtovano proizvodnjo mesa, mleka, sadja, zaostaja pa pri proizvodnji hmelja, pri melioracijah ter nakupu zemljišč.
Tako ocenjujemo, da bomo letos proizvedli skupaj v zasebnem in družbenem sektorju:	1913 ton govejega mesa, 4,5
milijona litrov mleka, 13 milijonov jajc, 2000 ton jabolk, 213 ton svinj, 63 ton ribeza, 8 ton hmelja itd.
Gre torej za pomembne dosežke, ki imajo svojo težo tudi v širši skupnosti. Ne glede na te dosežke pa je jasio, da so rezerve še izredno velike.
Naš osnovni cilj je, da na kmetijskih površinah (12000 ha) pridelamo kar največ. Ocenjujemo, da bi lahko povečali obseg kmetijske proizvodnje za skoraj 50 procentov, če bi na vseh kmetijskih površinah dosegli takšne pridelke, kot jih že sedaj dosegamo na poprečnih preusmerjenih kmetijah.
Menimo, da tak cilj ni nemogoč.
Naslednja pomembna naloga je v
Šentjurski komunisti smo zborovali
2.	aprila 1980 smo se na svoji prvi programsko-volilni konferenci sestali komunisti, organizirani v okviru OK ZKS Šentjur pri Celju. S tem smo tudi formalno zaključili več kot enoletno aktivnost, katero smo vodili pri vsebinskem uresničevanju pobude tovariša Tita o kolektivnem vodenju, delu in odgovornosti. Na tej programsko-volilni konferenci, ki pomeni novost v delu Zveze komunistov, smo kritično ocenili svojo aktivnost v zadnjih dveh letih in si jasno začrtali programska izhodišča svoje aktivnosti za naslednje leto.
V bogati Vsebinski ira kritični razpravi o ocenii družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer iv naši občini so prisotni ugotovili, da smo v naši občini v zadnjem obdobju, to je v zad-
njih dveh latih, dosegli dobre rezultate, vendar pa istočasno ugotovili, da smo v svoji aktivnosti priča še ndkateriim slabostim, ki nas ovirajo pri hitrejšem razivoju (družbenoekonom-slkih in samoupravnih odnosov. Osnovna ugotovitev vseh raz-ipravijalcev je bila v tam, da smo v celotni aktivnosti, predvsem pa pri oblikovanju raznih programov, sprejemanju odločitev, komunisti še vedno premalo organizirano pnisoitini in da posamezne osnovne organizacije prepočasi in premalo dosledno v okviru ostalih suibjdktiivnih sil in ostalih organov uresničujejo sklepe in stališča. Prav zato smo se dogovorili, da bomo temu vprašanju v naslednjem letu posvetili kar največ pozornosti, kot pomembnemu elementu akcijske sposobnosti Zveze komunistov.
Ob tem pa bomo razvijali vse oblike demokratizacije odnosov v Zvezi komunistov.
Izpostavljeno je 'bilo tudi dejstvo, da moramo komunisti v naslednjem obdobju skuipaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, občinsko Skupščino, izvršnim svatom občinske skupščine koordinirano delovati načrtovati programe aktivnosti, kateri morajo izhajati iz naših potreb oziroma temeljnih okolij naše družbe, iz osnovnih organizacij TOZD in KS.
V nadaljevanju je beseda tekla tudi o gospodarskem položaju v naši občini. Komunisti smo kritično ugotovili, da na področju materialne proizvodnje kljub naporom nekaterih delavnih organizacij nismo dosegli večjih rezultatov predvsem v tam, da bi naše združeno delo lahko prevzemalo nase breme razvoja celotne družbenopolitične skupnosti. Prav tako pa je bilo ocenjeno, da ni bilo dovolj interesa ea gospodarska vlaganja na našem območju zunanjih gospodarskih .subjektov, in talko nekateri sprejeti Ukrepi za hitrejši razvoj manj razvitih območij niso dali velikih rezultatov. Kar se komunisti zavedamo, da je nadaljnji gospoadrsti razlvoij šentjurske občine v veliki meri odvisen predvsem od nas samih, smo se ob konou v svoji programski fusmariltvli dogovorili, dabodo skupno z ostalimi subj dktiiwnimi silami vse svoje sije usmerili v aktivnosti pri krepitvi in razvoju materialne osnove našega združenega dela in ob tem posebno pozornost posvetili razlvoju agroživilslkega kompleksa.
Težko je strniti celotno vse-
bino s tega zbora komunistov v občini, vendar le lahko ugotovimo tri osnovne značilnosti:
1.	Komunisti smo kritično spregovorili o svojem delu, izhajajoč iz dejstva, da lahko le taka analiza pomeni dobro podlago za načrtovane akcije;
2.	Sprejeli smo jasna programska izhodišča svoje aktivnosti, pri čemer so sodelovale vse osnovne organizacije, konkretiziral pa jih bo komite OK;
3.	Z uvedbo kolektivnega dela in odgovornosti ter s poudarkom na demokratizaciji odnosov se bodo v vsebino dela občinske organizacije ZK bolj neposredno in tudi odgovorno vključevale vse osnovne organizacije ter preko njih celotno članstvo.
Vise to pa je najbrž dovolj ■velika garancija, da bomo komunisti uspešno realizirali zastavljene naloge, od česar je v veliki meri odvisen tudi nadaljnji razvoj naše družbenoipolitione (Skupnosti, še posebno pa družbenoekonomskih in (samoupravnih odnosciv v njej.
Ob koncu so se zbrani komunisti zahvalili za dolgoletno uspešno delo dosedanjemu sekretarju tovarišu Francu Ogrizku in izvolili novo vodstvo. Za predsednika konference z enoletnim mandatom je bil (izvoljen tovariš Bogdan Knez iz .Kmetijskega kombinata Šentjur, za sekretarja komiteja občinske konference pa tovariš Boris Križ-mančie, ki je do sedaj opravljal delo in naloge vodja Skupnega servisa SIS.
Miiran Koren
ZK pomlajuje svoje vrste
Pomlajevanje članstva v ZK je trajna naloga vseh osnovnih organizacij Zveze komunistov; kadar pa se v naši duržbi pred ZK postavljajo zahtevnejše naloge, je zanimanje za vstop v članstvo Zveze komunistov še povečano. Letos je naša osnovna naloga stabilizacija gospodarstva. Veliko število mladih in tudi že starejjišh delavcev iz neposredne proizvodnje je spozna-
lo, da z aktivnim delom v ZK lahko več prispeva pri doseganju planiških nalog iv svoji delavni organizaciji pa tudi v krajevni skupnosti. Talko se je iletos za vstop v ZK odločilo veliko število občanov.
Prav sedaj poteka seminar za kandidate. Naš namen je, da z idejnopolitičnim usposabljanjem pred sprejemom v ZK zagotovimo organizirano	spozna; van j e
programa, statuta in politike Zveze komunistov, da razčistijo različne predsodke in dileme, s katerimi se srečujejo pred vstopom v ZK. Šele po tem se vsakdo lahko zavestno odloči za cilje in politiko Zveze komunistov. Ta študij je tudi dobra podlaga za njihovo nadaljnje sistematično individualno usposabljanje
ter vključevanje v druge oblike idejnopolitičnega usposablja j a članstva.
Seminar obiskuje približno 30
kandidatov. Menimo, da bomo najbolj dostojno proslavili praznik dela s svččanim (sprejemom teh kandidatov v ZK; zato bomo ta sprejem opravili v Okviru prvomajskih prdsllav.
F. V.
1.++++++++*+*++******+* Priprava na MDA
Priprave na zvezno mladinsko delavno akcijo v občini Šentjur iso se letos kmalu začele. Talko je bila v mesecu februarju skupna seja predsedstev SZDL in ZSMS, kjer smo analizirali mladinsko prostovoljno delo v preteklem letu in poskušali zastaviti akcijo tako, da bodo že priprave, predvsem pa sama akcija, potekale vsebinsko še bolj poglobljeno, seveda ob polni podpori vseh družbenih dejavnikov.
Glavno delovišče bo tudi letos cesta GrObelce — LOka, na kateri bodo delale tri brigade. Odprlo pa se bo novo delovišče, to je modernizacija .ceste proti Brevorju. Poleg tega bo seveda še več manjših, udarniških akcij, kjer bodo brigade ob polni
podpori mladine in ostalih občanov gradile boljši jutri kozjanskemu kmetu in delavcu.
Ta in še ostala stališča so bila poudarjena na problemski konferenci OK ZSMS Šentjur, ki je bila namenjena mladinskemu prostovoljnemu delu. Zopet je bila izražena težnja po tesnejšem sodelovanju mladine z drugimi DPO in samoupravnimi organi, da bi bilo tako vključeno v to zvrst aktivnosti čimiveč občanov naše družbenopolitične skupnosti in bi s svojim delom dodatno oplemenitili 'solidarnost, ki nam jo daje vsa družba.
Prav tako v občini poteikaljo
priprave občinske brigade Miloš Zidanšek, ki letos odhaja na zvezno mladinsko ddlovno akcijo Kadinijača v Srbijo. Brigadirji so se že sestali na brigadni konferenci, kjer so se med drugim dogovorili, da bodo v toku priprav imeli več lokalnih delovnih akcij, da bi tako odšli na Kadinjačo čimbolj e pripravljeni in opravičili zaupanje, ki jim je dano.
Martin Vodušek
Utrinek iz vsakdanjosti, ali bližnja prihodnost?
Halo, tu H ruševec...?
Javna telefonska govorilnica je veliko olajšanje za krajane Hru-ševca in okoliških vasi. Dose-daj so ljudje uporabljali le javno govorilnico na pošti, kar je bilo v kritičnih in nujnih primerih usodno. Hiter razvoj kraja, ter vedno večje število zasebnih
obrtnikov, bo poleg javne govorilnice zahteval tudi telefonsko mrežo, kar pa je v tem trenutku nemogoče. S postavitvijo nove telefonske centrale na Golovcu pa bodo rešene tudi prošnje krajanov.
Kaj veš o prometu
Kar bo pa bo,...
Ob pogledu na takšne in podobne mostove v naši občini bi človek mislil, da krajevne skupnosti razpolagajo z veliko denarja, da bodo kos izplačati vso škodo v primeru, da se most pod težo avtomobila zruši. Ka-
ko pa bi bilo, če bi starejši občan iskal oporo, ko ga bo na mostu dohitel traktor ali kakšno drugo vozilo? Težko in nevarno je prečkati takšen most podnevi, kaj šele ponoči. Razmislimo!
Sveit za preventivo im vzgojo v cestnem prometu pni SO Šentjur je v letošnjo akcijo Kaj veš o prometu zajel vse učence na soäah v Pbčiini.
Po izbirnem tekmovanju, ki je bilo na vseh šdlah so se najboljši tekmovalci udeležili občinskega 'tekmovanja. Vse šdle so poslale na tetkmovamije štiričlanske ekipe in Sicer posebej za nižjo stopnjo od 1. do 4. razreda in za višjo stopnjo od 5. do 8. razreda. Uvod v tekmovanje je bila lepa povorka v Šentjurju, kateri je Sledilo testiranje «skip, spretnostna vožnja na poligonu in ocenjevalna vožnja.
Rezultati: Nižja Skupina:
1.	Verdinék Zdenlko, Šentjur,
2.	Podkrižnik Gregor, 'Šentjur,
3.	Lukane Mihaela, Slivnica
Vištja Skupina:
1.	Gajšek Silvo, Slivnica,
2.	Artnak Vlado, Slivnica,
3.	Zupanc Sandi, Šentjur.
Skupna ocena šol:
1.	Šentjur
2.	Slivnica
3.	Ponikva
4.	Dramlje
5.	Planina
V večnamenskem prostoru šentjurske šdle, kjer je bilo razglasitev rezultatov in podelitev diplom, kolajn in nagrad je bila lepa razstava risb in spisov s tematiko o promeitu. Svat za pre-vemitivo in vzgojo v cestnem, prometu je tekmovanje organizirano izvedel k čemur so pripomogli tudi učitelji — mentorji iz Vseh šol.
Ernest Rečnik
Dopisujte...
Razpis
Pomlad na blagovnskih ribnikih
OO ZSMS „Pesnica”
Na osnovi svojega sklepa z dne 28. decembra 1978 je Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju sprejel
PRAVILA
O POGOJIH IN NAČINU PODELJEVANJA PLAKETE TER PRIZNANJA »LEONA DOBROTINŠKA«
I.	SPLOŠNA NAČELA
1.	člen
Plaketa in priznanje LEON DOBRO-TINŠEK se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izredne uspehe in zasluge na področju utrjevanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom prenašanja le-teh na mlajšo generacijo ter krepitve in prizadevanj pri nenehnem dograjevanju obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe na sploh s posebnim poudarkom na območju občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Plaketa in priznanje se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam praviloma, če so iz območja občine Šentjur pri Celju, lahko pa tudi izven meja občine oziroma republike, če so za to podani pogoji, ki jih ugotovi 00 ZZB NOV, DPO oziroma kakšen drug organ, ki ima pravico predlagati dobitnike plakete ali priznanja.
3.	člen
Na osnovi opredelitev, ki izhajajo iz 1. člena teh pravil, ObO ZZB NOV podeljuje plaketo s priznanjem ali samo priznanje.
4.	člen
Plaketa in priznanje se podeljujeta enkrat letno, in sicer za dan borca — 4. julija, ob prigodni svečanosti.
5.	člen
V izjemnih primerih, ko gre za posebne zasluge oziroma prizadevanja posameznih delovnih ljudi in občanov, OZD, KS, družbenopolitičnih organizacij, društev, družbenih organizacij in ostalih samoùpravnih organizacij oziroma ob praznovanju pomembnejših jubilejev naše revolucionarne preteklosti ali povojne graditve samoupravne socialistične družbe se lahko na osnovi sklepa ObO ZZB NOV Šentjur pri Celju plaketa in priznanje podeljujeta tudi izven datuma, ki ga določa prejšnji člen.
II.	KOMISIJA ZA PODELJEVANJE PLAKETE IN PRIZNANJA »LEON DOBROTINŠEK«
6.	člen
Komisija je sestavljena iz petih članov, katero vodi predsednik ObO ZZB NOV Šentjur pri Celju. Za člane komisije predlagajo: ObO ZZB NOV tri, OK SZDL in OK ZSMS Šentjur pri Celju pa po enega člana. 7
7.	člen
Komiisja deluje na sejah, ki jih vodi in sklicuje predsednik komisije. Predsednik komisije je praviloma predsednik ObO ZZB NOV, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik oziroma član predsedstva ObO ZZB NOV, ki ga predsednik pooblasti za opravljanje navedene funkcije.
Na osnovi sklepa občinskega odbora ZZB NOV Šentjur pri Celju z dne 26. decembra 1978 in v zvezi z 10., 11. in
12.	členom pravilnika o podeljevanju plakete in priznanja »Leon Dobrotin-šek« posreduje pooblaščena komisija vsem sredinam javni razpis za leto 1980.
Vse utemeljene predloge v smislu 1., 2., 3., 5., in 12. člena tega pravilnika je treba dostaviti najkasneje do 1. junija 1980 svojim občinskim organizacijam, ki bodo vse predloge uskladile in dostavile razpisni komisiji pri občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju do 10. junija 1980.
Šentjur pri Celju, 10. 4. 1980.
Predsednik
komisije za podelitev plakete in priznanja »Leon Dobrotin-šek« — Avgust Božič
8.	člen
Seja komisije je sklepčna, -če je navzočih več kot polovica članov. Komisija sprejme sklepe z večino glasov na seji navzočih članov.
9.	člen
Tajniške posle za komisijo vodi tajnik ObO ZZB NOV Šentjur pri Celju, ki sodeluje na sejah komisije, objavi razpis, zbira predloge ter opravlja ostale naloge po navodilih predsednika komisije.
III.	NAČIN RAZPISA, SKLEPANJA IN PODELITVE PLAKETE IN PRIZNANJA »LEON DOBROTINŠEK«
10.	člen
Komisija posreduje vsako leto razpis za podeljevanje plaket oziroma priznanja — neposredno pismeno v vse konkretne sredine, ki so pristojne za evi: dentiranje ter podajanje predlogov ali v okviru glasila UTRIP oziroma preko ostalih sredstev javnega obveščanja, najkasneje do 1. maja vsako leto. Predlogi pa morajo biti dostavljeni Občinskemu odboru ZZB NOV — komisiji za podeljevanje plaket in priznanj do 1.
Razpis mora vsebovati:
1.	temeljna načela o podeljevanju plakete oziroma priznanja;
2.	podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev plakete oziroma priznanja;
3.	kdo je lahko predlagatelj;
4.	rok do katerega morajo biti dostavljeni predlogi in komu.
12.	člen
Predlagatelji so lahko vse osnovne oblike družbenopoliitčnih organizacij (ZB NOV, SZDL, ZSMS, sindikat, ZKS), ki jih uskladijo pri svojih občinskih organih; ti pa usklajene predloge posredujejo komisiji za podeljevanje plaket in priznanj.
13.	člen
Sprejete predloge obravnava komisija za podelitev plaket in priznanj LEON DOBROTINŠEK ter svoj sklep o izbiri prejemnikov plakete oziroma priznanja posreduje predsedstvu Občinskega odbora ZZB NOV.
O številu podeljenih plaket s priznanji ali samih priznanj vsako leto odloča komisija za podeljevanje.
Podelitev plaket in priznanj komisija objavi v občinskem glasilu UTRIP.
14.	člen
V primerih, ki jih navaja 5. člen teh pravil, komisija posreduje razpis za podelitev plaket in priznanja najkasneje 30 dni pred predvideno podelitvijo.
15.	člen
Plakete in priznanja podeljujejo predsednik ObO ZZB NOV ali od njega pooblaščena oseba, ob prigodnih svečanostih, ki jih navajata 4. in 5. člen teh pravil.
IV.	KONČNE DOLOČBE
Ta pravila veljajo od dne, ko jih je sprejel Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju, in jih je treba objaviti v občinskem glasilu UTRIP, štev.: 281/78 Datum: 26/12-1978
Predsednik ObO ZZB NOV Šentjur pri Celju Avgust Božič
Na pobudo uličnega odbora Pesnica smo mladi iz naselja ustanovili svojo mladinsko organizacijo. Mladinska organizacija, ki se .iimeniulje kar po našem naselju Pesnica, vključuje okoli 50 članov. Vendar je dositi manj ■tistih, ki so pripravljeni akitivtno sodelovati.
Takoj na začetku naj povem, da nas pesti hud problem glede prastara, kjer bi se nalj mladi zbirali. iZačasnlo nam je hišni svet drugega stanovanjskega Moka odstopil sobico v kletnih prostorih. V sobi je le nekaj stolov in miz, ni pa ogrevanja, zato je na sestankih zelo Madno. Obljubili pa so nam prostrar v novih Mdkih, ki se gradijo v našem naselju.
Ker je naša mladinska organizacija še zelo mlada, se ne more pohvaliti z večjimi uispehi. A kljub temu ne sedimo brez dela. Naši najmlajši iso organizirali likoMni krožek, ki ga vodi naš priznani slikar Goce Kalaj-džlislki. Z delom so zelo uspešno pričeli, saj so že imeli samostojno raziskavo in upamo, da ne bo ostala osamljena. Da pa niso samo naši najimlajšd aktivni, nam pave delavna akcija, kj smo jo izvedli v soboto, 29. marca. Pričel smo z izkopom za razsvetljavo. Na tej .akciji nas je sodelovalo lepo število mla-
dincev, izkopali pa smo skoraj vsa mesta, kjer bodo stale svetilke. Ker delo iše ni bilo končano, smo akcijo ponovili v ponedeljek, 31. marca in v četrtek,
3.	aprila ter delo opravili do konca. S to akcijo smo dokazali uličnemu odboru in vsem vaščanom, da se lahko tudi na mlade oprejo, kadar potrebujejo pomoč.
Sodelovali smo tudi na kvizu Tito — revlMudja — mir, v soboto, 29. marca in zasedli 6. mesto. To maslto je popolnoma u-pravičeno, saj smo vsi člani ekipe v sobolto sodelovali v delavni alkdji.
Ko bomo imeli srvoj prostor, bomo ustanovili še šahovski krožek, za 1. maj pa pripravili kresovanje. To je naš nadaljnji program dela, ki pa se bo gotovo še bolj potpeStril z manjšimi delovnimi .akcijami.
Z vsem tem smo mladi iz naselja Pesnica pokazali, da tudi mi lahko veliko pomagamo pri .gradnji novega naselja, da nismo tisti brezdelni ljudje, ki samo lenarijo in oMlsIkujejo javne lokale, za kakršne nas imajo mnogi iStarejši občani, ampak da s svojim deležem veliko pripomoremo za naš boljši jutri.
Darja Križmamčič
Na podlagi 4. toöke I. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter prvega odstavka 9. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje ki izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS št. 25/78) in 150. člena statuta občne Šentjur pri Ćeliju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Célju na seji dne 18. marca 1980 sprejel"
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šentjur pni Celju.
1.	člen
Območje občine Šentjur pri Celju severno od avtoceste Ho-če-Arja vas se proglaša za neposredno ogroženo s steklino.
2.	člen
Da bi se preprečila steklina, se na neposredno ogroženem območju sprejmejo naslednji ukrepi:
1.	Odreja se kontumac psov in mačk ter prepove lov s psi.
2.	V času kootumaca morajo biti psi privezani aili zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vnvidi in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času konjtumaca zaprte.
3.	Obvezno je zaščitno cepljenje proti steklini vseh psov, kd so dopolnili 4 mesece starosti in kateri do sedaj niso bili zaščitno cepljeni.
4.	Zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarskega zavoda Celje — PE Šentjur.
5.	Na neposredno ogroženem območju je treba pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse,
—	potepuške pse in mačke,
—	vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kobtumaca.
6.	Odredi se pakončavanje zveri in pižmovk.
7.	P okonča varuj e zvari, pižmovk, psov in mačk so dolžni izvršiti Veterinarsko-higienSka služba in lovske organizacije.
3.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske or-
ganizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubiite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje ali kamenja.
4.	člen
Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi.
5.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena te odredbe.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ Veterinarske inšpekcije.
7.	člen
Po 62. in 64. členu Zalkona o Varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kazniuljajo organizacije združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od
5.000	do 200.00,— din.
Z denarno kaznijo od 500.— kaznuje za prekršek posameznik, do 10.000,— din se no 65. členu ki stori kakšno dejanje iz členov 62 in 64 citiranega zakona.
8.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 322-21/80-2 Šentjur pri Celju, 18. 3. 1980
Predsednik IS SOb
Šentjur pri Celju
Ludvik Mastnak
Utrjevanje gospodarstva zahteva tudi spremembo miselnosti
Veliko časa je bilo že porabljenega za analize in razprave, kako bi se najučinkoviteje spopadli z že dolgo znanim sovražnikom našega razvoja — to je prehitro rastjo cen in primanjkljajem v plačilni bilanci.
Tako smo v naši občini, kot manj razviti družbenopolitični skupnosti, vprašanje hitrejšega razvoja gospodarstva kot prispevka k u/trjevanju gospodarstva v širši družbi pričeli reševati že pred letti. V času, ki ga živimo in v prihodnosti, smo priča temeljitim spremembam
na področju surovin in energetike, ki zahtevajo spremembo ravnanja tudi v naši družbenopolitični skupnosti, pa tudi spremenjen odnos širše skupnosti do sikupnih nalog za odpravljanje neskladnosti med posameznimi območji. Vse dosedanje ugotovitve kažejo, da naše gospodarstvo z obstoječimi kapacitetami in lastno reproduktivno sposobnostjo mi zmožno kdove kakšnih porastov posameznih kategorij. Zato smo ocenili, da je nujno, da uresničimo nekaj večjih programov, ki bodo dali trdnejšo
osnovo za zagotavljanje vseh vrst družbenih potreb, lizaciji smo opredelili v naših
Konkreten prispevek k stabi-planskih dokumentih, ki smo jih na začetku leta uskladili z zahtevami družbenega dogovora o usmerjanju dohodka, in v dokumentih, ki jiih izdelujemo za naslednje srednjeročno obdobje. Nadalje smo v sleherni sredini od TOZD, KS in SIS mobilizirali vse delavce z namenom, da s sredstvi kar najbolj vestno in gospodarno ravnajo. Seveda bo ta aktivnost rodila sadove samo takrat, ko bomo gospodarno ravnali množično na vsakem delovnem mestu in doma. 'Vsaka potrošena kWh zahteva napor cele verige delavcev in postrojenj, ki so z vsakim dnem bolj obremenjena in ogrožajo celo najosnovnejše odvijanje proizvodnje. Sodimo, da se v sedanjem trenutku še ni potrebno odpovedati tistemu, kar bi zmanjševalo naš osebni in družbeni Standard. Lahko pa bi z gospodarnim trošenjem zmanjšali potrebe po tistih surovinah, ki so v celoti ali pa delno uvozna substanca in povečujejo naš zunanjetrgovinski primanjkljaj. Nikakor ne moremo dovoliti, da prevlada mnenje, da je stabilizacija vsiljena naloga, ki jo zahteva admMlstraaija. Vedeti moramo, da je odraz našega spoznanja, da ni moč v nedogled podpirati situacijo, ko nekateri na račun domačega povpraševanja brezobzirno zahtevajo uvozne pravice in sredstjva ter s tem spravljajo celoto o družbo v težak položaj. Nesprejemljivi so tudi Midi, ki pravijo: »Ostajamo brez surovin, krivec ni v našem doisegu, ampak ga je treba iskati nekje izven nas.« Če smo dovoljevali predimenziomranje predelovalnih kapacitet, ki niso izvozno usmerjene, ki obenem zahtevajo veliko uvoznih substanc, smo delali strukturno napako. Rešitev je v združevanju sredstev za zagotovitev potrebnih surovin doma in v izvoznem u-smebjanju načiltcilvaniih kapacitet.
Naše združeno delo se vsakodnevno srečuje s težavami, kot iso pomanjkanje repromateriala in likvidnostnih sredstev. Situac-i ja je Odraz tudi naše dosedanje miselnosti, da je najbolj koristno gospodariti do vratu zadolžen, ikar velja za družbeno in zasebno sfero. Tudi to miselnost bo potrebno v procesu stabilizacije nekoliko omiliti. Letošnja predvidevanja so 3 — 4 % porast realnega družbenega proizvoda, kar je manj kot prejšnja 'leta, pri čemer je rast tesno po-
Tehtnica ali spomenik nestabili-zacijskemu obnašanju? * V
vezana z rastjo izvoza. Gibanja v prvih mesecih kažejo ugodne 'trende izvoza, hkrati pa tudi uvoza. Tako je tudi v naši občini v letu 1979 uvoz presegel izvoz za cca 24 %. Tukaj je zajeta celotna menjava s tujino, ki pa je samo za konvertibilno področje veliko -ugodnejša, saj izvoz skoraj za dvakrat presega uvoz.
V	tesni povezanosti s stabilizacijskim obnašanjem je tudi načrtovanje in izvajanje novih naložb. Kriteriji za postavitev novih kapacitet so se v zadnjem času zaostrili, predvsem v smislu izboljševanja plačilne bilance s tujino. Tudi naša investicijska prizadevanja so usmerjena v iskanje programov, ki vsebujejo nove kriterije. Programi koitlovske opreme, hidravlike, poliestra in drugi imajo po kriterijih prestrukturiranja gospodarstva ddlgoiročne pogoje za u-stvarjamje višjega dohodka na zaposlenega ter izvozno ali nadomestno orienltadijo.
V	družbenih dejavnostih smo
pred kratkim pregledali dejavnost posameznih skupnosti in ugotovili, da jih velik ddl upošteva ukrepe skrajno varčnega trošenja sredstev, predvsem pri ftnjvestidijski izgradnji novih objektov. ,V procesu planiranja za naslednje srednjeročno planiranje bodo vse SIS temeljito pregledale posamezne planirane elemente in jih uskladile z dejanskimi možnostmi. V celoti gledano je nadoga vseh nosilcev planiranja in porabnikov družbenega proizvoda, da kar najbolj gospodarno usmerjajo svoje deleže v njegovi delitvi.	S. Š.
Obiščimo
razstavo
Od 18. aprila do 10. maja bo v umetnostmi galeriji v Slovenj Gradcu bogata razstava ob 30-letniiai samoupravljanja in 70-let-nici »rojstva Bdivarda Kardelja. Razstava bo izredno poučna in zanimiva za šollško mladino, za vsakega delavca in abetina. Z najsodobnejšimi avdiovizualnimi sredstvi bodo prikazali žiivtljanj-sko pot in ddlo Edvarda Kardelja, predstavili bodo čas ter gospodarske, družbene in politične razmere pri nas iv zadnjih sedemdesetih letih.
Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, tudi med prvomajskimi prazniki. Predvideno pa je, da bi šdsike skupine obiskale »razstavo v dopoldanskem času med 8. im 15. uro. Organizacijski odbor za pripravo raz-sitEive Edvard Kardelj je šclšfci mladini iz naiše občine dal na razpolago 9. maj. Razstavo bodo obiskali vsi učanai od Vključno 5. do 8. razreda. Teh je v naši Občini 1.210.
0.r@amizadi(jiSki odbor je prav Itako napravili razpored, koliko obiskovalcev naj bi billo »iz vsake občine. Iz naše občine je predvidenih vsaj 1.500 obiskovalcev, od teh bo približno 1.200 učencev. Menimo, da se bo iz naše »občine vsaj 300 odraslih db.iiskovail.c0v z zanimanjem udeležilo te edinstvene prireditve. Leitos, v letu Stabilizacije, nanašam področju ni predvidenih drugih večjih manifestacij; taje torej naj vdaj a. Zato pričaku jemo, da bodo tozdi in druge delovne organizacije organizirali skupinska pdtovarija z avtobusi.
Koroška je tudi 'turistično »zelo zanimiva in lahko daje celodnevno turistično ponudbo. Ob tej priložnosti bi si lahko ogledali obnovljeno Prežihovo bdjito, Kotlje, Kefirotv »milin (II. kongres SKOJ), Poljano in še marsikaj. Za organizirane skupine bi lahko za ugodno canio »naročili kosilo ali druge obroke hrane.
Izkoristimo kak lep in nrast spomladanski dam za ogled razstave v SloVemj Gradcu in jo združimo z izletom po Koroški. Za družinske izlete je tudi priložnost, da bdije spoznamo Slovenske kraje onstran meje —po Avstrijski Koroški.
Za individualne oglede razstave pnipoarčamio popdlda,niški čas, 'ko ,me bo organiziranjih šolskih skupim, pa seveda vse dela proste dneve.
F. V.
12 let delovanja Šentjurske godbe
Maja letos bo poteklo 12 let, odkar se je ustanovila šentjurska godba na pihala. Uradno je bila ustanovljena 8. maja 1968. Pobudnika za ustanovitev sta bila Alojz Perc iim Firanc Šuster st. iz Kalotoja. Večina godbenikov' so bili Kalofočani, nekaj iz Svetim in štirje godtanlilki iz Šentjurja. Vaje so bile v začfiku na do-
mu Alojza Perca iz Kalobja, prvi dirigent pa j bil Ivan Ulaga iz Svetim, M je godbo vodil šest let.
Nekaj »glasbil so imeli godbeniki svojih, veliko so jih imeli shranjenih na domovih še iz časa okupacije, ki so jih »kupile okupaeiijiske oblasti, saj je godba na Kalobju obstajala že lata 1935 in še prva lata vojne. Takrat je to godbo vodil »dirigent iz Kalobja Franc Mraz. Od konca voj.ne in do »lelta 1968 pa godba mi dOloivala.
Ko je leta 1974 odstop.il diri-
gent Ulaga, je go»dbo prevzel Vandi Videc iz Celja. Lata 1979 so v Šentjurju. Tu se je pridružilo godbeniki dolbili prostor za vaije še nekaj godbenikov, ki so prišli iz glasbene šole. Cam je prevzel godbo Vandi Videc, so bili tudi nabavljeni novi »instrumenti in uniforme.
»Stara glasbila in obleke so bi-»le izrabljane, saj so bile nabavljene leta 1968. Vandi Videc je vodil godbo dve leti. Po dveh letih je prevzel godbo Marjan Božič, ki jo vodi »še danes. God-
ba je igrala na razmlih proslavah, na pogrebih, me samo v Šentjurju, ampak tudi po »drugih krajih izven občine.
»Ker pa zaradi sdlitve prostora »ni bilo vaj v minulih zimskih mesecih, so z vaajimd pričele šele letos meseca marca. Starejši godbeniki šentjurske godbe želijo, če ima kdo veselje igrati pri godbi, naj pristopi k njim, kar vemo, da je v dbčini precej »sposobnih ljudi za igranje pri godbi.
Alojz Perc
Skrb za zemljo je naša obveza in dolg prihodnjim generacijam!
Kmetijski nasveti
VPLIVI NA MLEČNOST IN TOLŠČOBNOST
»Na mlečnost »im tolščobmoist ivpiiivaj»o dedni vplivi im okolje.
a)	Dedni vplivi
Mlečnost je kvantitativna lastnost, ma katero vplivajo dedni činitelji s 25 — 40 %. Mlečnost se deduje intermediamo.
Tolščoibnost mleka je bolj odvisna od dednih činitelljav kot mlečnost. Dednostni delež znaša 0,50 — 0,70. To pomeni, da lahko »s prehrano ali vzrejo vplivamo na talščost le z oikoili 30 %, ma mlečnost pa od 60 — 75 %. Tudi 'toilščohnoSt se deduije »intermediamo. Mlečnost »im tolščo-fonosit se dedujeta neodvisno ena od druge.
Tudi oblika laktacijiSke krivulje »se »deduje, čeprav je mo»čm»o »odvisna od pogojev' dkdlja. To je za selekcijo zelo pomembno', kajjlti čim hitreje in čim višje »se ta krivulja mäksknallno povzpne lin na itej višini vzdrži, »tem višja »je ildktacijška mlečnost.
V mlečnosti je pomembna vztrajnost v obdržanju mlečnosti v prvih dvesto dneh laktacije. Perziistenca je odnos količine mleka v »prvih sto dneh nasproti količini v drugih sto dneh laktacije.
Na obliko laktacijske »krivulje, s tem »pa tudi na perzistan-co, močno vplivajo ambientai faktorji (okolje); predvsem; prehrana živali, ovimiljahje, število laktaciij, mesec tdlitve, poporodni premor in bolezni.
Sama sestava rhlelka je dedna lastnost tako posameznih živali kakor tudi pasme ali populacije.
b)	Nededni vplivi
Sam »sodijo vplivi Okolja, fiziološki vplivi in bolezenski vplilvi.
1.	Vplivi okolja. Med najpomembnejše činitelje Okolja sodi predvsem krmiljenje. Z Ustreznim krmljenjem lahko dosežemo visoko mlečnost. Velja »pa pravilo, da s krmiljenjem »toliko bolj lahko vplivamo na mlečnost, 'kolikor je višja dedna »o-smoVa.
»Struktura dnevnega obroka močno vpliva na 'količino mlaka in 'tdlščo. Pri tem je posebno važno bčljakdvimiško razmerje:
—	premalo PB (prebavljivih beljakovin), dovolj ŠE (škrobnih eoolt): najprej se zniža odstotek tolščobe, 'ko krava izčrtpa vso zalogo dosegljivih ■rezervnih telesnih beljakovin, »pada mlečnost in krava se prične »počasi rediti.
—	dovolj PB, premalo ŠE: mlečnost hiitreje ali »počasneje pada, odiviisno od 'količine rezervnih tolščob v telesu, nato pa krava huj»ša.
—	premalo PB in ŠE: mlečnost pada, procent tolščobe ostaja isti.
—	Paša ima negativni vpliv na odstotek tolščobe v prvih dva do štirih tednih, 'ko pade za 0,5 — 1 %, nato pa se spet dvigne do normalnega odstotka.
2.	Fiziološki vplivi. Število lak-tacij — mlečnost narašča s številom laktaaij. Naljvišja laiktacij-ska imlečndSt je odvisna od sto-nnjje fiziološke zrelosti živali. Rano zrele pasme dosežejo maksimalno laktacijo po 4. do 5. teletu, srednje zrele v 5. in 6.
laktaciji in pozno zrele v 7. laktaciji.
»Odstotek tolščobe se s »starostjo bistveno ne menja. Najvišji je v prvi laktaciji, nato pa malenkostno pada.
— Odstavljanje sesnih telet znižuje mlečnost in tudi procent tolščobe za 2 do 3 dni.
V naslednji številki bo praktični primer obračuna mleka.
dipl. ing. agr. Mija Kovačič
MAJ 1980
3.	5. 1980 ob 20. uri, 4. 5. 1980 ob 18. uri — BRILJANTIN
10.	5. 1980 ob 20. uri, 11. 5. 1980 ob 18. uri — PTICI — ameriški film, »shirijivfca. Režija: Alfred Hrtchcoc. Igrajo: Rod Taylor, Jessica Tandy...
11.	5. 1980 ob 10. uri matineja Ameriška »risaihke — NE-USTRAŠLJIV POPAJ. Režija: Dave Fleischer.
17.	5. 1980 ob 20. uri, 18. 5. 1980 ob 18. uri — PRIJATELJ IZ AMERIKE — zahodnonemški film. Režija: Wim Wenders. Igrajo: Bruno Ganz, Dennis Hopper.
24. 5. 1980 Ob 18. uri, 25. 5. 1980 ob 18. uri — VELIKI SKAUT — ameriški film. Režija: Don Taylor. Igrajo: Lee Marvin, Oliver Reed, Robert Culp, Elizabet Ashley.
31. 5. 1980 ob 20. uri — SUPER INFRAMBN — Hong Kong film. Režija: Hau Shan. Igrajo: Li Hsui-hsien, Wang Hsi-eh, Yuan Man-itzu.
Rezultati Delavskih športnih iger
ODBOJKA
Moški:
	(D <2)		(3) (4)		(5)
1. Prosveta	11	ill	0	22: 2	22
2. ZdraivSt.	11	10	1	21: 5	20
3. A. Cev.	11	8	3	16: 7	16
4. A. Opre.	ill	7	4	18: 8	14
5. Ingrad	11	7	4	16: 9	14
6. Občina	11	7	4	15310	14
7. Tajfun	11	6	5	12:11	12
8. Tolo	11	4	7	10:14	8
9. Bohor	11	3	8	6:16	6
10. Obrtniki	11	2	9	4:18	4
11-12 Merx	10	0 10		0:20	0
Komun.	10	0 10		0:20	0
Zadnji dive ekipi nista medsebojnega srečanja.
Ženske — I. skupina
1.	Prosvdta
2.	Zdravstvo
3.	Tajfun
4.	Kombinat
4	4	0	8:0	8
4	3	1	6:2	6
4	3	1	6:2	6
4	2	2	4:5	4
plina				
4	2	2	5:4	4
4	1	3	2:6	2
4	,1	3	2:6	2
4	0	4	0:8	0
5.	VVZ
6.	Občina
7.	Bohor
8.	Aipos
Opomba:
i(l) — število odigranih telkem
(2)	— ištelvlilo amag
(3)	— število poraiziov
(4)	— irazflilka v setih
(5)	— štetviiilo (točk
8.	Pbstaja milice
9.	Bohor
10.	Elegant
11.	Taj tun
14,5
9,0
8.5
7.5
Ženske:
1.	Elegant
2.	Allpos
3.	Prosveta
4.	Občina
5.	Zdravstvo
6.	VVZ
SKUPNO ŠTEVILO TOČK PO ŠTIRIH PANOGAH
igralli
11,5
11,0
9.0
6.0 4,5 3,0
Moški	smiuč.	odboj.	šah	nam. tenis	i kup.
1. Prosveta	10	20	20	11	61
2. A. Oprema	20	11	8	20	59
3. A. Cevama	13	13	10	16	52
4. Zdravstvo	6	16	11	13	46
5. Obrtniki	16	5	13	10	44
6. Občina	9	9	16	0	34
7. Bohor	8	6	6	9	29
8-9. Ingrad	11	10	0	0	21
Tajfun	0	8	4	9	21
10. Tolo	5	7	0	7	19
H. Komunala	7	4	0	0	1,1
12. Kombinat	0	0	9	0	9
13. Postaja milice	0	0	7	0	7
14. Elegant	0	0	5	0	5
15. Merx	0	4	0	0	4
Ženske: 1. Prosveta	20	20	13	13	66
2. ZdrajVStvo	16	16	10	16	58
3. Občina	10	9	H	20	50
4. VVZ	9	10	9	11	39
5. Alpos	11	7	16	0	34
6. Bdhoir	13	8	0	0	21
7. Tajfun	0	13	0	0	13
8. Kombinat	0	11	0	0	11
9. Tolo	9	0	0	0	9
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★-fr
NAMIZNI TENIS Moški
1. A. Oprema	7	7	0	21: 4	14
2. A. Cevama	7	6	1	18: 8	12
3. Zdravstvo	7	4	3	18:10	8
4. Prosveta	7	4	3	14:11	8
5. Ohntniki	7	2	5	8:15	4
6-7. Bohor	7	2	5	7:15	4
Tajifiun	7	2	5	7:15	4
8. Tolo	7	1	6	3:18	2
Ženske:					
1. Občina		3	3	0 6:1	6
2. Zdravstvo		3	2	1 5:2	4
3. Prosveta		3	1	2 2:5	2
4. VVZ		3	0	3 1:6	0
ŠAH:					
Moški:					
				•točk	
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo
1. maj - Praznik dela
DPO, SO in uredništvo UTRIP-a Šentjur pri Cellju
Preglasen stimulans
BREZ BESED
OBČINSKI NASLOVI V ODBOJKI
Mesec marec je bil v športnem pogledu zelo aktiven mesec. Da otrobi radi tekmujejo tudi v odbojki, je pokazala udeležba na občinskem tekmovanju.
REZULTATI:
Pionirji:
1.	mesto Šentjur
2.	mesto Planina
3.	mesto Ponikva
4.	mesto Slivnica
1.	Prosfveta
2.	Občina
3.	Obrtniki
4.	Zdravstvo
5.	A. Cevama
6.	Kombinat
7.	A. Oprema
V polnem zamahu!
^	^	^	y ^ ^	^	^ ^ ^ ^	^ ^ ^ ^ y ^ ^	^	^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
*
%
£	UREDNIŠKI ODBOR: Francka VIDOVIČ — glavni In odgovorni urednik, Goce
*	KALAJDŽISKI — tehnični urednik, Irena RAUTER In Mira PEČAR — lektorici,
Hinko PAP — član, Franc SKOBERNE — fotografije.
*	Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 iz-
*	vodov — Tiska »Papirkonfekclja« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prozie	meta proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij In rokopisov ne vračamo.
*
*
3K flf 3K 5K 3lf 3K tK 9|6 SjE 9K 3E 316 % 3if 9K flf 3if 9lf 9lf 9K 916 5jf flf 3K 3K 3K 3if 3K 3K Hf 9K 9K 3lf 3lf 3K 3lf flf Hf flf Uf fK Uf Uf 9K Uf
Pionirke:
1.	mesto Planina
2.	mesto Šentjur
3.	mesto Ponikva
y>
7|\ 7n /jv /|v /iv /fv /IV /IV vrv /jv /jv