àlWaùà : ---------------------------- uuuuuu.kries.it ČEDAD /CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale -45% - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 4 (1236) Čedad, Četrtek, 1. februaija 2007 <7 Se la caccia Alcuni problemi legati alle riserve di caccia si discutono e risolvono al loro interno, altri rischiano di far nascere questioni ben più gravi. E' il caso, suo malgrado, della Riserva di caccia di Stregna, recentemente balzata agli onori delle cronache per i casi di sparizione o perfino soppressione dei segugi nella vicina Slovenia. "Situazioni di questo tipo non sono una novità: si sono sempre verificate, in modo sporadico, su tutta la fascia confinaria - spiega Mauro Veneto, presidente della riserva di caccia di Stregna - Negli ultimi tempi, tuttavia, nella nostra zona c'è stata una vera e propria escalation". Che gli animali "sconfinino" seguendo una preda è, come si può facilmente comprendere, un fatto che può accadere con facilità e che “distingue” i confini... V kulturni in jezikovni pluralnosti je bogastvo V Naborjetu predstavili Pesnike dveh manjšin Predstavniki italijanske in slovenske manjšine sobivamo v istem obmejnem dvojezičnem prostoru. Naloga vseh nas je, da sooblikujemo skupno, večjezično območje, integracijski tokovi pa zahtevajo pomoč in pozornost obeh drZav. Italijanska manjšina v Sloveniji in Hrvaški ter slovenska v Furlaniji Julijski Krajini sta stopili na pot sodelovanja in prijateljstva, ki ga je skupno evropsko projektiranje in sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju še bolj utrdilo. Ljudje ob meji smo termometer odnosov med sosednjima državama in Ce dan sodi- mo po jutru, se nam obeta lepo vreme. Tako je v petek 26. januarja v kulturnem domu v Gorici ocenil predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je skupaj s predsednikom italijanske Unije Mauriziom Tremu-lom uvedel posvet na temo Vloga manjšin v novi Evropi, s katerim se zaCenja evropski projekt Sapeva. V projektu sodelujeta obe manjšini, ki bosta skupaj delali in projektirali skupno bodočnost. V bistvu gre za študijo, analizo in promocijo kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske skupnosti v obmejnem območju. beri na strani 5 kulturnih društev ter njene podružnice v Solbici v dolini Rezije je to bilo v soboto 27. januarja v Beneški palaci v Naborjetu. Na večeru so bili prisotni tudi krajevni upravitelji, ki od blizu spremljajo in podpirajo delovanje slovenskih kulturnih sredin, podpirajo seveda tudi druge kulturne izraze na tem območju in delujejo v spoštovanju jezikovne in kulturne pluralnosti tega prostora v prepričanju, da to predstavlja dodano vrednost in bogastvo. Te misli so v svojem pozdravu izrazili naborješki Zupan Aleksander Oman, ki je pozdravil tudi v slovenščini, odbornica za kulturo občine Trbiž Nadia Campana ter predsednik Gorske skupnosti Kanalske doline Ivo Del Negro. Slednji je med drugim podčrtal, da so predkratkim odprli tri jezikovna okenca, kamor se lahko pripadniki manjšine lahko obrnejo v svojem jeziku in sicer v Gu-minu za furlanšCino, v Ponta-blju za slovenščino in Naborjetu za nemščino. beri na strani 3 ■ difficilmente si può evitare. Questa eventualità potrà certo provocare disagi, ma il fatto che i cani vengano catturati e portati al canile di Nova Gorica (dal quale possono uscire a fronte di un pagamento di 200 euro) o addirittura uccisi nel caso in cui passino il confine appare una rappresaglia decisamente eccessiva. Alcuni cacciatori sloveni giustificano questo comportamento estremo affermando che i cani attaccano le greggi di pecore, e che comunque la legge consente loro di sopprimere i cani randagi. Tutti i cani da caccia, tuttavia, sono dotati di collare e microchip, quindi sarebbe facile risalire al proprietario che, visto anche il valore dell'animale (si parla in molti casi di qualche migliaio di euro, ndr) ha tutto l'interesse a recuperarlo, (m.p.) segue a pagina 2 tednik Slovencev videmske pokrajine Na pobudo SKGZ in Unije Italijanov zanimiv posvet v okviru projekta Sapeva Manjšini v novi Evropi Integracija obmejnega prostora ponuja nove možnosti rasti za slovensko in italijansko manjšino Pozdravi Bruna Dorbolò Predsednica Instituta za slovensko kulturo Marzio Strassoldo Predsednik Pokrajine Viden Roberto Antonaz Deželni odbornik za kulturo Zorko Pelikan Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Furio Honsell Rektor Univerze v Vidnu MiloS Budin Državni sekretar na Ministrstvi za mednarodno trgovino Sledila bo lutkovna predstava Slovenskega Stalnega Gledališča iz Trsta Mjute Povasnice OLGICA IN MAVRICA Rezija: Marko Sosič Scena, realizacija lutk in mask: Luisa Tomasetig Praznovanje Dneva slovenske kulture se bo pričelo 9. februarja ob 20.30 v cerkvi v Bamasu. Nastopila bosta Godalni iz Ljubljane. Na koncertu bodo sodelovali gojenci Spetrske gledališke Sole Studio Alt II “Pust” protagonista a Pulfero II "Pust” di Pulfero, una delle località della Benecia Le iniziative proseguiranno sabato 17 febbraio con maggiormente legate alle tradizioni carnevalesche, il carnevale nell’ampio capannone riscaldato di Brischis. avrà il suo momento centrale nella sfilata di Domenica 18 alle Ila Mersino si terrà il corteo maschere tipiche prevista a partire dalle 14 mascherato con le tradizionali figure del gallo e della gallina, di domenica 11 febbraio. Le iniziative, coordinate alle 14 a Montefosca inizierà la sfilata dei “Blumarji". dall’ amministrazione comunale assieme a Dalle 16 nel tendone di Brischis saranno protagoniste Provincia di Udine, Comunità montana e le maschere dei più piccoli con “Carnevaliamo insieme Pro loco Natisone, e inserite nel progetto ai bambini”, laboratorio organizzato in collaborazione Od me-je”, saranno precedute, sabato 10 con l’Associazione Krocus. Lunedì 19 il carnevale dei borghi febbraio alle 20.30, dalla proiezione, farà tappa a Rodda, con le tradizionali figure dell’angelo nella sala consiliare di Pulfero, del e del diavolo. Gran finale martedì 20 ancora a Brischis filmato “Oi Dàimones”, evento che a partire dalle 21. Alle 20.30 ci sarà la proclamazione propone un confronto tra i diversi dei concorsi “Il gruppo più originale della serata” carnevali ladini. Introdurrà la proiezione (minimo tre persone) e “La maschera più originale un intervento dello studioso Valter Colle. della serata". E ovviamente tanta musica e allegria. SPETER, V PROSTORIH SREDISCA CENTER sobota, 10. februarja 2007 ob 18.30 Ob Dnevu slovenske kulture predstavitev komaj ustanovljenega INŠTITUTA ZA SLOVENSKO KULTURO Pesnica iz Rezije Silvana Paletti je ena od 24 slovenskih in italijanskih pesnikov, ki so sodelovali v projektu Pesniki dveh manjšin. Povsem naravno je bilo torej, da so bogato in račlenjeno delo, ki ga sestavljajo zbornik, vi-deomozaik in fotografska razstava predstavili tudi pri njej doma. Na pobudo slovenskega kulturnega središča Planika in deželne Zveze slovenskih S petkovega posveta o vlogi manjšin v novi Evropi, ki je potekal v goriškem kulturnem domu (foto Bumbaca) Četrtek, 1. februaija 2007 La vicenda nata dai casi di sparizione dei segugi della riserva di Stregna Caccia e confini, l’interesse è mantenere buoni rapporti dalla prima pagina Agli ultimi casi di questo tipo, che ormai hanno esaspe- loro. - conclude Veneto - Il paradosso è che proprio ora che tanto si parla di caduta dei rato gli animi, sono seguite confini accadano vicende di formah denunce, ma anche a- questo tipo e che qualcuno zioni politiche intentate per risolvere la situazione. "Sulla questione abbiamo voluto che fossero sensibilizzati i politici a tutti i livelli, e infatti sono state presentate interpellanze in Regione, al Parlamento e anche in Comunità europea - prosegue Veneto -ma allo stesso tempo abbiamo chiesto al nostro sindaco di organizzare un incontro con l'amministrazione comunale di Kanal ob Soči, per avere un confronto diretto sul problema". L'interesse primario è infatti quello di mantenere con i cacciatori sloveni un buon rapporto. "Non ci sono mai stati problemi, neanche ai tempi della guerra fredda, e anche adesso i rapporti sono buoni con la maggior parte di cerchi di alimentare una reciproca diffidenza." Questo comportamento risulta particolarmente anacronistico anche perchè i cacciatori di confine sono stati coinvolti nel collaborare a un progetto Interreg a cui partecipano le Università di Udine e di Lubiana. "Analizzando alcune parti dei capi che abbiadiamo -spiega Veneto - stanno portando avanti degli studi sulla mobilità e consanguineità delle comunità di animali della nostra zona. Un progetto al quale l’assessore Marsilio tiene particolarmente, e proprio per questo contiamo in un suo impegno decisivo nel risolvere la situazione spiacevole che si è venuta a creare recentemente”. (m.p.) Intervento sulla Calb-Monttfosca La Regione interviene con un intervento urgente di protezione civile lungo la strada comunale Calla-Montefosca, nel territorio di Pulfero. L’intervento nasce da u-na relazione tecnica della Protezione civile regionale che alla fine dello scorso novembre ha rilevato la necessità di realizzare dei lavori che pongano rimedio ad una grave situazione di dissesto lungo la strada per la presenza di u-no smottamento del versante a valle della carreggiata. Nella medesima re- ' lazione i tecnici della Protezione civile hanno ritenuto “altamente probabili ulteriori evoluzioni negative del dissesto con il grave rischio di interruzione del transito lungo l’unica via di collegamento della frazione di Montefosca con il capoluogo comunale e la sottostante vallata”. Per l’intervento urgente è prevista una spesa di 69.305 euro, dei quali 57 mila destinati alle opere. Il decreto dell’assessore alla Protezione civile Gianfranco Moretton è stato ratificato dalla giunta regionale. Pisirio iz K Stojan SpetiC Dan spomina na množični poboj Judov, Ciganov, homoseksualcev in drugih, za katere ni bilo mesta v nacističnem Reichu, so letos odpravili bolj na kratko, skoraj suhoparno in birokratsko. Po televiziji smo lahko za konec tedna gledali Dnevnik Ane Frank, ki so ga tudi prodajali skupaj z deželnimi dnevniki, razna pričevanja preživelih, pogumnejše šole so priredile izlete v Auschwitz ali manj oddaljena taborišča, kot sta Dachau in Mauthausen. Tudi v tržaški Rižarni je bila, kot običajno, spominska svečanost. Verski obredi za žrtve krematorijske peči, polaganje vencev. Nobenih govorov. Ljudi je bilo malo, tudi zaradi mraza. Prišli so na baklado, ki jo je priredil Tržaški partizanski zbor. Vse spominja na rutino, kakor postavljanje in snemanje novoletnih luminarij na cestah, kakor božična voščila med neverniki. Pa bi vendar lahko namesto tega ali onega Zupana povabili v Rižarno, naj izpovejo svoja gledanja, vidne kulturnike, kot so Claudio Magris, Boris Pahor, Tullio Kezich in drugi. Zakaj tako? Morda zato, ker bi resnejši pristop terjal tudi neprijetna vprašanja in odgovore. Kot v Trstu, kjer je večina meščanstva podpirala nemško okupacijo in je denuncian-tov kar mrgolelo, da so se poveljniki SS in Gestapa naravnost čudili. Po procesu za zločine v Rižarni, ob odsotnih obsojencih, so napovedali še preiskavo o tržaškem kolaboracionizmu. Obljube seveda niso izpolnili, dosjeji in pričevanja ležijo globoko zakopani v kleteh sodne palače, ker bi njihova objava vrgla povsem drugačno luč na mesto, ki se je dičilo s svojim italijanstvom, kateremu sedaj dodaja še demokratično-patriotski predznak, da bi zabrisali vse stare grehe. Mednje gotovo spada rasizem, do Slovanov predvsem, ki ga najnovejši vladni zakonski osnutek strogo preganja. Mastellov osnutek ne kaznuje z zaporno kaznijo do štirih let le širjenje idej o rasni vzvišenosti, pač pa tudi spodbujanje k diskriminacij na temelju rasne ali etnične različnosti. Po domače povedano, v zapor bi morali strpati vse, ki nam še pravijo ščavi in vse druge, ki tako ali drugače ščuvajo k diskriminaciji slovenske manjšine. Bojim se, da bi bili naši zapori zanje pre- majhni, če pa bi alternativno prisojali krivcem predvidene denarne globe, bi država pri nas res napolnila blagajne. Morda pa so bile svečanosti za Dan spomina rutinske, ker imajo krajevne oblasti in politika nekaj drugega za bregom. Cez nekaj dni bo drugi Dan spomina, tisti, posvečen fojbam in istrskim beguncem. 10. februarja bo 60-letrtica pariške mirovne pogodbe, ki je zapečatila usodo Primorske in Trsta. Stavil bi, da tokrat ne bo nič rutinskega in da svečanosti na bazovskem šohtu in drugod ne bodo tihe, kot v Rižarni. Najbrž ni naključje, da se spet ustvarja polemično vzdušje po izjavi hrvatskega predsednika Mešiča, da so bile fojbe maščevanje za fašistične zločine. Za Luciana Violanteja so to bili poboji istrskih partizanov in vseh, ki naj bi se borili proti slovanski prevladi. Kako ne čutiti za sprevrženimi besedami novi pritisk, ki ga Rim spet izvaja na Slovenijo in predvsem Hrvatsko v zvezi z vračanjem imovine beguncev, vsem mednarodnim sporazumom navkljub? Mar ni naključje, da bo prav v Trstu ustanovljena evropska zveza beguncev iz žlezije, Sudetov in Istre, katere cilj je spremeniti razmerja, nastala po drugi svetovni vojni? V tem vzdušju ni pogojev za spravna dejanja. Vsaj po mojem ne. Na kongresu Lds potrdili predsednika Volilni kongres največje slovenske opozicijske stranke LDS je prejšnjo soboto minil brez večjih presenečenj. Predsednik Jelko Kacin je namreč skladno z napovedmi dobil podporo delegatov in tako ostaja na čelu stranke. Delegatke in delegati so zaupnico Kacinu izglasovali z 253 glasovi za in 123 proti, podpredsednico Zdenko Cerar pa so potrdili s 325 glasovi za in 52 proti. Liberalni demokrati pa so na tokratnem kongresu dobili tudi del novega ožjega vodstva stranke. Za novega podpredsednika so izvolili bivšega zdravstvenega ministra Dušana Kebra. Pričakovan pa je bil tudi izstop poslanca in bivšega šolskega ministra Slavka Gabra iz stranke, ki je to napovedoval v primeru, da bi bil Kacin potrjen. Kacin je ob koncu glasovanja ocenil, da je na kongresu prevladovalo ogromno pozitivne energije in želje, da se Liberalna demokracija Slovenije v prihodnje dokaže v očeh javnosti. Izrazil je prepričanje, da so ljudje "pripravljeni po teh volilnih rezultatih od besed preiti tudi k dejanjem" in da bo stranka "sedaj veliko lažje in hitreje odgovarjala na izzive tega trenutka in seveda prihodnosti". Po potrditvi zaupnice Kacinu so delegatke in delegati kongresa soglasno sprejeli programski dokument, manifest z naslovom "Za svobodo posameznika, za blaginjo vseh". Z njim želi LDS ponuditi alternativo politiki sedanje vlade ter sooblikovati prihodnost Slovenije. Poslanci LDS po potrditvi predsedniškega mandata Jelku Kacinu večinoma niso želeli dajati izjav. Med redkimi, ki so komentirali izid glasovanja o zaupnici Kacinu, sta Aleš Gulič in Davorin Terčon. "Ostajam v stranki, ne kljub vsemu, ampak zaradi vsega. Menim namreč, da je treba ta prostor vendarle zapolniti z liberalno demokracijo, da država gre v smer, ki ni v prid državljanom in da je liberalnost in liberalizem tisto, kar lahko vrne Sloveniji Jelko Kacin sproščenost", je dejal poslanec Gulič. Kot pričakovan je izid glasovanja ocenil tudi poslanec in župan iz Sežane Davorin Terčon, ki je dejal, da za zdaj ostaja član stranke in poslanske skupine, bo pa o tem še razmislil. Po njegovih besedah so različni posamezniki v stranki z izidom različno zadovoljni. Večina govorcev pred glasovanjem o zaupnici Kacinu je bila v svojih nastopih kritična predvsem do tistih, ki jih na kongresu ni bilo. Največkrat je bilo slišati ime Slavka Gabra. Na kongresu so opozorili, da so v stranki dolžni delati zaradi 200.000 volivcev, ki je na.zadnjih volitvah glasovalo za LDS, ne zaradi vidnih članov stranke. Ti vidni člani stranke si niso upali priti niti na kongres in se soočiti s članstvom, so bili kritični nekateri delegati. Nekaj je bilo tudi kritik do Kacina in so ga nagovarjali k izstopu, saj bi to pomenila zadnja možnost, da se odprejo razprave o politikah, možnostih, o tem, zakaj iz stranke izstopajo ljudje, ki so bili med najbolj prepoznavnimi. Oglasila sta se tudi Jožef Školč in Milan Cvikl. Školč je izrazil prepričanje, da je LDS oslabila svojo moč in vpliv, ker je pozabljala na svoja izhodišča. Cvikl pa je svoj govor začel z besedami, da "obstaja velika verjetnost, da bo predsednik vlade Janez Janša volitve leta 2008 izgubil, obstaja pa tudi možnost, da LDS tedaj ne bo na zmagovalni strani." (r.p.) In bilico il governatore Gaspari Il governatore in bilico Calato il sipario sulla celebrazione di benvenuto dell’euro in Slovenia, di cui uno dei protagonisti è stato il governatore della Banka Slovenije Mitja Gaspari, si è aperta la questione politica della sua riconferma. Il mandato è in scadenza ed il presidente della Repubblica Drnovšek ha inviato al parlamento nuovamente la sua candidatura perché venga riconfermato. Ma sono emersi degli ostacoli. Il deputato Zmago Jelinčič ha dichiarato di essere venuto a conoscenza di documenti riservati di Banka Slovenije con previsioni molto negative sull’economia slovena inviati a Bruxelles. Gaspari ha nega- to che tali documenti fossero stati inviati alla Banca.centra-le europea, che ne avesse discusso il consiglio d’amministrazione della banca dicendo che si è trattato solo di analisi dell’ufficio studi ad uso interno. In suo sostegno sono scesi in campo anche il presidente della BCE Jean Claude Tri-chet ed il commissario dell’UE Almunia, mentre Banka Slovenija ha reso pubblico il documento incriminato sia in una conferenza stampa sia sul suo sito ufficiale. Ciò nonostante pare che sia venuta meno la fiducia di due partiti di governo, quello democratico del presidente Janša e Nova Slovenija del ministro delle finanze Bajuk, nei suoi confronti. Venerdì prossimo il parlamento deciderà se riconfermare Gaspari ono. Riconfermato Kacin Il congresso di Democrazia liberale domenica scorsa ha sancito la riconferma del presidente uscente Jelko Kacin. Gli hanno confermato la fiducia 253 delegati, mentre sono stati ben 123 i voti contrari, alla vicepresidenza è stata invece eletta Zdenka Ce- rar (325 voti a favore, 52 contrari). Al congresso però si sono registrate ulteriori defezioni ed abbandoni di pezzi da 90 del partito, tra questi anche quello di tre illustri deputati come l’ex ministro dell’Istruzione Slavko Gaber, Milan M. Cvikl ed il vicepresidente del partito ed ex ministro dell’Economia Matej Lahovnik. Quest’ultimo costituirà un gruppo parlamentare indipendente. E’ il primo passo verso un nuovo partito? Doppia cittadinanza Da quando nel febbraio dello scorso anno il parla- mento italiano ha varato la legge, le domande per l’acquisizione o riacquisizione della cittadinanza presentate alle sedi consolari in Croazia sono circa 5 mila. 11 numero di richieste è molto inferiore a quanto temevano le autorità croate, in linea invece con le previsioni dei vertici dell’Unione italiana. Da rilevare che in base al censimento .del 2001 in Croazia ci sono 20.521 persone di madrelingua italiana. Il 90% delle domande sono state presentate al consolato italiano di Fiume. Non si da per vinta L’ex sindaco di Pirano Breda Pečan non si da per vinta ed ha presentato ben due ricorsi, mettendo in discussione l’elezione del suo avversario Klokočovnik. Il primo ricorso, quello preso in esame dal Tribunale amministrativo di Nova Gorica a cui aveva chiesto la sospensiva, è stato respinto. Quello presentato alla Corte costituzionale invece deve ancora essere preso in esame. Cala la benzina Il 30 gennaio in Slovenia è nuovamente (già la seconda volta quest’anno) calato il prezzo della benzina. Quella a 95 ottani costa 0,925 euro, a 98 ottani invece 0,934. Kultura Viaggio in “Linia dreta”, storia carnica di Zanier culture, loro stessi) attraverso la metafora del viaggio”. Viaggio anche tra le lingue, come il friulano e lo sloveno che, è stato detto durante la presentazione, hanno la stessa passione esistenziale, il gusto per la ricerca, il desiderio di vivere intensamente. Ne è testimone il poeta e giornalista Jurji Paljk, che ha tradotto il testo direttamente dal friulano allo sloveno (“Premočrtna pot - Zgodbica iz Kamije za lahko noe” il titolo della sua versione). “Dopo aver iniziato a tradurre - ha spiegato - ho scoperto che Zanier è un uomo di montagna, scarpe grosse e cervello fino, cosa che si rispecchia anche nel suo linguaggio cristallino”. Bertossi ha da parte sua spiegato che “l’illustrazione è di corredo al testo, ma deve anche interpretarlo senza aver paura di o-mettere cose al testo o di aggiungerne di nuove”. L’autore, oltre a leggere alcuni brani della favola, ha deliziato i presenti con alcuni a-neddoti riguardanti la sua vita e la genesi dell’opera. Alla presentazione sono intervenuti anche Roberta De-martin e Roberto Antonaz, rispettivamente assessore provinciale ed assessore regionale alla cultura. Entrambi gli enti hanno contribuito alla realizzazione dell’opera, (nt.o.) Il volume trilingue “Andhira” la Sardegna in musica In sardo, alla parola ANDHIRA si associa un concetto errante della vita, u-na sorta di nomadismo culturale legato alla leggenda di una città, che si dice sorgesse sulle coste meridionali della Sardegna, saccheggiata dei tesori e distrutta dai pirati. I superstiti, dandosi alla fuga, si sparpagliarono su tutta l’isola, fermandosi man mano nei villaggi incontrati lungo il cammino. Ancora oggi, dove hanno trovato rifugio, gli anziani cantano un ritornello struggente e malinconico nel quale è contenuto il nome della città perduta: ANDHIRA. Il nome si addice perfettamente a questo gruppo di artisti per i quali il riferimento ad un preciso genere musicale sta decisamente troppo stretto. Il loro concerto intreccia una singolare elaborazione vocale, ritmica, timbrica, armonica e melodica, con le musiche e i testi di De Andrè. A queste canzoni si alternano alcuni brani del repertorio originale di Andhira che si ispirano alla cultura popolare di tradizione orale della Sardegna. Il concerto del gruppo Andhira si terrà giovedì 8 febbraio al teatro Kulturni dom di Gorizia con inizio alle ore 20.45. Il concerto è promosso dal Kul- turni dom in collaborazione con il Folk-club Buttrio, cooperativa culturale Maja nell’ambito della rassegna “Preko-4-Ol-tre - Accross thè border 2007”. Info presso la segreteria del Kulturni dom di Gorizia (tel. 0481.33288). Davvero un bel progetto e-ditoriale quello proposto dal circolo Urban center di Viilesse, un progètto che concilia tre lingue (friulano, sloveno e italiano) e una bella storia. Per bambini, ma non solo. D’altra parte l’autore, Leonardo Zanier, è poeta sensibile ai temi dei confini, dell’emigrazione e dell’identità, sui quali ha scritto testi mirabili. Questo “Linia dreta -Storjuta cjargniela par durmì” è un racconto, suddiviso in 51 brevi capitoletti, di un ometto che decide di fare il giro del mondo a piedi andando sempre dritto davanti a sé, per scoprire se davvero il mondo è rotondo. Scoprendo che non necessariamente porta lontano, che non necessariamente è la giusta direzione. Che comunque non è bene partire senza essere preparati, senza la dovuta attrezzatura. Il testo è già stato utilizzato dall’università di Udine, in particolare grazie alla professoressa Silvana Schiavin Fa-chin, e dalla compagnia “Teatrino del Rifo”. La pubblicazione, presentata venerdì 26 nella sala del consiglio provinciale di Gorizia, chiude dunque un percorso, affidando alle parole scritte e alle belle illustrazioni di Emanuele Bertossi (che ha u-sato, del tutto casualmente a quanto pare, solo linee curve) questa storia che, come ha scritto l’antropologo Gian Paolo Gri nella postfazione, “insegna che è buona cosa aiutare i bambini a pensare il mondo (la loro cultura, le culture degli altri, gli intrecci di La copertina del libro. Sopra un momento della presentazione (l’autore Leonardo Zanier è il secondo da sinistra) illustrato da Emanuele Bertossi pp dreta | Storiuta cjargniela par durmì Premočrtna pot Zgodbica iz Kamije za lahko noč Linea diritta Favola carnica per dormire 'oi tmarrueiB oe Razstava Cigoja v Kulturnem domu Otvoritev bo v torek, 6. februarja ob 18. uri V torek, 6. februarja, ob 18. uri bo v Galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje fotografske razstave Viljema Cigoja iz Ajdovščine z naslovom “Kruh”, v okviru “Dneva slovenske kulture”. V najširšem pomenu besede so Cigojeve Cmo-bele podobe v celoti naklonjene tradicionalni primorski peki. V njih odmeva vec stoletni spomin na Cmo kuhinjo v globokih sencah. Poetičnost in liriCnost njegovih intimnih študij tega starodavnega postopka razkriva avtorju velik Časovni vložek, kar je očitno nasprotje naravi fotografije, ki sicer nastane v hipu. Kar je v veliki meri značilno za krajinsko fotografijo, velja tudi za študije naravnih pojavov, ki so tudi tako značilne za Viljema Cigoja. Viljem Cigoj je rojen 1961 v Vipavskem Križu. Fotografija mu je postala ljuba že dolgo tega, intenzivneje pa se ji je zaCel posvečati v preteklih letih. Od leta 1997, ko je svoja dela prvič predstavil javnosti, je pripravil kar nekaj samostojnih razstav v Sloveniji in tujini. V letu 1999 je izdal prvo izmed treh fotomonografij Vipavski križ, naslednje leto Hubelj, ki jo je, dopolnjeno v multivizijo izdal tudi na videokaseti v letu 2001. Leta 2003 je luC sveta ugledala tretja knjiga fotografij z naslovom Burja. Avtor živi in dela v Ajdovščini. Umetnika bo na otvoritveni slovesnosti predstavil novinar Jurij Paljk. Razstavo prireja upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75 iz Gorice in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Razstava bo odprta v Galeriji Kulturnega doma vse do 23. februarja po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. s prve strani Nadvse prijeten veCer so uvedli predsednik središča Planika Rudi Bartaloth, predstavnica ZSKD iz Rezije Luigia Negro in deželni predsednik Zveze Marino MaršiC. Projekt Pesniki dveh manjšin je rezultat sodelovanja med Zvezo slovenskih kulturnih društev in Unijo Italijanov in ponuja zanimiv prerez literarnega ustvarjanja pesnikov, pripadnikov dveh manjšin, ki so razpeti med Alpami in Jadranom. V Naborjetu so v soboto predstavili projekt Pesniki dveh manjšin V kulturni in jezikovni pluralnosti je naše bogastvo cije pesnikov in se ponuja kot skupinska fotografija skupnosti ob meji, obenem pa je izredno zanimiva tudi jezikovno, saj so vsi pesniki, nekateri prvič, prevedeni tudi v drug jezik. Miran Košuta profesor na tržaški univerzi je pa se posebej izpostavil vrednote kot so dialog, osmoza, sožitje, ki so prežemale vse sodelujoče v projektu. Sledil je prikaz videomo-zaika Martine Kafol, ki je z enominutnim filmom predstavila vsakega od 24. pesnikov dveh manjšin. Nato so prire-diteji dali besedo pesnikoma Silvani Paletti in Alekseju Pregarcu. VeCer se je zaključil z ogledom razstave fotografij Andreja Furlana na temo pesnikov dveh manjšin, ki je sestavni del projekta. Del prisotnih na sobotnem srečanju z literarnim ustvarjanjem dveh manjšin in nastop Silvane Paletti Spremno besedo in izbor pesnikov, ki se v zborniku predstavljajo vsak s tremi pesmimi a dvojezično, sta prispevala Elis Deghenghi Olu-ijč in Miran Košuta. Oba sta sodelovala na predstavitvi v soboto v Naborjetu. Profesorica Deghenghi OluijC z univerze v Puli je poudarila bogastvo zbornika, ki zaobjema različne genera- četrtek, 1. februarja 2007 4 La previsione era stata inserita nel nuovo Prg Cividale, la Regione boccia il terzo ponte C’era stata anche una petizione popolare, contro la previsione, contenuta nel nuovo Piano regolatore di Cividale, di un terzo ponte sul Natisone, in prossimità della forra del Natisone “alla Lesa”. La Regione, nella sua fase di valutazione e quindi approvazione del Prg, ha di fatto bloccato la scelta dell’am-ministrazione comunale di centro-destra. Aktualno Secondo i promotori delle firme, che si erano affidati proprio alla Regione, la realizzazione del terzo ponte a-vrebbe provocato la rovina ambientale irreversibile di un posto fra i più belli: la forra del Natisone alla "Lesa", fra lo sbocco del torrente Lesa in sponda sinistra e i terreni appena ad est dell’abitato di Borgo Brossana in sponda destra. Sarebbe stata inoltre un'opera costosa e inutile, che non avrebbe risolto il problema del traffico urbano, ed un incentivo alla speculazione edilizia, che si sarebbe alimentata dei terreni di pregio attraversati dalle strade di servizio al ponte. Pericolo per il momento sventato, anche se l’amministrazione Vuga non pare votata alla resa, adombrando un ricorso al Tar. Sulla questione è intervenuto di recente il consigliere di opposizione Andrea Mar-tinis (Cittadini per il presidente), secondo il quale “sarebbe meglio evitare di buttare ancora via denaro pubblico in cause nelle quali il Comune andrà, di nuovo, solo a perdere la faccia”. Martinis ricorda le vicende passate collegate all’incarico e alla progettazione del Piano regolatore, dall’im-provvida scelta di revocare l'incarico che l’allora sindaco Giuseppe Bernardi aveva conferito ad uno dei massimi esperti internazionali di urbanistica, l'architetto Leonardo Benevolo, a quella successiva di assegnare e pagare in anticipo un incarico così delicato per i destini della città ad un professionista locale per motivi di vicinanza politica, fino alla revoca allo stesso dell'incarico per gravi inadempienze. Quindi l’arbitrato che si è concluso con spese e con l'obbligo per il Comune di pagare dei compensi aggiuntivi per la revoca dell’incarico. A questo punto “le uniche cose che la Regione non ha accettato - rileva Martinis -sono le tre questioni che, tecnicamente e paesaggistica-mente, avrebbero recato danni alla città: il terzo ponte in una delle più belle località del fiume, la viabilità sovra-comunale e la ulteriore cementificazione della collina del Castello. Come Cittadini per il presidente - conclude il consigliere - siamo disponibili a ragionare anche con il sindaco Vuga per contribuire allo sviluppo della città, ma a condizione che non vi siano sprechi od eccessi. Sprechi come quelli che ho citato per i costi complessivi della vicenda sulla variante, eccessi come quelli che sono stati consentiti in zona industriale, proprio all’ingresso della bella Cividale, dove spiccano fabbriche impattanti a dispetto del decoro urbanistico, che pur si può conciliare anche con gli opifici”. ZELENI LISTI Wjf Ace Mermolja Irak kot Vietnam? ZDA so na svojih tleh imele secesijsko, to je državljansko, vojno in vojne proti Indijancem. Udeležile pa so se mnogih vojn v svetu, med katerimi sta bili največji ptya in druga svetovna vojna, ki sta divjali pretežno v Evropi. Po drugi svetovni vojni je država posegla v najrazličnejših žariščih napetosti. Največji poraz je doživela v Vietnamu. Danes je ta zgodba dokaj razčiščena, pomenila pa je velik šok za velesilo. Amerika je vietnamsko vojno, vsaj načelno, bila proti komunizmu. Politiki (Kennedy, Nixon, Jhon-son) in generali so si zadevo zamislili dokaj enostavno. V Saigonu so ustoličili proameri-ški režim, ki pa je bil vseskozi korumpiran. Voditelji, ki jim je bilo bolj do denarja kot do bitke, niso mogli imeti pogumnih generalov in bojevite vojske. Pod vodstvom Ho Chi Mina Severni Vietnam ni želel vojne in ni bil nanjo pripravljen, vendar se je moral braniti. Legendarni general Giap in njegovi generali so v bistvu iz navadnih kmetov ustvarili učinkovito vojsko. Večino orožja so pobrali najprej južnim Vietnamcem in nato Američanom. Dlje je vojna trajala, bolj se je Severni Vietnam krepil. Pozneje sta mu pomagali tudi SZ in Kitajska, čeprav so bili Vietnamci ob začetku sami. Kljub temu, da so nekateri ameriški poveljniki na terenu spoznali, da je v danih okoliščinah zmaga nemogoča, v Washingtonu pa tega niso hoteli slišati. Celo visoki inšpektorji so zanikovali to, kar je bilo očitno: ZDA izgubljajo vojno. Politiki so pošiljali nove in nove vojake, ki pa so se Za upravljanje naših cest Letošnji deželni finančni zakon bo vseboval tudi postavko, ki predvideva programski dogovor med deželno upravo in videmsko Pokrajino za upravljanje cest, ki vodijo na maloobmejne prehode z Republiko Slovenijo. Sosednja republika - podčrtujeta deželna svetnika Mirko Špacapan in Giorgio Baiutti - bo kmalu vstopila v šengen-ski režim; takrat se bo promet lahko prosto vil tudi po cestah, ki so sedaj prekinjene z mejnimi prehodi dostopnimi samo obmejnemu prebivalstvu. Treba bo tako poskrbeti za ureditev teh cestnih vijug in pri tem priskočiti na pomoč majhnim občinam, kot so npr. Tipana, Fojda ali Dreka, ki se takih posegov ne morejo lotiti same. 1 izgubili med riževimi polji ogromnega izliva Mekonga in v neprodorni džungli. Vietnamci so dobesedno “preluknjali” tla, ustvarili na tisoče pasti in uspešno odbijali nasprotnika, dokler ni ameriški Goliat pokleknil pred vietnamskim Davidom. Trma politike in ameriških mogotcev ni hotela videti resnice. To je država drago plačala. Zgodba neverjetno spominja na Irak. Tudi tu je po prvem vojaškem udarcu, ko so Sadamovi vojaki dobesedno zbežali z bojišča in se preoblekli v civiliste, Amerika pomagala izvesti približne volitve in je ustoličila slamnato vlado. Slednja je celo obsodila na smrt Sadama Huseina in obsodbo barbarsko uresničila. Položaj v Iraku pa se ni umiril, nasprotno. V teku vojne so se v mestih in hribovitih predelih ustvarile do zob oborožene enote. Ne manjkata jim ne denar in ne orožje. Gre za najrazličnejše verske in plemenske ji akcije, ki pa imajo skupnega nasprotnika: ZDA. Število mrtvih narašča in mu ni videti konca. Bush pa preprosto noče priznati, da je bil njegov unilateralni poseg v Iraku zgrešen, saj je le dreznil v ogromno sr-šenje gnezdo. Danes pošilja Bush v Irak nove vojake. Kot se je že zgodilo v Vietnamu, pa okrepljene vojaške sile ne bodo dosegle zaželjenega cilja. Morda se bo gverila za krajše obdobje potuhnila, morda bodo novi vojaki pobili še veliko število ljudi: borcev in civilistov. Konec pa je že zapisan: Bush ne bo dočakal ne zmage in niti demokracije v Iraku, kot je niso njegovi predniki v Vietnamu. Imamo torej še en dokaz, da zgodovina ničesar ne nauči. Človeški napuh je močnejši od njegove izkušnje. Le gubane prodotte dai panifici “Margutti” di Clodig e “Cattarossi” di Cividale sono le “regine” del “Gubana day 2007”, il gustoso concorso che ha visto partecipare 14 produttori del dolce tipico delle Valli del Natisone. La prima è stata prescelta dalla giuria tecnica presieduta da Gianluigi Òrlandi, leader dei pasticceri e panettieri dell’Ascom di Udine, e formata da Cristina Burcheri, Enzo Driussi, Stefano Cosma, Carlo Morandini, Ennio Furlan, mentre la seconda è stata preferita da una giuria popolare, ovvero dalle centinaia di degustatori che sabato e domenica sono giunti a Cividale per il ‘Gubana day’ affollando i locali pubblici promotori (i caffè ‘S. Marco’ e ‘Longobardo’, l’osteria ‘L’elefante’ e i ristoranti ‘Fortino’ e ‘Monastero’). La proclamazione delle gubane vincitrici è stata fatta lunedì 29 gennaio nel municipio di S. Pietro al Natisone alla presenza del sindaco Tiziano Manzini e di vari amministratori locali che in tal modo hanno sottolineato lo stretto legame esistente tra questo dolce e il territorio in cui è nato. La seconda edizione del “Gubana day” ha visto riversarsi a Cividale una moltitudine di persone per degustare la gubana assieme al verduzzo dei produttori dei ‘Colli orientali del Friuli’ e alla grappa Most delle distillerie Tosolini, nonché l’unico gelato al mon- Lunedì si è concluso il concorso con 14 produttori partecipanti Margutti e Cattarossi regine del “Gubana day” l/ÀNPI informa !■ rv I II llwl I I IVI guban@day.ciy 27-28 ■gennaioS007S*—Cividale .defPriuli tStČd I titolari delle ditte vincitrici (al centro) con l’assessore di Pulfero Domeniš ed il sindaco di S. Pietro al Natisone Manzini do alla gubana prodotto da una gelateria della centralissima piazza Duomo. Il “Gubana day” ha il merito di aver riproposto a 40 anni di distanza dal primo concorso tra produttori di gubane svoltosi nelle Valli nel 1965 una gara tra le varie tipologie del dolce tipico locale per rilanciarne la conoscenza e il consumo. Il colpo di grazia alla “gubanca” “Gubana day”: a me sembra il colpo di grazia alla “gubanca”. Organizzata su promozione di alcuni esercenti di Cividale, sicuramente è una bella iniziativa. Non credo però che a Cividale esista una signora in grado di confezionare una gubana, che non sia di origine delle Valli del Natisone. A questo punto mi chiedo cosa fanno gli esercenti delle Valli del Natisone e quanti (enti anche istituzionali) dovrebbero in qualche modo pruomuore quello che è il nostro dolce tradizionale. Il più lungimirante di questi è riuscito a chiamarla “gu- banza”, un altro pubblicizza i propri strucchi come “struky”, addirittura in inglese, pur di non chiamarli con il loro nome. Gli esperti di marketing dovrebbero fare scuola in Benečija. Chiedo a tutti questi signori che tanto parlano di promozione turistica delle Valli: mentre in Friuli fanno la festa delle pesche, delle patate e perfino delle zucche, come mai da noi non esiste una festa della gubana o degli strucchi? Quelli lessi poi, che sono una vera prelibatezza, nessuno li conosce. Joško - de PATRIA indipendente è il periodico che l’ANPI pubblica da 56 anni. L’ultimo numero, il 10/11 del 2006, dedica la copertina alla lotta alle mafie. "E guerra alla mafia la nuova Resistenza" dice Rita Borsellino, la sorella del giudice ammazzato nel ’92. Dal 17 al 19 novembre le 1.300 associazioni piccole e grandi, che hanno ingrossato la rete di Libera si sono ritrovate negli Stati Generali dell’Antimafia a Roma per formulare una serie di proposte legislative, consegnate poi al Presidente della Camera dei Deputati. * * * I cambiamenti climatici sono al centro del summit mondiale di Nairobi, in cui è intervenuto l’ex segretario generale dell’ONU Kofi Annan con parole dure nei confronti dei governi e denunciando "una spaventosa mancanza di leadership". Lo studioso britannico Nicholas Stem sostiene che non c’è più margine per rinviare investimenti nell’ambiente: "abbiamo il tempo e la conoscenza per agire. Ma soltanto se lo facciamo a livello intemazio- nale, con forza e subito". * * * Roberto Buganè, sopravvissuto alla strage di Marzabotto, racconta ad Ernesto Nassi, “Consulente per la memoria” del XI municipio di Roma, l’angoscia e la paura di quei giorni tra il 2° settembre ed il 3 ottobre 1944, e ricorda il tributo di sangue pagato dalla sua famiglia e come si consideri un “miracolato”. * * * L’inserto fotografico si occupa delle vicissitudini dei briganti nel Meridione aH’indomani dell’Unità d’Italia, da fotografi dilettanti e professionisti. Largo spazio è dedicato agli anniversari di eventi storici riguardanti la lotta al nazifascismo: il processo ai criminali nazisti di Norimberga, il massacro della cascina “Benedicta” alle porte di Genova. Tra i libri recensiti figura l’Atlante storico della Lotta di Liberazione nel Friuli - Venezia Giulia, edito dalla Regione Autonoma. Interessante il lungo articolo dedicato al sorprendente cinema cinese, protagonista dell’ultima Mostra del Cinema di Venezia. tj j novi matajur f Aktuciino cetrtek’1 februarJa2007 3 * SLOVENIJA* ANTONELLA BUKOVAC Ze nekaj tednov imam mobi oziroma telefonček, ki mi ga je posodila prijateljica, tako da sem lahko dosegljiva tudi v Ljubljani. Takoj sem seveda dobila prva SMS sporočila in se torej srečala s popolnoma drugačno slovenščino: kratko poročilo, brez strešic, na hitro napisano in z ne vedno jasno vsebino. Zadnje se je glasilo takole: "se dobimo v A3" Bila sem v predavalnici na Filozofski pri uri slovenščine. Kaj naj bi bilo to "A3"? Ker nisem imela pojma, sem vprašala lektorico. Tudi ona ni vedela za nobeno predavalnico A3 in prišli sva do zaključka, da je A3 bilo mišljeno kot "atrij" oziroma veža Fakultete, če- prav veži pravijo navadno avla! Ob dogovorjeni uri sem polna upanja čakala v "atriju". Pet, deset ... petnajst minut! Nato so me prišli iskat: A3 je internet kavarna za levim vogalom Fi-lofaksa!!! V zakajenem prostoru so me čakali kolegi. Študentje imajo štiri tedne premora med semestri, ko ni predavanj in se pripravljajo za izpite. V kavarnah se učijo, si izmenjujejo zapiske in knjige in kadijo. Šipkov čaj, malo klepetanja in vsa zakajena sem uro pozneje šla domov. Prepoved kajenja v javnih prostorih, ki se v Sloveniji napoveduje že nekaj časa, se bo kmalu uresničila. V zakonu je predvidena tudi višja starostna meja za nakup tobačnih izdelkov, 18 let. Brala sem, da tri četrtine odraslih Slovencev ne kadijo in da število kadilcev kar naprej upada. Moja izkušnja pa kaže, da se vsepovsod kadi in da je kadilcev kar precej. V prostorih univerze je kajenje prepovedano že nekaj let, tako da pred vhodom ves čas stoji množica v oblaku dima, skozi katerega je pač treba. Manjše skupine mladih, -tokrat s steklenico v roki, pa sem večkrat opazila na trgu ali v parkih, ko sem se o pozni uri vračala domov ... tudi sedaj, pozimi, v mrazu! Od lani je namreč v veljavi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki mlajšim od 16 let brez spremstva staršev prepoveduje druženje v nočnih lokalih, kjer točijo alkoholne pijače, med 24. in 5. uro zjutraj. Kaj se je torej zgodilo? Mladina se je iz lokalov preselila na ulice in parke, kjer jim prav nihče nič ne more. Pa še to: sprejetju tega zakona je gotovo botrovala tragedija pred diskoteko Lipa, kjer je množica do smrti poteptala tri najstnice. Ce bi se to zgodilo v Angliji, bi naša televizija gotovo o tem poročala ... zakaj v tem primeru ni? uganka. skrbimo da bo ostal narodno mešani prostor. V drugem delu posveta je bila pozornost usmerjena v poloZaj posameznih manjšinskih skupnosti. Tako so spregovorili predsednik avstrijskega vladnega sosveta Marjan Sturm, podpredsednik Slomaka in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože .Himok, predsednik Agencije za furlanski jezik Arlef Lorenzo Fabbro in predsednik konfederacije jezikovnih manjšin v Italiji Confemili Domenico Morelli. Za uvod v ta drugi sklop posegov je pa poskrbela pre-fektinja Perla Stancari, glavna ravnateljica za civilne pravice, državljanstvo in manjšine na Ministrstvu za notranje zadeve. Izpostavila je pozornost države do integracijskih procesov na vzhodni meji, kar predstavlja veliko razvojno priložnost za gospodarske in kulturne izmenjave. Podčrtala pa je tudi bistveno vlogo za sožitje, ki jo odigravata manjšini na tem prostoru. OZaniniiv je bil tudi poseg Morellija, ki je v bistvu podal obračun izvajanja zakona 482 v Italiji, ki je vrnil dostojanstvo in ponos tisočem in tisočem ljudi, sprožil nešteto pobud in projektov med katerimi so tudi zelo perspektivni evropski projekti. Težave glede finančne podpore jezikovnim manjšinam so nastale na evropski ravni, v Italiji pa je država razpolovila dotacijo zakona 482, bi pa bilo nujno da se v finančni zakon spet vnese, vsaj prvotni znesek, je podčrtal Morelli. INTERREG IMA ITALIJA SLOVENIJA 2000-2006 “TERRA Dl CASTAGNE - PROSTOR KOSTANJA” Mercoledì 7 febbraio - ore 20.30 Stregna - sala consiliare Presentazione delle attività di potatura stagione 2007 Raccolta di nuove adesioni al progetto dei proprietari di castagneti in Comune di Stregna Informazioni: KmeCka zveza-Associazione agricoltori 0432 703119 jim pozdravom sklenil državni sekretar Miloš Budin, ki je izpostavil prizadevanja vlade za uresničitev zaščitnega zakona pri Čemer je kot prioriteto izpostavil po-ložaj manjšine v BeneCiji in videmski pokrajini. Napovedal je tudi skorajšnjo imenovanje elanov paritetnega odbora s strani vlade. Istočasno smo manjšina in veCina, vsak na svoji strani, je dejal Budin. Sestavljamo skupni prostor, ki je narodno mešan za katerega smo vsi tudi obe državi poklicani, da skupaj Predsednik SKGZ Rudi Pavšič med svojim pozdravom (foto Bumbaca) V torek 30. januarja je v Trstu srečal lllyja in predstavnike manjšin Minister Rupel bo pisal Rim v zvezi s paritetnim Od danes prosto čez mejo Državljani Evropske Unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije lahko prehajajo državno mejo s Slovenijo s potnim listom ali z osebno izkaznico tudi na nekaterih mejnih prehodih za obmejni promet. Teh prehodov je 15, med njimi sta tudi dva v videmski pokrajini in sicer Britof - Mo-lin Vecchio v občini Prapo- tno, in Livek - Polava v občini Sauodnja. Sprostitev prehoda meje je rezultat dogovora med Italijo in Slovenijo, ki je bil podpisan v Trstu tik pred koncem leta. Stopil pa je v veljavo danes, 1. februarja 2007. Zanimiv posvet v Gorici na pobudo SKGZ in Unije Italijanov V novi Evropi možnosti rasti za obe manjšini Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v torek 30. januarja v Trstu na srečanju s predstavniki SKGZ in SSO obvezal, da bo že v naslednjih dneh napisal svojemu italijanskemu, kolegu Massimu D’Alemi v zvezi z imenovanjem še zadnjih štirih elanov paritetnega odbora. Na to so ga opozorili predstavniki manjšine, minister Rupel pa je povedal, da je med svojim nedavnim obiskom v Ljubljani D’Alema napovedal skorajšnje imenovanje odbora. V torek v Trstu se je minister Rupel najprej sreCal s predsednikom dežele Illyjem. V središCu pozornosti so bile prometnice in infrastrukture, pri Čemer je Slovenija potrdila svoje obveze za peti evropski koridor. Tema razgovorov je bila tudi evroregija, ki naj bi jo po napovedih lllyja ustanovili že letošnjo jesen, njene Članice pa naj bi v obdobju 2007-2013 skupno izkoriščala strukturna sredstva iz evropskih projektov Objektiva 3. Nato je bilo v narodnem domu javno srečanje, na katerem je minister spregovoril o najbolj aktualnih vprašanjih, od predsedovanja Slovenije EU do problematike manjšin in slovenskega jezika. Bil je optimist glede vstopa Slovenije v schengensko območje, do katerega bo prišlo po njegovi napovedi že novembra. s prve strani Namen evropskega projekta Sapeva je opredeliti skupne strategije in sinergije ter razvijati vzajemno solidarnost med slovensko in italijansko manjšino v novih evropskih scenarjih, je dejal predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, ki se je zavzel za okrepitev in ovrednotenje našega prostora ob meji, za združeno in solidarno Evropo, ki naj temelji na spoštovanju različnosti in manjšin. Pot do uveljavitve koncepta, da so manjšine bogastvo je pa še .dolga in zapletena, je ugotovil Tremul. Povsem uglašeni s temi razmišljanji so bili tudi predstavniki občinske, pokrajinske in deželne uprave Claudio Cressati, Enrico Gherg-hetta in Roberto Antonaz, ki so pozdravili na petkovem posvetu v Gorici. Generalni konzul Slovenije Jože Su-šmelj je pa predlagal, da bi Slovenija leta 2008, ko bo prevzela predsedstvo Evropske unije, predstavila projekt Sapeva oziroma svojo pozitivno izkušnjo na področju varstva manjšin. Na posvetu je pozdravil tudi italijanski konzul v Kopru Carlo Gam-bacurta. Prvi del posveta je s svo- Pogled na občinstvo, v prvi vrsti predstavniki krajevnih uprav in državni sekretar Budin (foto Bumbaca) . H Beppe Bigazzi an Anna Moroni, ki vodijo oddajo kupe z Antonello Clerici sta se zvestuo parložla h Teresi an Fabiani, an ne samuo za fotografije! Vičkrat se je po televižjone videlo tudi klabuke od pustiču iz Matajura an Blumarju iz Carnegavarha, pru takuo dobruote naše zemlje Adna liepa parložnost za stuort spoznat naše tipične jedila an adan mikan koščič naše zlo bogate kulture “Sale e pepe” po televižjone mo zahvalit Teresi Covaceu-szach - Piščakuovi iz Dolenjega Tarbja an nje možu Francu Juracovemu, ki sta parbližno že dvajst liet gaspo-darja od “Sale e pepe” v Sriednjem. Takuo, ki smo bli že napisal, sta šla na “Prova del cuoco”, oddaja ki jo vodi Antonella Clerici. Parvi krat sta udobila, drugi krat ne, pa miesca maja jih že čakajo v Rime! Bo spet na druga posebna parložnost za stuort spoznat naše jedila pa tudi an koščič naše kulture, Malo cajta je imiela Teresa za guorit, pa ji je ratalo reč k-ratko pravljico o štrukju an tudi o krivapetah. Lohni maja ji pustijo po-viedat kiek vič! četrtek, 1. februarja 2007 Teresa, Franco an Fabiana sta šla v Rim na Rai an za sabo sta pejala tudi skupinico ljudi, ki jim je dajala kuražo na oddaj “La prova del cuoco”. V skupini, parvi an drugi krat so bli tudi predstavniki srienjskega kam una, v parvi varsti podžupan Davide Ciodig. Pru liepa esperienca za nje, pa tudi za vse tiste, ki so imiel parložnost videt, kakuo se rodijo oddaje (tražmišjoni), ki jih videmo po televižjone. Za de videta “La prova del cuoco” je v studiu nih petdeset ljudi, ki diela samuo za tuole! “Ah muč, ka boš tiste ponujala? Ka porčejo? De smo buos... gubanco ja, an štrukje spečemo, pa pulento, š-takanje, bizno... tiste pa ne!” Takuo so pravle naše none, kar nas je paršla gledat kaka žlahta. Seda pa pru pulenta, bizna, štakanje so ratale taka sort jedi, de bi jal pru “za te bogate, za tiste ki morejo”, an še po televižjone so ble! Na Rai 1, dvie sriede adno za drugo. Za tuole se muore- Kako lepo presenečenje, sorprežo so imiel Teresa, Franco an Fabiana, kar so z aeroplanan parplul iz Rima v Ronki, čakala jih je skupina fansov... vsi kupe so paršli tudi na videmsko stacjon, kjer nomalo buj pozno so se iz Rima varnili s trenam njih parjatelji an predstavniki srienjskega kamuna. Rože, transparent (striscione), pjuskanje na ruoke... pru liepa fešta! Teresa an Fabiana sta imiele pru malo cajta za napravt vse, kar je bluo trieba za skuhat na tekmovanju, na gari. Muormo reč, de kar so one napravle, so tisti, ki vodijo tražmišjon, vse zvestuo pokušal an sniedli! pe«,ct'e Aktualno novi mata j ur četrtek, 1. februarja 2007 L’ex monastero di S. Maria in Valle Hanno preso avvio lo scorso 15 gennaio i corsi della Scuola di specializzazione in Storia dell'arte della Università degli Studi di Udine ospitati presso l'auditorium dei rinnovati locali dell’ex monastero di S. Maria in Valle, a Cividale. L’insediamento della Scuola di specializzazione in storia dell’arte dell’ateneo nella cittadina friulana era stato sancito dalla convenzione firmata 1’ 11 marzo 2005 dal rettore Honsell e dal sindaco Vuga. Il corso di specializzazione triennale post laurea, che for- ma specialisti nel campo delle discipline storico-artistiche con competenze professionali per la tutela, conservazione e valorizzazione del patrimonio storico-artistico, accoglie un massimo di 30 studenti all’anno. La Scuola è ospitata nella parte più recente del monastero e ha a disposizione circa 600 metri quadrati. Al piano terra l’ingresso e l’atrio conducono ai due corpi del fabbricato dove sono stati ricavati la segreteria, la direzione, l’aula studio, il laboratorio informatico e multimedia- SHk ZADRUŽNA l Vabimo Vas na osrednjo proslavo Dneva slovenske kulture TRST, Kulturni dom. četrtek. 8>2>2007. ob 20.30 GORICA, Kulturni dom, nedeljo. 11>2>2007. ob 18.00 \ guar «no P«eli*9esti' ••• W*reu sa Corso di rechtameitio àllaCroce Rossa La C.R.I. Gruppo di Cividale opera da 16 anni. Attualmente è composta da 63 volontari del soccorso. Persone di ambo i sessi che, frequentato un .corso teorico-pratico di Educazione sanitaria e Primo Soccorso, superato il relativo esame finale ed il tirocinio pratico, dedicano parte del loro tempo libero e delle loro capacità alla Croce Rossa in maniera completamente gratuita e volontaria. Dispone di una ambulanza di soccorso attrezzata per il trasporto di infermi o infortunati e per il servizio di pronto soccorso, dotata di specifiche attrezzature di assistenza. Dal 2006 possiede anche un'auto donata dalla Banca di Cividale. Svolge vari servizi: dal servizio trasporto infermi (ricoveri programmati, dimissioni, trasferimenti tra ospedali o strutture sanitarie, visite, dialisi) alle assistenze sanitarie (manifestazioni sportive, a favore degli atleti, a favore del pubblico, manifestazioni particolari come concerti, manifestazioni in piazza), dal trasporto organi ed e-quipes per trapianti al servizio emergenza 118 e automedica. Ogni anno la Croce Rossa di Cividale organizza un corso di reclutamento aperto a tutte le persone con età dai 18 ai 65 anni compiuti. Il corso si prefigge di dare una preparazione di base comune a tutti i volontari del soccorso. Gli argomenti prevedono, oltre a nozioni di primo soccorso, educazione sanitaria e storia della Croce Rossa, un'introduzione alle attività di soccorso qualificato con ambulanza e di protezione civile. Ogni volontario poi, a seconda dei propri interessi e della sua predisposizione, seguirà un tirocinio pratico ed un corso di approfondimento nei settori d'attività in cui intende operare. Il corso di reclutamento avrà inizio lunedì 26 febbraio 2007. Iscrizioni presso la sede C.R.I. di Cividale nei giorni di lunedì e mercoledì dalle 20.30 alle 22. Per informazioni tel. 0432/701340 o fax 0432/703271, cell. 339 5433051 (dalle 20.30). Glasbena Suola Glasbene matice iz Spietra organizira ob Dnevu slovenske kulture poseben koncert, ki bo v cerkvi v Barnasu v petek 9. februarja. Nastopil bo Godalni kvartet in harfa Akademije za glasbo iz Ljubljane. Koncert, ki sodi v pobudo Glasbeni sple-ti/Intrecci musicali, se bo začel ob 20.30 uri. Program predvideva skladbe B. Andresa “Algues (7 pieces) pour violon et harpe” (violina: Nina Smej, harfa: Katja Skrinar), M. Toumierja “Au Matin (Etude de concert)” (harfa: Katja Skrinar), C. Debussyja “En Bateau pour flute et harpe” (flavta: Tinka Muha, harfa: Marina Ružič), Vladota Batiste “Nočno upanje” in “Skrivnostne cence” (godalni kvartet Violonti; violina: Nina Smej, violina: Maša Mareš, viola: Rok Hrvatin,violončelo: Tina Gregorc), Z. Cigliča “Subli-mation for Horn and Harp 10 minut” (rog: Andrej Zust, harfa: Anja Gaberc), M. Toumierja “Quatre Preludes pour deux harpes”, “Tranquillo”, “Pas trop vite”, Špeter - Beneška galerija v petek, 2. februarja ob 19.30 srečanje z umetnikom GIACINTOM JUSSO Društvo beneških umetnikov Avviati nell’ex monastero delle Orsoline i corsi della Scuola di specializzazione in Storia dell’arte In circa 600 mehi quadri un corso triennale post laurea organizzato dall’ Università di Udine le e tre aule. Il capiente auditorium è situato nel seminterrato e sarà destinato a incontri e convegni organizzati dall’Università e dal comune di Cividale. Le prossime conferenze previste dalla Scuola di specializzazione sono quelle del prof. Daniele Benati (“Annibaie Carracci e il vero”) per lunedì 19 febbraio alle 17, del prof. Giovanni Castagnoli “Intervista sulla direzione di un museo d’arte moderna”) per martedì 20 febbraio alle 17, della prof. Valentina Scuccato (“Il concetto di minimo intervento di restauro: la Pala della Misericordia del Pordenone”) per mercoledì 21 alle 17, del prof. Herbert Kessler (“L’abbagliante volto nero di Cristo. Testi e immagini”) per giovedì 22 febbraio alle 17. SLOVENSKA KULTURNO G0SP00ARSKA ZVEZA SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Ì-JIIZ l"N JAVNI SKLAD RS ZA l/lirVL' KULTURNE DEJAVNOSTI Zveza slovenskih kulturnih druitev Slovensko stalno gledališče Slovenska prosveta Trst Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica Kulturni dom Gorica Kulturni center lo|ze Bratuž Narodna In Sludllska knjižnica Glasbena malica Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel “Glasbeni spleti” v petek 9. februarja “Lent”, “Allegretto” (harfa: violoncelle, contrebasse”, na: Nina Smej, violina: Maša Anja Gaberc, harfa: Katja Sk- “Danse sacree”, “Danse pro- Mareš, viola: Rok Hrvatin, rinar), C. Debussyja “Danses fane” (harfa:Anja Gaberc, go- violončelo: Tina Gregorc, pour harpe, 2 violons, alto, daini kvintet Violonti, violi- kontrabas: Piero Malkoč). Cerkev v Barnasu Četrtek, 1. februarja 2007 Ze pred mnogo let je Bruna Balloch zaCela zbirati pravljice, pregovore, stare navade, fotografije in spomine iz starih let iz njene vasi Subid v občini Ahten. In predvsem jih je zaCela pisati in nato zbirati v publikaciji Mlada lipa, ki je konec lanskega leta Ze deseto leto prišla v naše roke. To kar jo vodi v tem dragocenem delu je Zelja, da ne bi vse to bogastvo šlo v pozabo in obenem, da bi s temi mrvicami iz zgodovine svoje vasi razveselila svoje sovaščane, tiste, ki še vztrajajo v gorski vasici in tiste, ki Živijo razkropljeni po Furlaniji in drugod po Italiji. Protagonistka publikacije, ki izhaja kot priloga Trinko-vega koledarja, je vsako leto vas Subid, je napisala Bruna Balloch, in v prvi varsti njeni stari prebivalci, njeni “informatorji”, ki imajo dober spomin in so zadnje priče nekdanjega Subida, ko je življenje moCno utripalo. Skoda je, da se vse tiste znanje zgubi, škoda da se pozabi tudi domaci slovenski jezik in identiteta, pravi Bruna Balloch. Mlada lipa je izšla letos na OU GERMANIE ------------------------- Kot prilogo Trinkovega koledarja 2007 je Bruna Balloch izdala deseti zbornik Pod Mlado lipo v Subidu slovenska beseda še živi 56 straneh in je vsebinsko pestra in zanimiva kot vsako leto doslej. ZaCne se s spominom na Sveto Ano in na lesene kipe iz delavnice Jerneja Vrtava iz Kobarida, ki so se po zapletenih poteh znašle v cerkvi v Cerneji. Potem je poglavje posvečeno izseljevanju, sledi spomin na tridesetletnico potresa, ki je v Subidu povzročil ogromno škode, kot se lahko vidi na objavljenih fotografijah in je pretresel hrame in ljudi. Temu dogodku, ki je bil prelomen za vas, so lani posvetili tudi fotografsko razstavo. Mlada lipa nato opozarja na poCasno usihanje življenja v vasi, kjer so nekoC imeli tri gostilne, lansko leto pa so zaprli še zadnjo. Obenem pa prinaša tudi vesti, ki kažejo na vitalnost vasi, kot je primer počitniških hiš, ki so jih Gildo m’ je pravu simpr, k’ on, k’r je mu devet liet je bieu Zej ou Germanie štet madone. Je uoru, k’ ma duanast liet za moriet jeti na dielo z nja očan an z n ja bratran, k’ je bieu ubi velek. DueluC, t’ velicje, so “štampual” madone an otroc, tej on, jeh so hitiel pobierat an skladat na sonce suš’t, an usak je muoru viedat dosti jeh je zluozu. Zv’Cer, nja oča je skuhu polento an za kompa-nad'h so miei t’ od Dite, usak dan koščič siera rusa, k’ ni bieu dob’r, ma a so muori’ sniest uselih, k’r ni blo druza. Tu nedejo njeh oča je hodu, vlazja u modar... u je-drkeso..., paj tje u jesen je šu tje po njiuah, etu, k’ to-desk so žej verebl’ kampier an je pobieru te, k’ so pu-st’l na zemje zatuo, k’ je bieu droban ol nomor faj-tan. Je obriedu kako koranje... kako broskuo an je skuhu dan dobr latun. Tele so ble lieta uoku 1910. (b.b.) Mlada lipa, 10. Priloga Trinkovemu koledarju za leto 2007 uredili in do katerih je precejšnje zanimanja, saj je iz Subida nepozaben razgled na furlansko nižino, ali pa mizarske delavnice, kjer rezljajo les domaci mojstri. Nato so v Mladi lipi ponatisnili pravljico v slovenskem terskem dialektu iz Subida in opis tega govora, ki ga je prispeval jezikoslovec Matej Šekli, oba sta bila objavljenja v zborniku o Terksi dolini, ki je lani izšel v Ljubljani. Za drugo dragoceno pričevanje iz preteklosti je poskrbel prof. Milko MatiCetov, ki je šestdeset let od tega objavil pri ZTT brošuro “Renata Steccati in njeni zapisi beneškoslo-venskih pesmi”. Renata Staccati je bila učiteljica v dvojezični sloven-sko-furlanski vasi Malina -Forame v tridesetih letih. Imela je posebno občutljivost do ljudske kulture in za do-maCo nalogo je otrokom naročala, da raziskujejo in zbirajo domače ljudske pesmi, ki jih je potem zapisovala tako, kot je paC mogla, saj ni znala slovenščine. Tisto dragoceno gradivo je prišlo v MatiCeto-ve roke. In nekatere pesmi iz tiste zbirke sedaj lahko beremo v Mladi lipi. Nato so zbrani še dragoceni drobci iz ljudske kulture: hišna imena iz Maline in Por-Cinja, “rožasto uorenje”, “z-dov’nalc’ce” ter stare “prav’ce in recnice”. Zaključi pa se z visokim priznanjem republike Slovenije kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada. Se enkrat nam je Bruna Balloch ponudila zanimivo publikacijo, zato se ji iz srca zahvalimo. Nell’ultimo libro di Cont anche il Libro storico che va dal 1921 al 1947 La storia di Canebola letta attraverso i documenti Ado Cont ha sempre nutrito un fortissimo attaccamento al suo paese natale, Canebola, alle sue tradizioni ed alla lingua slovena appresa assieme al latte materno. Un amore a-limentato e reso più consapevole nei lunghi anni di lavoro all’estero quando assieme ad altri lavoratori della Slavia, ormai quasi quarant’anni fa, ha iniziato anche ad operare politicamente a favore degli emigranti sloveni e della rinascita culturale ed economica della propria terra. Da quando è andato in pensione, Ado Cont si è dedicato con ancora maggiore e-nergia alla valorizzazione della storia, della cultura e della tradizione di Canebola a cui ha dedicato diversi libri, scavando nella memoria, raccogliendo testimonianze e documenti. L’ultimo, “Canebola. Scorci di storia 1770 - 1947”, “Ceniebola. Košček zgodovine 1770 - 1947” è uscito poco 1 prima della fine dell’anno scorso ed ha un posto particolare nella sua bibliografia. Questa volta infatti Ado Cont ha scelto di dare la parola ai documenti, nella loro veste o-riginale senza nemmeno trascriverli, dai quali chiunque può ricostruire la storia del paese. Buona parte del libro occupa II libro storico di Canebola che iniziò a scrivere don Giuseppe Simiz nel giugno del 1921 e accompagnò la vita della comunità fino al 1 novembre 1947. Don Simiz scriveva tra l’altro che i cappellani di Canebola, per quanto se ne abbia memoria, hanno sempre catechizzato, confessato e predicato in sloveno. Anche la lettura del vangelo tutte le domeniche e le feste avveniva in sloveno. Apprendiamo inoltre anche altre notizie sulla vita della comunità che nel 1921 contava 654 residenti. Il libro storico è preceduto da una ricca serie di documenti relativi a Canebola, il più antico risale al 1597, un altro del 1780 testimonia dell’uso “del proprio lor linguaggio schiavo” nella vita religiosa, c’è anche una lettera al duce del 1937 in cui il presidente della latteria chiedeva aiuto per la grave situazione economica della popolazione. N. (Baiidóum de Cdurtsnajf nedaVafTarre Il venti gennaio del 1879 sono andato via da casa, all'interno della Bosnia, e lì ho avuto subito un lavoro: due fiorini al giorno ho avuto. E sono rimasto fino all’otto maggio. C’era cattivo tempo: in tre settimane non ho fatto altro che due giorni e mezzo per settimana (di lavoro). Pioveva sempre, tanto che l’otto maggio sono andato fuori, a casa, ancor più per i pidocchi che mi divoravano, più che per il lavoro di stagione che avevo a casa mia. Il venerdì e il sabato non potevo più sopportare perché (i pidocchi) mi volevano mangiare. Di domenica li lavavo (via). Ho portato ugualmente a casa 53 fiorini. Per la strada verso Zara, eravamo più di 1000 persone nel bastimento e ognuno cantava la sua perché con mezzo litro di vino, ciascuno era brillo: così forte era quel vino e costava sei soldi al litro. Sono arrivato a Trieste e sono andato dal Console e mi ha dato il permesso di andare a Comions. E sono arrivato alla dogana italiana. La finanza mi ha chiesto cosa avessi nel fagotto. Io ho risposto: un kg di pidocchi. Allora mi ha mandato: - Andate avanti che non vi faccio la visita, portateli a casa vostra! Sono arrivato a casa mia e mia moglie mi cambiava per tre mesi, credetemi compare!!! e neanche dopo tre mesi mi sono liberato dai pidocchi: ero pieno anche perché sono peloso in tutto il corpo. Quando ero in Bosnia, ho visto belle ragazze scuotere i pidocchi dalla gonna. Nelle cuciture ho visto che erano addossati uno all’altro e ho chiesto: - Signorina, cos’hai? Mi ha risposto nella sua lingua: - Antonio, ho i pidocchi. Anch’io ho detto nella sua lingua: -Perché non bruci quel diavolo. - Si, Antonio, ne ho proprio tanti - ha detto lei. Io ho aggiunto nel suo linguaggio: - Da noi, la gente non conosce i pidocchi; le pulci si, ma i pidocchi no, perché le donne puliscono la loro famiglia, i loro bambini: qua, da voi, siete così sporchi che i pidocchi vi mangiano vivi. Eravamo una compagnia di platischiani e cantavamo sempre canzonette di ogni genere ed eravamo sistemati vicino alla casa del sindaco, - nel loro linguaggio gli dicono “Knès”. Egli aveva piacere di ascoltare, anzi, ci ha chiamati a cantare vicino, davanti a casa sua e ci ha offerto vino e grappa perché abbiamo cantato. Una sera è venuto dal nostro palerjo e ha chiesto del vino, dicendo che non aveva denaro spicciolo per pagare, e il giorno dopo avrebbe cambiato un napoleone e avrebbe pagato. Il NiGifiijT-Teiiida Jal-tetdnla-nOf ity-llnr Uot-xli» ' nòtr’u-BÒipo, an nitro sim-pfSù sóbit tù - (fjèlo. Dvà fjodna so pòdne aen-raò. All Bip-atùw win - do-ÓBin-roàja. Mà ja - blàslàba óra: tri-tjédnò njéaèp-uarèdn, kù dvjé-3ornàd8-ara-pòw po-tjè- 21 dne. Je-bìw sdldo dài. Tkèj de na-wòsim-màja sin Sùw-win, damòw, Sa bwij zawòjo - uSI, kò zawòjo - djèla pj - moji - xtSei 22 Tù-pétàk ài) tu-sabòtu njésin- raófù vèj tppjètb, zawòjo-kb me» au-tjèle dii »Bpjèati. Pàj tu-nedèjo aip-jà-opàru. 23 Tkèj-do was-fltz sbm-biw-prnjèsu iiakwdnte - trh fjortne damòw. a* An YÒr-po-pétb, ki si,n-Sòw tù-3!tre, nùs-jo-blò vi) ko den-tdwSent persòn tft - bnStimèntu, (m wsilki swS -jà -Jéntfi, zawòjo - kb pow - litra vtnà ja - biw wséke pijàm tflko mòjno jo - blò vino, an SSs[t] aòwdo jo -kófitalo po-!!tre. 23 Ami Bini - pfSùw tù-Tfat ari BÌp-Sùw tòr-kònaulu, àn ra-ja - dàw rikjéStn tù - dow - Kpmìn. 26 Àp Bbm-pfSùw tùna-dugànu taljònBko. Finànèa me-jò -uprtóila, da kwó mèp tù-tofòtu. Jàst-sep-jàw, de mèp doro - kilo ušt. Alóra me - jo - poslù: wwidòte - avanti, ke non - vi - fà$o la-vinta, portiteli a -kàia- vòstra». *) 27 An sim-pfSù damòw, an mà-ienà me-jò-mudàla trt-mjèsco, Tjérto-mb, kopàri. Ano tri ipjèsca njéBen-blw màj libar ód-u5t, zawòjo - k som - biw pòwn yott, kb sin kbsmàt po - wsi - vite. 28 Tu-Bòipe kb sem-bèw(bèu), sbra-vidu ljépo xjòrè, kè sèi dèe dòw-fonile tiis - kòtolo. Pò - koSedbrax, sbra-vtduw, so-blò napt-28 òeno ti-pf-tòj. Àn Bbm-wpràSù: «idèvùjka, kÓ-maS?» Ài) m-ja -jlila po-pàx-èpràxi: «Toni, jlman ÙSi». Jàat tùdi sbp-jàw po-plx -Sprltxb: «jzà-àtò uo< vròga »zapòlbè?» «J6, Tòni», jo-jòla, «iman 60 èùda-dòsti». Jàat - san-ji-jàw po-pax-ipràxb: «P[-nàa jòdje ne-pòznajo OSI-, bòwxo jà, mà uši nò, zawòjo-ke Sanò èèdijo pii - famèja àn otrokò; a tlò - pp - wàs 8tà tolto Spòrka, da wàa Jejò ùSe anjèatb iìva». ai Nàs - ja - blà na - kompanljn PlastlSèana, anu amò» simpre >Jan- tfile kanoonèto waàki - aòrta, ap amo - blè na - kwarttrje bllzò linea dika,- po - pax -Sprilli mu - djèjo «knès». An òn - je - tù ràdo èùtb, diteti naa-jà-klleù pròd-p3fa-xtSu jantàt, àn nin-ja-dàw pitb . vinà ap Sgipà, za-twó-kb sraò-jantlilt. 88 No-nwòj ja-pfSù tùx-nàSamo palòrjo, ap jò-wpràiù nlSku vfncà, de pjéma dròbnix denàrjow za-fà-plajàtb, de drùfi-dàn ÌJè-jimbàtb dèn-napolejòp àn de YO-plàJa. Àm palèr rau-ja -dàw. It Jà - 8bm - mu - jàw: «ti, knès, njémaS napolejòne nlè». Òn - mi - ja -jàw: «Tòni, jlman òùda napolejòne jàat». Jà-ebm-mu-jàw, de (j 86 «nò, pjémaS nlè, t), knès, napolejòne». On-me-je-jèw zà-dem k -bràò àn me-ja-péjù diòwx-pafà-ilSe. Ap js-viaùw tù-no -akljèdo aàm àor, ap so - blè napolejòne, auStrijànake, frapdèze.an taljàpake anò Sterline,prutyàne, dè ja-aip-sò-èùduw veliko vldòti tkèj-àora, kb wsè pafà oblačilo ja-ujtaep- dàw iiakwónte aòlt zà-pe. • 88 Wsa-famàja leife tòma - tlù, tàza - kràwamb 61 taza - kopàrab, 87 aia kùxajo tedi tàza-ritjo òd-živina. Majò OYèp tù-xljsvè, majè -zaxiio àp za - xljèw ap za-paatèjo àp za-waò, tkèj da kò p -iiakwinte-fjortne oni-napràvijo xramOjà ràt zà kuialùakuie famèjo. ■88 ÙSb botpààka maj6 krlS tàna-xfbàtu ap rèp, tij-mbS. 88 Tàko zbijajo xlodè po-dwà-kop, apzàt lòiijo sljèma, apzàt zmétàjo-YÒr slàmo z-vllàme, òl z-bukóvin llBtjem pokrjjejo, 40 KwókoSè eèrjòjo dòw - po - pii, a ouà - leié - zdòl tàna - tlù. paler glielo ha dato. Io gli ho detto: - Tu, sindaco, non hai nessun napoleone. Egli mi ha preso per un braccio e mi ha condotto nella sua casa e da una scodella ha rovesciato solo oro ed erano napoleoni austriaci, francesi e italiani e sterline prussiane che io mi sono meravigliato molto al vedere tanto oro, e per il suo abbigliamento non avrei dato cinquanta soldi per lui. Tutta la famiglia è sdraiata per terra, dietro le mucche o i cavalli e fanno anche da mangiare dietro le bestie. Hanno il fuoco nella stalla che fa da casa, da stalla, da letto e per tutto, tanto che con cinquanta fiorini essi preparano abbastanza ambiente per qualunque famiglia. I pidocchi bosniaci hanno la croce sul dorso e la coda come l’asino. Così, inchiodano a due legni insieme, dopo mettono l’architrave e buttan su la paglia con la forca e la ricoprono con fogliame di quercia. Le galline lasciano cadere i loro regalini su quelli che dormono sotto, per ten a. Testo trascritto nel 1901. L'informatore fu Antonio Cormons di 55 anni. Traduzione in italiano di Bruna Balloch Kronaka Erika Bordon - Stamadova se je lepuo veSuolala Liepa novica nam je tele dni parSla iz Mojmaga. Erika Bordon se je lepuo veSuolala na videmski univerzi. Zgodilo se je že miesca novemberja, a so muorli Čakat fotografijo! Seda fotografija je parsla. Na nji je Erika kupe z bratram, ki se klice Gabriele. Manjka njih mama, ki je Graziella Damjanova iz ZaloCil. Manjka tudi njih tata, Dino Bordon, ki je zapustu tel sviet že deset liet od tegà, pruzapru maja bo že danajst liet. Je liepa sodisfacjon, kar otroc gredo dobro s Suolo, še buj velika je, kar otrokè jih muora zredit sama mama. Ta-kuo je ntuorla narest Graziella Damjanova, kar je ostala uduova mlada an z maj-hanim otruok. Muorla je zavihnit rokave an dielat za dva, kajšan krat je muorla tudi po skriuš brisat suze, zak nie vic imiela blizu sube nje moža Dina. Ce nje otroc so takuo lepuo zrasli, barki an pametni, za Sigurno jih je lepuo iz nebes varvu tudi njih tata. Tisti dan, ki so se veselil za Eriko, so vsi misinli an na anj. Za Eriko se veseljo tudi nona Lidia iz Obrank, ki živi v Cedade an je zlo navezana na nje navuode, nona Lina, an vsi v žlahti. Brava Erika. Da Moimacco ci arriva la lieta notizia che Erica Bordon si è brillantemente laureata in Scienze infermieristiche. Sulla foto è con il fratello Gabriele. Manca la mamma Graziella, che è della famiglia Damjanova di Rucchin, e manca pu- re papà Dino, che era della famiglia Stamadova di Obranche. Purtroppo ci ha lasciati prematuramente quasi undici anni fa. Grande è la soddisfazione quando i figli crescono bene e sono bravi a scuola, è doppiamente grande se a crescerli c’è solo la mamma. Graziella è rimasta vedova molto giovane, con due bambini da crescere. Ora, giustamente, di tutti i sacrifici fatti viene ripagata con grandi soddisfazioni. A gioire per la laurea di Erica ci sono tutti i suoi cari, in particolare la mamma, la nonna Lidia di Obranche, che vive a Cividale ed è molto legata ai suoi nipoti, nonna Lina e tutti i parenti. Di certo ha “sorriso” pure papà Dino che da lassù ha protetto i suoi piccoli. Kuo zvestuo varje te male od nje družine bižnona Maria iz Gabruce! Je bla že vesela, kar je imiela navuode, seda, ki ima tudi pranavuode pa je še buj. Buog ji je dau veliko gnadoi Na fotografiji vide mo štier generacjone nje družine, ki je Guojova po domače: bižnona Maria varje te malega pranavuoda, ki se kliče Thomas a nje je dopunu parvo lieto življenja na 19. dičemberja, blizu nje so nje sin Pietro an nje navuoda Claudia, ki varje Giado, ki ima “že” štier lieta. Pietro je nono, Claudia pa mama telih dvieh otročiču. Tata je pa Fabrizio Ursella. Družina živi v Fuojdi, pa pridejo vsi zlo pogostu an zvestuo v Gabruco, kjer jih čakajo njih te dragi, posebno bižnona Maria. Vsiem želmo srečno življenje Fotografije so lepe za gledat hitro potlè, ki jih nardiš, pa tudi kako lieto potlè. ”Pravejo” ti, kar si preživeu, te storejo zmislit na judi, ki so spartii an part življenja s tabo, na prestore, ki si jih vidu. Fotografije nam pričajo tudi, kajSan je biu sviet an-krat an kajSan je donas. Fotografije so bukva, kjer je pisana naša zgodovina, naša Storja... Fotografija, ki jo publikamo donas nam “povie” nomalo Štorje, ki se tiče Gorenj Tarbi, v srienj-skem kamunu. Je bla nareta lieta al 1955, al 1956, kar so uzidal parvi kaman mlekarince tiste vasL Tisti prestor, ki je glih pod Tarbjam, priet ku se pride v vas, se je ankrat klicu Peč, od kar je mlekarinca, ga va-snjani kličejo pa “dol par mlekarinci”. Na nji so s čeparne gor na varh: Miha Lejonu, Dreja Bridcju, Zanet Kuosu, dva brata Causerò iz Bamasa, ki sta imiela mamo iz Gorenjega Tarbja (bla je Balusova po domače), potlè so Se Ma- Začel so zidat mlekarinco... rio Pisinu, Nadaljo Matičku an Babč (takuo so ga vsi klical an poznal). Tu sred, s čeparne sta Be-po Lazarju an njega sin Remo, ta zdol so pa, le s čeparne, Zanut Franculnu, Petar Tamašcju, Zanut Mačkinu, Genjo Skodeju, imprežar, ki je zidu mlekarinco, Zanut Lenčnjaku. Mlekarinca je dielala pu-no liet, potlè so jo zaparli, zak nie bluo vič ljudi, ki bi dielal v gruntu an po Stalah nie bluo vič “repu”, žvine. Lepo fotografijo nam jo je parnesu Franco Mačkinu. Lepuo ga zahvalemo s troštam, de Se drugi nam parnesejo blizu take fotografije. Giovanin je pardielu uajno, ki je bla duga vič ku an metro! Take niesmo še vidli Narava an človek parpomagajo narest čudeže tu varte! Vsakoantarkaj kajSan nam parnese kazat na fotografiji, kaj je pardielu tu njega varte. Telekrat smo se čudval za kar je pardielu Giovanni Medveš - Giovanin Kramarca iz Bare, ki živi v Corno di Rosazzo. Tako dugo uajno, de za jo po-miert je muoru poklicat na pomuoč kajšnega, de mu par-darža metro! Uajna je bla duga 1 metro an 12 centimetru! Bluo jo je za celo družino! “Ah ja, te druge se nieso takuo dobro pardielale, sa’ so ble duge samuo po an metro!”, nam je jau. Kuo “samuo po an metro”? Po navad ’na uajna je po 10, 12 centimetru duga! Pa tuole nie Se vse, saj Giovanin je pardielu tudi drugi “obiune” pardielke, za reč adno, adan njega kapus je pezu 14 kilu! Bluo ga je za cieu regiment. Giovanin živi z ženo Lauro v Como di Rosazzo, nie te-zkuo pa ga srečat na Barcah, kjer ima lepo hišo, kamar parhajajo fureSti ljudje za preživiet njih počitnice, ferje, an kjer ima tudi družino an parjatelje. Bravo Giovanin, bomo vidli seda, če kajšan drug nam pamese kajšan njega pardie-lak za pokazat, de je buj pridan, ku ti! Domenica 4 febbraio si celebra la giornata per la vita. Davanti a tutti le chieste, anche nelle Valli del Natiso-ne, verranno offerti i vasetti di primule. Con il ricavato si aiuteranno i centri per la vita che offrono un supporto non solo psicologico alle future mamme in difficoltà. V nediejo 4. februarja bojo spet pred naših cierkvah ponujal piskuline. S tistim, ki potegnejo, bojo pomagal materam, ki imajo težave. Bodita radodarni. Četrtek, 1. februarja 2007 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Comunale Faedis 0-1 3. Categoria Audace - Savorgnanese 0-2 JUNIORES Valnatisone - Chiavris 1 -2 Allievi Azzurra Premariacco - Valnatisone 0-4 Giovanissimi Valnatisone - Serenissima Pradamano 3-1 Amatori Dimensione Giardino - Filpa 0-3 Calcetto Paradiso dei golosi - Dragao 2-3 Skarabusc - Paradiso dei golosi 1-7 Merenderos- -Manzignel 3-3 Taverna Longobarda - Zomeais 6-6 PV2 Longobardo - V- Power 7-7 Amatori Forever - Carrozzeria Guion 5-8 Prossimo turno 1. Categoria Torreanese - Valnatisone (3/2) 3. Categoria Poggio - Audace JUNIORES Nuova Sandanielese - Valnatisone Allievi Valnatisone - Buttrio Giovanissimi Buttrio - Valnatisone Amatori Mereto di Capitolo - Filpa (5/2) Sos Putiferio - Atletico Beivars (3/2) Osteria al Colovrat - Poi. Valnatisone (3/2) Calcetto Paradiso dei golosi - Autoscuola Zof (7/2) Zomeais - Merenderos (7/2) Manzignel - Taverna Longobarda (3/2) V- Power - Rist. alla Frasca Verde (5/2) Le Pianelle Nimis - Carrozzeria Guion (6/2) Classifiche 1. Categoria Pozzuolo 38; Tarcentina.Virtus Corno 33; Aurora Buonacquisto, Lavarian Mortean 30; Ancona 28; Maranese 23; Comunale Faedis, Venzone 22; Pagnacco, Torreanese 21; Ta- gliamento, 20; Caporiacco 19; Valnatisone, Riviera 17; Chiavris 13. 3. Categoria Cussignacco 35; Piedimonte 32; Audax San-rocchese 30; Sagrado 25; Rangers, Cormons 24; Poggio 21 ; San Gottardo 19; Villanova 18; Savorgnanese 15; Audace 9; Assosangiorgi-na, Libero Atletico Rizzi, Donatello 6. JUNIORES Serenissima 31 ; Reanese 29; Riviera 28; S. Gottardo, Nimis, Azzurra Premariacco 26; Chiavris 23; Nuova Sandanielese 22; Valnatisone, Com.Faedis 18; Fortissimi, Majane-se 10; Osoppo 9; Ragogna 4. Allievi Bearzi 34; Savorgnanese 23; Valnatisone, Serenissima 24; Centro Sedia 22; Gaglianese 21 ; GraphTavagnacco 19; Moimacco 18; Union '91 10; Fortissimi 6; Azzurra Premariacco 3; Buttrio 1. Giovanissimi Moimacco/A 33; Esperia '97 29; Valnatisone 25; Savorgnanese 24; S. Gottardo 21 ; Chiavris 19; Pagnacco 16; Serenissima 12; Gaglianese, Buttrio 11 ; Fortissimi 4; Cussignacco 1. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo, Gunners '95 20; Filpa 19; Ba.Col., Ziracco 17; Dimensione giardino 15; Warriors, Flumignano 13; Startrep 11; Caffè di Cuori 10; Turkey pub 9; Extrem Alta Val Torre 7; Carrozzeria Tarando 6; Bar San Giacomo 4. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 18; Sos Putiferio Savo- gna 16; Atletico Beivars 15; Carioca 14; Ra-vosa 13; Polisportiva Valnatisone 10; Pin-galongalong, Lovaria, Orzano 9; Over Gunners '05 4; Effe 84 Friul Clean 3. Vittoria esterna dei pulferesi sulla Dimensione giardino grazie alle reti di Hrast, Mongelli e Besió Prosegue la scalata della Filpa La Valnatisone sempre più a fondo, nulla da fare contro la Comunale Faedis - Anche l’Audace battuta in casa Riprendono bene gli Allievi che sconfiggono l’Azzurra, i Giovanissimi regolano la Serenissima di Pradamano Prosegue la serie negativa della Valnatisone che ha perso la gara casalinga con la Comunale Faedis. Come a Como, un errore difensivo è stato fatale alla squadra valli-giana che non è riuscita a ristabilire la parità. Non è bastato il rientro in panchina di Marco Billia per interrompere la sfortunata serie. Sabato prossimo a Torreano, alle 14.30, andrà in scena il derby con un solo risultato obbligato per i ragazzi di Daniele Specogna, quello di una vittoria che dovrebbe servire a non precipitare anticipata-mente verso la Seconda categoria. Da segnalare la convocazione in rappresentativa provinciale del giovane difensore valligiano Francesco Busolini. Nella prima giornata del girone di ritorno di Terza ca- tegoria, siglando una rete per tempo, la Savorgnanese ha violato il campo dell’Audace di San Leonardo. Prosegue la serie negativa degli Juniores della Valnatisone che, dopo lo stop casalingo con la Comunale Faedis, si sono ripetuti con il Chiavris. La Valnatisone all’inizio del campionato aveva a disposizione ben 23 giocatori, per l’incontro con gli udinesi erano presenti solo in nove ai quali sono stati aggregati all’ultimo istante due ragazzi della squadra Allievi. Sotto di due reti, a salvare l’onore della bandiera ci ha pensato Giovanni Tropina. Hanno ripreso positiva-mente la loro strada, nella prima gara del girone di ritorno, gli Allievi della Valnatisone che a Premariacco, sul Riccardo Miano, centrocampista dei Giovanissimi terreno dell’Azzurra, hanno realizzato un poker. Fallito un calcio di rigore con Michele Miano, i ragazzi guidati da Giancarlo Armellini hanno sbloccato il risultato con Andrea Scaunich, infilando ancora la porta avversaria con Miano e quindi con Scaunich. A concludere le segnature è arrivato il gol di Francesco Rucchin che ha visto la sua conclusione prima centrare il palo, quindi colpire l’arbitro e terminare la sua corsa in fondo alla rete avversaria. t Judo, exploit di Spazimi Sabato 24 novembre il giovanissimo judoka Mattia Spaziani di Cividale, ma con origini nel comune di San Leonardo, ha ottenuto uno splendido risultato al Campionato nazionale di Judo Esordienti B (anni 1992-1993) tenutosi ad O-stia (Roma). In un agguerrito girone, che vedeva confrontarsi 51 dei migliori atleti italiani di categoria, usciti da selezioni regionali, è riuscito a ottenere il terzo posto dopo una lunga serie di combattimenti. 11 lusinghiero risultato premia 25 anni di attività della Associazione dilettantistica Judo Cividale, fondata nel 1981 dalla volontà e dalla perseveranza dell' i-struttore nazionale Cintura nera 3° dan Mario Podrec-ca. Oggi la società si avval-le per l'insegnamento di questa disciplina dell'allena-tore cintura nera 2° dan Daniele Zanutto che ha fortemente indirizzato l'attività degli allievi verso il judo a-gonistico. NeH'ultimo anno, l'associazione, con gli atleti dì tutte le età, ha partecipato ad oltre trenta competizioni regionali, nazionali ed inter- nazionali, nella convinzione che il misurarsi con l’avversario sul campo di gara sia il miglior completamento del percorso di maturazione psico-fisica iniziato nella palestra di via Carraria. Tre sono i corsi: giovanissimi martedì e venerdì dalle 17.30 alle 18.30 con una preparazione di judo ludico; preagonistico martedì, mercoledì, venerdì dalle 18.30 alle 19.30; agonistico martedì, mercoledì e venerdì dalle 19.30 alle 21.00. E’ possibile partecipare ad alcune lezioni di prova presentandosi in palestra. -1 Sabato 3 febbraio alle 18.30 sul campo di Merso di Sopra si giocherà il derby di Terza categoria amatoriale tra la capolista Osteria al Colovrat e la Polisportiva Valna- tisone di Cividale. Nella stessa giornata a Savogna la seconda della classe, la Sos Putiferio, alle 14.30 ospiterà l’Atletico Beivars. (Paolo Caffi) Dopo il successo ottenuto nel recupero di Cussignacco, i Giovanissimi della Valnatisone si sono ripetuti ospitando la Serenissima di Pradamano. In vantaggio grazie alla rete siglata da Riccardo Miano, i ragazzi guidati da Renzo Chiarandini sono stati raggiunti dagli avversari. Ancora Miano a siglare il raddoppio. Nella ripresa, dopo u-na clamorosa occasione sprecata da Bortolotti, è arrivata la rete della sicurezza opera di Federico Cedarmas. Prosegue la scalata verso la vetta della Filpa di Pulfero che in trasferta ha regolato la Dimensione giardino. Le reti dei ragazzi allenati da Severino Cedarmas sono state realizzate da Alexander Hrast, Mongelli su rigore ed Almir Besič. Ž0 Nel campionato di Prima divisione maschile di pallavolo la Polisportiva San Leonardo ha perso la sfida con la Us. Friuli per 3-0. Prossima gara a Mortegliano venerdì 2 febbraio alle 21. La formazione di Seconda divisione è stata superata a Cervignano del Friuli dalla Rappresentativa Provinciale per 3-1 (25-13; 25-20;13-25; 25-15). Il prossimo impegno per le nostre ragazze sarà venerdì 2 febbraio alle 19.30 nella palestra di Merso di Sopra dove ospiteranno l’Afa Estintori-Rizzi. LE CLASSIFICHE Prima Divisione maschile M.E.G.I.C. volley 31; Caffè Sport 28; Us Friuli 27; Lignano volley 24; Pallavolo Buia 23; Nuova ottica Ausa Pav, Pav Natisonia-Intrepida 17; Polisportiva San Leonardo 15; Polisportiva Mortegliano 13; Il Pozzo 12; Friulcassa-Vb Udine 4; Volley Codroipo 3; Stella Volley 2. Seconda divisione femminile Gs Danieli 24; Pulitecnica Friulana 21; Pav Natisonia 20; Afa Estintori Rizzi, Pallavolo Faedis 14; Il Pozzo Pradamano 9; Dlf Udine 7; Polisportiva San Leonardo 6; Rappresentativa Provinciale 5; Selena Porzio Spazio Salute 0. Nel campionato di Eccellenza di calcio a cinque il Paradiso dei golosi è stato sconfitto di misura dalla Dragao con un gol “fantasma”. I ragazzi di Daniele Marseu sono andati a segno con David Specogna e Matteo Trinco. Nella gara successiva pronto riscatto contro la Skarabusc Music Bar. Autori delle reti della vittoria sono stati Denis Gosgnach, David Specogna, Davide Del Gallo, Federico Golop, Matteo Trinco, Michele Guion e Patrik Birtig. Nel campionato di Prima categoria la capolista Merenderos ha pareggiato con la Manzignel andando a segno con Enrico Cornelio (doppietta) e Andrea Magnan. Nel derby di Cividale contro la PV2 Longobardo la V-Power ha pareggiato grazie alla tripletta di Matteo Tomasetig, alla doppietta di Claudio Bledig ed alle reti di Luca Bledig ed Andrea Dugaro. Uno scatenato Mauro Clavora è stato autore delle sei reti che hanno permesso alla sua formazione, la Taverna Longobarda di Cividale, di pareggiare l’incontro con la Zomeais. Nel girone A del campionato amatoriale la Carrozzeria Guion ha superato la for- mazione della Forever grazie alla tripletta realizzata da Denis Cecconi, alle doppiette di Daniele Marseu e Gianni Martincigh ed alla rete di Michele Dorbolò. CLASSIFICHE (aggiornare alla dodicesima giornata) ECCELLENZA Osteria la Cjacarade 22; Nuova Udinese Sport 20; Euco Games 18; Dragao 15; Albergo al Sole Remanzacco 2; Paradiso dei golosi S. Pietro al Natisone, La Torate Pa-luzzal 1; Autoscuola Zof 9; S.t.u. 8; Skarabusc Music Bar, Pagnacco 7; Contee Group 4. 1. CATEGORIA-Girone A Merenderos S. Pietro al Natisone, A-mici della palla 18, Mai@letto 17; Pv2 Longobardo 16; Ristorante alla Frasca Verde 14; V-Power S. Leonardo 13; Zomeais, Mistercell.it, Manzignel 10; Ass. Elite 8; Prontoauto 7; Taverna Longobarda 3. AMATORI - Girone A Dlf Cervignano, Ristorante Morena 18; Pizzeria Moby Dick 17; Le Pianelle Nimis 12; Carrozzeria Guion S. Pietro al Natisone 9; Abramo impianti 7; Amatori Forever 5; Skarabusc C5 2. Kronaka Cari amici pusti nari.... è cominciato il Pust 20071 Dove? Ma a Rodda naturalmente! Eh si, anche quest' anno si comincia con le danze. A dire il vero le abbiamo già cominciate sabato 27 gennaio con la prima uscita serale di "rodaggio” a Rodda Alta, sabato prossimo 3 febbraio toccherà a Rodda Bassa. Ritrovo ore 19 in Opalta... e si parte. Rodaggio dicevo, sì, perchè il vero e proprio "PUST" comincia domenica 4 febbraio con l'uscita pomeridiana a Cividale. Ritrovo ore 14 in piazza Resistenza e poi via per il centro a fare un po' di “confusione”. -Se volete vederci... venite, senz’altro vi divertirete con noi!!!! Vi aspettiamo e ciao a tutti! Moz Draga Natalja kuražno napri! Je bluo na 2. dičemberja lieta 1921, kar v Cebajovi družini v Gorenjim Tarbju se je rodila adna CiCica, diel so ji ime Natalja. Seda tista liepa CiCica je dopunla 85 lieti Natalja je Sla za neviesto v MaCkinovo družino, le v Gorenjim Tarbju. Puno liet je preživiela v nje rojstni vasi, seda pa živi kupe s hčerjo Rosanno v Cedade. Na 2. diCemberja 2006 so ji nje te dragi napravli lepo fešto, jo zahvalil za vse dobre, ki je za nje nardila, an ji želiel še puno liepih an zdravih dnevu. Na fotografiji jo videmo z navuodami, ki so Diego an Manuel, potlè so hci Rosanna an sin Franco. Neviesta Clara je pa runala fotografijo, takuo, de jo na videmo! Nataliji želmo vse dobre tudi mi, Buog ji di zdravje an sreCo imiet blizu sebe vse nje te drage. PODBONESEC mmmmmmmmmmmmmmmmmam Ruonac (Skubina) Žalostna novica V Ruoncu, v vasici Skubina, so zgubil Se adnega njih vasnjana.. V Cedajskem rikoverje je umarla Teresina Berghignan, uduova Franz. Imiela je 84 liet. Po domaCe nje družina je poznana kot Ta na Roj, tle živi nje sin Gianni z njega družino. Gianni je med tistimi v Ruoncu, ki se trudijo za dar-žat žive domaCe navade, kot je njih poseban pust. Z nje smartjo je Teresina pustila v žalost njega, Nadio z nje družino an vso drugo Zlahto. Za venCno bo počivala v Ruoncu, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 29. Zenarja popudan. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Ruonac Umaru je Giuseppe Iuretig V Spitale v Palmanovi je zapustu tel sviet Giuseppe Iuretig. Rodiu se je 86 liet od tegà v Uanovi družini v Ruoncu. Biu je marešial od finance. Na telim svietu je zapustu na-vuodo Elso z njega družino, ki je tudi skarbiela za anj potlè ki je biu šu v penzjon an ni biu pravega zdravja. Ziveu je ta par nji an nje družini v Como di Rosazzo, njega pogreb pa je biu v domačem kraju, v Ruoncu, v to-rak 30. ženarja popudan. SOVODNJE Blažin Zapustu nas je Egidio Suoštarju V nediejo 28. Zenarja zju-tra, na naglim, je zapustu tel sviet Egidio Pagon. Imeu je 76 liet an po domače je biu Suoštarjove družine. Za njim joCejo Zena Maria, ki je Rosova iz Bare, hci Marina, sin Giancarlo, zet Bruno, neviesta Sandra, navuodi Veronica, Giulia an Andrea, sestra Elsa, kunjadi, žlahta, posebno pa mama Irma, ki VENDO rustico fondovalle. Telefonare ore serali 0432.723147 AFFITTASI casetta arredata Valli del Natisone. Tel. 0432.730412 ima malomanj 96 liet an je Ze podkopala vse nje stier puo-be. Te parvi ji je umaru Car-letto, je biu puobiC, kar je pa-du iz kamjona an umaru kako uro potlè, rodiu se je glih na 28. Zenarja, tisti dan, ki je Egidio umaru, umarla sta mlada tudi Mario an Alfredo, seda Se Egidio. Na njega pogrebu, ki je biu v torak 30. Zenarja popudan v Sauodnji, se je zbralo puno ljudi iz vsieh kraju za mu dat zadnji pozdrav. BARDO Zapustil nas je Rino Cerno Za venCno je zapustil ta svet Rino Cerno - Medol po domače. Imel je 80 let. Puno let je preživel v Svici, kjer se je bil izselil zavojo dela. Ze od zaCetka je sodeloval z Zvezo slovenskih izseljencev an ji je stal ob strani tudi, kar se je vamil živet v Bardo. Za venčno bo poCival v domaci zemlji, kjer smo se zbrali za mu dat zadnji pozdrav v torek 30. januarja. Družini in žlahti iskrene sožalje s strani Zveze slovenskih izseljencev. Ci ha lasciati per sempre Rino Cerno, della famiglia Medol di Lusevera. Aveva compiuto 80 anni. Emigrato in Svizzera per ragioni di lavoro, ha da sempre collaborato con la Zveza slovenskih izseljencev / IJ-nione emigranti sloveni del Friuli Venezia Giulia. Pur vivendo all’estero non aveva mai dimenticato la lingua, le tradizioni e la gente della sua terra natia. Rientrato a casa ha continuato a collaborare con la Zveza slovenskih izseljencev. Riposerà per sempre nel cimitero di Lusevera, dove martedì 30 gennaio sono stati in molti a dargli l’ultimo saluto. Ai famigliari sentite condoglianze da parte della Zveza slovenskih izseljencev -Slovenci po svetu. DREKA Dubenije Žalostna novica iz nase vasi Za venCno nas je zapustila Romilda Drescig. Rodila se je 89 liet od tegà v Borgarjovi družini v Dubenijem. Puno liet je bla po sviete zavojo die-la, kar je zaslužila penzjon se je vamila damu an šla živet v Como di Rosazzo blizu sestre Angele. Angela je zapustila tel sviet kak miesac od tegà. Na telim svietu je Romilda zapustila sestro, kunjade, na-vuode an drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v Cetar-tak 25. Zenarja popudan v Como di Rosazzo. Dolenja Dreka Zgubil smo še adnega moža V nediejo 21. Zenarja je zazvonila Avemarija za oznant, de je zapustu tel sviet Romeo Trinco. Rodiu se je v Gorenji Dreki v Storicjovi družini. Za zeta je biu Su v Dolenjo Dreko, v Petruovo hišo. Potlè, ki mu je umarla žena je biu ostu sam tam na du-ome, za anj pa so skarbiel sin an hCere. Njega pogreb je biu v torak 23. ženarja par Devici Mariji na Krasu. Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale dl Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI SP Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA in PROSTO PLAVANJE Corso di nuoto e nuoto libero v bazenu v Cedade od sobote 24. februarja do sobote 5. maja inf o: Flavia 04.12/727631 - Daniela 0432/714303 / 731190 TELOVADBA In palestra! Špeter, telovadnica srednje šole, od 13. februarja do 24. aprila vsaki torek in četrtek od 19. do 20. ure info: Daniela 0432/714303 / 731190 - Flavia 04321727631 Sodnik je poprašu adno pričo: - A je ries, de ste videu vašega vasnjana, de je tuku vašo taščo? - Ja, je ries gospu-od sodnik. - An zaki nieste šu na pomuoč? - Za glih reč sem mislu iti, pa mi se nie zdielo pravično se lu-ošt na dva pruot adni ženi, an zak sem videu, de muoj vasnjan nie imeu obedne težave za premagat mojo taščo tudi sam! Na sodišču avokat branilec je teu dokazat, de njega klient nie biu par pravi pamet, zatuo je poklicu adnega parjatelja od njega klienta an ga poprašu: - A morete povie-dat resnico, de obtoženec (accusato), vaš parjateu, je imeu pečjo guorit sam s sabo kadar je biu sam? - Ne gospuod avokat, tuolega pa ne vi-em. - Sa ste poviedu de ste njega intimen parjateu?! - Ja, je ries, pa nie- sam biu nikdar z njim, kar je biu sam! *** An mož se je par-kazu na adno novo službo. Pa priet, ku so ga vzeli na dielo so mu dal za kompilat an modul. Kadar je ušafu napisano: “Al ste biu kajšan krat v paražo-ne?”. Je napisu: “Ne”. Na drugo vprašanje: “Zaki, de ne?”, je odguoriu: “Zatuo, ki me nieso nikdar najdb, sem se nimar le- puo zmazu!”. *** Stanko je biu an mož zlo buožac, an za preživiet je muoru ki-ek pokrast. Kadar zima se j’ parblizuvala je šu v host an ukradu tri fažine darvi za se nomalo pogriet. Pa je biu an mož takuo pošten, de je šu pravit njega griehe manihu na Staro goro. Pokle-knu se j’ pred spovednico an subit manih ga j’ poprašu, ka’ je grešiu: - Sem ukradu tri filine darvi! - je poviedu ponižno Stanko. Manih gaj’ nomalo pokregu an mu dau za pokuoro tri očenaše, adan za vsako fažino. - Ce je takuo - je jau Stanko - zmolem drijoman pet očenašu, ker tam v host so o-stale še dvie fažine! Kronaka \ Ri Ml \Sk V vvm\ KI) / V FI Rl WIJO JI I IJSKO KRAJINO Informacije za vse GuaitHst modica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. IVIiambutaUvno S. Pietro al Nat, via Klandc4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infèrmier. domic. 0432.708614 K.-nfa vivi KhiMll.i 2elezniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 10 DICEMBRE / 9 GIUGNO 2007 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Nujno foMmsko Stin-Uke Bolnica Cedad.................7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Cedad 703046 Karabinjerji...................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad..................705611 URES-INAC...................730153 ENEL....................167-845097 Kmečka zveza Cedad.... 703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Cedad.................700700 Cedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola 717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 SPI OSNA St IKA 12 Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37,12.58*, 13.20,13.42*,14.04, 14.26*, 15.06,15.50,17.13,18.05, 19.20,20.15 Iz Vidma v Cedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 ČETRTEK, 1. FEBRUARJA PETEK, 2. FEBRUARJA Ob morju in v nižinah bo dopoldne pretežno oblačno in zamegljeno, v popoldanskih urah se bo delno rzjasnilo. V gorah bo pretežno jasno ali delno oblačno. Zvečer bo v nižinah lahko nastala megla v pasovih. Ponoči bo ob morju in v nižinah zapihal šibak severovzhodnik. Večinoma bo zmerno oblačno. Zjutraj bo ob morju pihala šibka burja, med dnevom pa šibki krajevni vetrovi. V soboto bo pretežno jasno ali zmerno oblačno in razmeroma toplo. V viših legah bo pihal močan severni veter. Na]ni2ja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 2/5 8/11 Obala 6/8 8/11 4°C 0°C Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina -2/1 9/12 Obala 3/6 9/12 “Al je liepa naša Sofia?” Nono Aldo Gherbiz an nona Gianfranca Nocerino, ki Zive v Spietre, pru takuo strie Francesco, željo nam stuort spoznat njih te malo, njih navuodo, ki glih tele dni, v petak 2. febraija bo imiela štier miesce, sa’ seje rodila na 2. otubeija 2006. Je zaries adna liepa CiCica, srečal smo jo po Cedade, an hitro se nam je posmejala! Nje mama je Mariangela Gherbiz, nje tata pa Samuele Bortoluz, ki je paršu živet tle h nam iz Veneta. Vsi kupe stojo v Rualis. Sofia je njih parvi otrok, par-nesla jim je puno veseja, Mariangela nam je jala, de je pru vesela bit mama an de se trošta, de njih Sofia bo Cez malo cajta imiela še adno sestrico al pa adnega bratraca. Cicici Zelmo vse dobre na sviete, de bi lepuo rasla an de bi bla pravo vese-je za vso nje družino. Shania je dopunla štier lieta. Bluo je na 20. ženarja an za telo veselo parloZnost so se okuole nje zbrali mama Sabrina Bergnach iz Spietra, tata Gianni Qualizza iz Gorenje Mierse, noni Bepo an Lina iz Spietra an Ada iz Gorenje Mierse an žlahta. Bla je vesela, zak je bla pru liepa fešta, pa tudi zak so ji nardil puno šenku. Narlieu-ši šenk pa ga je vprašala mamo an tata: adno sestrico al pa adnega bratraca, de bo i-miela s kuom se tolit. Trošta se, de na bo muorla Čakat puno cajta za de tuole rata! Vsi nje te dragi pa ji Zeljo, de bo le takuo napri rasla, zdrava, sreCna an vesela. II 20 gennaio Shania di San Pietro ha compiuto quattro anni. La mamma Sabrina Bergnach ed il papà Gianni Qualizza le hanno organizzato proprio una bella festa alla quale non potevano mancare i nonni Bepo e Lina di San Pietro, Ada di Merso superiore ed altri parenti. Shania era proprio contenta di avere tanta gente attorno a se, ma anche dei numerosi regali ricevuti. Il più bello però lo ha chiesto a mamma e papà: una sorellina o un fratellino, sperando che esaudiscano questo suo desiderio il più presto possibile! A Shania gli auguri più belli da tutti quelli che le vogliono bene. C.A.I. SOTTOSEZIONE VAL NATISONE C.A.I. SOTTOSEZIONE VAL NATISONE Convocazione Assemblea 11 febbraio 2007 Ordinaria dei soci MATAJUR con le ciaspe sabato 3 febbraio alle ore 20.00 dislivello 800 m circa; ore 3.00 in salita presso la sala parrocchiale a S. Pietro al Natisone Equipaggiamento: da escursione in ambiente innevato, portare documento valido per l'espatrio Ore 8.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Capogita: Bordon Roberto tel. 0432 727330 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIBA 4. FEBRUARJA Api Cedad (na desti pruot Manzanu) 1 Liep praznik za Shanio kije dopunla Stier lieta Nje marna je Sabrina Bergnach iz Spietra, tata pa Gianni Qualizza iz Gorenje Mierse Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. FEBRUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Mojmag tel. 722381 OHIINA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Proti nam priteka v višinah suh in stanoviten severni zrak. V nižjih slojih bo v noči na petek pritekal šibak severovzhodnik. man|i*n* Srednji veter Pedagne (od polnoči do 24h) «i#IO0t loti alni imeran moton ftMo ziti omo motno obilno =-= c M m/t >8 nvl 4 Mini i i HO irnn ii ti 10-50 mm m iti »S0 irnn NeMhta Sneg