UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Te Iefon 28-770. 34170 Gorica, Piaz/a Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 839 TRST, ČETRTEK 29. APRILA 1971, GORICA LET. XX. Ob prazniku dela Bliža se prvi maj, praznik dela. Poteči so morala mnoga leta, izbojevati je bilo treba minogc boje, preden je pri' nas in v svetu delo dobilo tisto priznanje, ki mu po vsej pravici gre. Danes takorekoč ni moderne dr žavne in družbene ureditve, ki bi ne poudarjala izredne važnosti in izrednega pomena dela, ki bi ne posvečala v svoji zakonodaji velike pozornosti delu, tako ročnemu kot umskemu. V ustavi italijanske republike je na primer prvi člen, ki slovesno poudarja, da je država »osnovana na delu«, podobna načela pa najdemo tudi v ustavnih listinah dru gih modernih, demokratičnih držav. Četudi drži, da je delovno ljudstvo s svo jim bojem in s svojimi žrtvami tudi formalno doseglo priznanje pomembnosti vloge, ki jo ima v življenju družbe in države, pa je kljub temu še vedno aktualno vprašanje, ali družba in država formalno zapisana načela ves pravilno vrednotita in se po duhu in črki teh načel tudi dejansko ravnata. Dovolj je, da se samo bežno ozremo po svoji neposredni in bližnji okolici, pa bomo tmž ugotovili, da mnogokrat in marsikje besede me ustrezajo stvarnosti, da je teorija drugačna od prakse. Država in družba, v kateri mi živimo, še nista na primer rešili vprašanja zaposlitve, kajti še se dogaja, da mnogi morajo v tujino, da zagotove sebi in družini sredstva za preživljanje. Še obstaja vprašanje nerazvitih področij z vsemi hudimi posledicami, ki jih ta pojav povzroča. Odprto je dalje vprašanje delavskih stanovanj, šolskih zgradb in bolnišnic, ki se ne gradijo, kot bi ustrezalo potrebam in kot izhaja tudi iz obstoječih predpisov, čeprav obstajajo sredstva, ki jih od svojlih prejem kov prispevajo tudi delavci, še vedno končno skoraj neomejeno kraljuje zakon profi ta, čeprav celotna formalna zakonodaja govori d iti gače. Prvomajski praznik dela mora torej biti tudi priložnost za razmišljanje o vseh teh odprtih problemih. Res je sicer, da iz objektivnih razlogov ni vedno mogoče vskladiti teori je s prakso, oblike z vsebino. Važno pa je predvsem, da ob prazniku delovnega ljudstva pride predvsem do izraza trdna in odločna volja, da se bo. nadaljevalo po začrtani poti. Pomembno besedo pa mora pri vseh teh prizadevanjih imeti delovno ljudstvo samo. Po svojih sindikalnih organizacijah mora kropko sodelovati pri razreševanju starih in novih problemov in pri določevanju glavnih smernic družbenega življenja, če pa hočemo, da bodo sindikalne organizacije kos svojim nalogam, morajo predvsem paziti, da ne podležejo raznim skušnjavam, kot so drobnjakarstvo, partikularizem, interesi ožjih skupin in vse, kar zasenčuje splošne in temeljne probleme, ki tarejo delovno ljudstvo. Šol a in narodna zavest Ugledni avstrijski narodopisec univ. prof. Haiding je pred kratkim v nekem predavanju o deželi Gradiščanski opozoril na dejstvo, da se je vsak pripadnik tamkajšnje nemške manjšine, ki je pred prvo svetovno vojno obiskoval madžarsko šolo, potujčil, če niso bili doma posebno zavedni. Brez izjeme potujčil pa se je vsak nemški ali hrvatski gradiščanski otrok, ki so ga dali v višje šole. Nič drugače ni s slovenskimi otroki pri nas na Tržaškem, na Goriškem in na Koroškem. Izkušnja nas uči, da je vsak mladi človek, ki je obiskoval italijansko ali nemško šolo, za našo narodno skupnost izgubljen. To seveda ne velja za tisti čas, ko so morali pod fašizmom VSI slovenski otroci v italijanske šole. Med njimi je bila namreč ogromna večina takih, ki so imeli zavedne starše in bi bili hodili v slovenske šole, če bi bile obstajale. Bili so prisiljeni iti v tuje šole. Vendar pa je bila tudi tako storjena slovenski narodni skupnosti velika škoda, kajti otroci se v fašistični šoli niso naučili ničesar, kar bi bilo utrdilo narodno zavest v njih. Niso se učili narodne zgodovine in niso slišali slovenske besede. Tako niso dobili niti približne predstave o naši narodni zgodovini in zato imamo danes pri nas toliko ljudi, ki prepričano in brez zlega namena trdijo, da smo Slovenci narod brez zgodovine. Tako mislijo zato, ker naše narodne zgodovine ne poznajo, se je niso nikoli učili, nikoli niso v šoli slišali o njej in zato tudi niso nikoli postali toliko radovedni, da bi se bili sami pozanimali zanjo in se poučili o njej. In zato imamo tudi toliko ljudi, celo med izobraženci, ki ne znajo toliko knjižne slovenščine, da bi bili sposobni napisati v njej kratek članek ali pravilno spregovoriti kratek govor. Vse to jih ovira v javnem narodnem delovanju, tudi če se prištevajo med zavedne Slovence. Še vedno hujšo, naravnost pogubno škodo pa napravi tuja šola na tistega otroka, ki ga vpišejo starši vanjo HOTE, iz kljubovalnosti ali nerazumljivega prezira do slovenske šole. Tudi če doma še govorijo z o-trokom slovensko, se otrok v šoli vedno bolj vrašča v duhovni prostor in kulturo ter miselnost tujega naroda, hkrati pa se vedno bolj odtujuje lastnemu narodu. Začne se kulturno identificirati s tujim narodom. Vse, kar zadeva kulturo tujega naroda, mu zveni s časom bolj domače kakor tisto, kar zadeva kulturo njegovega lastnega naroda. Vsi njegovi sošolci so tuje narodnosti, med njimi si izbere svoje prijatelje, odtuji pa se otrokom lastne narodnosti, tudi če živi v isti ulici ali v istem predmestju, v isti vasi kot oni. Postanejo si tujci. Razen tega se začne izogibati občevanja z njimi še iz drugega razloga. Postaja ga namreč sram, da ne obvlada tako izobražene slovenske govorice kot oni, ki hodijo v slovenske šole. Boji se, da bi ga imeli za ignoranta, ker ne zna tistega, kar znajo oni: slovenskega besednega zaklada, slovenske zgodovine, slovenske literature, slovenskega zemljepisa. In se jih začne izogibati, če se jih le more. Tako vidimo fante in dekleta, ki so hodili v tuje šole, da se redno in povsod družijo samo s fanti in dekleti druge narodnosti in da ne spregovorijo slovenske besede v njihovi družbi. In jim je nerodno, če jih kdo slovensko nagovori, kadar so z drugimi. Boje se biti DRUGAČNI od onih, boje se, kaj bodo rekli oni, postali so OPORTUNISTI, BOJEČNEŽI, HINAVCI do drugih in do samega sebe, in taki bodo — vsaj večina — o-stali do smrti, po krivdi svojih staršev, ki so jih dali v tujo šolo zato, da bi bilo otroku BOLJE. Toda ali je bolje človeku, ki mora živeti celo življenje kot boječnež, kot stra-hopetnež in oportunist? Pomena osnovne šole v lastnem jeziku se dobro zavedajo tudi tisti nemško nacionalistični in šovinistični krogi na Koroškem, ki onemogočajo slovenski osnovnošolski pouk. Vedo namreč, da bo to s časom nujno privedlo do popolnega potujčevanja slovenske manjšine. Narod brez osnovne šole v lastnem jeziku je obsojen na potujčenje. Tega se zavedajo tudi tisti, ki nočejo, da bi dobila slovenščina v osnovnih šolah Beneške Slovenije mesto, ki ji gre, in ki delajo, če le morejo, ovire slovenskemu šolstvu tudi na Tržaškem in Goriškem. Zato pa mora biti vsemu našemu ljudstvu slovensko šolstvo še toliko bolj pri srcu. — o — "Cernu te žrtve Vojaško poveljstvo v Saigonu v Južnem Vietnamu, je izdalo statistiko ameriških vojaških žrtev v vietnamski vojni, številke povedo, da je od začetka vojne padlo 45 tisoč ameriških vojakov na vietnamskih bojiščih, 298 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Ni torej čudno, da je po ameriških mestih vedno več protestnih povork proti tej nesmiselni vojni, kjer brez potrebe krvavi na tisoče mladih ameriških, pa tudi vietnam. skih fantov. Ljudski nevolji se bo moral kmalu udati tudi predsednik Nixon, če se bo sploh še hotel obdržati na oblasti. Po zadnjih vesteh je prišlo celo že tako daleč, da se resno govori o možnosti sestanka med ameriškim predsednikom Nixonom in kitajskim predsednikom Maocetungom. Kaže, da politika sprva še naivnega ping-ponga rodi že srele sadove v blagor vsega človeštva. Dotlej pa je moralo priti do tako velikih žrtev, pa tudi do teh brez vsake potrebe, ker se s pametnimi dogovori vse doseže. Le dobre volje in medsebojnega vrednotenja je treba! HA BiO TRST A ♦ NEDELJA, 2. malja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasba za klavir; 10.15 Poslušali bo's)te; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše: B. Pertotova: »Deček Kristjan im mornar brez glave«. (RO); 11.35 Ringardja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glalsba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro im novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; '14.45 Glasba 'iz vsega sveta; 15.30 S, Goy: »Cicibe«. Radijska igra (RO); 17.30 Revija žborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi« (Kraševceva); 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22,1Q Sodobna glasba. ♦ PONEDELJEK, 3. maja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Kaflalnova: »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Safredov orkester, 17.20 Za mlade poslušaivce; 18.15 Umetnost, književnost in phireditve; 18.30 Radio za .šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Zboir »G. Tartini« iz Trsta; 20.00 Šport na tribuna; 21.00 R. Dolhar: »Ledeniški smuk«: 21.50 Slovenski solisti. ♦ TOREK 4. maja, ob: 11,35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost;; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Srečanja A. Kaciina: »Lojze Res«, 19.20 Otroški zbor Glasbene Matice iz Trsta in z Opčin vodi Žerjalova 19.40 Glasbeni best-isellerji; 20.00 Šport; 20.35 Cornelius: »Bagdadski brivec«, opera. ♦ SREDA, 5. maja, ob: 11.40 Radiio za šole; 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Andrej Čebokli«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli mia Radiu Trst -Slovarček sodobne znanosti - Jevnlkar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 »Beri, 'beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.15 Stoif. koncert. 21.15 Za vašo knjižno polico; 22.20 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 6. maja, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Družinski obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolihiski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše; 19.30 Izbral 'smo za vas; 20 00 Šport; 20.35 C. GozZii: »Ptiček zelenček«; Komedija. Igrajo člani SG v Trstu. ♦ PETEK, 7. maja, ob: 11.40 Radio za šole; 12.00 Klavirski duo Ferrante-Teicher; 12.10 Slovenska ljudska umetnost to obrt; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni iitall. skladatelji; 19.15 Od huma-noida do robota: »Čarovnija avtomaoilje«; 19.25 Moški vokalni kvintet vodi MamolO; 19.40 Novosti v naši diskoteki; 20.35 Gospodarstvo to delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.40 Folklomi plesi. ♦ SOBOTA, 8. maja, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Tone Penko-Skrivnostni svet žuželk; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 »Prozorno ogledalo«; Napisal M. Soldati, dramatizirali M. Košuta Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu: 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce: Sobotnii sestanek; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Mavhinjah; 19.40 Zbor »Slovenskih Madrigalistov« iz Ljubljane vOdi Bole; 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: »Pilot brez nog«. (A Marodič) - RO Režira Kopitarjeva,- 21.30 Vabilo na ples. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst Nov korak proti V nedeljo zjutraj je sovjetska vesoljska ladjo Sojuz srečno pristala v nekem kraju Kazakistana. Trije preizkušeni letalci1: Ruka-višnikov, Šatolov in Jeliscjcv, ki so se dvignili 19. aprila v osvetje, so imeli nalogo, priklopiti in odklopiti se kar med poletom z drugim vesoljnim aparatom Saliutom. Polet naj bi pokazal možnost postaviti v vesolju kozmično postajo in laboratorij za bodoče redne vesoljske letalske proge z Zemlje na druge planete. Tehnični del poizkusov Saliut - Sojuz je po vseh poročilih dobro uspel. Pokazale pa so se nenormalnosti pri vplivu vesoljnega prostora na biološki sestav človeškega organizma. Prav tako je kvaren tudi pojav breztežnosti za človeški organizem. Sovjetskim znastvenikom, kakor tudi ne ameriškim, ni uspelo, da bi odpravili ta dva kvarna činitelja za bodoče vesoljske polete in možne pristanke človeka na vesoljskih umetno zgrajenih postajah. Vendar pa je že sama ugotovitev teh či-niteljev izredne važnosti za bodoče astro- IETALSKA PROGA RONKE - ZAGREB V nedeljo, 25. t. m., je bila uradno odprta letalska proga Ronke . Zagreb. Nekaj čez poldne je letalo družbe PAN-Adria iz Zagreba odletelo z ronskega letališča in po 50 minutah pristalo na zagrebškem letališču. Z letalom so v hrvaško prestolnico prispeli predsednik deželne vlade Berzanti, predsednik deželnega sveta Ribezzi, pokrajinski predsednik Zanctti in drugi predstavniki deželne in krajevnih oblasti. V Zagrebu, kjer so bili gostje predsednika hrvaške vlade Haramije, so 'si italijanski predstavniki ogledali velesejem in imeli razgovore s tamkajšnjimi pOlitičniimi in gospodarskimi predstavniki. Redni poleti na tej novi mednarodni progi se bodo začeli 15. maja. Letalo za osebni in blagovni promet bo vozilo vsak delavnik. Glasilo hrvaških uradnih krogov in političnih organizacij »Vjesnik« ostro polemizira s skupino beograjskih profesorjev prava, ki so se izrekli proti predlaganim ustavnim reformam v Jugoslaviji, češ da so jih izdelali »politiki« ne pa strokovnjaki za ustavno pravo. Po mnenju teh beograjskih univerzitetnih profesorjev bi morala ustava ostati takšna, kot je, zavzemajo se le za večjo demokratizacijo notranjepolitičnega življenja. Hrvaško glasilo jim očita centralistične tendence in pobija zlasti njihov argument, češ da bi narodne države v sklopu Jugoslavije »zapirale narode An jih dušile v nacionalizmu ter jih sploh osiromašile«. »Vjesnik piše, da se skriva za takimi izgovori nacionalizem, ki si išče vedno novih izgovorov, kljub temu, da se je idejno in politično preživel. Z beograjskimi univerzitetnimi profesorji so potegnili tudi beograjski študentje in obsodili ustavne popravke, rekoč, da bi morala iti težnja v (enotni) državi bolj za tem, da uveljavi razredne pravice ljudstva, kakor pa da uveljavlja nacionalne pravice posameznih narodov. Beograjski študentje so očitno mnenja, da so se narodi že preživeli osvajanju vesolja navtske polete. Zanimivo je tudi dejstvo, da so sovjetski letalci opravili svoj posel v dosti manj izumetničenih oblekah in opremah kot je bilo to do zdaj potrebno. Iz sovjetskega poskusa sledi pa še ena ugotivitev, in sicer, da če bi ruski in ameriški vesoljski znanstveniki složno delali, bi najbrže že prihodnje leto lahko vzpostavili redne letalske proge v osvetje. Vse kaže, da bo do te uresničitve tudi prišlo, kajti znanost je nad političnim obračunavanjem. llllllllllllllllllllllllllllllllllll1llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnlllllllllNIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllll, PORAVNAJTE NAROČNINO! iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii DR. METOD MIKUŽ PREDAVAL O OF V Sloveniji so v torek, 27. t. m., obhajali 30-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Že nekaj let je ta dan v Sloveniji državni praznik. Prejšnji' teden je v Trstu in Gorica predaval o nastanku in razvoju OF vseučili-ški profesor iz Ljubljane dr. Metod Mikuž, ki ga je Ob 30-'lelnici zgodovinskega dogodka k nam povabila Slov. prosvetna zveza. Predavanje znanega slovenskega zgodovinarja in znanstvenika j'e bilo Zlasti zato zanimivo, ker je zgodovinsko snov stalno povezoval z današnjim dogajanjem. OBČNI ZBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI Predsedstvo občnega zbora Slovenske skupnosti sklicuje občni zbor Slov. skupnosti za 8. in 9. maja letos. Občni zbor bo v dvorani Finž-garjevega doma na Opčinah- Narodna ulica 89 z dnevnim redom: SOBOTA: 8. maja, ob 17. uri: otvoritev občnega zbora, pozdrav delegacij, poročila in razprava; NEDELJA: 9. maja, ob 9. uri: nadaljevanje razprave, volitve in zaključek občnega zbora. in da je nastopili čas »razrednega« centralizma. »Vjesnik« se je v svoji številki z dne 24. t. m. tudi odločno zavzel za kmečko samoupravljanje in meni, da ni nujno, da osrednja ustava za vse republike predpisuje enotno zgornjo mejo kmečke posesti — 10 ha. »Potemtakem je kmet z 10 ha še socialističen, krnet z 11 ha pa že postane jugoslovanski 'kulak’« — se norčuje »Vjesnik« in pristavlja, da takega »torbarskega samoupravljanja« kmetje nočejo. Prav tako 'tudi nočejo čakati, da se bodo »strokovnjaki« za jugoslovansko kmetijstvo zedinili takrat, ko kmetov sploh več ne bo, pristavlja hrvaško glasilo. DRUŽABNI IZLET Z AVTOMOBILSKO OCENJEVALNO VOŽNJO SGZ Slovensko gospodarsko združenje za Furlanijo - Julijsko krajino priredi ob 25-letnici ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo dne 1. in 2. maja v Uvalo Scott v Kvarnerskem zalivu. Zbirno mesto tekmovavcev je na stadionu 1. maj v Trstu ob 9. uri. V hotelu Uvala Scott bo zvečer družabno srečanje. Jladatjuje se razprava o amandmajih l/lati, pogledi >» iMlcidmbha bkupma ™ l/lcdi pogledi ŠE ENKRAT O ŽENSKI Zdi se mi, da sem v svojem prejšnjem članku bila precej nejasna in splošna. Zato bo to moje pisanje dopolnilo tega, kar sem. že povedala in odgovor na pismo Ivane S. Neutemljena je ugotovitev, da iz neizrazite mase deklet izvzemam sebe ter se dajem za vzgled. To pa zato, ker sem jaz samo prikazala svoj ideal sodobne ženske; jasno, da mu želim slediti, s tem pa nikakor ni rečeno, da se z njim že identificiram. Kakšen je ta moj ideal? To je ženska, ki bogati svoje okolje z moškemu enakovrednim sodoživljanjem in čutenjem, a zvesta svojemu ženskemu bistvu. To bistvo lahko imenujemo občutljivost, milina, tenkočutnost in še kaj. Ta ženska hoče biti resničen človek in torej etična do korenin: to se pravi, da se ob vsakem svojem dejanju vprašujem: Je to najboljše, kar lahko naredim? — namesto tipično površnega: kaj je v tem slabega? Noče samo uveljaviti svoj jaz, ampak graditi lepše in toplejše okolje. Njena 'globina se ne ustavi v njej sami in ni sama sebi prva skrb, ampak se širi navzven, ker hoče razumeti in doživljati čim več duhovnega bogastva svojega bližnje ga, pa tudi njegove bede. Skušala bo torej razviti svojo rahločutnost, poglobiti čut za revščino in bolečino, dati svoj odgovor vprašanjem, ki tarejo svet okrog nje in darovati se ljudem, ki rabijo njene besede in njene roke: ne samo tistim, ki jih sama rabi ali ki jo sami prosijo, am-Pak tudi tistim, ki molče stoje ob strani in nc spadajo v njen krog. Z bedo ne bo samo sočustvovala, ampak jo reševala za ceno same sebe. Tisto, kar ženskemu svetu svojega okolja očitam, je to, da se ustavlja pri opazovanju in čustvovanju in se umika dejanju, angažiranosti, žrtvi. Današnja ženska ni slabša od nekdanje, ker sploh ne verjamem, da bi določen rod bil slabši od prejšnjega. Medtem ko je včasih stala ob strani družbenemu doživljanju, je danes vanj vključena in zanj soodgovorna. In mislim, da smo si edini v tem, da je svet 20. stoletja komaj vreden človeka in tega je krivo vse človeštvo — tudi ženska. Ne napadam torej ženske praznine (ki ni vrojena, ampak pridobljena), ampak tisto, kar jo k njej navaja. Koliko deklet je, ki izjavljajo, da želijo pomagati sočloveku, ko pa bi se morale žrtvovati, odpovedo? Za to krivim tudi vzgojo in okolje, ki jih oblikuje. Tudi modo. Morda bi morala (če smatramo zunanjost za dopolnilo duhovnosti in ne za svet zase) poudarjati to, kar je v ženski najlepšega, medtem ko najčešče poudarja njeno telesno zapeljivost; zapeljivost, ki hoče vplivati prav na vsakogar, prijatelja, znanca ali neznanca. Ko ženska obleče — recimo kratke hlače — se zaveda, da bo vzbujala pozornost in občudovanje in tudi želi, da bi čim več ljudi povedalo (ali pa vsaj mislilo), kako je privlačna. Ne oblači jih torej v znak svobode (pred čim?), ampak ker želi goditi temu svojemu nagnjenju in pred svet postaviti svoje telesne adute. Tu se seveda lahko vprašamo: kaj je na tem dobrega — ali pa — kaj je na tem slabega. Osebno zastopam mnenje, da naj bo to nagnjenje omejeno od okusa (ki je sicer relativen) in predvsem od socialnega čuta (ki ni relativen.) Oblači naj se tako, da se nobena sovrstnica ne bo čutila prikrajšano — tako zaradi telesnih kot denarnih razlogov. To načelo je, mislim, neizpodbitno, če hoče ženska biti čuteč človek. Ko sem govorila o »praznini v očeh«, sem s tem mislila, bolj literarno kot dobesedno, na trenutek, ko se zgodi, da v krogu deklet ne moreš govoriti drugega kot o oblekah, frizurah in ljubeznih, in se čutiš sam — obdan s praznino (v očeh ali srcu, saj je vseeno). In to niso redki trenutki. Omenjeni članek ni nastal zato, da si privoščim kratke hlače — naj počivajo v miru! Nastal je v meni kot upor, ker vidim čuteča in kvalitetna dekleta ostajati zunaj vprašanj o človeku in njegovi tesnobi; ker vidim porabljati več časa za zunanjo nego in osebni užitek kot v navzven obrnjeno življenje; ker jih tako malo vstopa v socialno delo. Ni dovolj, da rečemo: hočem osrečevati bližnjega. Treba je najti moč in pogum, da to načelo živimo vsak trenutek (v zabavi, o-bleki itd.), da žrtvujemo svoje udobje temu, čemur pravimo naš bližnji, če modo, čtivo in zabave precenjujemo s tega stališča, bo-mo odkrili, da marsikaj, kar se nam zdi nedolžno ali nepomembno, vpliva na našo zavest in voljo in dela iz nas ljudi določene vrste. Morda prav take, kot nočemo biti. Vprašanje je tore samo eno: ali povemo, da smo si izbrali določen življenjski standard, da nam je v njem prijetno in da za tiste, ki so niže od nas, hranimo besede in včasih miloščino, ali pa se iztrgamo svojemu mehkemu udobju in brezkompromisno zaživimo svoj ideal. Jaz sem hotela navezati pogovor s tistimi, ki imajo ideale, da bi jih res zaživeli. Tistim, ki so si izbrali prvo možnost, pa priznavam vso svobodo, da žive tako življenje, kot so ga izbrali. Alenka C človekovih skrivnostih Iz lista BESEDA IN DUH, ki ga izdaja ljubljanska mladinska grupa 2000 povzemamo nekaj misti o skrivnosti kot formativnem pojavu v izgrajevanju človekove zavesti. K Alenkinemu članku V zanimivi in lepi velikonočni številki Novega Msta mi je najbolj ugajal članek v Naših pogledih o ženskem svetu dandanes. Taiko je! Prav res 'je opaziti v njeni modli, da je vedno manj žensika, zato ker je vedno več moškega v njej. Tudi saim sem imel dekle, ki je naijraije ho-dliila okrog v hlačah. Jaiz pa bi bil rad videl in našel v njej pravo in nežno žensko, da bi se z njo poročil. Ne zamerite, da sem sam to napisal, toda jaz se z Alenkinim člankom popolnoma strinjam. Vaš bralec P.S. - Hvala za piism6! Med drugim smo ob njem tudi pomislili, da bo treba kmailu in poglobljeno spregovoriti o odnosih med našimi lan ti in dekleti. Kolikokrat sem si želel srečati človeka, ki bi mu ne bilo treba veliko razkladati. Toda vedno sem se vračal razočaran. Turi ljubezen zahteva, da sprejmem človeka, ki ga ljubim, z vsemi skrivnostmi, ki jih nosim v sebi, ne da bi terjal od njega, naj se poprej ves odkrije. Človek je drug drugemu skrivnost. Kljub vsej dobri volji ostajamo zaprta skrivnost. Moja čustva s svojim nihanjem so prav tako skrivnost. Nekdo mi je simpatičen, drugega pa sploh ne morem. Biiti do nekoga prijatelj mi ni težko, za drugega pa se ne morem odločiti in je pravo trpljenje navezati prijateljske stike. Moja volja je tudi vtopljena v svet skrivnostnega. Zakaj se upira včasih sklepom razuma iim vabilom drugih. Kako to, da me ta skrivnostna sila vedno znova odvrača od spoznane resnice, dobrote itd.? Moj razum je sposobnost, ki raziskuje smisel stvari in dogajanja: smer njegovega delovanja je odkrivanje skrivnostnega in je daleč nad tem, čemur rečemo inteligenca. Razum se ne sme zadovoljiti le s številkami in znanstveno preverjenimi podatki. Zavedati se moramo skrivnosti, v katero smo vtopljeni. Velika nesreča sodobnega človeka je, da ne čuti potrebe po samozavedanju, ker ga neprestano vsrkava uživanje — postal je sistem nagonov in zadovoljitev. Pot v skrivnost si je z zadovoljevanjem nagonov zaprl. Svet je za človeka uganka. Te ga se zaveda človek vedno bolj in prav to ga sili k iskanju. Sluti, da mu bo vsako novo odkritje odprto mnogo novih vprašanj, ld jih ne bi imel, če bi jih ne iskal. Pa vendar ne odneha. Vse na svetu deluje na človeka skrivnostno, na različne načine. Nekoga skrivnostno Vlečejo gore in njih veličina, drugega zgrabi širina morja, spet drugega lepota cvetja, harmonija v svetu zvokov itd. V vsaki taki stvari Sluti človek skrivnostno povezanost med seboj in svetom, med njegovim obstojem in svojim bivanjem. Zgodovinska dogajanja so skrivnost za človeka. Včasih navidez nepomembna, slučajna srečanja, nosijo v sebi začetke novih neslu tenih možnosti. Predvsem nas mora prevzeti dejstvo, da smo vsi mi sredi skrivnostnega dogajanja. Naše nocojšnje srečanje je na primer spleteno iz navidez slučajnih elementov, ki jih nismo mi določili, nosi pa v šebi kali velikih dogodkov, ki so skriti v bodočnosti. Važno je, da se tega zavedamo im da vse preproste elemente našega življenja smatramo za del odprte skrivnosti, kjer se gradi nov človek im nov svet. Duhovno je skrilo v dogodkih, kot so: smrt, nesreče, bolezni, slučajna srečanja, novi znanci. Vsak od nas je skrivnost, ki nosi v sebi skrita bogastva, velike možnosti. Na zunaj se ljudje zelo razumejo, mnogo stvari jih veže: ista govorica, ista noša, iste (dalje na S. strani) ^ TVzublteijft Spominska svečanost v Rižarni Letošnjo 26-letnico osvoboditve so v Trstu obhajali z resno spominsko svečanostjo v Rižarni, zloglasnem nacističnem taborišču smrti, ki je bila zato pred nekaj leti proglašena za nacionalni spomenik. Pobudo za proslavo, ki je bila hkrati mogočna protifašistična manifestacija, je dala tržaška pokrajinska uprava. Pred začetkom uradne svečanosti so se žrtev nacističnega nasilja spomnili z verskimi obredi in molitvami, ki so jih opravili katoliški in pravoslavni duhovnik ter judovski rabin. Ko so predstavniki posameznih občin, po- RAZPIS NATEČAJA za podelitev štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku iin literaturi Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije RAZPISUJE na podlagi jugoSlovanBko-italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, šklenjenih v mešanem jugoslovanškoJItallljan-skem odboru, predvidenem v 8. členu posebnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954 NATEČAJ za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1971-1972. Vsaka od navedenih štipendij znaša 10.000 din za celotno akademsko leto in se izplačuje v mesečnem znesku 1000 din od oktobra 1971 do j unij a 1972. Štipendije so- namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim uonliim jezikom na področju, pod italijansko upravo ter tistih Oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne Skupine, kil imajo diplome srednije šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi Usti, ki so že eno akademsko lete dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študije potrebno še endietno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih. Nekolkovane prošnje s krdtkiim življenjepisom prosilca in ustreznim,i podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 20. maja 1971. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. krajine, dežele, raznih političnih strank in organizacij položili vence na kraj, ki je bil priča tolikšnega nasilja in tolikšnih zločinov, je spregovoril pokrajinski predsednik dr. Zanetti. Poklonil se je spominu vseh žrtev koncentracijskih taborišč in padlih v o-svobodilnem boju ter poudaril aktualnost in veljavnost idealov, za šaterih uveljavitev so milijoni ljudi med zadnjo vojno žrtvovali svoje življenje. V slovenščini je nato govoril časnikar Albin Bubnič, ki je kot bivši deportiranec imel globok in tudi ganljiv govor. Spomnil se je strašnega gorja in trpljenja, ki so ga morali prestati ujetniki v taboriščih, ter je zato naglasil, kako bi morala današnja družba skrbeti za uresničevanje ciljev in smotrov, za katere je toliko svobodoljubnih ljudi zgubilo življenje. Med te cilje in smotre pa gotovo spada — je dejal govornik — tudi spoštovanje slovenskih manjšinskih pravic. V imenu rimske vlade je zadnji govoril podtajnik v ministrstvu za delo, poslanec Toros. Poudaril je globok pomen odporniškega gibanja, ki se ni zavzemalo samo za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma, temveč je tudi težilo za resnično demokratično državno in družbeno ureditev. Tudi poslanec Toros se je z ganljivimi besedami spomnil žrtev nacističnega nasilja v Rižarni in drugih taboriščih. Letošnje spominske svečanosti v Rižarni so se udeležili, poleg že omenjenih, predsednik deželne vlade Berzanti, podtajnik Belci, vsi župani s Tržaškega, mnogi deželni, pokrajinski in občinski svetovalci, jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž, predstavniki političnih strank in zlasti veliko število ljudstva. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu, ul. DohiZetti 3-1. Vljudno vabi na slovesnost podelitve literarne nagrade »Vstajanje« pisatelju prof. BORISU PAHORJU ki bo v ponedeljek, 3. maja 1971 ob 20. uri v dvorani v ulici Donfeetti 3-1. O pisatelju bo kratko spregovoril prof. Pavle Merku, iz Pahorjevih del pa bodo brali nekaj odlomkov člani Radijskega odra Radia Trst A. SLOMŠKOV DOM v Bazovici priredi v soboto, 1. maja, na svojem igrišču TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNIK SPORED: ob 14. uri mladinske tekme; ob 16. uri vesel popoldan; nastopijo ansambli »Miramar«, »Kondor« in »Slomšek«, mladi pevci in solisti. ob 19. uri prosta zabava ob zvokih ansamblov »Kondor« in »Kras«. V primeru slabega vremena bo popoldanski spored v kino dvorani, prosta zabava pa v Sloškovem domu. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE — GLASBENA MATICA - TRST V sredo, 5. maja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma REVIJA solistov in ansamblov glasbenih šol Primorske. Sodelujejo glasbene šole iz Tolmina, Nove Gorice, Šempetra, Ajdovščine, Idrije, Postajne, Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra, Izole, Pirana in šole Glasbene Matice iz Trsta. Vljudna vabljeni! Vstop prost! iTržaški „9aIIus” v Jtabrežini •» V nabrcžinski prosvetni dvorani »Igo Gruden« je v nedeljo, 25. t.m., nastopil s samostojnim koncertom tržaški mešani pevski zbor »JacObus Gallus«, ki ga s spretno in veščo roko vodi Ubald Vrabec. Zbora ni treba posebej predstavljati, saj je dosegel mnoga priznanja tudii v mednarodni konkurenci. V nedeljo se je ljubiteljem zborovskega pet-števiilu, predstavil z bogatim sporedom 15 skladb. Nekatere teh so doživele prav v nc-ja, ki so se koncerta udeležili v prav lepem deljo svojo krstno izvedbo. TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA KOŠARKA FRIULANA - BOR 64:54 (26:26) Kljub nedeljskemu porazu so se Lakovič in tovariši rešili izpada 'in itaJko bomo lahko tudi v prihodnjem prvenstvu navij aili za slovenskega predstavnika v D ligi. Nedeljsko gostovanje je bilo zelo težavno, saj so Tržačani nastopili proti etni najmočnejših ekip, ki se je do nedavnega potegovala za osvojitev prvega mesta. Naši fantje so v nedeljo zaigrali res požrtvovalno 'in popolnoma enakovredno gostiteljem, to kaže tudi izid prvega polčasa. V tej tekmi se je poboVno izkazal Starc kot najboljši realizator, ter Ambrožič, ki je zlašti ddbro lovil odbiite žoge, vsi ostali pa so zadovoljivo in požrtvovalno opravili 'svojo nalogo. Tekma je od samega začetka potekala v znamenju enakovrednosti; ekipi sta brez strahu predvajali vsaka svdjo igro: domačini so branili mož moža, plalvi pa cono. Prvi pblčas se je tako končal neodločeno In že smo mislili, da bodo lahko naši predstavniki pripravili prijetno presenečenje, ko pa so zagrešili nekaj napak, ki so jih Furlani takoj Izkoristili in dokončno zapečatili usodo Tržačanov. (nadaljevanje na 7. strani) Zbor in njegovega dirigenta so poslukavci nagradili z mnogimi aplavzi, zlasti ob izvedbi monumentalne istrske »Čače moj« in dveh črnskih duhovnih pesmi, ob katerih so pevci pokazali vse svoje znanje in sposobnosti. Na splošno lahko rečemo, da je bil nedeljski koncert izredno kvaliteten in da si takšnega petja še želimo slišati. t Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 27. maja po krajši, mučni bolezni zapustil naš predragi mož, oče in stari oče KAREL LEGIŠA kmetovalec Pokojnika smo položili k večnemu počitku na devinskem pokopališču v četrtek, 29. aprila. Žalujoči: žena Angela, sin Karel z družino, hčerki Marta 'in Slavica z družinama. Devin, 29. aprila 1971. Štandrež KAKO POTEKA ŽIVLJENJE PRI NAS Sredi aprila je nastopila dramska skupina prosvetnega drušbva »Štandrež« v Selah na Koroškem s komedij« »ženitev«. Predstava je izredno dobro uspela, tudi zato, ker so igralci to Gogoljevo komedijo že večkrat ponovili. Obenm so se navezali med Korošci in štandrežci prav prisrčni stiki. Doma smo pa praznovali tretji velikonočni praznik, ki mu pravimo praznik svetega Vanča že iz 'starih časov. Po večernem blagoslovu so se vaščani zbrali v Tuirijevi gostilni, kjer je zbrane nagovoril predsednik društva Župančič; pevci so zapeli nekaj priložnostnih pesmi, sosed Emil Cingerle pa je bral nekaj svojih pesmic v šaljivem tonu, ki jih je posrečeno zložili v pesniškem navdihu, kakor se bere v »Štandrežkem zvonu«, ki je izšel že s četrto številko. Pa še naših otrok ne smemo pozabiti. V mesecu maju, ki je posvečen nebeški in zem-skirn materam, pripravljajo naši otroci materinsko proslavo. Pester in zanimiv spored bodo izvajali v nedeljo, 9. maja, v župnijski dvorani v Štandrežu. STAVKA Tudi v Gorici se ljudje srečujejo s pozdravom »Stavkaš?« namesto z Dober dan. Tako se je zgodilo v torek v bolnišnici usmiljenih bratov. Nekateri strežniki so stavkali in šli v povorki po mestnih ulicah bolniki so pa čakali na zajtrk, dokler niso redovni bratje začeli streči in pometati. Te dni stavkajo zdravniki po ambulantah. V sredo so na svoj način stavkali trgovci; v znak protesta proti izdajanju novih trgovskih dovolilnic, zlasti veleblagovnicam. Goriški trgovci so pa stavkali na ta način, da so navoje na izložbah spustilli le do polo vice. Iz Pomembna razprava o manjšinah Na zadnji seji je razpravljal goriški pokrajinski svet tudi o položaju naše etnične skupine. Razpravo so sprožila vprašanja in predlogi nekaterih svetovalcev. Svetovalka Marija Ferletičeva, ki vedno živahno im stvarno posega v razprave, je postavila predlog, naj svet razpravlja o splošnem varstvu manjšine. Svetovalca Jarc in Poletto, ki zastopata italijansko komunistično stranko sta stavila predlog, naj svet razpravlja o uporabi slovenskega jezika v javnosti in v uradih. Predstavnika italijanske socialistične stranke Marko Waltritsch in Semola sta predlagala, naj se govori tudi o spomenici, ki so jo naslovili na vladne predstavnike zastopniki slovenskih političnih in kulturnih skupin že 3. decembra lanskega leta in v kateri so bile naštete slovenske pritožbe ter zahteve. Podpisnika vprašanja na pokrajinskega predsednika omenjata tudi, da bi morala vlada urediti položaj slovenske skupnosti v Italiji po zgledu francoske manjšine v dolini Aoste in nemške v Južnem Tirolu. O položaju, pravicah in krivicah slovenske manjšine v Italiji so razpravljali tudi na dveh širših sestankih odposlancev italijanske socialistične stranke in socialistične zveze Slovenije. Izdali so tudi posebno poroči lo, v katerem se goriški socialisti zavezujejo, da bodo zastavili vse svoje sile za uveljavitev vseh pravic v prid slovenske skupnosti. POTOVANJE PO SKANDINAVIJI VIATICUS XXXIV. Ko člove'k preživi nekaj časa na Norveškem, vzljubi ta narod, še preden se prav zave, in občuti domotožje, ko mora proč. Tako se je zgodilo tudi meni. Bilo mi je skor-ro hudo, ko sem se moral končno odločiti, da zapustim Oslo in se odpeljem naprej. To-laži'1 sem se s tem, da to še ne pomeni konca mojega potovanja po Norveškem, saj me je čakala še pot na sever, v Trondheim. Tam Okrog pa so kraji, (kjer se dogajajo zgodbe nekaterih romanov Knuta Hamsuna in nekaterih drugih norveških pisateljev, ki sem jih bral, in zato sem si želel videti tisto pokrajino. Po Trondheimu sta se potepala med drugim Avgust in Edevart iz romana »Potepuhi« Rad bi si bil ogledal še nekatere muzeje v Oslu in nekatere druge znamenitosti ter zanimivosti, vendar nisem več utegnil. Odložil sem to do prihodnjega obiska v tej skromni, a tako 'ljubeznivi in zanimivi prestolnici — na tihem sem namreč sklenil, da jo bom še obiskal, če Bog da. Nekega popoldneva sem sedel na vlak, ki naj bi me odpeljal na sever. PotniSki vlaki na Norveškem so enako kot na Švedskem, vsi elektrizirani, elegantni, hitri in zelo udobni. Sedeži v njih se dajo spremeniti v ležišča, s tem da se z vzvodom poljubno zniža visOko naslanjalo. Vsi so obr- njeni v isto smer in vsak sedež je zase, tako da se pri njegovem uravnavanju ni treba ozirati na soseda. Razdalje na Norveškem so velike in tako je nujno, da človek v vlaku tudi spi. Cilj moje vožnje na sever je bil Trondheim, tretje največje norveško mesto, 364 km oddaljen od Osla. Ko je odpeljal vlak iz Osla, smo se vozili najprej dolgo časa skozi prijazno holmasto pokrajino, z raztresenimi kmetijami, vilami in počitniškimi hišami. Hiše so skoro vse lesene in pobarvane vsaka v drugačni barvi: belo, plavo, rumeno, zeleno, da se močno odražajo od bujno zelene okolice in napravljajo veder vtis. Pokrajina je imela v tistem toplem popoldanskem soncu skoro južnjaški značaj. Na Skandinavijo so spominjale le pisane lesene hiše 'in skupine brez z debelimi belimi debli. Vedno pogosteje pa so se začele pojavljati na travnikih na obeh straneh velike krpe rožnatega cvetja, 'ki so, 'kot sem kmalu odkril, prava značilnost norveške in tudi srednješvedske pokrajine. Moje znanje botanike ni bogvekakšno in tako nikakor nisem mogel pogruntati, kakšno cvetje je to. Stebla so bi'la podobna našemu vresju. Zelo verjetno raste tisto cvetje tudi v slovenskih krajih, vendar pa ne v takih širOkih krpah. Norveški pokrajini podeljuje to poseben čas. (dalje) POLETNI URNIK Trgovska zbornica sporoča, da bo od sobote, 1. maja dalje, v veljavi poletni urnik za trgovine. Za trgovine jestvin od 8. ure do 13. ure in od 16,30 do 19.30. Na dan 1. maja pa bodo vse trgovine zaprte. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »FRANC B. SEDEJ« in Ansambel »LOJZE HLEDE« iit!j ti'e 3Kmetijska delovna sila v deželi Pred kratkim je Ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) objavila študijo o kmetijski delovni sili naše dežele, ki jo je izvedla z namenom, da bi dobili jasnejši vpogled na stanja na tem področju in posredno s tem tudi jasnejša izhodišča za agrarno politiko. Analiza kmetijske delovne sile se nanaša na razdobje med lotom 1963 in 1968. V letu 1968 je znašalo število aktivne delovne sile, zaposlene v kmetijstvu, 106.333 enot in to največ v ravninskih predelih dežele. Leta 1963 pa je število aktivne delovne sile v kmetijstvu znašalo 146.921. Padec je bil občuten in sicer za 41.000 enot. Naj več ji padec so zabeležili v pordenonski pokrajini (—38,1 odst.), v Karnijl (—26,5 odst.) in v Spodnji1 Furlaniji (—24,7 odst.). KATEGORIJE KMETIJSKE DELOVNE SILE Večino kmetijske delovne sile predstavljajo neposredni obdelovalci. Teh je bilo v lotu 1968 86.888 t.j. 81,7 odst. Delež neposrednih obdelovalcev je v hribovitih področjih skoraj stoodstoten. Delež dninarjev znaša 8,8 odst. Dninarjev je največ na Goriškem in v ravninskih predelih. Medtem ko je znašal delež dninarjev leta 1964 6,4 odst. celotne kmetijske delovne sile, je dosegel leta 1968 8,8 odst. Tretjo skupino v porazdelitvi kmetijske delovne sile tvorijo spolovinarji. Teh je bilo lota 1963 22.006 t.j. 15 odst., leta 1968 pa le še 10.091 ali 9,5 odst. celotne kmetijske delovne sile. delež kmetijske delovne sile pri stalno NASELJENEM PREBIVALSTVU Da bi dognali vsaj približno, kakšen je delež kmetijske delovne sile v posameznih področjih, so se raziskovalci poslužili razmerja med kmetijsko delovno silo in stalno naseljenim prebivalstvom (zavedajoč se sicer, da bi bilo ustreznejše razmerje med kmetijsko delovno silo in celotnim aktivnim prebivalstvom). Lota 1963 je znašal delež delovne sil 12,3 odst. in to največ v Karniji, v pordenonski pokrajini in v ravninskih predelih, leta 1968 pa je delež padel na 8,7 odst. Padec kmetijske delovne sile je bil najob čutnejši na ravno prej omenjenih področjih. RAZMERJE MED NEPOSREDNIMI OBDELOVALCI IN ŠTEVILOM VSEH DRUŽINSKIH ČLANOV Sodobna agrarna politika močno upošteva družinsko sestavo neposrednih obdelovalcev predvsem glede razpoložljivosti aktivne delovne sile. To je pomemben dejavnik za določanje vloge družinskih obraitov v bodo čem kmetijstvu. Nn v študiji priložene razpredelnice je razvidno, da je število družin neposrednih obdelovalcev padlo od 52.721 e-not v letu 1963 na 47.923 enot v letu 1968 (—9,1 odst.). Zmanjšal se je 'tudi delež ak-. tivne delavne sile v družinah in sicer od 2,1 na 1,8. Povprečje aktivne delovne hile na družino je pa bilo leta 1968 v vsej deželi zelo izenačeno. PORAZDELITEV KMETIJSKE DELOVNE SILE PO SPOLU 59,5 odst. aktivne delovne sile je bilo leta 1963 ženskega spola, 40,5 odst. pa moškega. Delež žensk je znašal v Karniji celo 81,7 odst. Leta 1968 se je položaj občutno spremenil. Zabeležili so močan padec neposrednih obdelovalcev in še večjo razliko med žensko in moško kmetijsko delovno silo (60,2 odst. žensk in 38,8 odst. moških). Najslabše je razmerje v hribovitih predelih, v Karniji in Benečiji, kjer znaša delež moške delovne sile na deset družin le 2,5 enote. Feminiza-ciji je treba dodati še močno ostarčlost, saj je beg s kmetov zajel predvsem mladino. Padec pri mladini (od 14 do 17 let stare) je bil za 85,6 odst., za starostno skupino od 18 do 30 leta pa za 32,9 odst. Na nekaterih področjih bržkone kmalu ne bo več kmetovalcev, ker ne bo naslednikov. TEŽAVE Z NASLEDSTVOM Zelo nizke vrednosti kaže tudi razprede1! niča zamenljivosti starejših kmetovalcev z mlajšimi. Medtem ko je leta 1963 izmed deset kmetskih Obratov 6 lahko računalo na naslednike, je leta 1968 od deset kmetijskih obratov samo 4 dobilo naslednike. V ostalem so zanimivi podatki glede stalnega upadanja števila dninarjev, tako stalnih kot nestalnih in pa v posameznih družinskih obratih zaposlenih družinskih članov. Slednjih skoraj ni več. Edino delež nestalnih dninarjev je narastel, sicer samo v relativnem oziru im povrh v starostni skupini nad 60 let. ZAKLJUČKI Zgornji podatki so zelo zgovorni. Delež 8,7 odst. aktivnega kmečkega prebivalstva, ki TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 4. strt' •• 1' ODBOJKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Prdteklo soboto se je pričelo moško itn žensko promocijsko prvenstvo za tržaško pokrajino, katerega se udeležuje lepo število naših ekip. Moški nastopajo v eni skupini, kjer so od šestih kar štiiri moštva slovenska. Glavni favorit za Osvojitev končne zmage je openski Polet, ki je v prvi tekmi gladko Odpravil moštvo CRDA s 3:0. Edini, ki se bodo lahko častno upilrallii Opencem, so menda le Nabrežinci, ki so v nedeljo Odpraviti Gajo s 3:1. Ostala moštva pa Si1 bodo lahko nabrala precej izkušenj ih vzgojita marsikaterega igralca, ki bo lahko služil prvim ekipam, ki nastopajo v višjih ligah. Dekleta so razdeljena v dve skupini im tudi tu je večiha slovenska. Pomislimo le, da imajo Bor, Primorec in Sokol kar po dve moštvi, ki nalStapata v različnih skupinah. Bor se je že v prvem kolu srečal z eno najmočnejših ekip t. j. Juho in jo po ostri borbi premagal s tesnim 3:2. Drugo moštvo Bora pa je odpravilo manj izkušena dekleta Gaje s 3:0. Dekleta nabrežin-Skega Sokola so se pomerila z Obema moštvoma Inter in sicer Sokol A z Inlter B in obratno. Prva ekipa Nabrežink, ki jo trenlira prof. Veljak, je gladko zmagata proti Tržačankam, ki so v treh setih zbrale le 9 točk; druga ekipa pa je zlasti zaradi odsotnosti dveh igralk klonila po enakovredni borbi starejšim igralkam In-teorja. Ob teh prvenstvih je zelo razveseljivo, da so smo ga dosegli v naši deželi, je značilen za 'ndustrijiSko razvitejše dežele. Zelo verjetno se bo v naslednjih letih še zmanjšal, toda ne bo več tako občutno tako kol v preteklosti, saj se bliža spodnji meji .5 odst., ki naj bi jo 'doseglo po Mansholtov) r predvidevanjih evropsko kmetijstvo v letu 1980. število neposrednih obdelovalcev je sicer v ab šolutnem merilu padlo, v relativnem pa se je povečalo, ker je bil najobčutnejši padec pri spolovinarjih. V ospredje je analiza stanja aktivne kmetijske delovne sile postavila problem nasledstva. Sicer se temu ni dosti čuditi, dovolj je, če pomislimo, da je v državi mnogo šol za kmetijske tehnike in dosti univerz, da pa so izginile skoraj vse nižje kmetijske šole. To je huda vrzel, ki utegne še bolj poslabšati strukturo italijanskega kmetijstva. Zasluga Deželne ustanove za razvoj kmetijstva je, da je to spoznala in takoj pristopila k ustanavljanju posebnega centra za šolanje kmečke mladine, ki ga sedaj obiskuje 70 mladeničev. Jasno je namreč, da samo mJožnost dobre strokovne izobrazbe utegne privlačiti in s tem obdržati v kmetijstvu mlade generacije. ☆ b Borloe SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V petek, 30. aprila, olb 15.30 lih 18. uri v Katoliškem domu v GORICI GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Wilhelm Busch CIPEK IN CAPEK (zgodba o dveh malopridnih dečkih) DOMAČEGA ŠPORTA naša društva razumela velik pomen naraščaja in so končno ubrala pravo politiko. Važno pa je, da tudi štarši pravilno razumejo pomen športnega izživljanja in da zato ne ovirajo treningov in nastopov svojih otrok, saj je športno nastopanje najboljše za utrditev zdravja in značaja. NOGOMET V tretji amaterski ligi je Zarja v nedeljo zamudila edinstveno priložnost, da prehiti ekipo Brega ih se tako sama vsidra na vrh lestvice. V zadnjem kolu so namreč Brežani prisilno pOčilvriii, Bazovci pa igrali proti povprečni ekipi Vrani, proti kateri bi morali na Vsak način zmagati. Predvidevanja pa se niso uresničila in malo je manjkalo, da bi ne Bazovci zapustili poraženi igrišča, saj je Metlika izenačil na 2:2 le 9 minut pred koncem in to z enajstmetrovko. Pri naših fantih 'se je začela kazati Utrujenost in Itako se je v nedeljski tekmli zelo poiznalla odsotnost Kallca, ki je bil bolan. Priča bomo sedaj velikemu posrednemu dvoboju med Bregom in Zaoj'0, ki Sta na vrhu lestvice z enakim številom točk ih skoro enakim številom prejetih in danih golov. Za 'Statistiko naij še omenimo, da sta obe moštvi zgubili le enkrat. V prvi Trgi se nadaljuje negativna serija Vesne, ki je že zdavnaj obsojena na izpad; tokrat je klonila z 1:0 Aquilei. Tudi usoda Primorja je v drugi ligi vedno bolj kočljiva, saj je v nedeljo, potem ko je v prvem polčasu vodilo, izgubilo z 2:1 z ekipo Ronchi ih tako še poslabšalo svoj položaj. ketna a« * c/)