Naročnina mesečno	^^мц^^ ^^^рц^^^	^ ^^^^^^^^^ ^^^^^ Ćek. račun: Ljub-
za	^^^Г V.	^^^^^^^^ ^^^ ^Р ^^^^^^^^ ^^ Ijana
stvo 40 Din — ne-	^^^^ w Ш	Ш ШКШ ^ 10349 za ineerate;
ce-	^^^^^^ ^^Л Ш	^Км Ш Вш^ ^ВШУ
loietno za	^^^^^^ ш	шшш
inozemstvo 140 Din	J	ШН И ^ШШШ ШВП НСТ 24.797
Uredništvo je v
Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi al.6/111 ^^^^^^ ^^^^^^^^^	^^^^^	^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ jeva 6, telefon 2992
Se0fo°' o^'Sd2%v4n in'S	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^„tuL^n
Polnoletnost Otona Habsburškega
>Te dni,c — taiko ee je izrazil v znanem govoru grof Apponyi, — »izpolni neki mladenič osemnajsto leto.« To se je zgodilo včeraj in je ta mladenič Oton Habsburški, sin bivšega avstrijskega cesarja Karla. Mladi mož živi pri svoji materi ek^e.,arlci Citi v Sleenocherzeel-u v Belgiji in menda pridno študira in obiskuje univerzo. Na njegovo politično polnoletnost gotovi krogi na Ogrskem staivijo velike politične upe. Oglasili so se tudi avstrijski monarhisli 3 svojimi upi. Eni kot drugi so najbrže pričakovali, da se bo ob tem za nje tako pomembnem dogodku zgodilo nekaj velikega; da pride do restavracije Habsburžanov na Madžarskem in morda tudi v Av. striji. Časopisje je zadevo zasledovalo z najrazno-vrstnejšimi komentarji in ni šftedilo z najbolj fantastičnimi kombinacijami. Stvar je tako daleč prišla, da so politični krogi, ki so okrog bivše cesarice, smatrali za umesten komunike, kjer razglašajo, sda se ne pripravlja nikaka manifestacija, poelanica, spomenica ali kaj podobnega; ničesar se ne bo zgodilo, kar bii prekoračilo meje navadnega družinskega praznika.«
Istočasno je tudi madžarska vlada izjavila, da sedanji čas ne smatra za primernega za obnovitev habsburške dinastije.
Med tem, ko so bili objavljeni zgornji dementi, pa je dopisnik velikega belgijskega lista >Libre Bel-gique« poročal svojemu uredništvu inleresantne stvari:
Gosp. Mussolini da hoče zadržati restavracijo Habsburžana na madžarski prestol toliko časa, da padejo za Avstrijo dalekosežne odločitve (priključitev Nemčiji), kar bi onemogočilo restavracijo dvojne monarhije — Avstrije in Madžarske pod istim žezlom — česar Italija ne želi. Tudi Madžari baje ne žele dinastične zveze 7. Avstrijo, ker hočejo svojega kralja edinole zase. Oba zaveznika: Italija in Madžarska sta se zato sporazumela, da podpirata Anschluss s pospešeno diplomatično akcijo, kot povračilo pa upata na trajno pomoč in zavezništvo ger-manstva pri svojih eventuelnih bodečih operacijah. Mussolini baje smatra vprašanje Anschlussa za godno. Kakor hilro se izvrši, bo Oton zasetlel madžarski prestol. Takoj nato pa se izvrši revizija Tria-noneke mirovne pogodbe v prid svetoštefan.-kc oger-eke krone.
Te informacije seveda podajamo z vsemi rezervami vendar s pripombo, da v splošnem odgovarjajo smernicam fašistične italijanske politike v srednji Evropi, ki jo g. Mussolini z veliko spretnostjo in doslednostjo zasleduje. Nobenega dvoma ni, da bo skušala Italija vprašanje restavracije H ibs-buržanov diplomatično izrabiti in zase skovati politični kapital, ki naj ga z bogatimi obresti plača — Mala antanta.
Toda pustimo zaenkrat ob stran to senzacijo in se vprašajmo, ali avstrijski in madžarski narod res želita restavracijo Habsburžanov.
Na prvi pogled bi se to zdelo verjetno zlasti eko beremo izjave njihovih grofov in diplomatov. V resnici pa pri vsej aferi gre le za koristi nekaterih aristokratov.
Kar se tiče Avstrije, je stvar več kot jasna. Za monarhietično stranko ni pri zadnjih volitvah izmed več kot 3 milijone volilcev glasovalo niti dvesto. To pove dovolj. Gre namreč le za bivšo aristokracijo, katere edina življenska upravičenost je bila, da je živela od cesarske milosti. To so tisti generali in diplonjgiti, ki so živeli od dvora in bili srečni, da so tako lahko in imenitno mogli živeti, nagrajeni z naklonjenostjo in častmi cesarja. Ta aristokracija je tudi bila edin reprezentant Avstrije celo tedaj, ko so se ji narodi že notranje odtujili in se namenili po svojih potih. Samo orni so ostali naenkrat v zraku brez tal pod nogami... Kdo bi jim zameril, da si vzbujajo skomine po lepih, brezskrbnih časih I
Zdelo bi se, da je hrepenenje po Habsburžanih globlje zasidrano v madžarskem narodu. A tudi to je le videz. Položaj na Madžarskem je takšen, da pred-elavlja ta dežela sredi Evrope edino aristokratično oazo na svetu. Nekaj desetin zemljiških in denarnih magnatov ima še danes celo Madžarsko popolnoma v oblasti. »Ogersko vprašanje«, ki ga s toliko spretnostjo madžarska diplomacija spravlja v svet in zagovarja pred mednarodnimi forumi, ni nič drugega, kot izraz volje in interesov magnatov — ne pa ljudstva. To ljudstvo je docela brezpravno: saj nima niti tajne volilne pravice in kar je hujše: nima niti lastne zemlje. S poželenjem in prepenenjem '/.rejo madžarski kmetje preko meje k svojim slovanskim sosedom, кјет je kmet na svoji zemlji svoj gospod. Tu tiči vzrok, da madžarska aristokracija tako vneto vihti prapor domoljubja in poudarja zopetno za-okroženje »ogerskega globusac. Vporablja se stari trik: da se pozabi na domače srednjeveške razmere, je treba obrniti pozornost drugam. Strali pred izgubo gospodarskih in družabnih privilegijev, ki jih krivično uživajo, je gonilo madžarske aristokracije, da s tako vnemo propagira vprašanje restavracije. Trdno je uverjena, da bo kralj, ki bi prišel več ali manj po njihovi milosti na prestol, za vse večne čase uzakonil in potrdil nadvlado magnatov nad ljudstvom. Njihovi očetje so se tolkli po prsih in govorili: umreti hočemo »pro rege nostro Maria Theresia«, a si pri tem polnili do sitega žepe. Na isti način hoče tudi sedanja fevdalna kasta s pomočjo diuaetije obdržati gospodslvo nad brezimnim narodom ln bi se kaj rada, če bi bila sreča mila, zopet vsedla nazaj v slavonske in slovaške vasi.
To je pravo ozadje restavracijskih poizkusov. Narekuje jih strah pred lastnini narodom, ki se vedno bolj probuja. Označuje jih pa tudi abotna vera, do se kolo zgodovine in časa da zavrteti nazaj. Ti okosteneli aristokrati madžarskega in nemškega pokolenja so čieto prezrli, da so mladi slovan-vanski narodi, ki so jim stoletja robovali. dosegli wojo polnoletnost in si v laetni državnosti uslvar-
Izjave Nj. Vel. kralja
o naši notranji in zunanji politiki
Belgrad, 19. nov. 1. Današnja »Pravda« ob-javlja po pariškem »Journalu« članek znanega francoskega časnikarja Непгуа Bnrbussea o njegovem sprejemu pri Nj. V. kralju, v katerem najprej opisuje svoje utise in svoje spomine na dosedanja srečanja kralja. O tem med drugim objavlja tele kraljeve izjave:
»Jaz sem dolgo razmišljal, dolgo sem sc zadrževal, preden sem se odločil,« je kralj izjavil o notranji politiki. »Borbe med posameznimi političnimi strankami so postale preveč grobe in ni bilo drugega sredstva, da prepreči razdelitev naše domovine. Potrebna je bila radikalna sprememba v narodovi upravi. Ali sem mogel gledati bratomorne borbe brez intervencij?«
Ono, česar kralj ne pove, je to, dn je ono politično zjedinjenje, ki je imelo tako srečen rezultat, realizirano, za kar se jc zahvaliti prestižu in avtoriteti, ki jo on uživa v celi državi. On je živ simbol jugoslovanskcgn nacionalizmu. On santo je ntogel zahtevati od Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se odrečejo svoji bitnosti, in od starih Srbov, da položijo svoje stare in
slavne zastave v muzej in da sprejmejo nov emblem: jugoslovansko zastavo, kot eno in enotno dolgotrajno označitev z.jedinjenja.
Po tem uvodu v notranjo politiko je Nj. V. kralj Aleksander prešel na važna vprašanja, ki sc pojavljajo nn političnem obzorju.
»Jugoslavija,« je nadaljeval kralj, »je složna s Francijo v vsem glede evropske politike. Isti vzroki, posebno isti elementarni glasovi, imajo tukaj isti odmev, kakor pri vas, in izzovejo ista vznemirjenja. Po svojem zemljepisnem položaju imamo 7 sosedov. Jugoslavija pripada istočasno balkanskim državam in državam srednje Evrope. Ali ni s tem dovolj povedano, da sc njeni življenjski interesi nahajajo ozko zvezani z vsemi evropskimi državami, ku-kor tudi z notranjimi razmerami na Balkanu?
Kljub temu izjavljam, dn je mir za mojo državo največje od vseli dobrin. Naša najmočnejša želja je, da živimo v dobrih odnošajili z vsemi našimi sosedi.«
•Očitali so nam,« je nadaljeval suveren, katerega ton je zelo resen, »da smo vezani na Francijo. To je napačno. Jugoslavija ni vezana
niti na eno nncijo. Točno je samo to, da l}o-bitno Francijo, da Jugoslovani, kakor tudi njihov kralj, gojijo resničen kult do plemenite in bratske Francije. Aii nimamo iste nade in želje? Aii ne bi mogli teh nad in teh želj konkretizirati v eni edini besedi: mir? Isto tako imamo iste težave in iste nasprotnike, odkrite in prikrite. Minister neke sosednje države me je nedavno vprašal o našem oboroževanja. Odgovoril sem mu:
»Če se mi oborožujemo, dobimo to zuto, ke* ima Jugoslavija nezlomljivo voljo, da brani pogodbe in sedanje stanje.«
»Recite odkrito, naše oboroževanje nima nobenega agresivnega značaja. Ono ima za cilj samo našo obrambo. Čc mc geografski položaj moje države,« je končal kralj, »sili, da z vestno pozornostjo spremljal tudi najmanjše dogodke me šc bolj obvezuje, dn vodim oprezno poK-tiko, politiko miru.«
S temi odločnimi in miroljubnimi beeedami je Nj. V. kralj končal naš razgovor.
Narod v orožju
Vsah 18 letni Ita i jan bo moral abso Ivirati vojaški pripraljalni k ur z pred redno vojaško fl.izbo
Rim, 20. novembra kk. Današnji ministrski svet je na predlog vojnega ministra uresničil za [talijo načelo: »Narod v orožju« s tem, ker jc določil za vse sposobne Italijane po končanem 13. letu absolviranje posebnega vojaškega pripravljalnega tečaja. Obenem je ministrski svet sklenil, da se splošno določi doba aktivne vojaške službe na 18 mesecev. Dolžnost obiskovanja vojaških pri-pravljitlnih kurzov zadeva hrez izjeme vse one. kt so izpolnili 18. leto. Namen tegn zakona je. preskrbeti vojaštvu, mornarici in zrakoplovstvu že prej izobražene rekrute. Vojaške pripravljalne kurze morajo pripraviti občine. Ker se v Italiji doseže polnoletnost šele z 21. letom, so starši ali varuhi poti denarno kaznijo dolžni, prijaviti svoje sinove ali varovanec, da se vpišejo v sezname teh tečajev. Vojaška preilizobrazba jc v splošnem v rokah fašističnih miličnik zvez, kjer pa (ch ni, se poveri ta naloga fašističnim mladinskim zvezam. Ta pred-
vojaška izobrazba «e bo vršila v dveh tečajih, ki bosta trajala po pol leta in se bosta vršila glavno ob nedeljah in praznikih. Kdnr pripada fašistični zvezi, ni dolžan obiskovati teh pripravljalnih tečajev. Če ne nahajajo oni, ki so dolžni obiskovati te pripravljalne tečaje, v službi kot nameščcnci, so ■tjihovi delodajalci pod kaznijo dolžni, dati jim potrebni čas -.a to vojaško pripravo. 18 mesečna vojaška služba se lahko skrajša za one, ki so se v predvojaški službi izobrazili, r posebnih primerih na 12, G ali 3 mesece. Te olajšave pa se bodo v slučaju vojne popolnoma ukinile. Vodstvo italijanskega vojnega zrakoplovstva je priporočalo ministrskemu svetu, dn se na Siciliji in Sardiniji ustanovijo posebne vojaške zrakoplovne baze. Obenem se je v naiclu izreklo, da ima vojno zrakoplovstvo sicer samostojno podpirati vojne operacije drugih čet, da pa ima zasledovati tudi druge vojno rilje, neodvisno od ostalega vodstva vojne.
Za gospodarsko Panevropo
Ženevska posvetovanja — Anglija odklonila udeležbo
Ženeva, 20. nov. kk. Konferenca agrarnih držav, kater so se udeleževali skoro vsi delegati I konference za carinsko premirje, tudi neposredno ; interesirane države, — kar je povzročilo gotovo ne-raz položen je radi prevelikega kroga delegatov, — se je danes po daljši debati spremenila v nekakšen I podobor. Tega pododbora so se razen petih vzhod-i nih agrarnih držav Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madjarske in Poljske udeležile od oetalih držav samA še delegacije Nemčije, Avstrije, Francije, Iti-
Zastopniki Indije govore
Vsi zahtevajo zvezno ustanovo in položaj dominijona
London, 16. novembra. AA. Danes je indijska konferenca nadaljevala splošno razpravo o •indijskem ustavnem vprašanju. Na bob iz B kopala je v svojem gmo.ru naiglasdl veliko prijateljstvo indijskega podkralja lorda Invi-na do indijskega naroda. Govornik je nadaljeval, da je le v prijateljski atmosferi možna re-šiiitev indijskega problema. Indija mora postati enakopraven in samostojen član velikega brit-i skega imperija.
Govornik je nadalje priznal, da indijske države laihko mnogo pripomorejo k ustanovitvi združene zvezne Indije in k oživotvorjenju njc-! ne ustave.
Federativni sistem sc ne bo vtnetšaval v notranje zadeve indijskih držav razen z nji h izrecnim pristankom. Zveza ne sme zmanjšati avtoritete sedanjilh indijskih držav i,n mora bitii pravična za vse.
Med princi ni sponov, k'i obstojajo med Muslimani in Hindmjoi. Ravnotako ni v indijskih državah napetosti med raznimi narodi n verstvi.
Gospod J o.si je govoril v imenu indijskih delavcev. Dejal je. dn je prišel s Š i v o Raom na ko.nferenco v uipanjnt, da bo s pomočjo ostalih delegatov indijska ustava in samovlada tako organizirana, du bo vpliv delavstva večjii kot je bil doslej. Zato bi morala prihodnja indijske ustava vsebovati izjave, ki priznavajo temeljne pravlice delavstva.
jajo svojo veliko bodočnost. Prav nikogar izmed njih ne skomina po lislih časih, ko je bila obča krilatica na madržarskih gradovih? Tot-ember nem einber: Slovan ni Človek. Vsej tej propali aristokraciji je usojeno, dn živi od spominov, bodočnost pa naj prepusti mladim slovanskim narodom, ki si bodo brey. njih znali urediti lastne domova.
lije, Švice in Češkoslovaške. Anglija je izrecno odklonila udeležbo v tem pododboru, ker se ne bi rada udeležila ustanovitve evropskega sistema pre-ferenčnih carin. Ta pododbor se bo jutri sestal prvič pod predsedstvom švicarskega delegata Stuckija. Poljska delegacija je skupno z delegacijami onih držav, ki so se udeležile varšavske konference, to je Bolgarija, Estonska, Latvija, Madjarska, Romunija, Češkoslovaška in Jugoslavija, predložila konferenci spomenico o nepredolgoročnih kreditih.
Uvede naj se splošna volilna pravica in ojoči sociijulinu zakonodaja.
Gospa šah Nawaz jc v svojih izvajam jih |X)lldari,la, da načelo o neizprcmenljivem vzhodu ni več veljavno. V Indiiiji, kjer jc toliko ver in narodov jc možna ediinole zvezna vladna obliko. Zlati časi bodo napočili z združitvijo Britskc Indije im indijske Indije k skupnemu delu.
Govornica jc končno pozvala konferenco, naj prizna indijskim ženam primeren delež v .tpravi indiijskoga naroda.
Minifetrski predsednik države Misore je poudaril, da odvisi uspeh konfercnce od zbližanja med Anglijo in Indijo. Vsi so soglasno mnenja, da mora biti indijska ustava zveznega značaja. Razni interesi bodo našli v demokratskih usta-novnh ravnotežje.
Govaornik je nadalje nnglasil, da se mora priznati pokrajinam po|x>lnu avtonomija. Med Brittsko Indijo in med indijskimi državami mora priti do sodelovanja v vseh skupniiih zadevali. Upajmo, je končal govornik, dn bo konferenca uspela.
S lir Rama S vam i Ajar, indijski liberalec, je dejal, da jc potrebna Indiji vladavina, ki? bi pomirila nemirne duhove v Indiji in jih prepričala da je vredno delati v ustavi. Če bo konferenca to dosegln, lio storila veliko.
Bivši podkralj Reading je dejal, da jc indlijsika konferenca velikega pomena, ker omogoča Indliji, da pove svoje mnenje, preden jc vlada odločala. Govornik jc naglasi! velikanski noprodok Vzhoda in veliki pomen prisotnoetli indijskih prineev. ki so poselili Angli jo.
Govoreč o zahtevah po ustavni vledl'r je Reading dejal, da je domin jonski položaj zelo širok pojem. Konferenca 1к> morata razpravljati Se o mnogih vprašanjih preden ho dosegla
] Učiteljska imenovanja
I Belgrad, 20. novembra. 1. Z odlokom prosvetnega ministra so v dravski banovini izvršena nova imenovanja učiteljev in učiteljic. Imenovani so:
Kosovič Suzana v Beltincih, okraj Dolnja Lendava. Rubenič Antonija v Talčji vrh, okraj Črnomelj. Banko Marija v Petrovcu, okraj Murska Sobota. Mašat Ljudevit v Lučah, okraj Gornji grad. Kneleel Laco pri Sv. Juriju na Taboru, okr. Celje. Klementič Ivan k Sv. Antonu, okr. Maribor levi breg. Pueelj Frančiška v Radeče, okr. Laško. Pupis Ana v Cezanjevce, okr. L.utomer. Golmajer Karel k Sv. Ix>vrencu na Pohorju. Kmecl Edmund na Pilštajn, okr. Šmarje pri Jelšah. Ros Frančiška v Moščanjce, okr. Murska Sobota. Kiuiaver Marija v Odrance, okr. Dolnja Lendava. Sušteršič Marija na Raplje, okr. Ptuj. Zešovec Marija v Zavodnje, okr. Slovenjgradce. Pregelj Ivan v Bodance, okr. Murska Sobota. Ferlinc Oton k Sv. Trojici, okr. Maribor levi breg. Knafelc Fran k Sv. Juriju ob Ščavnici. Filipič Matija k Sv. Marku, okr. Ptuj. Ženar Viljem v Ivanjce, okr. Dolnja Lendava. Horvat Emil v Krk, okr. Litija. Krežin Štefan v Sodra-žico, okr. Kočevje. Petrovič Ivan v Ilajdino, okr. Ptuj. Perper Vekoslav na Prevorje, okr. Šmarje pri Jelšah. Novak Matilda v Kostrivnico, okr. Šmarje pri Jelšah. Blejec Julijana k Sv. Rupertu, okr. СеГе. Korče Danijel na Brezovico, okr. Ljubljana. Merhar Milan v Moravče, okr. Kamnik. Mihelič Vladimir v Šmarjeto, okr. Krško. Kovač Janez k Sv. Antonu, okr. Brežice. Trpin Štefan v Polhov gradeč, okr. Ljubljana. Sartori Milan na Rakek, okr. Logatec. Majcen Tatjana v Kozje, okr. Šmarje pri Jelšah. Prešeren Pavla v Ilinje, okr. Novo mesto. Sirnik Ivan na Urško goro, okr. Kranj. Ven-turini Oskar v Vojni k, okr. Celje. Slana Marija k Sv. Duhu na Slari gori, okr. Ljutomer. Hrovat Božidar v Toplice, okr. Novo mesto. Novak Anton v Kobilje, okr. Murska Sobota. Kmet Pavla v Ganoe. okr. Dolnja Lendava. Kočar Angela v Polje, okr. Šmarje pri Jelšah. Tavčar Lea v Liboje, okr. Celje. Meško Jakob v Trtkovo, okr. Murska Sobota. Podjaveršek Albin v Polje, okr. Šmarje pri Jelšah. Bra&ko Franc v Mursko Soboto. Urbančič Franjo vMetliko. Bajec Bogomir v Stari Oselec, okr. Kranj. Maklič Marjeta k Sv. Štefanu, okr. Šmarje pri Jelšah. Lenče Vida v Kostanjevico, okr. Krško. Koželje Ljudmila v Dvor, okr. Novo mesto. Maslac-Bunek Vlasta v Celje, Aliačič L,;udevit v Trope, okr. Škof.ja Loka. Merčun Ciril v Pece, okr. Kamnik. Pizulin Rudolf v Velike Lašče, okr. Kočevječ Nerat Milovan v Dornovo, okr. Ptuj. Bizjak Mirko v Gornjo Radgono. Zafred Oton v Jarenino, okr. Maribor levi breg. Zupane Frančiška nn černuče, okr. Ljubljana. — Atenštajn Josipina zn otroško vrtnarico v Maribor. Bal oh Klara za otroško vrtna-rico v Velenje. Bizjak Veronika v Šumance, okr. Murska Sobota.
Napredovali so tile učitelji in učiteljice:
V	četrto skupino: Rek Marija, Vunderl-Ro-škar Neža, Ferk-Orvatič Leopoldina, Antonac Ada, Havptman Maks, Roškar Janez.
V	tretjo skupino: Demšar Antonija, Požar Vaclav, Vrankovič Anton, Golob Josip.
V	drugo skupino: Očakar Marija, Vode Angela, Tut Hcrin, šušleršič Josip, Petkovič-Petelnilc Marija, Mešiček-Megler Sabinka, Binlerič Kristina.
V	prvo skupino: Luznik Franc, Lajovic Atbm. Neubauer Ana, Soršak Angela*
svoj cilj. Govornik jc nadalje prizma!, dn ima Indlija pravico po izjavi iz 1. 1917. do položaja donui.njona. Kair se je obljubilo, se mora tndS izginiti. Nadalje je govornik naglasi), dn se ne more primerjati sedanje stanje v Indiji z do-mliinjoni. Končno bo odločal o indijski ustava parlament. Poročili indijske vlodc in podkralja se mnogo ne razlik ujela. Skoraj do i«tuli zaključkov je prišla indijska ustavna komisija, ki se je tudi izrekla zn zvezno obliko indijske vladavine. Govornik je končno izrazil tipanje, da Ito prišlo v vseli \ prnša.njliih do zadovol jivega spora.uma in da bo indijsko vprašanj« ugodno rešeno.
Pismo iz Pariza
Parie, novembra.
Oro4na politika — Od Champetier de Ribes« do Marca Sanguierja.
V teh tednih, ko Pariz živi v zvoku najkon-tradiktomne-jših disonanc v evropskem položaiu, ko so pariške ulice polne plakatov, ki na eni slrani v imenu Kerylinovih »Jeunesses Patriote«« kriče »A bas les Socialist os — Vive la France armee« in na drugi strani s podpisom Leona Bluma v imenu so-oialistov »Pour le desarmement immediat et t o tal — a bas les nationalistes« — propaganda, ki slane vsako stranko miljone frankov — sta se prigodila dva momenta, ki sta pritegnila nase pozornost posebno katoliške javnosti. Je to govor g. Pezeta, člana de Ribcisove grupe demokratskih popolarov, ki ga je imel v parlamentu ob priliki zunanjepolitične debate in veliko zborovanje Marca Sanguier-ja na dan premirja dne 11. novembra.
Vse evropsko časopisje .je s sitnim bučem moralo prizvanjati alarmom g. Franklina, Bouillo-na, framasona in ciničnega voltarijanca, ki v svojih več ali manj drznih enostranskih interpretacijah trenutnega položaja misli, da bo lahko prevzel vlogo, ki jo i« s svojimi ekstemporacijami igral pokojni Clemenceau. 1 levica i desnica je mislila, da je edini Franklin-Bouillon pravilno udaril žeblju na glavo. Tako mu je frenetično ploskal v parlamentu i socialist g. Bancour in na skrajni desnici g. Marin. Ves njegov govor pa ni bil drugega, ko mogočna patriotiična filipika, prožeta nekrščanske-ga historičnega materiializma in neminovnega de-terminiizma, pri katerem vsak framazon obstane taikrait, Ivadar bi bilo treba načeti metafizično plat problema. Tako smo zapuščali parlament v tistem razpoloženju, v katerem se Francoz zateče k pojmu »la force des choses«, češ, drugače ni mogoče. Tako je bilo ugodje tem večje, ko jc par dni pozneje član katoliške grupe parlamenta g. Pezel potegnil za seboi ves par'lament, da mu je frenetično ploskal i Leon Blum, Herriot, Painleve do skramo desničarskega markrja de la Ferronays.
Franklin - Bouillonovi politiki patriot K nega reagiranja, apela na moč in silo, iz katere neprikrito tišči na dan bojazen, sta v i; a Pezet čisto drugo politiko. Pczet ne priznava upravičenosti revizije mirovne pogodbe, ki odpira pot nevarnim avanturam, pač pa zahteva nadaljevan,e pregovorov, ki so tem mirnejši, čim več je nespoTazumljen j, katere je treba razrešiti z vojno, marveč z gospodarskimi in političnimi dogovori; nikako prekinje-ttje zjvez Francije z Malo antrnto, ampak razširjenje ali ans z razširjenjem solidarnih skup'n; pasivnemu varnostnemu principu, ki obstoja v zmi-raj večjem oboroževanju, treba postaviti nasproti »'ktivni princip, ki obstoja v neprekinjenem utrjevanju miru med evropskimi narodi. Čim več je težav, tem odločnejša mora biti velja in bo benost. Boljševizaciji Evrope je mo^no postaviti nasproti le ekonomsko organizacijo Evrope, ki ima za bazo francoSko-nemško antanto s ciljem panevropeke unije. Izven te politike je možno samo dvoje: ob-koljevrnje Nemčiie ali pa izolacija Franci,e. In Pezet z elanom zaključuje, da je strašna vojna izven materialistične možnosti rešitve problemov odkrila francoskemu in nemškemu narodu neizmerno bogastvo moralnih m spiritualističnih vrednot človeštva, ki bodo premagale sodobno krizo pesimizma in histerizma, ki trenutno v francesko-nemških ednošajih sili na dan. Član majhne katoliške grupe 18 poslancev je potegnil za seboj ves parlament in zanimivo je bilo gledati Brianda, kako je z obema rokama dolgo tresel roko Peze-tovo in se mu zahvaljeval za govor. Tako se dok-trinarno v francoskem parlamentu izoblikuje zmi-raj bolj edinica, ki naj bi v centrum francoskega parlamenta uvedla močno katoliško politično stranko, po principih, kot jih ie že darvno francoskim katoličanom nisvetoval Leon XIII. V Cham-petier de Ribesu, ki se je izkazal kot strokovnjak v financah, ko je bil v finančnem ministrstvu, Paul Simon, ki je ob priliki šclske debate jasno označil, dc'kod morejo katoličani v vprašanju monopo-lizacije šolstva in v Pezetu, ki je imel najboljši govor tekom zadnje debate, ima ta skupina glavne stebre v svoji organizaciji. Že pri dosedanjih nadomestnih volitvah so katoliški poslanci pod firmo demokratskih popclarov tolkli levičarske kandidate v njihovih trdnjavah.
11. novembra je priredil Marc Sanguier, znani pa-cifist in socialni organizator francoskih katoličanov v sredi Pariza veliko pacifistično zborovanje. 11. november je v zadnjih letih pri Francozih postal skoraj isti kot 14. julij., tradicionalni francoski narodni praznik, ko Francozi proslavljajo zavzetje Bastille v 1, 1789. 11, november je praznik zmage »La Fete de la Ste. Victoire«, kot je neka dobrodušna starka napisala na svojo cvetlično prodajalno. Prirejati na ta praznik v sredini Pariza pacifistično zborovanje, je predrznost, katero je vsak prisostvovalec moral prinesti s seboi na zborovanje. Marc Sanguier ije danes že starec, ki je osivel v svoji borbi a se v svoji ideološki usmerjenosti zmiraj p-omlajia. Iz korpulentne v črno oblečene postave žari kričeče rdeča kravata, ki daje čuden sijaj satnjavi sivi glavi Marka, kot ga kličejo njegovi pristaši. Marc Sanguier nima za seboj skoraj nikogar, če vprašaš katerega prijateljev, o katerem bi mislil, d,a je njegov pristaš, ti bo odvrnil, da je to »un fou« — njegova tiskarna pa zmiraj dela in meče v svet pacifistične traktate, ob nedeljah zjutraj pred cerkvami njegovi pacifistični volonterji dele in prodajajo pacifistične liste — Marc Sanguier nima stranke, je pa zmožen v Parizu na svoja zborovanja zmiraj skli-caiti nad deset tisoč ljudi. Ti ljudje so kot oaze, ki naj bodo kot on v svoji okolici ljudem zrcalo njihove vesti.
Dvorana je bila natlačeno polna, ko sem prišel. Vzdušje predmestja in vzdušje ljudi, ki stanujejo v podstrešnih sobah, občutje priprostosti, kjer nikdo ni gospod, ampaik drug drugemu »ca-merade«. Marc Sanguier je vstal in začel govoriti. Ljudje ga poslušajo, oči sijejo neko veselje — ljudje, lei nosijo srce na rokah — rahel smehljaj okoli ustnic, zalo ker vedo, kaj jim bo Marc, ki ga imajo radi, povedal. Marku se glas trese, ko se spominja mrtvih, in sreče, katera je zadela tiste, ki so lahko dames pred dvanajstimi leti zapustili bojišče. Komaj je Sanguier izrekel besedo sreča, že je na desnem krilu dvorane zadonel rezek žvižg, majhen plamen in prva žveplenska bomba je eksplodirala. Krik in vik, pretepanje, eksplozija še dveh bomb, ki »o v dvorani dvignile v dveh, treh sekundah tak dim, da smo morali vsi dvorano zapustiti. Vsi smo morali točiti solze, Daudetove »Action Francaise« so vrgli iz dvorane in treba je bilo pet minut čakali, da se dvorana toliko prezrači, da se lahko riborovamje nadaljuje.
Marc Samguier pravi, da danes še tem bolj loo kdaj prej treba nadaVevati s politiko pacifizma. Problem je emiraj isti. Na eni strani politika sile, ki danes Briamdu grozi, da ga bo ubila, kakor L 1914. Jauresa; na drugi slrani politika sporazuma. Pravijo, da nudi politika sile najmanj prilik za nevarno^. Ta politika pa vodi do vojne, ki bo bsto drugačna od one v I. 1914., ker bo v nio potegnjen ves svet in v kateri bo po dokazih, ki jih nabral Delaisi, moino uničiti mesto kol je Pariz, Talko k današnja politika varnosti velika prevara,
Po potih Hohenzoterncev
Madjarska postala ognjišče evropskih nezadovoljnežev — Ozadje
prijateljskih obiskov
Budimpešta. 20. novembra, d. Uradni komunike potrjuje vest, da se bo dne 21. novembra grof Bethlen podal v Berlin sledeč pozivu nemškega zunanjega ministra ilr. Curtiusn. V njegovem spremstvu se bodo nahajali najvišji uradniki zunanjega ministrstva, med njimi grof Khuen Heder-vary in vitez pl. Wincklcr. V Berlinu ga pričakuje grof Csaky s celim štabom iajnikov in nižjih uradnikov.
Madjarski ministrski predsednik ,se očividno naslaja nad komentarji, s katerimi spremlja njegova potovanja inozemski, tisk. Poza misterioznega diplomata, ki se pojavi enkrat med finančniki v Londonu potem zopet v tajinetvenem orienlu, mu ugaja. Zadoščenje, da dobro igra svojo vlogo, mu je sijalo iz obrazu, ko je nam novinarjem razlagal pomen romanja v Angoro. Njegovo potovanje v Berlin bo seveda izzvalo najrazličnejše razlage in grof Bethlen tudi nič noče ukrenili, da jih bi onemogočil. On je lip nezaposlenega ministra, ki svoj čas izrablja v to, da neprestano dela za kulisami in mistificira politično javnost. Angleški kolega mi je ob priliki zadnjega sprejema zairdil, da ima vtis, kakor da bi grof Bethlen nalašč vzdrževal legendo, ki se je spletla okrog inieiui Madjarske, ki bo pa izpuhtela v nič, kadar bodo morala go. voriti dejanja. Ta razlaga se mi zdi malo pretirana, ker je vendar jasno, ga igra danes grof Bethlen zelo konkretno vlogo. Na Madjarskem sg očitno opaža, kako častno mesto je zavzela italijanščina v vseh krogih, ki so odgovorni za madjar-pko politiko. Italijanski vpliv na madjarsko poli-
tiko je nespodbiteu in ta ugotovitev zadostuje popolnoma za opredelitev delokroga, v katerem dela in ru.e predsednik vlade. Danes ni več nobena skrivnost, da se je grof Bethlen trikrat nahajal v Rimu samo v teku tega leta iu da obiski ministrov njegovega kabineta v Rinvu sledijo drug drugemu. En pariški časopis je povedal, du je Albanija postala italijanska prefektura. Človek ima vtis, kot da bi Madjarska postala istotako banovina Italije.
Vsi objektivni opazovalci madjarske zunanje politike danes priznajo, da je grof Bethlen lako navezan na italijansko vlado, da se bo le s težavo moglo zanikati, da je v svojem gibanju še svoboden, ter da obiskuje golovo evropsko prestolice ne več iz lastnega nagiba, miipak po programu in po nalogu, katerega sprejema od zaščitne velesile.
:>Pesti Hirlap«, ki se je spod tika I nedavno nad /■Slovencem-.", češ da sistematično vzdržuje nezaupanje Jugoslavije napram Madjarski, sam indt-rektno priznava resnico naših trditev ko govori o ■neki harmoniji, ki je zavladala med Italijo in Madjarsko glede na gotova vprašanja v mednarodni politiki.«; Bethlenovu pot v Berlin lorej nima ničesar opraviti z gospodarskimi vprašanji, katera se bodo rešila na drugem mestu, ampak je nova diplonialifina poteza Italije, ki bi rada Nemčijo odtrgala «1 Francije ter jo usmerila i>o že davno iz-liojenih potili Hohenzollerncev proti jugovzhodu. Germanski pritisk od severozapada, ki bi se zaril med Češkoslovaško in Jugoslavijo in prodiral naprej preko Madjarske, Bolgarija proti Turčiji, bi razbremenil naloge in težave Italije, ki sili v vo-
doravni smeri preko Adrije na Balkan in dalje proti vzhodu. Da so se na to glavno zamisel italijanske zunanje politike obesila razna drugovrstna vprašanja, kot gonja za revizijo mirovnih pogodb, zbiranje nezadovoljnih držav, dunagogslvo z razorožitvijo, je razumljivo, ker služijo sijajno glavnemu namenu. Tudi vprašanje prestola spada med to vrsto. Tako bomo torej brali izjavo ^Pester LIoydn', da bo tudi ta obisk zasledoval Isti cilj kot prejšnji, namreč da se odstranijo gotove krivice mirovnega dllctnta na jugovzhodu.
Dunaj, 20. novembra, d. :>Neue Freie Presse« piše, da je gotovo, da se bo lia svojem povratku iz Berlina grof Bethlen tudi ustavil na Dunaju, dn poseli svoje prijatelje. »Arbeiterzeltung« pripominja, da bo najbrže vrnil obisk knezu Starhem-bergu ter šel sprejemat rimsko pozdrave od hajm-verovcev, ki so se šli poklanjat Mussoliniju. V političnih krogih se zagotavlja, da je obisk grofa Bethlena vsem neprijeten. Avstrijska vlada bi želela, da si v postavi zaupanje med zunanjim svetom. Pojavi Bethlena temu cilju ne služijo. Tudi nemški novinarji ne prikrivajo svoje nevolje nad madjar-skini peripatetlkoni, ker se vsiljuje ravno v tem trenutku, ko so izgledi za sporazum s Francijo zelo veliki.
Berlin, 20. novembra, d. Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo vsako manifestacijo ob priliki prihoda madjarskega in'edsedniku vlade. Iz tega se sklepa, da so bile nameravane demonstracije proti madjarskemu državniku. Berlin ne kaže nobenega drugega zanimanja za prihod gosta.
Proslava Otonove polnoletnosti
Med ljudstvom ni vzbudila nikakega interesa
Stecnockerzeel, 20. nov. kk. Baron Gudeiuis je poslancem belgijske vlade kot zastopnik llabs'buržanov zagotovil, da se bodo slovesnosti vršile v najožjem rodbinskem krogu in du isi prav nobenr.h namenov za kak puč. Kljub temu vlada pred gradom /elo živahno življenje. Avtomobili z označbami vseh držav prilmjajo pred grad. kamor nepoklicani nimajo pristopa. Ker \ gradu samem kljub temu, du ima na razpolago 30 sob. ni dot olj prostora za goste iz Avstrije in Madjarske. se je mnogo obiskovalcev nastanilo v vusi. Vendar pa mnogo prijavljenih gostov ni prišlo. Prišli so %«i sorodniki bivše cesarico, njena mati, vojtotlinja Bourbon-Parmu in brata Sikst in K-:iver, dalje madjarska leg.ni mistična delegacija z grofi Karolv, llunvadv, Szigruy, Szirnk\. Palnviie ni in tu<li| s starim grofom Арролујет. Avstrijski legiti-m is t i so poslali princu hanoa l.ic.htensteiuske-ga. Danes je bila v gradu slavnostna maša, nakar je nadvojvoda Oion-, ki se sedaj imenuje Veličanstvo, madjarske iu avstrijske legitimijte sprejel in se jim zahvalil za puklom/tev.
Budimpešta, 20. nov. kk. Danes dopoldne je bila v baziliki sv. .Štefanu zahvalna, služba božja za nadvojvodo Otona. Prisotni so bili številni tajni svetniki, bivši mi.nistni, poslanci itd. Nekatere šole so poslale stoje otroke k
nuiši. Opazilo se je pa, da se ni udeležil maše iiiii eden izmed nadvojvod, ki bivajo v Budim-pešlii. Sv. ша&о jo daroval govornik legitimi-stov, škof v Szomhuthelvju, grof Ivan Mii.kes. Nato je imel useučiliški profesor, apostolski protonotar dr. Wolke,nberg slavnostni nagovor, \ katerem je prosil liožjega blagoslova za Otona. Maša je bila končana r. madjarsko narodno himno. Po končani maši jc pred cerkvijo /brana množica vzklčkala nadvojvodi Otonu in voditeljem legiuimistov. Publika jc kazala za to proslavo le malo interesa. Tudi v aristokratskem delu Budimpešte je bilo razolie.šcnih le malo zastav.
Dunaj, 20. nov. kk. V kapucinski cerkvi je imel kanonik, grof Ortenburg Te Dcum« v prisotnosti nadvojvode Klemcntn, enega del« visoke uri.s Ink racije, študentOvske zveze »Maksi-miliuna« in nekaterih sturoavstrijskih društev. Nu koncu so zapeli staro ave-troogirsko himno. Pred cerkvijo je neki manifestu'nt zaklical: j/JJivio Oton!«, nakar ga je policija aretirala. Slučajno jc imel tudi novo konstituirani parlamentarni klub krščanskih socialnih poslancev <v!'užl>o božjo v voittJvmi cerkvi, ki pa ni bila nanu njeno rojstnemu dnevu Otona, temveč začetku novega jia elementarnega delovanja.
Vlada miru in gospodarstva
Razne politične kombinacije v Avstriji
Dunaj, 20. nov. kk. Razkritja nekega krščan- ! skega socialnega lista iz včerajšnje prve zaupne I seje novo izvoljenega narodnega sveta kažejo po- I polnoma jasno, da je krščanska socialna stranka j sklenila popoln preokret. Predsednik poslsnskcga kluba, nifjeavstrijski deželni glavar dir. Buresch je dobil nalog, da stopi v stik ne samo s Schobro-vim blokom in Heimwehrom, temveč tudi s socialno demokratsko stranko kol največjo stranko parlamenta. Najprej se je razmotrivialo vprašanje, ali se ne bi morala socialni mdemokratom prepustiti naloga za sestavo vlade. Ker pa se zahtevajo od parlamenta predvsem gospodarske odredbe in se ne more prepustiti moč v državi nasprotnikom meščanskega gospodarstva, se je sklenilo, da se deluje na to, da se ustanovi vlada »mira in gospodarstva«, po možnosti potom velike koalicije krščanskih socialcev, Schobrovega bloka in Heim-vvehra, ali pa z nekoliko man'šo večino, obstoječo iz krščanskih socialcev in Srhobrovih ljudi, ali pa samo z manjšino krščanskih socialcev s Heim-vvebrom. Na čelo vlade mora stopiti mož, ki uživa
popolno zaupanje v gospodarskih krogih. Novi kabinet se ima sestaviti do srede prihodn ega tedna. Očitno prevladuje želja, da bi se doseglo z levico boljše razmerje.
Dunaj, 20. nov. kk. Kot zastopnik krščanske socialne stranke ie imel danes deželni glavar dr. Buresch najprej konferenco z zveznim voditeljem Heimwehra, knezom Starhembergom, ki je izjavil v načelu, da je pripravljen, vstopiti v meščansko večino. Nato je dr. Buresch konferiral z dr. Scho-brom. Dr. Schober ni mogel dati nobene obvezne izjave, ker načelnik Velen:mcev in načelnik Land-bunda nista na Dunaju. Končno se je razgovarjal dr. Buresch tudi z dunajskim županom Seitzem, ki je zahteval mesto predsednika v narodnem svetu za socialne demokrate. Na povrnitev sedanega kabineta Vaugoina v novi narodni svet, ki se sestane 9. decembra, ni misliti. 0 vprašanju sestave kabineta se danes ni razpravljalo. Pogn an a se bodo prihodnje dni nadaljevala in končala šele v sredo prihodnjega tedna.
99
Vsa država |e vznemirjena
Španija pred novo diktaturo?

Madrid. 20. nov. кк. General Berenguer laji, da bi bile velike varnoslne priprave v pretekli neči povzročile možnost vojaške vstaje. Namen teh priprav jc bil samo ta, da bi vsakdo spoznal, da razpolaga vlada z zadostno mečjo, da bo mogla vzdržati vsak udarec. Sedanje stanje vznemirjenosti se no more vzdržati dalje. Vsa država je vznemirjena. Vrednost pezete pada dalje in Španija se blamira pred vsem evelom. Nemirneži so dosegli ravno nasprotno od tega, kar so nameravali. Ta izjava ministrskega predsednika je povzročila veliko senzacijo. Smatrajo za napoved nove diktature in se celo misli, da je nova diktatura že sklenjena. Kar pa je bil general Berenguer izrecno poklican kot ministr-
ski predsednik zato, da vzpostavi normalne ustavne razmere, se vse vprašuje, kdo naj uvede novo diktaturo. List iSol piše, da Španija ne bo prenesla nobene druge diktature več, ker Spauski narod ni tako zanič, da bi vedno prenašal kršenje zakonov in bretonske ostroge.
Madrid, 20. nov. kk. V Sevilli je bila proglašena generalna stavka, ki pa še ni izvedena. Bili so razni nemiri. Več oseb je hilu ranjenih in mnogo aretiranih. V Barceloni in Alicante se je položaj stavke zboHšal. V Salamanci so delali nemire študentje. V Hendaye so oblasti zaplenile tihotapsko pošiljko 266 revolverjev.
ker tudi domovina v novi organizaciji sveta ni drugega kot provinca nove človeške mednarodne zajednice, ki je na pohodu. Pacifizem si stavlja to edinico za cilj, zato riskantnosti, s katerimi da žonglira idejo patriotoma, še zdaleka niso tako nevarne kot se zdi. Ni politike brez rizika. Francoska politika ne sme iti poti, ki jo je vršila Nemčija po 1. 1870. in tako obrnila nase sovraštvo celega sveta, ki jo je zadelo 1. 1918, ampak Francija mora iti port, ki ga ona s svojo cbčečloveško orijenlirano tendenco nikdar ni prekinila, V tej usmerjenosti na pacifirem n«> «mji jrfkakih rizikov, j kar v svoji otčečloveSki auverguri naravnost kliče Francijo na eno prvih mest. Briand čuti ta tok časa in zato ga drugi sovražijo, ker ga ne do-uniejo. Ta politika miru ima pa tri komponente: bivši bojevniki, ki so v veliki večini za mir in tvorijo tako osvojevalne čete pacifizma, ženske,
ki nikdar niso za vojno in ki tvorijo nekak propagandni del te fronte, in pa krščanska pacifistična mladina, ki si je v svojem velikem verskem preporodu ustvarila mistiko miru in ki je danes za eno revolucijo pred svojimi sodobniki. Danes smo v dobi velike duhovne borbe, ki jo bori člo-vešlvo. Dve komponenti: nacionalistična in pacifistična. Vsaka pravi, da bo Evropi spočela nevo življenje. Prve konec je vojna, ki je smrt življenja, druge gibalo je ljubezen, ki nasproti vladi meča postavlja vlado sv. pisma.
Marc Sanguier jc žc 1. 1903 bolel vzeli v roke vodstvo francoskih katoličpnov. Nepclitična in preidealizi ana koncepcija mu Je izpodnesla tla. Champetier de Ribes začenja previdneje in počasneje. V mednnrodn koncep i;i med njima ni raizlfke, samo da jc Sanguier za eno revo'ucijo pred našim časom.	_rj—
Zakon o zobozdravnikih in zobotehsrkih
Belgrad. 20. nov. AA. Nj. Vel. kralj jo na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta i ti ministra notranjih zadev predpisal in proglasil zakon o zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih.
I. Zdravniki-zobni sperialisti.
§ I Pravica nn specijaliziranje zobne zdravniške prakse gre samo onim doktorjem medicine, ki so se specializirali za usta in zobe. Naziv specialista za bolezni ust in zob dobe samo doktorji vsega zdravilstva, ki so se usposobili na tuji ali domači univerzi ali na oddelku za stomatologijo v državni bolnišnici v Belgradu. Ta specializacija traja dve leti. more pa se izvesti ludi na stomatoloških oddelkih ouih državnih iu banoviuskih bolnišnic, za katere to odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Po dveh letih položo zdravniki izpit pred komisijo, ki jo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
tj 2. Vsi zakoni in uredbe, ki veljajo za zdrav-nike-speciallste vseh strok, veljajo tudi za zdrav-nike-zobne specialiste.
§ 3. Zdruvniki-zobni specialisti morejo imeti samo eno privatno ordinacijo. Zdravniki-zobni spe-cialsti ne smejo v svoji ordinaciji zaposlovati pomožnega osebja za kakršnokoli delo v ustih pacl-jentov razen doktorjev vsega zdravilstva.
S t. Zdravniki, ki nimajo pravice izvrševanja zobne zdravniške prakse, ne smejo izvrševali nik;;-kega zdravljenja v zobni tehniki.
§ 5. Tuji jiodaniki, sprejeti v državljanstvo kraljevine Jugoslavije, so dolžni v vseh pogledih ravnati se po odredbah tega zakona ne glede na prejšnjo prakso v inozemstvu in položiti v § 1. lega zakona predpisane izpite na kateri domači fakulteti. Glede nostritikacije njihovih doktoratov veljajo predpisi od 4. julija 1931). Od lega so izvzete znanstvene avtoritete, ki bi jih povabile domače fakultete, uli konsilijariji, pozvani po domačih specialistih.
§ 6. Otvoritev zasebnih zobnih klinik ali poliklinik je prepovednno.
II,	Zobni tehniki. -t"
§ 7. Opravljanje zobotehničnih .del spada v delokrog zdrnvnikov-zobnih specialist^1?,,'.';
S 8. Delo zobnih tehnikov spada v celoti pod nadzorstvo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 9. Zobni tehniki so pomožno osobje. zdrav-ilikov-zobnih specialistov in zobozdravniških ustanov. Njihovo delo je izključno v zobotehniški delavnici in se začne pri negativu, ki ga dobe pri zdravniku-zobneni specialistu.
§ 10. Učenci in učenke za zobne tehnike morajo imeti štiri razrede srednje ali 8 razredov ua-rodne šole. Prebiti morajo pri strokovnem delu 3 leta in sicer v državnih klinikah in poliklinikah, jia tudi v stomatoloških oddelkih državnih ali ba-aovinekih bolnišnic ali pa pri zdravuikih-zobnili peeialistih in specialistih za usta. Po končanih 3 lotih postanejo zobni lehniki-pomočniki. 0 pril ki vstopa v uk se morajo prijaviti pristojnemu prvostopnemu oblastvu obče uprave, kjer se tudi o<.javijo. Pristojno oblastvo bo vodilo evidenco in kontrolo nad učenci in učenkami za zobotehnike odnosno nad zobno-tehničnimi pomočniki. Uče~cn in učenke za zobotehnike ali zobotehnične pomočnike morajo njihovi delodajalci poučiti, da se igrajo prijaviti na pristojno obluslvo. Izpričevala lodajalca, ki ga da učencem in učenkam ob kor u uka, morajo biti overovljena in legalizirana od upravnega oblastva. Druge predpise glede učer a in izpitov po končanem uku in strokovni praksi o predpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje.
III.	Začasni ukrepi.
§ 11. Zdravnik, ki ga je ta zakon zatekel v vršitvi zobne zdravniške prakse, ohrani naslov in prakso zobnega zdravnika, naslov zdravnika-specia-lista i »a pripada samo po predpisih tega zakona.
S 12. Zdravnik, ki se na dan uveljavitve tega zakona nahaja v službi pri zobnem zdravniku, ki opravlja prakso, navedeno pod točko 1 sklepa ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje glede izpreniembe pravila o zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih z dne 30. marca 1929.
Hmelj
Zatec, 20. novembra, kk. Nakupovanje hmelja se vrši mirno in nespremenjeno dalje po cenah 350 do 660 Kč.
Dunajska vremenska nnpoved. Milo vreme bo trajalo dalje. Oblačnost so bo spreminjala. Pričakovati jo zopelnega poslabšanja vremena s padavinami
Delo slovenskih
Naše usmiljenhe na Vračarju, najboljšem sanatoriju na Balkanu
Belgrad, v novembru.
Na Čuikarici sem zvedel zanje in sem sklenil talkoj, da jih o-b priliki obiščem. Ta prilika se mi :e kimalu nudila, ko sem se ob priliki neke cerkvene proslave v Krunski ulici seznanil s sestro prednico iz vratarskega sanatorija. Nekaj dni za tem sem že vstopili v visoko in mogočno stavbo, ki je znana vsakemu Betgraj'čanu im mnogim drugim. Vračarski sanatorij slovi po vsem Balkanu za najboljši, saj v njem delujejo štirje najod!iine;ši srbski zdravniki rfied njimi znani operater prof. dr. Kostič, osebni zdravnik Nj. Vel. kralja, ki je zdravil pokojnega kralja Petra in Nikolo Pašiča. V ta sanatorij se zatekajo najodlične,ši Belgrai;-čami, kakor tudi Srbi, Bolgari in tudi večkrat Grki ter Rurmmi. Seveda je sanatorij tudi primeroma drag in se ga ubog navaden zemljam nikdar ne more poslužiiti.
Na hodniku sem naletel na mlado usmilje.vko in jo kar po slovensko pobaral po sestri prednici. Usmiljenka me je vedla čez mal vrtič v pritlično hišico na dvorišču, ki služi za spalnico slovenskim usmiljenkam. Mala preprosta sobica jim služi za salon. Kmalu sva s sestro prednico v najživah-nejšem razgovoru. Pripoveduje mi o velilkar.skih težavah, ki so jih morale im jih še vedno morajo prestati.
»Me smo bile prve, ki smo se naselile v Belgradu. Bilo ie leta dvajsetega, ko smo prišle v to hišo. V kratkem času smo se čisto udomačile. Danes priznavajo vsi, ki so bili kdaj tu in teh je bilo zlasti iz visokih krogov največ, da so slovenske usmiljenke v vsaki bolnišnici nujno potrebne. — Zdravniki in to vsi po vrsti, nas ne bi pustili oditi za nobeno ceno. Bolnikov imamo skora' vedno nad petdeset, nas pa je vseh skupaj štirinajst. Tri so v kuhinji, tako da jih je za postrežbo le eoajat. Veliko je dela in tudi trpljenja, a vztrajamo z božjo pomočjo.«
Prednica pripoveduje zanimivosti iz svo;ega atrežništva pri bolnikih. Bolniki so po veliki večini pravoslavni, vendar spoštujejo nad vse naše usmiljenke in se čudijo, kako se ronre mlado cvetoče dekle popolnoma za celo življenje žrtvovati
za druge. Neki pravoslavni svečenik, ki je ležal bolan v sanatoriju, je sestri prednici nekoč rekel zmajaje z glavo: E, kake ste mi ve hriščanske žene! Ne znate oVu priču o smoikvinem drvetu, koje nije rodilo? In mu je sestra povedala o vzvišenosti devištva: svi vi bolesnici ste kao naša deca. Mi se brinemo za vas, kao za svoju vlastitu decu. Svečenik je pomislil in priznal: Pravo kažeš, oberica (prednica), ve bolje vršite svoju hriščan-sku dužnost, kao mi jadnici.
In še eno zgodbo mi je povedala o bogatem Črnogorcu, ki ga je prišlo prosit neko slovensko dekle za »kuina« pri poroki.
»Kako češ se venčati?«
»Kao p ra v o.sl a vna!«
»Ajde, ajde, nemoj, devojiko. Zašto si pustila svoju katoličku veru? Šta misliš, da je naša boLja? Neču iči na venčanje!«
In je prednico začuden vprašal, čemu je izstopila dekle iz katoliške vere. Da, da čemu? Takih primerov je žalibog v Belgradu veliko.
Naše usmiljenke vrše s tem veliko vlogo pri naših bratih. Pravoslavni spoznavajo na njih katoliško vero in io vedo odslej cenili in spoštovati. In medsebojno spoznavanje in spoštovanje more postati in biti resnično trajna vez med jugoslovanskimi brati I
Na steni sobice, v kateri smo bili, je visela slika romunske kraljice, matere naše kraljice Ma-• lje. Zanimal sem se zanjo in prednica mi je povedala, da je poslala sliko z lastnoročnim podpisom romunska kraljica našim sestram sama, v znak priznanja, ker so stregle nekoč neki njeni dvorni dami. Tudi ona sama jih je že obiskala in se prav srčno razgovarjala z njimi.
Moj čas je piišel in moral sem se posloviti. Zahvalil sem sc sestri prednici za razgovor in postrežbo in obljubil, da se včasih še kaj oglasim.
Stopil sem na ulico ih počasi korakal proti domu. Med potjo sem ves čas mislil na veliko delo slovenskih usmiljenk, ki se daleč proč od svoje domovine, nesebično žrtvujejo za druge, vršeč tako nalogo krščanskega usmiljenja in resničnega samaritanstva...
Palača Pokojninskega zavoda v Celju
Visi zopet v zraku?
Celje, 20. novembra.
Z velikim zadoščenjem je vsa celjska javn.;-l »voj čas pozdravila od ločile v Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, da zgradi v Celju veliko trinadslropno stanovanjsko palačo, ki bi bistveno pripomogla k rešitvi še vedno tako perečega vprašanja pomanjkanja stanovanj. Mestna občina je za palačo brezplačno odstopila okoli 100.000 Din vredno stvbišče med Kazlagovo, Vrvnrsko in Kolenčevo ulico. Dolgo časa ni stavb išče kazalo nikakih znakov, ki bi budili upanje na skorajšnjo gradnjo palače. Končno so delavci zasadili lopato in danes je stavbišče že tako rekoč za kletno ip temeljno gradnjo pripravljeno.
Naenkrat pa se je pojavila težava, ki preli uničiti upanje na novo stanovanjsko hišo Izkazalo se je, da je svet na stavbišču tako neprimeren za težko stavbo, da bodo i>otrebni posebni in dragi ukrepi za zavarovanje temeljev. Da pregleda ta mučni stavbiščni nedostatek, se je vršila v sredo 19. t. m. na stavbišču komisija Pokojninskega zavoda. Izvedenci so ugotovili, da je svet skrajno neprimeren za gradnjo, ker sestoji iz same nasipine in naplavine. Nekateri so mnenja, da je svoj čas tod tekla struga Savinje, drugi zopet, da se je nahajal na tem mestu mestni obrambni jarek. Komisija je odredila, da se takoj prične z izkopavanjem globokih jam na nekaj mestih, da bo mogoče ugotoviti kakovost globljih zemeljskih plasti. Istcčasno bodo preizkusili stavbišče z ozirom na nosilnost, odnosno dopustnost obtežbe. Ko bodo prihodnji teden tako vsi podatki zbrani, se bo komisija šele mogla odločiti, ali naj se z gradnjo na sedanjem mestu nadaljuje v sedanjem obsegu ali naj se zgradi lažja stavba ali pa naj se dela enostavno prekinejo.
Če se bo izkazala potreba pilotirati ali zaščititi temelje z močno betonsko ploščo, bodo ta dela velik nepredviden izdatek. Ta izdatek pa preli močno podražiti stanovanja v palači, kar bi spet ne bilo v intencijali zavoda, ki pa seveda mora gledati, da je stavba z ozirom na rentnine rentabilna.
Prepričani smo, da bo Pokojninski zavod znal najti rešitev zamotanega vprašanja. Gradnja palače ni nujna le vsled stanovanjske bede, ki vlada v Celju, temveč zelo močno tudi vsled velike brezposelnosti stavbinskega in obrtnega delavstva. Je pa končno tudi pravično, da Pokojninski zavod v Celju gradi, saj se odtod od številnih nameščencev steka v blagajne zavoda pač lep denar.
Mednarodni agrarni
kongres v Pragi
XV. mednarodni agrarni kongres, ki se kot ostali poljedelski kongresi vrše v rednih dveletnih presledkih in ki ga skiicujc internaoijanalna agrarna komisija v Parizu, se bo vršil v Pragi v dneh od 5. do 8. junija 1931. Kongres je razdeljen na 7 sekcij, in sicer: 1. agrarna politika in poljedelo-znanstvo, 2. poljedelski pouk in propaganda, 3. poljedelsko zadružništvo, 4. gojitev rastlinstva, 5. gojitev živalstva, 6. poljedelska industrijo in 7. žena na deželi.
Vsaika sekcija bo obravnavala dve do tri glavne teme. Predavali bodo odlični strokovnjaki iz raznih držav, ki bodo zlasti posvečali pozornost aktu-elnim vprašanjem in se skušali prilagoditi praktičnim potrebam.
V zvezi s kongresom se bodo vršili razni eno-in trodnevni izleti ter celodržavna ekskurzija, koje namen je, seznaniti se s spoljedelstvom in nacionalno-ekonomičnim razvojem Češkoslovaške republike, zlaeti pa tudi s turisličnimi zanimivostmi kot so znana kopališča (Karlove Vary, Marijanske Lažne, Tatry itd.).
Interesentom bo dama prilika, da se seznanijo ue samo z eno izmed važnih poljedelskih panog, temveč s celokupnim poljedelstvom Češkoslovaške države, ki je v mnogem deležmo svetovnega •loveea.	_
* Dorašfajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenfice, ki do-eeza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja >Franz-Josef< voda že pri malih, če-šče zelo zaprtih bolnikih. >Pranz-.Tosel< grenči-ea se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Redukcija delavcev na blejski
Jesenice, 20. novembra.
Tovarna KiD na eni strani napenja vse sile, da bi čim več producirala, modernizira obrate, postavlja najmodernejše stroje za stiskanje starega železa v snope, za rezanje železa itd.; na drugi strani pa odpušča delavstvo, in to sedaj, ko je na pragu zime. V sredo je bila namreč kar nenadoma na Dobravi nabita lista odpuščenih delavcev s pripombo, ila morajo delo takoj naslednji dan pustiti.
Čudno je vseeno, da se pri največji železoto« varni v državi ta pojav tolikokrat ponavlja. Saj sicer podjetje sijajno uspeva in bi prav brez škode lahko zaposlilo delavstvo kje drugje, ako baš v trenutku v tem ali onem oddelku tovarne ni posebnega dela. Upanje, da bo pod novimi gospodarji Westemovega koncema bolje kakor je bilo pod Italijanom, je šlo torej po Savi. Kapitalisti so si pač povsod enaki, sentimentalnosti ne poznajo, pa še marsikaj drugega tudi ne!
Občni zbor Ferijatne zveze
Naša javnost je poslala pozorna na Ferijalno zvezo (Ferijalni savez — F. S.) ob njenem zadnjem kongresu zastopnikov vse države septembra meseca v Belgradu, ko je bil ta kongres razpuščen. Razna načelna in taktična stališča v vprašanju, kdo naj odločuje v Ferijalni zvezi, so povzročila v njej razkol. Razkol med vrstami Ferijalne zveze je posebno viden in oster tudi v njenem slovenskem delu, kar se je posebno opazilo na zadnjem oblastnem občnem /.boru v nedeljo 16. t. m. Na tem občnem zboru je bilo prisotnih 25 delegatov s 46 glasovi. Glavna točka spora je bila razprava o uničenju šestih mandatov podružnice FS na univerzi. Ta podružnica je bila, kaikor znano, od vodstva FS razpuščema. Univer/.ilelna pravila pa prepovedujejo vmešavanje vsake izvenuniverzitetne organizacije v delo akademske organizacije. Zato je omenjena podružnica pravno še obstojala. Veri-fikacijski odbor pa je v nedeljo priznal veljavnost glaeov podružnice in zalo se je oblastni predsednik FS.. prof. g. Vladimir Lapajne, v znak protesta odstranil z zborovanja ter prepuslil vodstvo občnega zbora podpredsedniku prof. g. Prebilu, ki je vodil nadaljnji občni zbor. S prof. g. Lapajne-tom je odšlo z občnega zbora v znak protesta tudi precej pristašev manjšine. V nadaljnjem poteku občnega zbora je govoril tudi odvetniški kandidat Viktor Maiek. Ta bi mogel kot dolgoletni vodja FS v Sloveniji v svojem govoru pomirjevalno vplivali in ublažili razkol v Ferijabii zvezi. Zakaj je to opustil, nam ni znano. Oblastnemu odboru je bil izrečen absolutorij, pri volitvah pa je bil za pred sednika novega oblastnega odbora izvoljen g. dr. iur. Josip Mihelnk. suplenl na trgovski akademiji v Ljubljani. Občni zbor se je tudi zavaroval proli evenluainemu razpustu oblastnega odbora s tem, da je določil pet profesorjev, ki jih bo naprosil v slučaju razpusta, da bi prevzeli komisarijat Ferijalne zveze v Ljubljani. Občni zbor je nato zaključil prof. Prebil.
Pri tej priliki moramo mladim članom FS svetovali malo več strpnosti v društvu. V bodoči praksi naj se posebno pazi na točno izpolnjevanje društvenih pravil, naj večina nikdar ne majo-rizira upravičenih predlogov in zahtev manjšine, in zlasti, kar je svetovati posebno podružnici FS na univerzi, naj bo vsak občni zbor pravilno in pravočasno sklican in naj bodo o njem obveščeni vsi člani.
Opusiošeni gozdovi
Slov. Bistrica, 18. novembra
Zadnji grozovit vihar je povzročil ogromno škodo po gozdovih na južnem pobočju Pohorja s tem, da je trdnim smrekam polomii vrhove in jih z veliko močjo zasadil med debli v zemljo. Nekateri deli so tako opusiošeni. da se že od daleč belijo, kakor bi sedeli na deblih beli golobi. Koliko pa leži manj trdnih dreves po zemlji in v mladičju. Zato so prizadete občine sporočile okr. načelstvu v Mariboru povzročeno škodo. Načelslvo okraja jo brzojavno sporočilo banski upravi v Ljubljani, ki je poslala te dni nadsvelnika g. I. Trampuša, da si ogled« po viharju povzročeno škodo. G. nad-svelnik Trampuš si je več dni ogledoval oškodovane gozdove in precenil škodo. Poleti suša in toča, sedaj pa sneg in vihar! Zato prizadeti upravičeno pričakujejo odpomoči.
Draga zabava m za kmeta
M. Sobota, 19. novembra.
Slučaji, kakor se je primeril v eni tukajšnjih gostiln, so v sedanji denarni krizi zelo redki.
Kmet B. iz T. je prodal dva bika. Za živinčeli mu je trgovec izplačal 9000 Din. Kmet se je podal v gostilno, da bi pil »aldomaš«. V gostilni je našel par »dobrih prijateljeve. Na mizo so začeli romati polni litri. Vinski bratoi so pili in pili, kmet pa je naročal vedno več. Bila je že noč. а njemu se ni mudilo domov. Upanje na dober zaslužek je privabilo v sobo tudi cigana. Začel je igrati vesele in žalostne, okrogle in poskočne. Kmetu se je topilo srce od ganotja. Cigana je bogato nagradil Domov ni šel, marveč je ostal tam in se je zabaval dalje. Naslednje jutro je bilo zanj žalostno. Žep je bil prazen in je moral iti domov brez bikov in brez denarja.
Žalostni siučaj je zbudil v okolici veliko pozornost, ker je v teli težkih gospodarskih čaeih prava bela vrana.
Razmere v rudniku Senovo
Beda gleda ljudem iz oči
Senovo, 19. novembra.
Kakor megleni jesenski dan, tako pusto je življenje našega delavca-rudarja. Da, pusto in bridko je. Kako tudi ne? Zima je tu. ledena zima, ki prinaša seboj vse večje potrebe kakor jih ima gorko poletje, a rudar ni pripravljen na njo. On in njegova družina sta brez gorke obleke in obutve. Kako naj bi si bil to nabavil, ker je ob praznovanju šihtov komaj preživolaril čez poletje. — Ako prideš v stanovanje rudarja, te zaskeli v srce, ko vidiš kopico otrok, suhljatih, bledičnih, kakor da je smrt vtisnila nanje svoje znamenje. Na njih ne vidiš tiste otroške brezskrbnosti in mladostne sreče, ker že v svojem detinstvu občutijo vso težo usode ter breme skrbi in gorja, ki ga nosijo slarši z dneva v dan za ta ljubi kruh, ki je tako grenak.	t
Čeprav jc zima Iu, še vedno praznujemo. Rudar zasluži mesečno 500 do 800 Din brutto, ali dnevno sme porabiti 18 do 24 Din. Kdor zna s tem preživljati in oblačiti sebe in družino, naj pride in
pokaže kako se lo da; da o kakšnih prihrankih za bolezen in starost niti ne govorim. Zalo je življenje rudarja pusto in brezupno.
Dan na dan slišiš številne pritožbe, da so ru- / darji, ki majo akordno delo, mnogo na slabšem glede zaslužka, kakor so bili še pred kratkim. Toda ee ne upajo pritoževali, ker se bojijo, da bodo potem ob prvi priliki reducirani. Kajti žalostne izkušnje imajo, ko so pred nekaj leti nadeli akcijo, da bi se iznebili nekega gospoda, pred katerim imajo še danes »velikanski respekU. Pa je bito tedaj med delavci nekaj Judežev, ki so akcijo izdali, pokretaši akcije so pa »sfrčali«. Zato danes nobeden ne upa ne migniti z mezincem, kaj šele pritoževati, ker se vsak boji za svoj, čeprav tanki košček kruhka. Zelo mnogo jih je, ki ne dosežejo niti dnevne mezde. Tako zaslužijo stari kopači med 30—40 l)in namesto najmanj 40 Din.
Dalo bi se tukaj mnogo izboljšati, če bi bilo na odgovornih mestih nekoliko dobre volje in socialnega čuta.
Jugoslov. ročna dela v Londonu
London, 15. novembra. Ko sem si včeraj ogledoval tukajšnjo razstavo jugoslov. ročnih de v Gieves art Gallers, so mi prav živo stopile pred oči Finžgarjeve besede, ki jih je govoril (kot sin slovenske matere, kot ouhov-nlk in kulturni delavec) pred kratkim v Ljubljani, ko je med drugim dejal:
iZe same naše in jugoslovanske narodne noše so pesem, kakor je nima svet...«
Samo ponesli je treba to lepo »pesem« v svet, da nas po njej tudi drugi spoznajo!
In to priliko za spoznavanje naše lepe »pesmic nudi angleški publiki tukajšnja razstava, ki traja od 10. do 21. t. m. ter je zadovoljivo obiskana od strani angleškega občinslva, ki je naravnost začudeno nad krasoto naših domačih ročnih del Razstavljena ročna dela kot: sviterji, otroške »blekce, večji in manjši namizni prti, razni robci, torbice, preproge ter še mnogo in mnogo drugih izdelanih komadov — so dobri posnetki originalnih narodnih ročnih del iz vseh delov: predvojne Srbije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine.
Prednosi razstavljenih vzorcev obstoji v tem, da je njih izdelava namenjena praktičnim svrham, radi česar so moderno prikrojeni — ali vendar le v toliko: da niso na svoji originalnosti izgubili po-
vsem ničesar.
Vsi razstavljeni predmeti pa se prav posebno odlikujejo po zelo skrbni ročni izdelavi, ki zahteva pri nekaterih komadih ledne in tedne marljivega dela. Ničesar čudnega tedaj, če se je izrazil dopisnik: »The Manchesier Guardian< o razstavi ročnih del jugoslovanske domače obrti prav, prav pohvalno. Navedem le par besedi: »Ženski svet, ki ima zm i sin za kompozicijo barv ter originalnost, bo pre-zadovoljen s produkti jugoslovanske domače obrti. ... Prav tipična umetnina so ta ročna dela, ki so v vsakem |>ogIedu dovršena ...«
Jugoslovanska domača obrt navedenih ročnih del se je pričela razvijati v večjem obsegu šele po svetovni vojni ter je dosegla do danes prav lepe uspehe. Bosansko ljudstvo izdeluje imenovane predmete po danem naročilu v pretežni večini po njegovih domovih, ko pa so dovršeni, jili oproda« v Sarajevo, ki je središče te vrste domače obrti.
Poleg dohodka, ki ga donaša ta panoga naše jugoslovanske domače obrti kmečkemu ljudstvu — pa vrši tudi lepo kulturno nalogo: s tem da ohranja starinsko umetniško tradicijo na eni strani, na drugi pa pospešuje v inozemstvu boljše poznavanje našega življenja, zgodovine ter umetnosti, ter s tem naše države sploh.	Dr. Voršii Josip.
Križev pot ranjenega delavca
Ljubliana, 20. novembra.
Ako je človek dandanes brez denarja in zaide povrhu lega še v nesrečo, potem je popolnoma zapuščen in skoro brez vsake pomoči. 621elni delavec Matija Gorše, doma od nekod iz okolice. Vr-bovskega na Hrvatskem, je delal zadnje dni pri Stavbni družbi na neki zgradbi v Ločicah pri Vranskem. Dne 17. t. m. je plezal na drog električne napeljave in pri tem strmoglavil na tla ter si pokvaril levo nogo in križ. Čez dva dni ga je avtobus pripeljal iz Vranskega v Ljubljano ter ga odložil na dvorišču pri Figovcu. Starček ni mogel sam nikamor dalje in se je vsedel na dvoriščni kamen. Čakal je dolgo, da bi se kdo zmenil zanj. Bolečine so bile neznosne in revež je pričel stokati. Šele sedaj so se ljudje zmenili zanj in ga obetopili. Pomagati pa mu ni vedel nihče, dokler ni prišel stražnik in poklical reševalni voz, ki je stairčka prepeljal v bolnišnico.
Nesreča pri nalaganju vina
Ptuj, 20. novembra.
Most se je z Martinovo nedeljo spremenil v vtino. In že so iz Haloz pričeli odvažali sode z vinom. Da bi bilo le dovolj dobre kupčije, da bi bila poleg lega tudi sreča v vsakem oziru mila!
Tako so tudi preteklo soboto pri nekem kmetu v Leekovcu naložili na voz dva »oda vina, pa je vmes segla žal nesreča in ubila lastniku vse upanje na zaslužek. Med tem ko so zaklepali klet, stn se vprožena konja naenkrat splašila iz neznanega vzroka. Hitro je šlo. Voz je s konji zdrčal po pobočju. Človeških žrtev k sreči sicer ni bilo. »nč 'm
ima kmet precej vel.i.o škodo v gmotnem oziru. Saj na noben način ni bilo več mogoče sredi bega usiaviti težko obloženega voza. Pri tem nesamolast-nem kotaljenju se je voz čisto stri, soda sta se razbila, dobra kapljica je hitro iztekla. Poleg tega pa je to drvenje po hribu stalo življenje žrebeln. ki ga je voz potegnil seboj.
Nov drzen rop
Ljubljana, 20. novembra.
V sredo smo poročali o drznem ropu, pri kalerem sta bili napadeni dve delavki na Vilharjevi cesti. V prvi vrsti je ta rop dal ljubljanski policiji povod, da je vprizorila veliko racijo v Ljubljani, pri kateri je bilo aretiranih okoli 80 ljudi. : Med temi aretiranci pa očitno ni bilo iskanega ro-i parja, ki je, kakor v zasmeh, izvršil v sredo zvečer na enak način nov drzefr rop, in sicer to pot i kar v sredini mesta.
Okoli pol 9 je šla zaeebnica Marija Žagarjeva po Salendrovi ulici. Nagovoril jo je mlad fante, še nc slar niti 20 let, in jo vprašal, če ve, kje stanuje neki študent. Sam se je izdal tudi za šludenta. Spretno je neznanec zapletel Žagarjcvo v kratek razgovor, toliko, da je Žagarjeva zn trenutek popustila s svojo pozornostjo, nato pa ji bliskovito iztrgal ročno torbico in stekel po Salendrovi ulici. V torbici je imela Žagarjeva 110 Din denarja. Žagarjeva je takoj uganila, da ima opraviti z roparjem, pričela je klicati: »Primite tatu! Primite tatu!-' in je še sama lekla za njim.
Ljudje so v bližini opazili bežečega fanta in ' pa žensko, ki je kričala za njim, niso pa razumeli položaja in so se še smejati rn7.hiirieno«ti ženske Žlikovec je to izrabil in je zginil v noč. Gotovo je, da je ta ropar iz Salendrove ulice prav isti, kakor je bil na Vilharjevi cesti. Fant je izvršil v Ljubljani in okolici že več ropov na enak način. Policija upa. da ii ho enkrat le padel v pesti in d« bo uoloin ulačal /.u vse svoje grehe.
Xoj pravile ?
To, kar piiem, upada bolj v kak pedagoški liti,
Hmpak ta pride ljudstvu premalo ali pa sploh nič v roke. zato pa se poslužujem lista, ki ga bero tisoči^
Tu, na deieli, kjer službujem, imam svoje učence dobro navajene, da pozdravljajo starejše ljudi in tujce sploh v trgu ii: rasi. Vesel sem. da so, ■s,ij večina, v lem oziru zelo vestni. I'a sem se neki č kljub temu navidezno priložil, da zanemarjajo h j,a pozdravljanje. l)a bi vi videli, kako so mali zrasli) Najprej so vsi soglasno trdili, da so redni. Le eden, 10 let star, vstane j>olarjt>ma in pravi resna: Gospod, lo pu ni res, da mi ne bi ljudi pozdravljali. Vemo, da smo kol mlajši dolini starejšemu pozdrar, vemo /hi tudi, da smo kol otroci tudi odgovora vredni. Kar se mene lile, v resnici ne pozdravljam vsakega. To opustim pri onemu, ki mi nikdar pozdrava ne vrne. .Sicer зе je pa bržčas pritožil kak lak, ki se mu zdi, da nam otrokom ni treba odzdravijnli.t
Dejal seiv ; da ga je morda dotični preslišal. ■.!, kaj še, saj ni bilo to enkrat, temveč vselej. .lii sem, prosim, dolžan takega še nadalje pozdravljali?*
Izjavil sem kategorično, d-a ni treba, ker sem ti videl, da ima otrok popolnoma prav. Razume se, da sem otroka v lem aziru primerno poučil.
Sedaj pa nastane vprašanje, kdo je kriv otrokove nevljudnosti, ali šola ali pa osebe (tu so všteti tudi tujci, ki prihajajo : mest k nam na deželo), ki se jim zdi ljubka otroška pozornost premalen~ koslna in nevredna upoštevanja.
.Ve samo eden, temveč vsi vpKvajmo blaiilno na vzgojo olrok in videli boste, da bo kmalu rodilo tlajžlahlnejši sad. To bi bilo lepo, kaj jrravite...
Koledar
Petek. 21. novembra: Darovanje Marijino. Osebne vesti
— Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni zu poveljnika 1. oddelka pilotske šole 7. zrakoplovnega potka zrakoplovu! kap. II. razreda Oskar Vidale; za poveljnika 3. oddelka pilotske šole 7. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. I. r. Ivan Mrak; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete poveljstva aerodromu 4. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Edvard Smit; za pobočnika 2-zrakoplovne brigade zrakoplovni kap. I. razr. Ve-koslav Šulterer; za pobočnika brigade zrakoplovni poročnik Rudolf Girzik; za pobočnika poveljstva zrakoplovnih strokovnih šol zrakoplovni kap. I. r. Milan Dir; zn vodnika poveljstva aerodroma zra-koplovno-tehničnega zavoda zrakoplovna poročnika Viktor Bradač in Viktor Gliha; za vodnika zrakoplovne podčastniško šole zrakoplovni poročnik Juro Hauer; na službo v štab II. pehotne podčastniške šole peh. kap. H. razr. Franjo Truhar; za poveljnika brzometne čete 11. pehotne |>odčnstniške tole peh. kap. II. razr. Viktor Markovič; za poveljnika 4. čete 54. pešpolka peh. kap. I. razr. Mihael MarkeS in za poveljnika 2. baterije 3. divizi-jotia težkega topništva topniški kap. 11. razr. Ro-inuald Manola.
Novi grobovi
+ V Kramah pri štorah je umrl 19. novembra zjutraj obče znani in ugledni posestnik Vrečer, zadet od mrtvouda. Njegov edini sin jo šele pred 11 dnevi odšel na Ilolandsko. Pogreb bo v petek.
N. p. v m.!
Mala kronika
-jf Nova občinska uprava občine .Vriiše. Občina Aržiše. ki je po številu prebivalstva kakor tudi davčni moči ena največjih, je dobila pred kratkim novo občinsko upravo. Stari občinski odbor, ki je štel še 25 odbornikov, že delj časa ni bil delazmožen. Poleg tega je bilo že preje razrešenih par odbornikov in nekaj jih je tudi prostovoljno odstopilo od odborniških mest. — Iz veeh teh razlogov je kr. banska uprava v začetku novembra stari občinski odbor razpustila in imenovala novo občinsko upravo s prejšnjim splošno priljubljenim županom g. Franc C e n c e 1 j e m nn čelu. Mesto 25 odbornikov je sedaj vsega le 13 odbornikov in sicer: gg. Zupan Leopold, posestnik iz Semnika 1, I. svetovalec; Omerzu Iva«, trgovec dz Lok 18, II. svetovalec; Osolnik Franc, župnik iz Izlak; Jese-nšek Peregrin, [Kjsesnik, Izlake 16; Ravnikar Leopold, posestnik iz Dolenje vasi; Drnovšek Jože mL, pesestnik iz Zabrežnika 6; Kaš-nik Josip, posestnik in mizar iz Izlak; Jerman Franc, posestnik in vrvar iz Vrlia 8; Drgan Albin, posestnik. Loke 28; Grobljar Andrej, posestnik, Izlake 17; Prašnikar Josip, strojar, Izlake; Hribar Ivan, posestnik, Šeinnik. Novo občinsko upravo, Jri je zelo posrečeno sestavljena, čakajo mnogi važni posli, v prvi vrsti priključitev ob'ine Kolo-. vrat k Aržišam, kar je že skoro sklenjena stvar, potem ustanovitev farne ekspoziture, elektrifikacija velikega dela občine, Id še nima električne luči, predvsem Izlak in Št. Jurja. Ustanovitev oziroma zgradba Mstne šole v Lokah itd. Želimo novi občinski upravi ki je že imela prvo sejo, ki je potekla mimo v stvarnem delu: obilo uspeha v prid občine in njenih občanov.
ir Vsem žiipniin uradom v vednost! Na mnoga vprašanja, ki jih dobivam v zadevi svoje iznajdbe (klobučka za sveče na podlagi objave v »Škofijskem listu ljubljanskem, vljudno sporočam, da bom v kratkem razposlal tozadevne prospekte, kakor hitro jih dobim iz tiskarne. — Ing. Josip Likar,
ic Medicinsko znanstveno predavanje za zdravnike. Radiološki oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani je dobil za on dan na razpolago zelo zanimiv znanstveni film o novi metodi brezkrvne operacije и elektriko. Film je bil poenet na največjih klinikah Nemčije in nazorno prikazuje napredek medicinske elektrotehnike. Film se bo predvajal v soboto ob 18 v dvorani OUZD v Ljubljani Opozarjamo vse gg. zdravnike, da si ta film ogledajo. Predstava bo trajala circa eno uro. Znanstveno razlago filma je jn-evzel g. kolega dr. Leo Šavnik.
ir Ljubek pozdraveck s Ptujskega polja smo prejeli. Glasi se: Cenjeni g. urednik! Majhna sem ee. a rada bi Vam napravila veselje. Dane«, ko že vsi pričakujemo beli snežec in, kakor pravijo pri mas, da »ga žc kavke, ki lečejo po zraku, sejojo«, ecni našla ljubko, majhno cvetko, vijolico. Prinesla ecm že tudi nekaj naši gospodični učiteljici, ki so imeli zelo veliko veselje, ker Imajo sploh radi cvetice. Te pa pošiljam Vam, g. urednik, in tipum. da boste tudi Vi imeli veeelje s takimi pozdravi iz našega Ptujekcgn polja. Mnogo pozdravov! Marija Rošker, осччЖа 4. razreda pri Sveti Marjeti niže
Dvonadstropna h;ša
v Novem mestu na Glavnem trgu št. 84 se preds. Obstoji iz dveh stanovanj in dveh lokalov. — Pismene ponudbe in vprašanja je poelati na uoravo »Slovenca« pod št 13.195.
Ptuja. 19. XI. 1930. < — Kar je ree, je reel Takile
pozdravi lepih vijolic in pridnih malih Slovenk je človek vesel. Zato se mali Roškarjevi Mariji prav lepo zahvaljujemo ter jo vej iskreno pozdravljamo!
it Vreme v državi. V Ljubljani so 2e nekaj dni drži kolikor toliko iKgodino vreme. Včeruj je k«j?al barometer ob 7 zjutraj 761.6 umi, termometer 1.2* C do 11° C. veter južnoznhodon, oblačno. V Mariboru je kuizal barometer 759.8 mm, termometer 0*C do 9* C, veter zahoden, |H»k>bl«čiK>. V Zugrebu jc kazal barometer 760.8emau, termometer 5" C do 8 C, veter sever-uoza hoden, poloblačno. V Belgradu jc kazal barometer 761.9 mm, termometer 6° C do 8° C, veter južen, oblačno. V Sarajevu jc kazal barometer 764.2 mm, termometer 6" C do 7° C, minno, oblačno, 1 nun dežja. V Skoplju jc kaza 1 barometer 768 nwn, termometer 3® C do 9° C. mirno, oblačno, 1 шш dežja. V Spli'tu je karal barometer 764.5 mm, termometer 10° C do 13* C, veter v/.hodirosevernoMZhoden, oblačno, 5 mm dežja. V južuozahodnem delu države m nu otokih je deževalo.
•k V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 38 o>a 20. novembra t. 1. j« objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o glavni kontroli« dalje >Na-redba glede čuvanja in vzdrževanja predmetov zgodovinske, znanstvene, umetniške vrednosti, naravne lepote iu redkosti«; »Pravihuik za izdajanje dravinjskih dokled rervtnikoin Pokojninskega zavoda v Ljubljani; »Dopolnitev v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru .ministrstva za finance«, Razpis glede uvoznega carinjenja provandcina«, »Razpis glede uvoznega carinjenja mehaničnih lestvic, montiranjih im avtomobilskem stojalu«, Ru/pis glede tare na blago, ki sc uvaža v do-uw6'1i železnih sodili, izvoženih na povrateikc in »Razpis glede uvoznega carinjenja steklenih okraskov za božično drevo«.
ir Prepovedan inozemski list. Z odlokom ministrstvu za notranje posle jc prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej List ? Borba«, ki Izhaja v Parizu, ker razširja komunistične ideje.
ir Pozor pred nuhiralci novoletnih voščil! Cenjenim inserenkrni in vsemi našim prijateljem sporoča uprava našega lista, da imajo vsi naši akviziterji ix»bla.stvla za nabiranje oglasov. K<lor sc uc more izkazati s takim pooblastilom. ni naš zastoproik in torej ni |>ooblaščcn /a sprejemanje oglasnih naročil zu Božič in Novo leto.
ir »Leksikon /.a orgnne javne varnosti«, zvezek 4 prinaša črko ■ B« nadaljevanje besede •-babice« «lo besede ban«. Pri »babici« jc ob-jaa ljena uredba o babicah iz 1. 1927. Zlasti jc obširno obdelam -ban«. Predvsem jc pri besedi izvleček zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine. Dalje izvlečki zakona o banski upravi, o notranji upravi, o gozdovih im o orožništvu. Poleg tega so k vsem tem izvlečkom pridu na pojasnila. Vsi ti izvlečki sc tičejo določil o banu. Razen tega vsebuje ta zvezcik tudi obširne zgodovinske jvodatke in razlago o banih, k)i st' bodo v prihodnjem zvezku nadaljevali. Iz tega zvezka izvemo, du imajo Hrvati dva Bacha: Enega, ki jc znan najbolj rudi svojih ->hu-zarjev«, drugi pa je ravnatelj gledališke uprave zagrebške in dober poznavalec obče knju-2c v nos ti -Biograda na moru« nc kaže spreminjati v Beograd«. Pri krajih sc je treba brezpogojno držati tiste oblike, ki jo rabi ljudstvo. Da ie tu samo B i ograd na moru«, ni ircbu posebej dokazovali zu ikavske kraje. V :Lcksi-konu« najdemo tudi Bujuku Marka kot niuzika. Navedena so njegova dela. Dalje Balnfko Antona kot komponista in dirigenta. (Lc da žc dobro leto ni več v Ljubljani, o čemer bi moral biti urcdn.ik slovarja veudurlc poučen.)
чк- Najvažnejše gospodinjske knjige. Vsaka varčna in skrbna gospodinja si bo prizadevale, du sc v svojem stanu vsestransko izobrazi in si pridobi praktičnih navodil in nasvetov. Slovcnci imamo danes že precej bogato gospodinjsko literaturo. Naj omenimo le nekaj najvažnejših: Slovenska kuharica. Priredila S. M. Fclicita Kalijušek. VII. natis, vel ku izdaja z mnogimi slikami v besedilu in več burv-nimi tabelami. Knjiga ima 666 strani in .stane vezana v celo platno 160 Din. Gospodinjstvo. Navodila za vsu v domačem gospodinjstvu važna opravila, šolam in gospodinjam sc-stavila S. M. Lwlvdna Purgaj. II. pomnoženi natis s 156 slikami med besedilom, 296 stranmi. Cena 40 Din. vezana 60 Din. Varčno kuharica, /birka navodil zu pripravo okusnih in tcčmnh jedil s skromnimi sredstvi. Spisala Marija Remec, 231 strani, cena 36 Din. Nasveti za hii š o i n dom. Zbirka praJeHčnih nasvetov za vsakega gospodarju in gospodinjo. 410 struni, 20 Din, vezano 30 Dtin. P ri k rojevanje perila po živo t ni meri. Sestavila Emu Arkova. učiteljica na tehniški šoli. 64 strani, 40 Din. Vsebina: 2ivolno, posteljno, namizno in hišno perilo. Vse tc knjige jc založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, kjer se tudi naročajo.
ir Utopljenega štiriletnega Zvonkota nismo našli. Kdor bi ga nažel. se naproša, da sproči proti nagradi. Anton Štefe, Kranj, telefon št. 24.
Dr. Josip Čerin - 40 let dirigent
Te dni praznuje višji kapelnik Dravske, divizijo, gosp. dr. Josip Čerin Stirideeetletnico svojega glasbenega delovanja nu polju simfonične reprodukcije. Dr. Cerin je marsikaj storil za podvig simfoničnih koncertov pri Slovencih, zato je prav, da se ga ob tej priliki s hvaležnost/) spomnimo in mu k jubileju čestitamo. Našemu referentu je dal te-le podatke o sebi.
Rojeu je bil leta 1867. v Komendi pri Kamniku, gimnazijo pa dovršil v Ljubljani. Kot Alojzije-viščnik se jo učil klavirja, orglanja in petja pri A. Foersterju, v filliannonični šoli pa violine. Od pete šolo dalje je bil v Alojzijevišču organist, od šeste pa je sodeloval kol goslač v filhannojiičneni orkestru. Po maturi je šel na Dunaj in se sprva pečal s pravnimi študijami, pozneje se je pa popolnoma posvetil glasbi Konservatorij je z odliko dovršil leta 1890. pod vodetvoni profesorjev: Brucknerja, R. Fuchsa, Schalka, Doera, Prosil i tza. Na univerzi je imel za uiuiikologijo učitelje dr. G. Adlerja, Rietzscha, Dietza in Wallaschka. Po do-viršenih študijah je bil nastavljen kot organist pri dvomi cerkvi sv. Avguština ua Dunaju, pevovodja raznih pevskih društev, pozneje je bil tudi kapel-nik pri Ljudski operi iu pri cerkvi sv. Mihaela. Leta 1896. je bil nastavljen kot koncertni vodja in glasbeni učitelj pri ljubljanski Matici. Tekom dveh let je dirigiral več koncertov, med drugimi je že leta 1897./98. izvajal Mozartov Rekvijcm in Bachov Matejev pasijon. Zadnja skladba je bila tedaj prvič med Slovenci izvajana. Dal je tudi Beethovnovo Eroiko iu uverturo Posvetitev hiše, Schubertovo simfonijo v C, dalje skladke Glinke, Smetane, Dvoraka, Bendla, Mcndelsohna, Saint-Saensa, Parme, Vilharja, Mašku itd.
Leta 1905. je prevzel službo kapeluika vojaško godbe 0. pešpolka na Dunaju, pozneje v Budimpešti. Od leta 1908. do leta 1916. je bil vojaški kapelnik v Pragi. Njegov orkester ju zelo slovel in zlasti v Marijanskih Lažnih, kjer jc čeeto prirejal koncerte, ie žel prave triumfe. Po prevratu jo prišel dr. Ceriu v Ljubljano, kjer je bil nekaj mesecev kapelnik opere, potem pa je sani in iz svojih sredstev zbral in ustanovil naiki vojno muzlko.
S lo jo prirejal pri nas koncerte, ko jo je v kratkem času dvignil na višino. Celih štiri in dvajset velikih simfoničnih koncertov nam je dal po vojni in napravil simfonično glasbo pri nas za čisto popularno. Dolga desetletja so Ljubljančani poslušali skoraj same vokalne koncerte in celo »Novi Akordi« so ugotavt ali, da postajajo ti pevski koncerti že prava eoklja razvoju. Na Čerinovih koncertih smo slišali največja dela svetovne in domače simfonike.
»Kje pa ste, gospod doktor, prvič javno dirigirali?;
-Bilo je to v Inouiostu, dne 23. novembra leta 1S90. Bil sem tedaj pevovodja pevskeg.4 društva :>Liederkranz Schvvaz,.
.Od katerih svojih učiteljev ste največ profi-tirali?<
sGlasbeuo mi je inarda največ dal profesor Schalk, brat znanega dirigenta. Teoretski sem največ koristi imel od prof. Rob. Fuch-sa, literaturo pa sem spoznaval kot anmnuensis biblioteke du- '
najekega koneervatorija. Poslušal sem vse večja duuajekc koncerte, ki so jih dirigirali Perger, Richter, Loevve, Strauss i. dr.
»Zadnje Čase ste nekam utihnili. Zakaj pa to? Ali ne mislite več prirejati simfoničnih koncertov?«
»Tega so krive razmere. Reducirali so mi večje število godbenikov, na drugi strani so koncerti pri nas večinoma delicitni in vedno sem moral iz svojega kriti primanjkljaj. Še pri izvrstno obiskani Deveti je bilo okrog 6000 Din deficita. Država zahteva svojih 10%, potom so tu občinske in policijske dovolilnice, kolki, aranžma, plakati, plakaterji, dvorana, instrumenti, notui material — m če najamem godbenike, zahtevajo svoje. Pri vsem tem je najhuje to, da človek za svoje delo ne dobi nikake moralne podpore. Celo agilirali so proti mojim koncertom. Z nacionalizmom so prišli, češ da preko mero propagiram nemško glasbo. Mislim, da sem vsekdar podal kvaliteto in ne razumem nacionalnega šovinizma na umetnostnem polju. Umetnostna kvaliteta je mednarodna dobrina.«
Tudi zoper vaš orkester so imeli pomisleke, češ da je ,vojaški'.i:
»Moji godbeniki so kvalificirani ljudje, ki niso zato nič slabši, čo službujejo v uniormi. Na-stavljeui so kot godbeniki na pihala, jemljem pa le takšne, ki znajo še tudi kak drug instrument, da morem sestaviti iz njih godalni in pihalni orkester. Najniža plača godbenika znaša 770 Din mesečno — s tako plačo se živeti ne da. Zelo veliko nam jo trpeti od nekih kruhoborcev, ki so že ope-tovano zahtevali, da damo Slovencem najboljše, kar zmoremo v teh razmerah, pa smo našli fceto v zahvalo lc odpor, celo organiziran. Deset let že zastonj dajemo ob nedeljah promenadno koncerte, pa se So ni našel Človek, ki bi nam dul besedico zahvale za trud. Dve sto petdeset promeuadnib koncertov smo dali Ljubljaui.
»Kako pa je mogoče, da je pred leti v Ljubljani nemška Filharmonija tako lepo cvetela? Takrat je bila revščina gotovo šc večja od danes in sredstev še manj?«
»Tej filharmoniji je bila vojaška godba glavni korpus in so jo liomplelirali z učitelji in amaterji. Pa poizkusite danes združiti našo orkestre. Nemogoče. Takrat je šlo v prvi vrsti za umetnost, danes pa je zraven kruhoborslvo in organiziran odpor, egoizem, nestrpnost in omejenost. Odpravite to, pa bo drugače.«
Doktorju Cerinu se njegovih tri in šestdeset prav malo pozna. Ogromno je storil za nas, pa prav nič se ni silil v ospredje. Tudi razmere«, težko verjetno, če bodo mogle ubiti njegov idealizem in njegovo simfonično delo. Pri nas Slovencih je že tako... delaj, pa miži iu si lišči ušrsa, da ne boš videl, kako se ti rojaki v obraz smejejo in te peu-jejo za to.
Zgodovina bo ceuila samo delo. In tega ima naš jubilant obilo pokazati, <lelo bo živelo in ro dilo sadove. Hvaležni bodimo delavcu za njegovo kulturno delo in naj sprejme ob jubile.u vseh pošteno mislečih ljudi prisrčne čestitke!
Kranj
Višnja gora
Nova cesta Višnja gora—Polica je v prvem pasu — to je do Sp. Brezovega — končana. Ko je še tam v jioletju delo na tej cesti nekaj tednov sploh počivalo, smo se bali, da bo obstalo čez zimo; pa na ponovilo posredovanje bivšega oblastnega' poslanca g. Erjavca se je delo zopet pognalo v tek in tako je prvi del cestc izgotovljen in za vo-zovni promet odprt. Vas Sp. Brezovo je zvezana z Višnjo goro z lepo, udobno in široko cesto, katera naj se po nučrtih bivšega obl. odbora nadaljuje preko Police še dalje proti Šmarju, koder naj se zveže z državno cesto proti Ljubljani. Zahvaliti se moramo le bivšemu obl. odboru in pa g. Erjavcu, ki je s svojim vplivom pri oblasti dosegel, da se je ta davna želja ljudstva j>o tej cesti — uresničila. Imenovani gospod je kot mnogoleten načelnik cestnega odbora in kot strokovnjak na leni polju, je tudi sam vodil vse delo pri gradnji te ceste. Prihodnjo pomlad — kakor smemo upati, da nam bodo razmere naklonjene — se bo z delom nadaljevalo; cesta je do Police že zakoličena.
Spodnje Brezovo ima torej do središča — Višnja gora res krasno cesto. Skozi to vas pa pelje tako slaba pot, — kotanja blata, — da še ob lopem vremenu pride človek ves blaten komaj skozi, kaj šele živina s težkim vozom! Kot čujemo, so se vaščani sedaj odločili, dn bodo pot skozi vas sami pošteno nasuli ter obenem tisti dve mlaki sredi vasi uredili in omejili, kar bo vaščannom m vasi sami v ponos in čast, kar dosedaj nI bilo in ni. Upajmo, da ne bo !o ostalo samo pri besedi — kakih posebnih stroškov Itak ne bo. le malo dobre volje je treba — da не bo la načrt tudi Izpeljal v 1 dejanju, saj bodo imeli od tega korist sami!
Kako živijo skavti. »Triglavski steg« v Kranju bo priredil v soboto, dne 22. t. m. ob 6 zvečer v »Ljudskem domu* skioptično predavanje: »O življenju skavtov.« Predaval bo ravnatelj meščanske šole v Šiški, znan voditelj skavtov in starešina Dravske iupe g. Pavel Kunaver. Vabimo občinstvo k predavaniu, da bo spoznalo življenje skavtov v taborih in na raznih izletih. Vstopnine ne bo, prostovoljni darovi bodo služili v kritje stroškov predavanja in za nabavo tehnične opreme itd.
Danes ali jutri bo zopet odprt in sposoben za promet most pri Jurjevi žagi v Kokri, ki se je pred kratkim podrl vsled velike preoble;.be nekega tovornega avtomobila. Ker so vsi leseni mostovi razen par izjem in onih, ki so železobetonski v Kckrški in Jezerski do ini bolj provizoritni, se voziniki strogo opozarjajo, da je na teh lesenih mostovih dopustna obtežba le do 3000 kg, ker so sicer v nevarnosti tako mostovi kot vozniki.
S kilometražo na cesti Kran]—Škoija Loka je včeraj začel okrajni cestni odbor v Kranju.
Osebne vesti. Na tukajšnji realni gimnaziji je nastopil službo honerarni veroučitelj katehet na osnovni šoli g. Joža Žužek, kot pomočnik prof. g. Fr. Watzlu, ki ima prekomerno število učnih ur. — Te dni se bo poslovil komisar pri okra nem načelstvu v Kranju g. F. Deu, ki je prestavljen v Tomislav grad na Duvanjskem polju. — Njegovo mesto je že kot politični upravni pripravnik nastopil g. Milan Mer'kalj iz Zagreba.
\ Gradba novih mostov v letu 1931. Na cesti Kranj—Jezersko sta za leto 1931. projektirana dva novu železobetonska mostova. In sicer most v Luknji na km 16.8 in Celarjev most na km 18.2. Cesta Kranj—Jezersko je zelo važna in Jrekventi-rana radi bližine Avstrije, zato je želeti, da se cesta in mostovi spravijo v čim boljše stanje, da za-morejo elužiti obilnemu prometu.
Kranjska gora
Ene učne moči manjka na estnovni šoli, kar je cdila gospa Svetek-Budineikova na svoje novo službeno mesto v Šmarjeti na Dolenjskem, Pri tem trpi redni pouk: 4, in 5. razred imata izmenoma vsak drugi dan šolo. Pa je menda že imenovana nova učna moč.
Gospodinjski tečaj se je otvoril to sredo.
»Požigalec«, pretresljivo dramo v petih dejanjih, vpiizori v nedeljo, 23. t. m. Katol. prosv. društvo ob 19 v svoji dvorani.
Lep november imamo doslej. Zjutraj že precej mrzlo, imeli smo do —3 stop. C, po dnevu pa solnčno in gorko, večkrat do 26—30 stop. C na solncu. Pod Karavankami ljudje listje grabijo. V podnožju Julijskih Alp je pa sneg, ki je že dvakrat zapadel in dvakrat po ravnini skopnel. Ko je drugič snežilo, so mnoge ovce, ki so se pasle, ostale v sroegu in le s težavo in po večdnevnem iskanju so jih večinoma vse naili. Toliko snega pa vendar še ni v odsojnih kra ih, da bi bilo u»pešno smučanje mogoče. A danes, ko to pišem, se v tretjič pripravlja na sneg.
Jesenice
Ponočevanje kljub slabim časom, ki so nastali in se še slabši obetajo, ne poneha. Če ie drugače mir, ker ni denarja, pa prav gotovo v petek ponoči nastane vpitje in razgrajanje. Ob pol 5 popoldne je dobil denar, plačal stanovanje in hrano, ob enajstih zvečer je pa že »svoj«. In ker nima več okroglega v žepu, se pa znosi nad celim svetom ler s tem budi počitka potrebne ljudi iz nočnega spanca. Gospodje od ravnateljstva to slišijo in vidijo ter pravijo: -Se oredobro se jim godi in pre-
so najlažji pot. po katerem prihajajo bolezenske klice v naše iclo. Zato pri svečanostih ali preda, vanjih vporabljajto okusne Anacot-pastiljc dr. Wan
ilerja. — Dobivalo se v vseh lekarnah. Cena malega zavoja Din 8'-, velikega zavoja Din 15'-
več imajo.« Fantje, pamet! S takim počenjanjem sami sebi in drugim škodujete.
Davek vojnice zadnje dni izterjavajo od raznih oseb, ki nikakor nc pridejo v poštev za to dajatev, So med temi taki, ki so ravnokar prišli od vojakov, potem taki, ki še čaikajo tretjega nabora in celo vojni invalidi. Gotovo je tu nastala nekje zmešnjava, ker drugače si te stvari ne moremo tolmačiti.
Mohorjeve knjige so prišle in večina družbenikov je že prišla ponje. Ker pa jih je precej, ki nc vedo, zato bodi tem potom povedano. Kar »požiramo« jih, zlasti »Um eti nočejo«.
Koncert. Ne pozabite, da se vrši v nedeljo zvečer ob 8 v Krekovem domu Cecilijin koncert s prav pestrim sporedom.
Kočevre
Požar je uničil posesliiiku Kluuu iz Ribnice skladišče, ld je svoječasuo služilo za shranjevanje oglja, škoda se ceni nad 8000 Din. Storilca tega dejanja so izsledili v ciganski družbi, ki je tam bivala. Ko so odšli, bi morali ognjišče pogasiti, a tega niso storili, vsled česar se je ogenj razširil in nastal požar. K sreči še ogenj ni objel vsega lesa in drv tam poleg.
V nedeljo, 16. t. m. popoldne se je peljal g-J. s soprogo iz Kočevja proti Livoldu. Na enem izmed ovinkov je privozil z nasprotne strani avto, in treščila sta skupai. Sunek je vrgel z motornega kolesa oba precej vstran, toda težje poškodbe ni bilo. Avto pa je samo v sprednjem stranskem delu poškodovan, pa. pa je molocikel precej razbit. Vzrok nesreče: Prehitra vožnja!
Senovo pri Rajhenburgu
Kaikor da se je utrgal ogromen, vse uničujoč plaz, se zdi, ko so te dni prejeli davkoplačevalci davčne položnice. Ljudje so prebledovaii, zarde-vali, celo jokali, kajti to niso davki, ki jih je ljudstvo vedno z veseljem plačevalo, to so ogromna bremena, ld jih ljudje ne bodo zmogli, pa če bo tudi vse zarubljcno, Prizadeti so prav vsi, a zdi se, da obrtniki in trgovci še prav posebno. Kje naj vzame gostilničar 10—12 tisoč Din in tudi več; ko nima niti denarja za nakup vina? In mali obrtnik, ki komaj životari, naenkrat tisoče? Radi rudarske krize ni bilo celo leto nikakšnega prometa, sedaj pa kar naenkrat ta strašna bremena. Ljudje obupavajo. Prav gotovo se četrtina tega denarja ne nahaja v obtoku _ tega kraja, kolikor znašajo sedaj zahtevani davki. Kako naj bodo li davki plniani do 30. novembra, kakor |e določen termin? Zalo bo boben zapel svojo turobno pesem in vsak gospodarski napredek bo pokopan. Mnogi obrtniki se pečajo z midib obrl opustiti, iti za pomočnika ali navadnega delavca, žena pa služit
Ljubljana
Operacija z elektriko v filmu
Film o kirurški diatermijt.
Ljubljana, 20, rvovembra.
V	soOoto popoldne ob 6 se bo predvajal v dvorani Okrožnega urada za zavaovanjc delavcev film o kirurški diatermi i, ki ga je na prošnjo dr, L. Šavnika, specialista za ženske bolezni, dala na razpolago iirma Siemens Okrožnemu uradu za zavarovani« delavcev. Film nudi vsem zdravnikom, ki se zanimajo za lo nujmoderne šo panogo kirurgije, niz krasnih slik. ki deta<lno poja snujejo uporabljani in pomen diatermičnih aparatov v ki-ur-giji. Film je strogo znanstven in izdelan na ženski kliniki v Erlangenu pod vodstvom prof. Dyroffa in prof, Wintza ter na kirurški kliniki v Miinchenu pod vodstvom prof, Lexera, Film je izdelala znana Emelka A. G., ki je doslej že izdelala mnogo kulturnih in znanstvenih filmov. Film sam na sebi je naravnost nedosegljiv uspeh filmske tehnike in stvarnosti ter ne uporablja nikakih trikov.
V	prvem delu filma se obdelava tehnična plat in upravl:anje diatermičnih aparatov, Film nazorno kaže, kako je mogoče z visokofrekvenčnim tokom 2000 do 3000 period na sekundo izžigati tkivo na površju in celo še v precešno globino, Z visokofrekvenčnim tokom do 50,000 period na sekundo
pa se da z aktivno elektrodo rezati tkivo prav tako kakor z naijostrejšim nožem, Prednosti dia-termifne kiiurgije obstoje v tem, da se vrSe operacije skoraj brez krvavitve ali pa vsaj z izredno malenkostno krvavitvijo, kajti žilice se pri rezanju avtomatično zamaše. Večje žilice pa se s posebno elektrodo morejo posebej zamašiti. Druga prednost diatermične kirurgije pa je v tem, da je absolutno nemogoč prenos bolezenskih klic in je s tem odstranjena nevarnost infekcije. S posebno majhnimi aparati je možno p eg evaaje. Drugi del filma kaže praktično uporabo aiatermije na .ginekološki kliniki v Erlangenu. Film prikazuje nekaj težikih operacii v vseh potankostih. Prav tako kaže film nekaj operacij raika na kirurški kliniki v Munchenu, ki bi bile sicer nemogoče, Zdravljenje ran radi tega ne zakasni niti najmanj, pač pa se celo pospeši,
Film je do sedaj tekel šele v nekaterih glavnih mestih Evrope, tako na Dunaju, v Berlinu, Oslu in Rimu, in je vzbudil povsod pozornost zdravnikov. Upamo, da se bodo naSi zdravniki po-služili te izredne prilike in si ogledali film, ki obdeluje najmodernejšo panogo kirurgije, ki jo čaka še velika bodočnost.
Sto tet svobode Belgije
Ljubljana, 20. novembra.
Na vrsti lepih prosvetnih večerov, ki jih letošnjo jesen prireja Prosvetna zveza v Uniomu, jo tutri zvečer tudi predavanje belgijskega konzula in ravnatelja velesejma g. dr. Milana Dularja Ob stoletnici belgijsko neodvisnosti . Obrnili smo sc zato danes na g. predavatelja s prošnjo, naj nam da primerno izjavo o svoji tenii, tako da bo občinstvo, ki ga snov predavanja zelo zanima, že popreje informirano o orisu predavanja. Dr. Dular se je prijazno odzval naši prošnji iti nam podal le-lo izjavo:
j V začetku naj omenjam, da bom v tem predavanju poudaril, da J. 1830 ni pravo leto, ki bi se moralo praznovali stoletnico obstoja belgijske države. Obstoj belgijske države sega mnogo dalj na-r.aj. Belgija je bila že večkrat samostojna, včasih pod dinastijo svojih vladarjev, včasih pod tujimi vladarji. L. 1830. je v toliko pomembno, da je tedaj prišlo do zadnjega osvobojenia in zadnje revolucije za osvobojenje Belgijo. Belgija slavi letos 100 let svoje tržavnosti v današnji obliki, sto let, kar je vrgla raz se nizozemski jarem iu popolnoma premagala nizozemskega princa Friderika III. V zpv-dovini pa je Belgija obstojala že veliko poprej, to jo v onih heroičnih dobah, ki so ovekovečene ludi v literaturi in jih poznamo mi n. pr. iz knjige o 'Jillu Eulenspieglu in v času borbe na podlagi razvijajočega se narodnostnega čuta Belgijcev.
Predaval bom o maierijalu, ki mi je bil do eodaj še neznan, ker sem tudi sam, kot vsi drugi, študiral zgodovino, kakor so jo poučevala šole v avstrijskem duhu. Sliko imam jasno in popolno, ker mi je ljubeznivo šel na roko belgijski poslanik v Belgradu Delqoigne in mi izročil mnogo materi-jala ter literature v uporabo za lo predavanje. Svoje predavanje sem razdelil tako-le: Prvič opisujem razvoji Belfiije od 1. 1918, po odhodu nemških tla-čiteljev. Malokateri Slovenec ve, da je bil A Belgija
Kai bo danes 7
Drama; Zaprta.
Opera: Zaprta.
Union, verandna dvorana; Skioptično predavanje konzula dr. M. Dularja: Ob stoletnici belgijske neodvisnosti.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78; mr. Hočevar, Šiška VII.
Л
© VII. prosvetni večer je posvečen belgijski državi. Prihodnji ponedeljek praznuje Belgi a svoj državni praznik. Da bomo pa spoznali Belgio v njeni preteklosti in sedan.osti, priredi Prosvetna zveza v ta namen predavanje, ki nosi naslov: Ob stoletnici belgijske neodvisnosti. Predavanje ima g. dr. M. Dular, belgijski konzul, skioptične slike bodo- nazorno pojasnjevale njegovo razpravo. — P. t. občinstvo se vljudno vabi, da se tega prosvetnega večera v čim večjem številu udeleži, da pokažemo zanimanje za državo, ki je nam Jugoslovanom postala zelo naklonena. Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška 1 Din.
0 1. decembra se kakor običajno vsako leto vrši koncert, ki ga priredi Jugoslov. novinarsko združenje, sekcija L.ubl ana. Čisti dohodek tega •koncerta gre v korist pokojninskemu skladu d-u-štva. Dosedaj je bil program koncerta prvovrsten in tako raznolik, da je privabil izredno število obiskovalcev. Tudi letos bo program kar na/bol,ii 5i) zato že danes opozarjamo nanj.
0 Večer Rdečega križa. Kakor smo že objavili, se bo v petek, dne 28. t m. nudil našemu občinstvu zanimiv gledališki večer v operi. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa vprizori dve dnladinski igri »Sestrin varuh« in »Čarobna košara«, katerih avtorica je naša mladinska pisateljica Manica Komanova, V obeh, kakor zabavnih, tako v zdravstvenem pogledu poučnih igricah bo sodelovala šolska mladina obeh spolov. Gg. od-bornice in odborniki Rdečega križa prav te dni lazpečavajo vstopnice in upati je, da najdejo med starši in mladinol.ubi toliko odjemalcev, da bo gledališče razprodano. Spričo dobrodelnega namena le svojevrstne prireditve naj nihče ne zamudi prilike, da se na njej prijetno razvedri in obenem podpre človekoljubno akcijo Rdečega križa.
0 »Ugrabljene Sabinke«. To duhovito veseloigro, ki je že pred leti dosegla v ljubljanskem gledališču velik uspeh, vprizori Ljudski oder v nedeljo 23. novembra ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu. Igra je polna vsakršnih komičnih situacij in duhovitih prizorov, ki spravijo še tako razvajenega gledavca v brezkrajni smeh. Je to zadn a veseloigra na Ljudskem odru. In se je zato L.ud-ski oder odločil, da Se enkrat nudi zabave in smeha željnemu občinstvu večer najlepšega užitka, ki bo slehernemu obiskovalcu te uprizoritve brez dvoma Se dolgo ostal v spominu. Sodelujejo najboljSe moči in posebno še opozarjamo na to, da v glavni vlogi nastopi popularni in priljubljeni g. Janko Novak, ki ob tej priliki proslavi 20 letnico svojega umetnškega delovanja na Ljudskem odru. Zanimanje za to predstavo ie veliko in zato opozarjamo cenj. občinstvo, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice. Predprodaja se vrši vsak dan v Ljudskem domu I. nadstropje.
© Olepšan je ceikve st. Jožefa. Cerkev sv. Jožefa ir. jezuitski samostan bosta sedaj mnogo pridobila na svoji zunan Sčini. Okoli cerkve namreč grade sedaj monumenlalno in arhitektonskemu okusu odgovarjajočo ograjo, ki bo znatno dvignila lepoto zunanjščine te cerkve. Ograja je na betonskem zidu. na katerega postavljajo lok betonskih
takoj po vojni eno samo veliko pogorišče, da je bilo v voini porušenih 78.000 hiš iu okoli 3000 km železniških prog ter da je izginilo ali bilo demo-liranih nad 1700 umetnin itd. Po'etn pa bom vodil poslušalce s pomočjo skiopličnih slik na kratko potovanje po vsej Belgiji ter bom sproti opozarjal na gospodarsko ia kulturne zanimivosti, ki jih poznam ludi iz osebno skušuje prav dobro. V nadaljnjem delu tega predavanja pa bom podal zgodovinski razvoj belgijskega naroda in države in bom omenjal v početku fevdalni kneževini Brabantsko ln Flandrijo ter razvoj Belgijo preko zveze z Nizozemsko do vladarske hišo Burgundcev iu Ilabsbur-žanov, ki so podedovali belgijske pokrajine ob poroki Marije Burirundske. Govoril bom o vstaji proti Filipu II., o podjarmljeniu po Napoleonu in končno o osamosvojitvi 1. 1830 izpod Nizozemske s pomočjo Francozov. Temu historičnemu razvoju bom priključil tudi zgodovinski pregled jugoslovansko-belgijskih stikov v pre'eklosti. Pričel bom s 15. stoletjem, ko so belgijski vojaki spremljali burgund-ske kneze v Srbijo na boje proti Turkom. Končal bom z udoležbo Belgijcev, ki so poslali veliko zdravniško komisijo v pomoč Srbom za časa balkanske vojne, in z zvezo Srbije z Belgijo v antanti za časa svetovne vojne. Tople besede bom naslovil na naslov kardinala Meroiera, ki je bil za časa nemške okupacije največji tolažnik obupanega belgijskega ljudstva. Konec predavanja boni jKidal pregled belgijskega gospodarstva, in sicer industrijske politike, izvoza, agrikulture, uvoza, kolonljalne politike, prometa in financ.'
G. predavatelj nam jc ob koncu svoje Izjave prečilal še nekaj odlomkov iz koncepta svojega predavanja. Žo iz teh odlomkov smo spoznali, da bo predavatelj jutri, v petek zvečer v svojem predavanju podal loliko zanimivosti in nam neznan-h dej-fitev, da bo občinstvo gotovo prijetno presenečeno.
■kolobarjev. Delo ie že napol dovršeno in bo prihodnje dni popolnoma ure.eno. Pa ne samo cerkev, temveč vsa okolica in zlasti Zrinjskega cesta bosta z novo ograjo mnogo pridobili na lepoti.
0 Električna cestna železnica je uvedla na splošno željo z današnjim dnem na dolenjski p ogi redno postajališče na vogalu Privoza in Karlovške ceste. Na strelišču na Dolenski cesti pa bo samo zasilno postajališče po potrebi.
0 Les za reveže. Mestno načelstvo bo oddalo revnim strankam kostanjeva d-evesa na Go-sposvetski cesti pod pogojem, da jih stranke odstranijo s šlorom vrea. Interesenti naj se zglasijo v mestnem gospodarskem uradu, kjer dobi,o potrebna pojasnila.
0 V hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, so dogradili in pokrili stolpič k novi kapelici na dvorišču, v kateri bo za kakih 120 oseb prostora. Prejšnji stolpič so podrli in zvonček obesili v novi »zvonik«, ki ima tudi svoj strelovod. Nad glavnim vhcdom hiralnice so pritrdili nov napis iz velikih kovinastih črk »Hiralnica sv. Jožefa«.
© Kostanje podirajo. V eni zadnjih gremi-jalnih sej so sklenili, da se imajo podreti vsi kostanji na Gosposvetski cesti in v glavnem tivolskem drevoredu. Na Gosposvetski ceeti jih je občina prepustila brezplačno v last revnim ljudem, ki jih zdaj sami podira o io si ta'10 pripravljajo poceni kurivo za zimo. Občina si je s tem prihranila stroSke podiranja, revežem pa ustregla. Kostanje najprej obsekajo, potem pa spodkopl.ejo. Tako odstranijo debla, pa tudi štor s koreninami vred. Pri podiranju pomaga ljudem tu pa tam tudi težki mestni parni valjar ki se p av zdaj sprehaja po Gosposvetski cestt in utrju e novo zgrajeni tramvajski progi. Med obsekano vejevje kostan a navežejo debelo vrv in mesto da bi jo vlekli ljud e, jo navežejo valjarju za nos. Valjar potegne ter z lahkoto podere kostanj ko so mu prej že obsekali in izpodkopali korenine, — V Tivoliju pa podira mestna občina menda v svoji režiji, potem pa jih bodo prodali. Tam kostanje samo podžagajo, štor kar puste, da je delo prej opravl eno. Ta drevored bodo potem popolnoma na novo uredili. Na mesto ene vrste kostanjev bodo priSle štiri vrste platan, ki bodo promenado še bolj poživile.
© Prošnja vojaškemu poveljstvu. Prebivalci mestnih vil za t »pni ča rs ko vojaSnico že nekaj časa zelo trpe zaradi velikih množin gnoja, ki je naložen ob poti do njihovih bivališč. Zato vljudno prosijo vojaško poveljstvo, naj bi dalo te ogromne kupe gnoja prepeljati kam drugam, kjer ne bodo ljudje trpeli zaradi neprijetnega vonja. Upamo, da se bo vojaško poveljstvo na naše upravičene želje oziralo in napravilo v kratkem času red v tem oziru.
0 Konji v prvem nadstropju, 1'udje — r parterju, Če ne veriaimete, pa posluSajte: Mestni pogrebni zavod ima sedaj v bivši Predovičevi niSi na Ambroževem trgu svoje prostore. V dvoriščnem objektu ima hlev za konje. Če gledal to poslopje od zunaj, z Ambroževega trga, pa vidiS, da je ta obekl pravzaprav enonadstropen, v čegar pritličja stanuje več družin. Če vpraSaS katero teh strank, kako s« v teh »stanovanjih« počuti, ti tako-le odgovori: Eh, vse bi 8e človek prenesel ko bi le kon'i celo noč nad glavo ne »razbijali«! — Res, nekateri ljudje imajo trdne živcel Glede higijene bi s« pa dalo tudi kaj reči...
0 Srajce, bele in modne, zimsko perilo, rokavice, nogavice in kravate kupite najceneje prt Štork, nasl. Karničnik, Stari trg 18.
0 Ribana perilo, volnene nogavice, zimsko rokavico, torbice in bluze kupite najugodneje pri dterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18.
Maribor
Mestna občina mariborska bo naiela posojilo
Za bodočo leto 1931 se za enkrat v smislu dosedanjih rezultatov razprav v občinskem fi-I nančnem odboru nameravajo izvrSiti tele iuve-sticije; Za napravo ceste v delavski koloniji 600.000 l>in, za adaptacijo gledališkega poslopju 135.000 Din, za adaptacijo Rotovža 100.000 dinarjev, zu adaptacijo hiše na Rotovškcm trgu lilš. št. 9 27.000 13iu. Za naibavo cestnega nubi-jaču 60.000 Din. za asfaltiranje 200.000 Dum. Na i vidiku so šc nove investicije. Prihodnja seja I občinskega sveta bo v četrtek. 27. novembra ob 18 v mestni posvetovalnici in se bo obravnaval proračun. Za omenjene investicije bo torej mestna občnna najela posojilo v znesku 1 milj. 122.000 Din, ki sc bo bržčas radi nameravanih drugih investicij šc povišalo.
Neznan — pokopan
Poročali smo žc v številki od srede o žalostni usodi neznanega starčka. Približno šest i tnotrov je padel globoko s podstrešja, sc onesvestil in v nezavestnem stanju podlegel smrto-1 nosnim zudotoljenim |>oškodbam. Prinesli so ga v bolnišnico tor<odftl"i; potem pa mi bilo nikogar, ki bi bil povprašal za starčkom. Starček je umrl; kdo je mrlič? Včeraj popoldne se jc vršil pretresljiv pokop: razen duhovnika nikogar od njegovih, ki bii pomolila in postali na njegovem grobu. Nikogar... Lzgaral sc je starček v svojem žfrvljcnju; nekega dne ga jc dtfhitelu smrt-; nu nesreča. In ni bilo u.ikogar, ki bi bil povprašal za nj.iin; nikogar, kii bi bil naročil pogreb in v Murrboru nikomur, ki bi bil mogel izpovedati, kilo jc mrlič. Kdo je mrtvec? Neznan
—	pokopan...
Ker je dobil kozarec jabolčniha več
V \ rliovem dolu jo prišlo do značilne zgodbe; 73 letni pol jski dninar Jurij Farkaš jc delal pri |x»sestniiku Josipu Marinu in prejel po 1 dnevnem delu dva kozarca jabolčnika; to pa I n'i bilo po g-odu pastirju Matevžu, kii je dobil suino en kozarec »mošta«. Ta stvar je Matevža tako razburila, da jo pričel najprej godrnjati
—	godrnjanje v očitke, očitki v hrušč in trušč, dokler ni pastir Matevž segel po vplankk iu jo * toliko silo vihtel, da je 73 Ictui starček Farkaš radi zudobljciiih poškodb na glavi, rokah in hrbtu padel v nezavest in du je njegovo stanje zelo resno.
□	Usoda Maribora se jc stvarno odločilu
v našo korist zgodovinskega 23. novembra 1918, ko so naše hrabre čete pod vodstvom generala Maistra razorožile zloglasno zeleno gardo v dravski vojašnici. V spomin na ta velejiomerab-ш dogodek praznuje domači 45. pehotni potk vsako leto dne 23. novembru svojo slavo. Letošnje slovesnosti prično ob jk>I 11 s službo božjo in rezanjem kolača na dvoriču vojašuice Kralju Aleksandra, Obrede za katoliško veroizpoved bo apruvii garnizij»ki duhovnik P. Zeva d l a 1, za pravoslavno veroizpoved pa prota T r b o j c v i č. Ob 15 pa se vršu nu vojaškem dvoni'šču vojaška veselica. Oaienjenib slovesnosti se udeleže predstavniki posameznih obla s te v, društev ter korporacij in drugi povabljeni gostje.
□	Podjetniki — stavkajo«. Včeraj se je vršila pri tukajšnjem okrajnem načelstvu licitacija del za transverzalno pohorsko cesto Reka—Sv. Areh. Licitacijo se ni udeležil nobeden jx>djetnik; baje so enotne cene za ta dela prenizke.
□	Gradbeno gibanje. Na predvčerajšnji sejli mestnega svetu so sc izdula sledeča gradbena dovoljenja: Josip Rosenberg za povečanje garaže na |)arceli št. 191. k. o. Grajska vrata na Meljski cesti 37; Franc Oblak za grud-bo uvtogaraže pri hiši Tomšičeva 5; Mehanična tkalnica Ii. Zelenku in drug za grudbo kotlarno. Nadalje so dobili uporabno dovoljenje: .Miiihael in Marija Šunko za preureditev gospodarskega poslopja pri hiši Radvanjska 40: Maks Končnik za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Vrbanovi 35 ter Anton Maj zu zgradbo delavnice za izdelovanje repičnega gonilnega olja in frrncža.
□	V Ljudski univerzi predava drevti ob 20 bivši vseučiliški profesor iz Irkutska dr. Ilalm o sedanji Rusiji. Prof. dr. Ilalm sc je že pred nedavnim vrnil iz Rusije in bo poročal kot očividec o boljševiški revoluciji, zlasti pu o sedanjem stanju Rusije: Stalinove prevratne načrte, mrzlično oboroževanje, preganjati je cerkve, zasebno življenje delavca, zakonsko življenje, šolske razmere, mladina itd. Številne značilno slike bodo ponazorjevalo njegova izvajanja.
□	Kri jc puščal za — dva dinarja. Pet krl-žcv in pol ima MartmiO., doma iiz Stojncev in po IKjkliicu želar. Meseca aprila t. I. je proti nagradi dveh dinarjev v Zagojščib puščal kri posestniku Francu Janžekoviiču, ne da bi imel za to predpisano strokovno izobrazbo. Janžekovič je 15. aprila umrl. Včeraj pa se je Martin O. zagovarjal pri tukajšnjem okrožnem sodišču. V smisla navedli obtožnice sta podala iizvcdeu-ea izjavo, da puščanje krvi sicer ni povzročilo Janžekovičeve smrti, pač pa pospešilo. Martin O. je bil radi mazaštva že dvakrat kaznovan in se je v snrslu obtožnice že pred vojno bavil s puščanjem krvi bolnikom. Priznava, da jc tudi Francu Janžekoviču, ki je zbolel na pljučnici, jmščal kri iz žil privodmic in sicer enkrat v enem, druigokrat pa v drugem koniotskem gibu. Pred tem ni steriliziral niti rok in niti orodja, podobnega malemu nožu. Obtoženec je bil obsojen na tri tedne zapora, pogojno dve leti.
□	Usodne sanje... jc imela 39letna želez-ničarjeva soproga Antonija K.; sanjala je namreč. da ji je mati umrla, kar jo je tako razburilo, da je v sanjah skočila iz [»eteljc in pudla tako nesrečno čez škaf, kii je bil na tleh, da se jc po celem telesu potolkla. Poškodbe so take vrele, da so revico morali prepeljati v splošno bolnišnico, kjer so ji takoj nudili prvo ■pomoč.
□	V Svcčini bo v uedeljo, dne 23. t. m., svečana blagoslovitev novih orgelj Ob tej priliki vozu avtobus v S večino izpred restavracij« •pri Grozdu< ob 7.30; nazaj v Maribor po potrebi.
□	Pravde niso šala. V nezavest se jc zgrudila včeraj na sodišču 32 letna poseetnica Marija Kueter iz Zg. Dn.pleka; bržčas je delovala na njo okolnoat, da bi morala v pmrslu razsodbe izplačati svojii svakinji 10.000 dinarjev mes'o 10.000 kron. Pozneje jc prKIa k zavesti: v Mlinski nlicii pa se jc zopet onesvestil« in so jo morali prepeljati v splošno bolmSnico.
			
			
			
Ta krivulja kaže statistiko krvotočnih bolezni od leta 1924—1927.
Statistika svaril
Statistika kaže znatno pomnožitev srčnih bo* iezni. Kriva je vedno večja uporaba n a s 1 a d i 1, zlasti kave.
Kava vsebuje mnogim ljudem Škodljivi kofein, ki se mora po mnogih znanstvenih poizkusih in dolgoletni izkušnji zdravnikov prepovedati bolnikom, ki bolujejo na srcu, živcih, ledvicah in želodcu. Pa tudi zdravim more kofein v kavi včasih Škodovati. Za vsakega je pa brezpogojno dobra samo kava Hag brez kofeina, katero zdravnik vedno dovoli. Kava Hag je zbirka dragocenih zrnatih kavinih vrst, ki se odlikujejo z izborno aromo in čistočo okusa. Kava Hag ima vse vrednote užitka brez škodljivih dražilnih posledic kofeina. Zato je kava Hag za zdrave in bolne vsake starosti idealna pijača. Poizkus Vas bo uveril! — Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobi se pa tudi v kavarnah in hotelih.
□	Absolvent meščanske šole, brez staršev in docelu sam nu se navezan, išče v težkem Kinotnenn položaju zaposlitve v kakšni pisarni. Naslov v upravi lista.
□	Sposobne ljudi zu kolportažo, tudi dečko nad 16 letom, iščemo Povprušati v upravi na Koroški cesti 1.
□	Trenchconti, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plušči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše, čez >00 vrsi krzna, kakor tudi vso nia-nufakturno blago na obroke, L. Ornik, Maribor, Koroška 9.
Celje
a Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni. Tako nekako je zaklical Slovencem svoj čas veliki Anton Martin Slomšek. V ponedeljek dne 24. t. 111. ob 8 zvečer se na ]>rosvetaem večeru v dvorani Ljudskega doma pokloni spominu i»nega največjih Slovencev in Jugoslovanov dr. Jan. Ev. Kreka. Naj bo ta večer preizkušnje naše zvestobe velikemu evangelistu in hvaležnoeti njegovim žrtvam!
j£t Skromen tat. Remigij iz it. Jurija ob Taboru je bil 17. t. m. s kolesom v Celju. Kapil si je nov suknjič in še nekatere malenkosti, povezal vse skupaj v ličen zavoj in ga pritrdil na svojo kolo. Po tem opravku je postal žejen in jo mahnil v dobro anano gostilno v M. Gubčevo uiico. Kolo z zavojem je prislonil 11a dvorišču k zidu. Med leni pa, ko se je Remigij krepčal v gostibii — trajalo je malo dolgo — je neznanec snel s kolesa zavoj in ga odnesel. Čudo čudovito je pa, da neznancu ni dišalo tudi kolo.
Movo mesto
ObveSčamo in ptosimo vse novomeške gg. trgovce, obrtnike in druge pridobitne kroge, da naročajo svoja božična in novoletna voščila in druge oglase za božično in novoletno številko »Slovenca izključno le pri tukajšnji podružnici »Sljvenca« na Ljubljanski cesti, ker je le ona po svojem vjdji g. Ciglerju poleg ljubljanske uprave upravičena sprejemati in nabirati vsa tozadevna naročila.
PM
Ptujski muzej je zadel precej ležek udarec. V torek 18. t. m. dopoldne so pokopali 86 let starega Vnuk Martina, čuvaja pri mitreju na Hajdini. Več spregovorimo o njeni v nedeljo.
Komisija mestne občine je ia leden pregledala strugo potoka Grajene. Treba jo bo očistiti in teren bolj zavarovati pred prihodnjimi nalivi.
Na živinskem sejmu so ta teden cene zelo padle. Prvovrstna živina se Je prodajala od Din 7 elo 8.75, drugovrstna po 5—7, živina tretje vrste pu le po 2—5 Din kg.
Za gospodarski dvig v Halozah. Pri Sv. Andražu v Leskovcu se je v nedeljo ustanovila sadjarska zadruga. Isicčasno pa se je o priliki poučnega predavanja izvolil pripravljalni odbor, da bi se istotam posebej ustanovila tudi sadna podružnica. T« bi skupuo z vinarsko podružnico delovala iu se brigala za ugodno razpečavanje sadja, ona druga pa skrbela za splošno-gospodarski pouk. Ena ima torei teoretično, druga praktično nalogo. Zborovanju se je v imenu ptujske podružnice udeležil g. Lj. Sa-gadin, ki je iz svoje bogale izkušnje udeležencen. dal razne tovrstne nasvele.
Braslovče
■ Naš trg obiskujejo v zadnjem času razni cirkusi, elektro kino in kralji železa, kateri imajo več ali manj privlačne sile. Zdi se nam, da take vrste razvedrila ne rabimo.
Prosvetno druStvo nam v nedeljo, 23. t. m. ob 15 v Društvenem domu priredi igro »Narodni poslanec«, na katero vabi vse brez posebnih, dosedaj običajnih vabil po pošti.
V ponedeljek se je vršil prevoz v celjski bolnišnici nenadno umrlega, Braslovčanom dobro znanega poslovodje Henrika Herla v Solčavo. Sodeloval je večkrat pri cerkvenem zboru in s svojim lepim glasom pel Bogu slavo. Naša dekleta so belo krsto 22-letnega mladeniča pokrila z venci ui šopki belih krizantem. — N. v m. p.l
Nedeljski »Slovenec« se dobi v trgovini Kme-ske zadruge. Segajte pridno po njem!
Šoštanj
Hmeljarska podružnica je imela svoj letu. občni zbor v nedeljo 10. t. m. pri Cerovšku. Po uvodnih formalnostih so podali odborovi funkcijo-narjl izčrpna poročila, iz katerih povzamemo, da je podružnica živahno delala in se udeležila tudi juhi lejne razstave SHD v Žalcu. Trije člani so dobili priznalne diplome. Novi odbor podružnice je za naslednje poslovno leto sledeč: predsednik g. Fr. Medic, tajnik g. Fr. Schvvarz. blagajnik g. Mihael Škuba. Občni zbor, katerega se je udeležilo lep) število članstva, je potekel v znamenju hmeljskt krize.
Predavanje o ftvici. V Slomškovem domu je v nedeljo po jutranji sv. maši predaval o Švici in njenem Gospodarstvu domačin g. J. Kešan, ki st je letošnfe poletje dalje časa mudil v Švici in pro učevsl tamošnje gospodarske razmere. Zanimivo predavanje je zaslužilo boljšega obiska.
Z redom jugoslovanske krone je bil odlikovan a. Hanke Hubert, rezervni iiodpoiočnik. Čestitamo'
NA SV. HELENI
Enkrat mesečno odhaja iz Londona parnik v Natal v Južni Afriki. Med potjo se na 19. dan vožnje za nekoliko ur ustavi pri Sv. Heleni. Povprečno en tisoč turistov letno izrabi to pri-!iko, da vidi hišo, kjer je zaključil svoje življenje Napoleon. V Jamestownu, edinem mestu ua otoku, pričakujejo na obali nerodni vozovi. ki peljejo goste navkreber v Longwood, cesarjevo ječo. Francoski pisatelj Ernestd'Hau-terive je letos napravil to pot. Pripoveduje v
Vzrok katastrofe v Lyonu Kultumt obzornik
Prof. €k-»t£ l)ehio. slavili umetnostni zgodovinar, obhaja 22. novembra 80 letnico svojega rojstva.
>jRevue des deu\ mondes (Sainte Helene au-jourd'hui. Notes de vovage) o otoku, ki se ni prav nič spremenil v teku zadnjih 150 let. Navpično, popolnoma golo skalovje se dviga iz oceana. Vrh planote je skritih med hribi več ozkih dolinic, kjer tečejo hudourniki ob deževnih mesecih. Ob morju se še poznajo ostanki nekdanjih utrdb in rjavijo zapuščeni topovi: menda se jih ni splačalo odpeljati čez morje v livarne. Otočic je bil nekoč ognjenik. Pusta, s strjeno lavo pokrita ravan kaže le tu in tam male gaje in travnike. Tekom zadnjih 30 let so se zelo pomnožili nasadi flaxa . aloji slif ue tropske rastline, ki se rabi za tkanine.
Planota, kjer je bival Napoleon, se nahaja v najbolj nezdravem delu otoka. Tu imajo dvakrat več dežja nego ob morju, in skoro vse leto piha hud veter. Se /daj ne mara nihče od domačinov stalno bivati v kraju, ki ga Napoleon ni smel zapustiti. Ni dvoma, da ne bi tako hitro umrl. če bi mu bil odprt ves otok.
Parnik se zasidra v Janiestovvnskem zalivu. Mestece ima prav tako lice kakor dne 17. oktobra 181o. ko je jadrnica pripeljala znamenitega jetnika. Potniki korakajo v hrib po istih 15 kamenitih stopnicah kakor Napoleon, stopijo skozi mestna vrata in onstran obzidja pridejo na trg. Tu stoji prav preprosta »palača« britskega guvernerja, kjer slednji le malokdaj stanuje. Zraven so uradi, carinama in onstran malega vrta skromna cerkvica. Na oni strani trga se prične kratka in široka ulica. Nizke hiše so še vedno iste kakor na risbah iz Napoleonovih let. V edini gostilni imajo sobe za tujce. Večjidel je zaprta, in samo v spodnji pritlični dvorani pijejo ali igrajo na starem biljardu meščani. Nasproti hotelu leži pošta. Dvakrat na mesec prihajajo poštni parniki iz Londona oz. Kapstadta. Vsak meščan pride po pošto sam, ker nimajo na otoku nobenega pismonoše. Telefon, ki veže prestolico z notranjostjo otoka, deluje samo nekoliko ur na dan. Zvečer prav medlo razsvetlijo ulice petro-lejske svetilke, ki pa ne gorijo, če je mesečina. Po hišah imajo sveče ali slabe petrolejke. Elek-
triko ima samo neki bogataš, ki si je zgradil lastno postajico. Zalaga s svetlobo tudi bolnišnico in kinematograf. Slednji se nahaja v skednju in obratuje dvakrat na teden. Sedeži so namenjeni belini ljudem, spodaj na stojišču pa se gnetejo domačini. Vidijo v filmih letala, avtomobile, železnice, same stvari, ki jih sicer ne bi zagledali nikoli v življenju. Samo kino jim pove, kako živijo beli ljudje v Ne\v-yorku in Parizu. Zamorci so divje zaljubljeni v filme iu se ne strašijo več desetin kilometrov dolge poti, da bi videli predstavo. Mestece ima zdravnika, lekarno, kjer lahko dobite tudi malinovec in dopisnice, in več skromnih trgovin. Izmed 3700 prebivalcev otoka je samo 200 belih, Angležev. To so državni uradniki in nastavljenci brzojavne družbe proge London — Afrika — Oceanija. Nekoliko trgovskih družin biva tu že nad sto let. Domačini pa tvorijo nepopisno mešanico vseh ras. Zamorski sužnji so bili izpostavljeni vplivom bele ler rumene rase Kitajcev, Malajcev, Indijcev. Sedanji domačini so zdaj črnkaste zdaj zopet sinjkaste polti in imajo najrazličnejše obraze. Imajo svoje farme in zaslužijo pred vsem pri flaksu, ki se dobro proda predilnicam. Nova industrija je zelo izboljšala položaj domačih delavcev: zaslužijo zdaj do 2 šilingov dnevno namesto nekdanjih 3—0 penceov. Toda flaksovi nasadi vedno bolj izpodrivajo gozdove, in to še slabša itak nezdravo podnebje. Drugo nevarnost pomenijo termiti. Zrušilo se je že več hiš. ki so jih izpodglodali. še v gu-bernatorjevi hiši. t. zv. Plautation House, so morali nadomestiti vse lesene dele. ker .so
Geolog Claudius ltoux je mnenja, da se je grič v Lyouu udri zaradi posebnega ustroja I tamkajšnjih tal. I/, enakega vzroka se je že pred tisoč leti zgodila tu podobna nesreča. 1 Leta 840. se je zaradi usada podrl rimski forum, ki je stal na tem griču. — Edvard Ilerriot pa je drugega mnenja. Po njegovem je . morala biti poškodovana kaka kanalska cev ; ter je uhajajoča voda v teku let izpodjedla grič. Bolnišnica Chazeaux je še vedno v
Zlat teleionski aparat, dar neke ameriške telefonski] družbe papežu Piju XI.
termiti zdrobili v prah vse deske in hlode od temelja pa do stropa. Pred kratkim so se prikazali termiti tudi po drevesih blizu Long-\vooda. Varuh Napoleonove hiše je to pravočasno opazil in ukrenil potrebno, da bi preprečil uničenje zgodovinske hiše. Sicer varuje Napoleonovo ječo pred termiti njena slaba lega: veter, ki stalno piha od morja. Turisti, večinoma Nemci, potem Belgijci, Angleži, Američani, Avstrijci in na zadnjem mestu Francozi, prinašajo Jamestovvnu največ dohodkov. Veliko tujcev hoče za vsako ceno imeti katerikoli spomin na Napoleona. Lastnik one mize, ki je nekoč stala v Longwoodu, je n. pr. /.a drag denar prodal nad stokrat zaporedoma njeno odlomljeno nogo. Mize same ni dal nikomur, ker bi sicer izgubil atrakcijo za tujce, in še za nogo so ga vselej morali prav dolgo prositi.
Ameriški letalec Levine, ki je bil 1. 1927 s Cham-berlinom preletel Atlantski ocean, je bil te dni na Semmeringu aretiran, ker je osumljen, da je hotel ponarejati francoski kovani denar. V njegovi družbi je bila znana ameriška krasotica Ma.v Boli, znana pod imenom »Kraljica diamantov«.
I
nevarnosti; razpoke na poslopju so vedno večje. Herriot je v nekem pogovoru opozoril, da je bil prvi človek, ki je prihitel na pomoč, i neki Nemec iz Miinchena, drugi neki delavec j Poljak in tretji Francoz. To naj bi bilo znamenje za te narode, da bi se zedinili za dobro stvar, v obrambo miru in njegovih dobrin, namesto, da se pričkajo med seboj.
Moderna romantika
Pred berlinskim prisedniškim sodiščem se vrši te dni zanimiva razprava proti komercialnemu svetniku Karlu Lindenianhu, njegovima bratoma Gustavu in Otonu in proti in-ženerju in bivšemu lastniku ladjedelnice Viljemu Bauerju. Obtoženci so na elegantni Bau-erjevi motorni jahti »Inge v povojnih letih tihotapili špirit iz Poljske in ga prodajali v Nemčiji. Jahta je imela dvojno dno in je mogla sprejeti po 3000 litrov špirita. Špirit jih je stal na Poljskem po 38 fenigov liter, prodajali' so ga pa po 4 marke liter. Pšenica jim je šla bujno v klasje, dokler jih dne 30. septembra 1926 niso zasačili pri Schvvedtu ob Odri.
Bernard Shaw in kupčija
Tudi Bernard Shaw je sedaj končnoveljav-no kapituliral pred govorečim filmom. Vsled velikih uspehov svojih del po vsem svetu je sklenil sprijazniti se z raznimi filmskimi družbami in jim odstopiti svoja dela. Kot prvo bodo snemali v Elstree: »Kako je nalagal njenega moža«, in sicer v angleškem in nemškem jeziku. Po končanih pogajanjih je izjavil: »Vedno sem bil nasprotnik nemega filma, ker nisem imel od njega nobene koristi. Z govorečim filmom je stvar drugačna. Danes sem podpisal pogodbo, ker sedaj ravno rabim nekaj denarja.« To je pristna Shawova satira.
I Najnovejši Gerhart Hauplmann
Pravkar je izdal 1'ischer v Berlinu v vrsti drobnih, kartoni rani h in kolorirani.il zvezkov, ki so sc mnogim priljubili — tudi radi izbrane vsebine, ne le radi okusne oblike, saj sta izšli tako u. pr. Titoma« Monnovi noveli »Unordnung und frtines Laki« ter »Mario und <ler Zaube-rerc v tej opremo — najnovejše delce mojstra 1 lau.pt ma n na: »D i e S p i t z h u e k e«.
Za res nenavadno je to delo. Na čelu knjižice je objavljeno pismo, s katerim naznanja upravitelj gostilne »Zur preuflisehen Kroncc, v kateri jc mojster ugledal luč sveta, da bodo stavbo |xxlrlii v kratkem času ter mu pošilja hkrati sliko hiše. Iluuptinauu se naglo odloči, da hoče vzeti od te stavbe slovo, preden začne kramp. — die Spiitzhackc — svoje razdiralno delo. Sam hoče ol> starem vinu iz domače kleti preživeti noč v sobama št. I in 7. tistima, kii sta z njegovim rojstvom v najtesnejši zvezi.
A ko prazni kozarce za kozarcem žlahtnega soka, inu napol iz omotičnosti, napol iz jasne zavesti zraste doživetje, kii je po svoji nenavadnosti, šc bolj |>a ruda izredno učinkovitega opisa morda eno najlepših, kar jih premore takozvano fantastično nemško slovstvo. Začno sc namreč zbirati okrog njega, na dvorišču in v sosedni sobi, pa tudi |н> vsej bližnji okolici, odposlanci neštetih gostiln in krčma, vsaka |ki je zastopana |vo nositelju svojega imena: leva, v vseh barvali, orli. biki, zmaji, angeli, zvezde, divji mož in štorklja ne manjkata, a zamorec jc sklicatelj in mentor pre-čudnegu poslovilnega sestanka. Ves ta lierai-dični /Jm>i\ ki se je nutepel na predvečer razrušitve starodavne gostilne pri pruski kroni, tvori s svojim nastopom nenndejani koncert samotnemu, od rojstnega doma poslavlja joče-iiin se poetu.
Toda doživetje te samotne noči v zapuščenem brez usmiljenja porušenju izročenem dvorcu, le ni zgolj prekopicavanje sanjskih prividov, iz vinskega duha porojenih ... Z neko skoraj vsiljivo dvoumnostjo nosijo heraldični simboli še drugačno težo: ves dogodek je nekaka paralela sedanjega političnega položaja v Nc-mčiji, v poetovo melanholijo preneseni Tliomas Munnov: Oklic razumnosti.
In s tega stališča je Houptniannovo knjiga i vsaj tolike pozornosti vredna kakor /. umetniškega.	s. š.
Dr. IVindischerjev govor na razstavi Strahtove zapuščine
Prin/damo z dovoljenjem predsednika Narodne Galerije, tj. dr. F. Windischerja, njegov otvoritveni govor na razstavi pridobitev iz Stralilove zapuščine dne 10. t. m. v Nar. Galeriji.
Graščina Slara Loka je do Strahlovili večkrat menjala svojega gospodarja. Ded zadnjega lastnika. Karla viteza Slrahla, je poročil hčerko tedanjega lastnika Demšarja in se priženil na to graščino. V graščini Stara Loka je bilo že ob njegovem času mnogo umetnin in kulturnih spominov. Tudi njegov sin Edvard vrl ez Strahl se je posvetil zbiranju umetnin. Znašal je sam in imel tudi svoje zaupnike. Sam ljubitelj umetnosti, očitna in veljavna osebnost v javnosti svoje dobe, je napisal delo »Kunslzustande in Kraiin« Njegov oče je bil rodom iz Nemčije. Edvard in Kari Strahl pa sta bila rojena pri nas. Prosvilljeni in izobraženi Edvard Strahl je zbiral v svojem gradu z namenom, da zbrane umetnine ohrani našim krajem v javni zbirki, pa ga je prehitela smrt, in tako je njegov sin Kari Strahl dovrševal in dopolnjeval staro zbirko ! in trud svojega očeta. Mena v posesti graščinskih lastnikov je z ene plati pripomogla k množitvi zbirk portretov, na drugi pa povzročala, da so umetnine ob takih menah bržčas tupatam odhajale iz te velike hiše. Ko je lansko leto tik pred svetim dnevom umrl Kari vitez Strahl, je končal Strahlov rod.
Za našo kulturo in za nas Slovence je ime Strahlov med imeni, Iti zaslužijo naše spoštovanje in našo hvaležnost v prvem redu. Zadnji iz rodu Strahlov, Kari, je zbiral in znašal umetnine z vodilom, zbrano bogastvo ohraniti naši domovini. Ko je sklepal račune svojega življenja, je določil, da ostanejo umetnine in starine, ki so v tesni zvezi z graščino, v graščini, Muzeju in Narodni galeriji pa je v svoji poslednji volji zagotovil prednost do izbire in do nakupa. Te dragocene prednosti sla se poslužila Narodna galerija in Narodni muzej v Ljubljani, ter je to.kar, gospoda, vidite danes razstavljeno, pridoblje<no za Narodni muzej in Narodno galerijo deloma po prednostni izbiri in nakupu, deloma na javni dražbi.
Izpolnjujem danes veliko in prijetno dolžnost, da ob tej priliki izrečem veliko zahvalo naši ba-novinski upravi in prvemu banu dravske banovine, g. ministru Sernecu, za pravo umevanje izredne in morda sekularne prilike, ki se je nudila po smrti zadnjega Strahla, ler za munificentno pomoč Narodni galeriji. Ko je v današnjih prematerijalnih časih žalibog nevšečno splahnila zasebna darežlji-vost v Slovencilt, je za ustanove tako osnovne narodne pomembnosti kakor je Narodna galerija kar odločilne važnosti, da bi bila deležna krepkega zaslona avtonomnih mest svoje domačije. Razstava umetnin in starin iz Stralilove zbirke vam, gospoda, kaže vse, kar je pridobljeno za Narodni muzej in Narodno galerijo. Za Narodno galerijo pomenijo umetnine iz Slrahlove zbirke mogoč eno pomnožitev in dopolnitev njene zbirke. Sedanja razstava bodi očiten in viden izraz našega hvaležnega priznanja in naše globoko občutene pietele napram Strahlove-mu rodu in bodi osobito izraz naše poklonitve zadnjemu iz tega naši zemlji udanega in naklonjenega rodu, blagopokojnemu vitezu Karlu Strahlu. Z ljubeznijo zbrrane mnogovrstne umetnine in starine so nedavno zapustile stare penate starološke graščine. Prišle so v stalne goste v Narodno galerijo, ki jih bo zvesto in verno čuvala v svojem okrilju, pa ji bo na srcu, da ostane vitezom Slrah-lom in Karlu vitezu Strahlu hvaležen spomin v trajni svetlosti. Kazstava Slrahlova je za našo kulturno zgodovino imeniten dogodek, ki ga zapišemo v kulturno poveslnico s pieteto in z domovinskim ponosom. Pozdravljam vas prisrčno, spoštovana gospo i a, v našem domu ter proglašam razstavo za otvorjeno.
fcpamja pred revolucijo? Levo zgoraj: Zbiranje delavstva pred trgovinami ki jih iz strahu pred nemiri zapirajo. — Desno: Stražniki na konjih zapirajo ukce. — Spodaj levo: Štrajkujoči delavci skušajo ustavili avtomobilski promet. — Desno: Na strelu madridske univerze vihra rdeča zastava;
spodaj napis: Živela republika.'
Jugoslavija. Jugoslovenski turizem. — Novembrski zvezek te razkošne smotre prinaša zopet bogato in pestro vsebino ter obilico krasnih ilustracij. Elegantnost tega lista, ki uspešno tekmuje z najlepšimi propagandnimi revijami evropskih tu-ristovskih dežel, vabi čitateli da se porrudi ob njem. Opozarjamo zlasti na slike iz Južne Srbije ter iz Bosne. Јошпу Behmov članek »A u f dem A m s e 1 f e 1 d e« ter Josef Grionijev: »J a g d-vvild in Dal ma I ien« sta oosebriega poudarka vredna.
Za našo živinorejo
TetaJ u ocenjevanje in merjenje iivinc r Kranja.
Kranj, 19. novembra 1980.
V	»Ljudskem domu« v Kranju se je v ponedeljek dne 17. nov. vršil specialen živinorejski tečaj za odbornike in druge funkcionarje pri živinorejskih zadrugah. Namen tečaja je bil vpeljati zadružnike, zlasti pa člane rodovnih komisij v podrobno delo pri ocenjevanju р1етепзке živine, zlasti pri sprejemanju živine v rodovnik. Predaval in demonstriral je tečajnikom zanimivo in poučno tvarino kmet. ref. g. J. Sustič.
Dopoldne se je vršil temeljit teoretični pouk 8 pomoč.jo znamenitih stenskih slik iu tabel znanega neniškoga živinorejskega veščaka dr. Puscha. S pomočjo teh slik in podrobne razlage se je tečajnikom jasno predočilo številne dedne napuke pri živini, katere izključujejo sprejem v rodovnik. Delo pri strogem ocenjevanju jim bo vsled tega zelo olajšano in je upati, da se pri odbin živine ne bodo več dogajale napake. Tudi podroben način ocenjevanja s pomočjo posebnih ocenjevalnih knji-iic in tabel se je tečajnikom točno pojasnilo.
Popoldne se jo vršilo praktično merjenje in ocenjevanje živine na dvorišču župnišča v Kranju. Pri tem so številni tečajniki sami praktično merili ta ocenjevali živino z vsemi potrebnimi pripomočki. Vežbali so se v tem delu dalj časa. Tako
1 i m je bila dana prilika izuriti se v najbolj deli-;atnem poslovanju, ki ga ima vršiti rodovna komisija. Tečaj se je zaključil šele proti večoru. Udeležba je znašala pri dopoldanskem predavanju okrog 100 zadružnikov, med katerimi so bili nekateri zadružniki tudi iz sosednjih okrajev, dejstvo,
IZKAZ O STANJU NARODNE BANK!!
s dne 16. L m. (Vse v milij. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 8. t. m.) Aktiva: ilato in devize 280.0 (—40.8), tečajna razlika 709.6 (—117.21), posojila 15(54.4 (—20.8), pasiva: bankovci v obtoku 5852.1 (—184.4), obveznosti 919.0 (—45.7), drž. terjatve 88.8 (+1.8). Ostale postavke oeupremenjene.
Trgovsko bolniško in podporno društto v Ljubljani je imelo v letu 1927. povprečno 4863 zavarovancev, v letu 1928. je število zavarovancev naraslo na 4445, lani na 4698, letos avgusta pa je doseglo celo 5415. Ta veliki dvig števila članstva Je pripisovati v največji meri uvedbi višjega zavarovanja, katerega se udeležuje gotovo več kot polovica zavarovancev. Zaostanek prispevkov je znn-Sal na koncu leta 1928. 0.9 milij. Din (1927 0.7 milij.), predpis leta 1929. je znašal 3.7 (3.5) milij. Din, vpiačanih pa je bilo taktično 3.8 (3.4) milij., tako da se je zaostanek zmanjšal od 0.9 na 0.8 milijonov Din. Pri vsem tem je upoštevati, da bolniška blagajna ni izvršila nikakih odpisov terjatev, kar so pa drugi organi SUZOR-ja prakticirali v veliki meri. Se leta 1928. Je bil izkazan prebitek ▼ znesku 0.438 milij. Din, za lansko leto pa izka-tuje društvo 74.471 Din primanjkljaja. Ta primanjkljaj je pripisovati povečanim izdatkom radi hripe v zimskih mesecih 1928/1929. ki je zelo obremenila bolniško zavarovanje v celi državi.
Joegoslavie. Prejeli smo prvo številko organa Jugoslovansko - holandsko. zbornice v Rotterdamu »Joegoslavie«. Prva številka kaže, da se zbornica ni cbala niti truda niti stroškov, da je izdala tako ob-sežno številko. Omeniamo, da bo list drugo leto začel stalno izhajati, seveda v nekoliko manjšem obsegu kakor je ta prva številka, ki obsega 20 strani časopisnega formata. Urednik lista je Chrietiam Giinther-Pavlakovič. Iz lista posnemamo, da je predselnik zbornice naš konzul v Rotterdamu 11. van Dam, zbornica pa ima tudi s'aJnl odbor v naši državi, kateremu pripada tudi Slovenec, ugledni ljubljanski trgovec, ki je dalj časa bival v Ilolandiji, Zdenko Knez. Iz prve številke posnemamo, da organizira zbornica obiek holandskih časnikarjev v nažo državo. Priti bi imeli v našo državo meseca marca. Glede vsebine prve številke nam je omeniti prispevek našega trgovinskega in finančnega ministra, nadalje vsebuje revija vse važnejše podalke o naših gospodarskih razmerah in popisuje tudi pri rodne lepote našo države in navaja vse turistične centre. Nadejamo se, da bo revija zbornice pomagala uspešno zbornici pri njenem delu za večje finančne in trgovske zveze med našo državo in Holandijo in vršile tudi turistično propagando.
Propaganda. Prejeli smo prvo številko novoustanovljene revije »Propaganda«. Ilustrirana revija izhaja mesečno v Zagrebu, ureja jo Miroslav aandor. Iz uvodne besede je razvidno, da ima revija namen propagirati proizvode domače Industrije in bbVtne delavnosti, nadaljo prirodne in druge lepote naše države in turizem. Prva številka je posvečena Sloveniji in prinaša številne inserate slovenskih tvrdk. Gospodarski pregled naše banovine je podal g. Jure Koče. Knjigi Je priložen načrt žel. proge Kočevje—Stari trg—Vrbovsko, torej železniške zveze Slovenije z morjem.
Za štajersko kokoš. Celje- 20. nov. Danes se je vršila tukaj v hotelu »Evropa« celodnevna anketa o standartizaciji štajerske kokoši. Anketa, ki jo je sklicala kr. banska uprava v Ljubljani, so sc poleg zastopnikov banske uprave udeležili tudi drugi kmetijski strokovnjaki, zastopniki perutni-narskih društev in odsekov, zastopnik Kmetijske družbe, zastopniki izvoznikov jajc in perutnine ter praktični kmetovalci, skupno 21 delegatov. Anketa se je pečala predvsem z dejstvom, da do danes še nismo imeli niti enotnih smernic in določil za pospeševanje perutninarstva, niti no predpisanega točnega tipa kokoši, ki bi bil za naše razmere najprimernejši. Anketa naj bi uredila to vprašanje v skladu z zahtevami in interesi tako kmetovalstva kot trgovine. Sklenjeno jc bilo, da se v bodoče pospešuje v banovini predvsem rjava štajerska kokoš enotnega tipa s kombiniranimi lastnostmi, v drugi vrsti pa tudi bela štajerska kokoš z istimi lastnostmi. Sprejeta so bila tudi nova določila za ocenjevanje kokoši na razstavah.
Borza
Dne 20. novembra 1930.
DENAR
V	današnjem deviznem prometu so ostali le-Jafl v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil manjši kakor včeraj. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275 bi., Berlin 1347.50 bi., Bruselj 788.39 bi., Budimpešta »88.89 bi., Curih 1095.90 bi., Dunaj 794.68—797.68 (796.18). London 274.19—274.99 (274.59), Ne\vvork 50.34-56.54 (56.14). Pariz 22? 03 bi.. Praga 167.25-168.05 (167.65), Trst 294.80-296.80 (295.80).
Zagreb. Amsterdam 2275 bi., Berlin 1840— 1349, Bruselj 788.39 bi.. Budimpešta tl87.39-990.39, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.68—797.6S, London 274.19—274.99, Newyorl,- 56.34 —56.54, Pariz 221 011 - 223 011, Praga 167.'.'5-168.05, Trst 294.873 —296 873. — Skupni prouict brez kompenzacij jo ■našal 4.84Д milit Din.
ki kaže, kako dober odziv Je tečaj povzročil in kako aktualno potreben jo bil. Pri popoldanskih vajah je bila udeležba okrog 60 tečajnikov.
Z vidika teoretskega in praktičnega pouka ter poslovnih instinkcij jo sedaj v kranjskem okraju pri živinorejskem zadružništvu led prebit. V okraju je danes razpredena gosta inreža 13 živinorejskih zadrug, kjer so dani vsi pogoji za uspešno delo. Toda z delom jo treba pričeti še lo jesen in nikakor ne odlašati, da ne potečo zima neizkoriščena.. Zadruge si morajo takoj nabaviti merilne palice in golldc za kontrolo molže.
Tiskovine za potrebne knjige zadruge po večini že imajo, kar pa še nimajo, jim to takoj lahko preskrbi njih revizijska zadružna zveza. Skrajni čas je že, da se neha z odlašanjem, ampak mesto lega takoj prične z delom. Revizijska zadružna zveza pa naj proti primerni odškodnini nemudoma preskrbi svojim članicam merilne palice iu golide za kontrolno molžo, da ne bodo zadruge imele zopet izgovorov, češ, da ne morejo dobiti potrebnih pripomočkov. Tako intenzivno pospešen in vzpodbujen živinorejski zadružni pokret v kranjskem okraju bo za gotovo doprinesel lepo sadove in uspešno pomagal zajeziti naraščajočo kmetijsko krizo. Treba je konstatirati dejstvo da po zaslugi in vnemi kmet. ref. g. Sustiča, ki jo v kratki dobi letošnje jeseni priredil in oskrbel več zanimivih in koristnih prilik, ki so kmetovalcem pri tečajih in razstavah dane, niveau potrebne gospodarske izobrazbe v kranjskem okraju raste in da barometer napredka kaže dviganje, kar je le trebn toplo pozdraviti.
Belgrad. Amsterdam 2272—2278, Berlin 1846 —1349, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 794.68— 797.68, Londonn 274.10—274.90. Newyork 56.34— 56.54, Pariz 221.03—223.03, Praga 167.25—168.05.
Curih. Belgrad 9.12875. Amsterdam 207.55, Atene 6.675, Berlin 122.94, ">uselj 71.95, Budimpešta 90.235, Bukarešt 3.0625, Carigrad 2.445, Dunaj 72.62, London 25 05625, Madrid 57.70, Ne\vyork 51.590, Pariz 20.2625, Praga 15.295, Sofija 8.7325, Trst 27.01, Varšava 57.75, Kopenhagen 138, Stockholm 138.45, Oslo 138, Helsingfors 12.975.
Dinar notlra: na Dunaju (deviza) 12.5690. (valuta) 12.53.
VREDNOSTNI PAPIR|I
• Tendenca za državne papirje jc bila danes neenotna. Vojna škoda se je učvrstila, dočim so dolarski papirji bili slabejši. Promet jo bil v promptni škodi, nadalje v Blerovih posojilih, več zaključkov pa je bilo v 7% Bler. pos., najprvo po 81.75, nato po 81.50 in 81.625. Bančni papirji so ostali v tečajih neizpremenjeni, zaključki pa so bili v delnicah Poljobanke in Praštedionc. nadalje jo bila zaključena Jugobanka po 78 in 78.50 kakor včeraj. Industrijski papirji so brez interesa in zaključkov tii bilo razen v delnicah Vevč. Tečaji pa so ostali v glavnem neizpremenjeni.
Ljubljana. H% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 82 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den.. Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi.. Ruše 280-300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% Inv. pos. 8550—8750, agrari 52—53.50, voj. škoda ar. 429—429.50 (428.50 —429), kasa 429—430, 12. 428-430, 2. brez kup. 417450—420, srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Bler. pos. 91-91.25 (91.125), 7% Bler. pos. 81.375— 81.75 (81.50, 81.625), 7% pos. Drž. hip. banke 81— 81.50, b% begi. obv. 71—72.50. Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 35—87, Poljo 56 - 56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191 den., Jugo 78—78.50 (78, 78.50). Ljublj. kred. 122 den., Medjunarodna 67 den., Narodna 8025—8100, Obrtna 36 den., Praštediona 930—935 (930), Etno 135 den., Srbska 192—195, Zemaljska 129—131. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 138—145, Slaveks 50 den., Slavonija 200 den., Danica 100—103, Pivara Sar. 190 den., Drava 234 —236, Sečerana Osjek 298—300, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 197 den., Brod. vag. 90 den., Union 120 bi., Vevče 124—125 (124), Isis 40—44, Ragusea 398—400, Ocennia 210—220, Jadr. plov. 595-610, Trboveljska 376—379.
Belgrad. Narodna banka 8100—8110, 7% inv. pos. 8(5.50 - 87.50, agrari 52.50—53, vojna škoda 448.50- 449.25, 12. 449.50, 7% Bler. pos. 82 (3000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 82.25—82.50 (5000 dol.), 6% begi. obv. 72.75 (95.000).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 86.35, Wiencr Bankverein 16 80, Crcditanstalt 46.30, Escompteg. 157.50, Zivno 89.55, Union 23.75, Mundus 146.50, Alpine 19.62, Trboveljska 16.50, Kranj. ind. 40, Leykam 3.70, Rima Murany 67.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 80.50—81.50. Newyork 8% Bler. pos. 90-91, 7% Bler pos. 80.50-81.25, 7% pos. Drž. hip. banke 80—82.
Žitni tre
Žitni trg nne beleži nikakih izprememb. Cene so ostale zaenkrat neizpremenjene, ie Priv. izvozna družba je včeraj znižala nakupno ceno za pšenico za 1 Din pri 100 kg.
V	L ubljani so notacije neizpremen ene.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 15.26—15.28, zaklj. 15.26— 15.27, maj 15.06—15.20, zaklj. 15.19-15 20. rž marec 8.98, zaklj. 9.02—9.05. koruza maj 11.66—11.75, transit maj obrač. teč. 9.00.	,
Les
V	sosednjih državah jo obča stagnacija povzročila veliko brezposelnost. Tudi pri nas ne zadeva ta kriza samo industrije, ampak tudi manjše ljudi: gozdne delavce, voznike, delavce, ki so zaposleni pri raznih žagali, radi slabe konjunkture rcdueircjo in odpuščajo, kur je v zimskem času še občutnejše. Industrije so svoj dosedanji promet zmanjšale na minimum, produkcija tesanega lesa jo skoro popolnoma popustila, nakup okroglega lesa pa je malenkosten. V državah, kamor je šel naš največji izvoz, so industrije istotako zelo prizadete. bodisi radi valutnih prilik, bodisi radi malenkostnih naročil. Gradbe v večjem obsegu so v
! tekočem letu tudi izostale, tako da je tudi ta okol-nost zelo neugodno vplivala na konzum lesnih produktov.	(»Trgovski list«.)
Hmelj
Niirnberg, 20. nov. kk. Danes je bilo pripeljanih na trg 100 bal, prodanih pu (50. Cene so bile za prvovrstni gorski hmelj 60 mark, za prvovrstni sladski 105, za srednjedobri do I. hnllertauskf na 80—110 mark. Za inozemsko blago ni bilo kupčije. Razpoloženje in cene neizpremenjene.
Iz službenih objav
Občni zbor delniško družb« Združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem bo v Ljubljani 5. dec. ob 17 v proslorih pivovarne Union (bilanca, volitev upravo in nadzorstva).
Razpis službo. Banska uprava razpisuje me-slo banovinskega geonietra pri komisiji za agrarne operacijo. Prošnje je vložiti do 30. L uk
Spori
ILIRIJI PREPOVEDANO - 6 MESECEV IGRATI.
Na seji LNP v sredo zvečer se je odigralo zadnje dejanje komedije, ki traja od prvenstvene tekme med Ilirijo m Prlniorjem. Mi smo že večkrat poudarili, da streme gotovi funkcionarji LNP za tem. da prepovedo Iliriji nastopanje. Kajti samo to je bil glavni vzrok, da ie podzveza potem, ko je uvidela odločno stališče Ilirije, odrejala nedeljo za nedeljo tekme ravno Iliriji. Ilirija, katero se jo na vso mogoče načine oviralo v njenem delovanju, naj bi igrala v korist podzvezine blagajne. Naš najstarejši klub, klub, ki je največ pripomogel k razvoju športa v Sloveniji vobče, je kaznovan in lo z največjo kaznijo, ki jo pravila predvidevajo. Ta diskvalifikacija jo uajbolj zgovoren dokaz, kako si gotovi ljudje, ki mislijo, da imajo patent na šport, predstavljajo delo za razvoj športa. K sreči je tukaj še forum, ki menda ne bo tako kratkoviden in suspenz Ilirije potrdil.
*
SK Grafika poriva člane nogometne sekcije na sestanek, ki so vrii v petek 21. t. m. ob 19 v društvenih prostorih. — Načelnik.
LAHKA ATLETIKA
Kaj bi radi Nemci izboljšali. Pasemann iz Kiela je 1. 1911. dosegel v skoku v višino marko 1.92,3 m. Ta netn&ki rekord, ki je bil postavljen pred 19 leti, še danes stoji. Ne g-e Nemcem v glavo in študirajo, kdo bo prvi od n ih postavil v tej disciplini nov relkord. Morda se ,rm bo to posrečilo, morda pa tudi ne. Letos n. pr. sta Roseithal (nemšiki letošnji prvelk) in Simon skiočila 1.90 m vi-stfko, dočim je Koepke, v katerega stavijo največ nad, dosegel višino 1.89 m. Ti trije lahlkoatleti imajo torej v bodoči sezoni nalogo, da preprečijo 30 letnico Pasemannovega rekorda. — Ponosna pa je nemška lahkoatUtika na uspehe pri skoku v daljavo, kajti kar 15 mož ie letos doseglo več kot 7 m. Prvi od teh ;e Kocl aann s 7.61 m. Sledi mu МбНе s 7.41 m. Tretji je mnogo obeta:oči Biebach s 7.34 m. Potem pa so še Doberraann, Meier, Durr, Borchmeyer, Sieg, Schemk itd.
Wegener pa je na/juspešnejii nemški skakalec s palico. On je obenem tudi drugi najboljši evropski lahkoatlet v tej disciplini. Letos je dosegel višino 4.05 m. To pa ni dovoli Nemcem, ki boče:o še več. Veliko obeta v tem skoku talentirani Miifler, ki skače 3.80 m. Pa tudi Reeg je dober, kajti on je letos dosegel celo vUino 3.90 m.
Čudno je, da nemška lahko atletika doslej ni registrirala tro&koka. Tro«kok se je vežbo! doslej le v nemških telovadnicah, toda prihodnje leto bo ta disciplina prevzeta v program nemškega državnega lahkoatletskega prvenstva. Do-lej je zabeležen kot največji nem&ki uspeh v Iroskoku skok telovadca Kober-ja s 13 84 m. Razumeti moramo, da ta rezultat Nemcem mkajloor ni všeč iin da bomo prihodnje leto o tem kaj več čuli.
32 meddržavnih ћоскеу tekem so že odigrali Nerad, ki vodijo natančno stallstiko o tem. Ponosni so, kajti le 7 iger so izgubili, tri so se končale neodločno, dočim so Nemci v ostalih zmagali. Posebno uspešni so Nemci v tem športu v zadnjih treh letih, kajti doživeli so lc en sam poraz, zmagali pa llkrat.
St. Jernej na Dolenjskem
Osebna vest. Na tukajšnji osnovni šoli sta nastopili službo gdč. Vozel Nada in Jerman Marija. Dve mesti sta pa še vedno nezasedeni.
Naša sramota so fantovski pretepi, ki se žal zadnje čase pogostokrat dogajajo in to za prazen nič. S pretepi seveda grdo bogokletno govorjenje. Tako so v nedeljo zvečer inlecnozobi fantalini v Hrastju pretrgali in polomili kakih 25 kosov od ograje se podili sem in tja, kleli, vpili in razgrajali kakor bi bili obsedeni. Poštenim ljudem se gnusi tako obnašanje in vedenje nekaterih pretepaških fantalinov, zaradi katerih pride vsa soseska ob dobro ime. Ker nimajo starši dovolj moči — ali je nočejo imeti — naj jih vsaj oblast eksemplarično kaznuje: njih v kazen in drugim v opomin.
Slovenska Bistrica
Nova iinena trgov, cest in poti. Odsek, ki mu je občinski odbor naročil, naj preimenuje nekatera stara neprimerna imena, je končal svoje delo. Na zadnji občinski seji so imenovali trge. pred farno cerkvijo Trg kralja Aleksandra, bivši Glavni trg pri občinskem uradu pa Meetni trg Cesta od Trga kralja Aleksandra proti Mariboru ;e Mariborska cesta, dočim je od samostana čč. šolskih sester Ljubljanska cesta. Dosedanja Šolska ulica je Dr. Josipa Vošnjaka ulica, jako zaslužnega za naž okraj, dočim je določeno Ime Šolske ulioe za bodo.o cesto" od meščanske šole do bodoče osnovne, šole in ostalih stavbišč. Cesta pri meščanski šoli je Dr. 2otger,jeva ulica, ki je bil slovenjebistriški rojak-zmmstvenik, njen podaljšek za samostanom pa Samostanska ulica. Ulica od Ljubljanske cesto proti novim enodružinskim hišicam bo nosila ime Petra Novaka. Cesla mimo hiše mizarja Povaleoa Je Lož-niška pot in njen podaljšek od Mallijeve hiše do državue ceste Travniška cesta. Bivša šmarlinska cesta do občinske meje je Pohorska cesta. Od mostu pri Iiudučevi hiši mimo grada proti Gorni Bistrici je Za gladom, isla pa proti tovarni olja in meetni klavnici je Ob potoku. Stara imena pa ostanejo: Kolodvorska cesta od lekarne pri sv. Jerneju proti kolodvoru, njen severni podaljšek proll gradu: Grajska ulica in Gradišče med okrajno hranilnico in mestno hišo.
Davira. Pretekli teden je obolela na davici B. Sotler, učenka meščanske šole, dočim j-; bi! prvi slučaj smrten. 8 letni sinček Jakoba Spenge, lovca dr. AHemsovega veleposcstva je že kol rekonva-lescent podlegel davici. Dobremu učencu tukajšnje osnovne šole so njegovi součcnci ganljivo zapeli ob svežem grobu žalost inke.
Radio
Ljutomer
Občinske takse so se po sklepu zadnje seje mestnega občinskega zastopa znatno zvišalo. Tu-zemec bo za »prejem v domovno zvezo plačal ra naprej 500 Din, mozemec 1000 Din. V siromašnih slučajih se ta taksa zniža. Za vsak razglas, naisibo na deski nabit ali ijavno razglašen po mestu ali pred cerkvijo, se plača taksa 5 Din. Za prostovoljno dražbo premičnin je treba odrajtati 2% od izkupička, najmanj pa 10 Din. Za izklicevalca pri dražbah sc plača 15 Din za pol dneva, za ogled dovršene zgradbe 50 do 100 Din, za odobritev parcelacij« 50 Din, za stavbno dovoljenje 30 do 150 Din, dovolitev prezidave !0 do 100 Dia, dovolitev porab« stanovanja 5 do 30 Din, uradni preči« sejnega zapisnika 3 Din stran, vro-čilev povabil 2 Din, izdaja potrdil in spričeval 3 do 5 Din, plesne zabave 25 Din in za godce po 5 Din, p-ekoračenje policijske ur« 40 Din, keg an e na dobiUte, etre-Ijaaje 25 Din. enako vozne ali jahalne tekme, pri-
Pro^rami Radio-Liubljana i
Petek, 21. nov.: 12.15 Plošče (Serenade. od* lomki iz oper). — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Cae, plošče, bor/.a. — 17.30 Radio orkester. — 1880 Dr. Reja: Vromenoslovjo. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščino. — 19.30 Gospodinjska ura, ga. Zemljanova. — 20.00 Ravn. Lajovie, Vzgoja naraščaja za pridobitno kroge. — 2030 Solistični nastop violinskega virtuoza g. Karla Rupla. — 21.00 Radio orkester. 22.00 Časovna najKived in poročila.
.Sobota, 22. nov.: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne ve«ti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Viktor Pernat: V dolini gradov: Soteska — Sv. Peteru (Rog) — Dol. toplice — Rožek.
—	18.30 Radio orkester. — 19.30 Ga. Orlhaber: Angleščina. — 20.00 Prenos i t Zagreba. — 22.15 fla-•vvai-jazz.
Drugi programi»
Sobota, 22. novembru.
Belgrad: 1125 Plošče. 12.35 Radio orkester. 17.30 Radio orkester. 18.00 Plošče. 20.00 Prenos opere iz Zagreba. — Zagreb: 17.00 Radio kvartet. 20.0O vHasauaginicd , glasbena drama, L. Saffanek-Kovič.
—	Budapest: 12.05 Koncert. 17.30 Koncert orkestra. 20.10 Zbor. 21.10 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 11.00 Plošče. 12.00 Hpoldanski koncert. 15.20 Plošče. 16.00 Marijonetno gledališče. 17.15 Komorna glasba. 19.30 Prenos oporo, nato večerni .koncert.
—	Milan: 11.15 Plošče. 12.15 Lahka glasba. 19.30 Vesela glasba. 20.30 Plesna glasba. 21.00 Prenos operete, nalo jazz-orkester. — Praeta: 11.15 Plošče. 12.30 Bratislava. 16 30 Mor. Oslrava. 21.00 Mandoline v Brnu. 22.25 Mor. Oslrava. — Lnngeiibcrg: 12.10 Plošče. 13.05 Opoldanski koncert. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Veseli večer. — Rim: 12.45 Lahka glasba. 13.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.05 Veliki pestri koncert. 23.00 Jazz orkester
—	Berlin: 18.30 Klavir. 20.00 Koncert. 21.25 Bel-cau-tof, koncert. — Katovice: 12.10 Plošče. 16.15 Plošče. 18.15 Mladinski koncert. 20.30 Koncertni večer. 22.15 Plošče. — Toulouse: 18.30 Plesna glasba. 18.55 Orkester. 20.30 Akordeon. 21.00 Koncert. 22.30 Orkestralni koncert. — Mor. Ostrava: 16.30 Jaz/ orkester. 18.20 Koncert orkestra. 19.15 Praga. 21.00 Mandoline v Brnu. — Leipzig: 12.00 Opoldanski koncert. 16.30 Plošče. 20.30 Prenoe iz Kotna: koncert. —
Ljubljansko gledališče
Drama.
Začetek ob 20 zvečer. Peti'k, 21. novembra: Zaprto. Sobota, 22. novembra: GOSPA MINISTRICA, ljudska predstava pri znižauib cenah. Inven,
Opera.
Začetek ob 20 zvečer. Petek, 21 novembra: Zaprto. Sobota, 22. novembra: EVGENIJ ONJEGLN. Go-stuje Stepnjovski, tenorist opere v Katovicah. Ljudska predstava pri znižanih cenah, na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 21. novembra: Zaprto.
Sobota, 22. novembra ob 20: GOSPA M1MSTROV-
KA. Delavska predstava. Nedelja, 23. novembra ob 15: (iOSPA MINI* STROVKA. Kuponi. — Ob 20: ŽIVLJENJ}? JE LEPO. Premijera.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 23. novembra ob pol 8: UGRABLJENE SABINKE. Veseloigra v štirih dejanjih.
Cerkveni vestnik
Marija ni. ka kongrepacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani. V soboto, dne 22. novembra je ob pol sedmih zjutraj v kongregacijski kapeli sv. maša zadušnica za vse pokojne članice.
Naše dijaštvo
Na občnem zboru Društva slušateljev filozofske lakultete dne 13. novembra 1930 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Stanek Leopold, cand. pilil.; podpredsednik: Kraigher Uri,s, cand. phil.; tajnik: Kopriva Silvo, slud. phil.; blagajnik: Kes Jože, cand. phil.; arhivar: Potočnik Alojz, stud.«
?hil.; odborniki brez mandata: Jug Stanko, Petre 'rane, Povšič Jože; revizorji: Košar Joži-, Logar Janez.
Redna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze se bo vršila danes ob pol 15 na univerzi, v zbornični dvorani.
»Rast« III. letnik prične leloe izhajati, kakor smo že poročali. 1.—2. številka (oktober—november) izidetu prihodnji teden, na kar opozarjamo vse, ki se za list zanimajo. r>Rast« hoče postati široko glasilo nase mlade inteligence, a enotno po svojem zdravem, veselem gledanju na življenje. Naročnina lisla bo: za dijake letno 25 Din. za ne-dijake 35 Din. Ker jc list zavisen od rednega plačevanja, prosimo že sedaj, da naročniki store svojo dolžnost. Naroča sc na naslov: Uprava Rasti . Miklošičeva 5, Ljubljana (Akademski dom). Lisi bo vedno prinašal par daljših člankov iu razen teli bogate razdelke v Naši skupnosti, Naši Razgledi. Našem snovanju in Naši besedi. Prinašal bo tudi sliko z naše dijaške skupnosti, za katere se — kakor hkratu tudi za vse prispevke — toplo priporočamo.
Le v močni skupnosti bo list rastel. napredoval in dosegel svoj namen. Naš krog bo širok, a vendarle enoten po našem gledanju na življenje, ki ga je že deloma nakazala jRasl dosedaj in ga bo utrjevala in poglabljala šc naprej.
Prijatelj, če si se odločil, ne odlagaj, da list ne bo trpel radi tvoje odsotnosti! Naroči ga lako.i, prispevaj! — Prvi dve številki bomo poslali vsem. ki so biii žc dosedaj naročniki ali ki so nam bili kot prijatelji blizu. — Vsi pa se zavedajmo enega: na nas vseh jc, du si zgradimo močno, potrebno skupnost vse naše mlade inteligenco!
Konzorcij in uredništvo Rasti .
1* društvenega zivlienje
Pevski zbor t Rokodelskem domu pod vodstvom gosp. prof. M. Bajuka ima danes važno pevsko vajo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi pevci Pričetek ob 8 zvečer.
Poizvedovanje
Našla se je siva denarnica z manjšo vsot., denarja na Miklošičevi cesti. Dobi se v upravi »Slovenca«.
redilev umetnega ognia, bakliade. obhoda 50 Dm, od godbenih avtomatov letno ^0 Din, za predstave v cirkusih, gledališčih, za variete, koncerte 25 Din, menežarije, vrtiljaki, strelišča, panorame, gu-galnice itd. 20 Dia; pasji davek se ooviša od 10 ua 20 Dš leAm*
Mali oglasi
IDI-
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjii znesek i> Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase stroqo tt^ovskega in reklamnega rnafaja vsaka vntica 2Dur
Naimanjsi zneieklOOin.Pristojbina za šifro 2Din V<akogla> treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Cck.račun LjubljdnalOl'i^Tel.'št.ZS-ze
Zaslužek
4 do 5000 Din
mesečnega zaslužka dosežejo zastopniki s prodajo naših oblastv. odobrenih predmetov. .Javiti se je z zpamko za odgovor: Fkspozitura, Ko-larčeva 3 1, Beograd.
Za celo Jugoslavijo
iščem krajevne zastopnike za razpečavanje prvovrstnega in naipotrebnej-iega domačega predmeta pri privatnih strankah. -Zaslužek zajamčeno prvovrsten in stalen' Potreben majhen kapital. - Naslov: Košir Franc. Novo mesto Loienska cesta 261.
Kontoristinja
popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije in ' strojepisja se takoj sprejme. Ponudbe na Ljubljana, poštni predal št. 123.
Učenko
zdravo, pridno in poštenih staršev, dobro raču-narico, katera bi hotela nekoliko pomagati tudi v gospodinjstvu, se sprejnje v trgovino z meš. blagom na deželi. Ponudbe na upravo pod »Dobro vzgojena* št. 13.182.
Razpisuje se služba
opnonsio
(cfcilijanca) in cerkveni-ka Potrebni dokumenti nai se prošnji prilože Nastop službe takoj! — Došlc ponudbe sprejema uprava »Slovenca* pod št- 13.136.
Za hlapca
h konjem in za vsa druga dela išče službe za takoi priden in pošten mladenič. Naslov pove uprava pod št. 13.252.
Kot trgovski vajcncc
išče mosta mladenič-sireta. 17 let, ki je z odličnim uspehom dovršil meščav.sko šolo, jc popolnoma zdrav, pa brez vseh sredstev. Pogoii: 3-letna učna doba stanovanje in oskrba pri gospodarju. Obleko in obutev bi mu oskrbeli soro-jaki. Ceni. ponudbe na upravo SI. pod št. 13.213.
Pouk
Šoferska šola
prva oblast konc . Ča-mernik, Ljubljana. Dunai-ska c. 36 (Jugoauto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
ид ш
Gostilna
primerna tudi za lesnega trgovca, na prometnem kraju Slovenije, se išče v naiem. - Naslov v upravi pod št. 12.727.
! Stavbna parcela
v izmeri 7000 m1 v bližini kolodvora St Vid-Vižmar-jc se proda skup.-,o ali v manjših parcelah Poizve sc v Vižmarju št. 100.
t
Ш5Ш
Vrednostne papirje
srečke obligaciie delnice kupuie upiavništvc »Merkur«. Liubliana Šelenburgova ulica 6/11 tel. 30-52.
Spalnica in jedilnica
nova, se kupi. - Ponudbe na upravo pod »Nova«.
II«
Philipsov jubilejni
pianino
s petletnim lamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Cojzova cesta 9.
Premog
trboveljski, šlezijski, angleški in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. г o. z., Dunajska cesta 46, Miklošičeva cesta 6. - Telefon 28-20. 25-95.
Polcnovka
namočena, sc dobi vsak petek pri: I Ruzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ul.
Tovarna perila
dobro vpeljana, s kroji in inventarjem, ugodno naprodaj. Ponudbe pod zn »Slovenija« na upravo.
Avto Ford
zaprt, petsedežen. v najboljšem stanju, ugodno na prodai. - Naslov v upravi pod št 13.246.
Ročni voziček
na štirih kolesih, nov, se zelo ugodno proda. Matija Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34.
Črno sladko vino
novo, sc toči pri I. Buz-zolini, Lingarjeva ulica.
Najceneje in najboljše: modrnce, otomane. di-vaue, teder-modrnce, fotelje in garniture
Vam nudi:
F. Saiovic
Liubliana Stari trg 6
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-Ijam po poštnem povzctiu. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja.
Budilke
(vekarco) po 50 Din z garancijo. Ivan Pakiž, Pred Škofijo 15, Ljubljana.
II
Obrt
ОЈХлГОи
гл
cM,
TtCo^ovi A ju.
S preizkusen)
se izvrši pri vsaki partiji
melema, predno yrc v promet
Uspeh v 4 dneh
MEČEM
LAHKO
„Smrt lulienr
odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Pobi se povsod.
IANIC0 DROGERUA, 3H0GRA0
Knei MihnjloTa ul. 14
lilinarii
RI pro?o. ajdo tn te^men knpitr naircncie pri
A. VOLK, LJUBLJANA
RcsljeT« ct-sta i* Veletrgovina lita in moke.
širite »Slovenca«!
Alt že veste ?
Za i: r e d n o nizko mesečno naročnin,
F a m n u d i m o moinost nabore dragocenr in bogalc knjižnice najboljših svetovnih in domačih pisateljev r sledečih izbranih ta moderno opremljenih zbirkah: LE POSLU VNA KNJIŽNICA (4-в knjig na leto. j skupno ca. 1500 strani). mesečna naročnina: 15 Din v platno. 13.40 Din karton LJUDSKA KNJIŽNICA (6 knjig na leto skupne
ca. 1600 strani) 15 Din r platnc. ZBIRKA DOMAČIH P1SATEIJE\ (4 knngc na leto. skupno ca. 1100 strani) 10 Din r zlatvc ZBIRKA MI.ADISSKIH SPISOV (4 knjige rio leto.
skupno ca. 900 strani) S Dm rezano. ZBIRKA POLJUDNO ZNANSTVENIH IN GOSPO-DARSKIH SPISOV (3 knjige na leto, skupno ca. 800 strani) 10 Din v platno. t>0M IN SVET S Din.
Damo I an i na prosto, da se naročite tia eno ali na več zbirk. Prijavite sn z dopisnico. - Zahtevajte brezplačen prospekt! JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBUAN1
Umrla je moja ljuba žena, naša zlata, dobra mama in stara mama, gospa
Marija Benedek
soproga nadučitelja v pokoju
danes, dne 20. novembra ob 3 zjutraj, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb blagopokojnice bo v petek, dne 21. novembra ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti. Frančiškanska ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica sc bo darovala dne 27. novembra ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
V. Ljubljani, dne 20. novembra 1930.
Josip, soprog. Feliks, sin. Marica vdova Kačič. hči. Marjanca. Metka in Alenka, vnukinje.
Brez posebnega naznanila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Drl razredna loterifa
Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42.
Žrebanje V. razreda, 20. kola, deveti dan, 19. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške sc ne odgovarja).
Din 40.000 št. 74937. Din 30.000 št. 66476. Din 20.000 št. 4058, 61818. Din 10.000 št. 32735
Din 4.000 št. 6467, 12332, 13089, 20584, 24560, 37071, 54141, 62366.
Din 2.000 št. 3132, 7920, 8641, 12631, 13507, 11229, 23749, 26813, 28863, 45956, 46112, 50726, 51186, 51560, 51973, 54532, 62533 , 62667 , 63361, 64190, 68866, 71696, 76051, 76373, 78388, 78914, 82864, 83505, 85511, 88941, 90621, 92065, 94740, 95309, 96015.
Prihodnje žrebanje 20. novembra.
Autotaksi
Novo mesto- Knndllft
M. Hočevar
lelelon št.
18
Ppoti vlogi in mrazu
Vas najbolje obvarujejo čevlji iz klobuče-vine (filc) z gumijevimi podplati. Čevlji »Lav« odgovarjajo po svoji dovršenosti vsem zdravstvenim predpisom, so udobni, trpežni in poceni. — Dobe se v vsaki trgovini s čevlji
PRODA SE
v Rogaški Slatini na najlepšem kraju v kopališkem rajonu vila »Zlatorog« s terenom 500 m! in v Dubrovniku na Lapadu prazen prostor 1200 m■ prav na morski obali. Cene zelo ugodne. Za pogoje sc je obrniti na: P. Višnjič, advokat, Beograd, Pašičeva ulica 4.
SALDA-KONTE 5TRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKB ITD.
.40Ш PO IZRBDNO OOODN1H OEM AH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNI
nv
K. T. D.
T LJUBLJANI eUPITARJKVA ULICA • B. NADSTROPJU
Prva celotna izdajal Doktorla Franceta Preierna
zbrano delo
Cena Din 40-—, eleg vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ijubllfnl.
СЛ - >
ić* j 3
oso. »
:<-§< d
j; n^*1 •>
:, гл «i
Huns Dominik:
42

ИЦЏс
3»J E at
■s*ca » jh
-	jo: SO
»-"o ; — e Sh-S K*
—	<n
<n I
■ Ш ™ Z'
S' i
c ► " i s
» = o i £ *QS o
•»	a
| 1 s
l d o e N f ;bJ£ «
-SR
N Л1
»1 co e
(j
►o
* cs
џ
'B M
I - - ►
■5 rfSJ« " :s
1
c 4- е^ а
г!=!-J<c
»j v .
„ C » i
а ► S »S s ; « •
T£5 1?. * T^Si I
Moč treh
Roman iz leta 1955
Ozrl se je na uro.
Tri četrt... Pridom ravno še prav pred zaključkom blagajne. Toda hiteti moram.
Strumno in krepko se je dvignil s stola in ko-račil skozi zaveso, šel je mimo Atmo. kakor da hi bil Indec zrak. in zapustil stanovanje.
Silvester je slišal zaloputniti vrata in je stopil izza zavese.
Kam gre? ... Kaj namerava?
>Clro v svojo banko. Prinesel bo prstan semkaj. Atma je govoril tiho in z utrujenim glasom, ki se mu jo tresel. Napor tega hipnotičnega dvoboja so mu jo že poznal.
r V pol ure bo zopet tu. Do takrat imava mir.
>ln sluga?«
»Spi v svojem kotu v veži. Glosinu je ukazano, tla ga no pogreša.«
^Misliš, da so ho dr. Giosin radevolje vrnil?.
Atma jo gledal prostodušno predse.
»Glosinovo telo jo odšlo. Njegov duh je priklo-njon. Moja volja vodi telo.«
»Zakaj nisi vprašal, kje biva Jana?
•»Najprej prstan in potem dekle. Pusti me na miru. Izčrpan sem. Potrebujem novih sil, kadar se vrne Giosin.«
Indec se jo naslonil na svojem stolu. Mišice njegovih udov so popustilo. Zdolo se je. da tudi sam spi. snvestru Bursfeldu ni preostalo drugo, kakor da počaka.
Nemirno je stopical po sobi sem in tja. Minute so potekale. Doset minut... čotrt ure ... dvajset minut. Slišal je, kako so se zaprla vrata. Dr. Giosin se je vrnil. Obstal je v veži. Neodločen, kakor bi nekaj iskal. Potem je Silvester slišal, kako je odložil palico. Takoj nato je stopil skozi biserno zaveso v pisarno. Ne da bi se zmenil za oba posetnika, jo šel k pisalni mizi, se usedel na stol. izvlekel iz listnice droben zavojček in ga začel razvijati. Svileni papir je šumi 1 med njegovimi drobnimi, negovanimi prsti. Tedaj se jo prikazal prstan. Težek zlat prstan. Mojstrsko delo staro indsko zlatarske umetnosti, prav take oblike kakor prstan na Atmini roki in okrašen z enakim hrisoberilom. Držal je prstan v roki in zrl zamišljeno na kamen.
Izraz na njegovem obrazu se je izpreminjal. Od minute do minute. Zdaj je sličil sanjaču, videti je bil, da je odsoten z mislimi. Potem je zopet zasijal izraz razumevanja na njegovem obličju.
Tedaj so je pripravljal, da si nadene sam prstan na desni prstanec.
Atma je opazil in razširil svoje oči. Sedel je s sklonjenim vratom in vsak tlel njegovega telesa se je stresal od notranje napetosti.
Dr. Giosin jo bil na tom, da z lastno močjo raztrga hipnotično sugestijo, vsiljeno v najtežjem boju. Povelje se je glasilo, da prinese prstan in ga odda. Žo obotavljanje v veži ni bilo povsem v redu. Moral bi bil pozabiti, da ima slugo. Navzlic temu je tam čakal za trenutek, ali mu ne bo odvzel uslužbenec palice in klobuka. Kratko oklevanje je opozorilo Indea nn nevarnost.
Zagrabil je sedaj za najmočnejše sredstvo. Po-gladil ga je z obema rokama po sencih in očeh.
Učinek se je pokazal nemudoma.
Levica, s katero si je hotel natakniti prstan na desni prstanec. se je gibala počasneje. Tik pred prstom se je popolnoma ustavila.
Dr. Giosin je sedel s sklonjenim telesom pri svoji pisalni mizi. Z obema komolcema se je opiral na mizo. Desnica je iztegnila naprej prstanec. Komaj za centimeter oddaljena levica od prsta se je poigravala s širokim zlatim prstanom. Podoba je bila, kakor da bi izhajala iz prstanca magnetična sila, ki hoče pritegniti prstan in kakor da nevidno, toda močno deluje druga sila v prostoru, ki povleče vsakikrat levo roko nazaj, kadar se skuša približati. Tako se je vrtela igra tiho sem in tja cele dolge minute.
Silvester je to videl in srce se mu je krčilo od bojazni.
Če potisne Giosin prstan na svoj prstanec, sva izgubljena.«
Popolna tišina je vladala v sobi. Slišalo se je le tiktakanje ure. Toda Silvester je zaznal besede tako razločno, kakor da bi mu jih bil izgovoril kdo naglas.
Trudil se je, da bi si razjasnil nezmiselnost misli. Kakšen učinek bi vendar moglo imeti, če si dr. Giosin res spravi prstan na prst? Prijel je za žarilnik, ki ga je nosil ob boku. Ako bi odpovedala Atmina umetnost, ima on moč in sredstvo, da raztrga onega človeka tam v sekundi v atomo, da ga sežge, da ga stopi v kupček pepela in oblaček pare. Todf potem... da, potem ne bo nikoli izvedel, kam je zavlekel ta vrag ubogo Jano.
Umaknil je roko od žarilnika. Spoznal je, <1и ie Atmina zmaga nad Glosinom potrebna, ako naj na-i daljnjo življenje zanj še kaj pomeni.
La lugoelovanfjtc tiskamo « Ljubljani: Karel Ce*.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik. Franc Kreinž&r.