CENA 20 lir. 6 din TRST I. sept. 1»4» LETO ČETRTO številka 181 Poštnina plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo Grobove smo vaše nad Trstom iskali v dolinah, pod bori, v tišinah ograd. O, niste zaman v Bazovici nam pali, ki uporniško kri za svobodo ste dali, za nas žrtvovali življenja pomlad. Marušič in Bidovec, združena brata z Valenčičem, Milošem v mraku krivic: so v sonce odprla se narodu vrata, ko srca so vaša, v seh upov bogata, poslala svoj zadnji mu borbeni klic. Bazovica Bazovica je pot in cilj. Je nedvomno jasen program za vsakogar, ki kaj razume in si hote ne zapira oči pred resnico. Stiri mladince, vodilne člane tajne, slovenske, primorske protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka): Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča je italijansko fašistično «Posebno sodišče za zaščito države», obsodilo na smrt in jih dalo ustreliti dne 6. septembra 1930. leta. Obtoženi so bili, da so nameravali s svojo tajno politično organizacijo z oboroženo borbo vreči fašizem in odtrgati Julijsko Krajino od Italije ter jo priključiti Jugoslaviji. Ali je ta obtožnica točna,, kritično resnična? Vsi štirje so bili že od ustanovitve Julijske krajine, t. j. od-karje Italija zasedla, člani in sodelavci krožkov tržaške «Zveze mladinskih društev», ki je sodelovala z «Zvezo prosvetnih društev» za Goriško, ki je bila enako radikalno usmerjena. Ti dve organizaciji je posebno ostro prevevala želja, da se združijo primorski Slovenci z ostalimi Slovenci v Jugoslaviji, in sta priključenje Julijske Krajine k Italiji imeli za imperialistično nasilje in za grobo kršenje pravic našega ljudstva do svobodne odločitve, da se združi s svojim narodom. To je bila takrat miselnost vseh slovenskih malomeščanskih strank in organizacij. Mladinci obeh imenovanih organizacij smo se ločili od njih po odločni nepopustljivosti v izvrševanju svojih namenov. Ta odločnost je imela svoj koren v resnično demokratični usmerjenosti, ki nas je vodila v načelno protifašistično držanje. Ko so malomeščanske organizacije pod rastočim fašističnim tlačenjem popuščale in prehajale v oportunistično kompromisarstvo in brezdelnost, misleč na svoje osebne in skupne; ospodarske koristi, je bilo pri mladini ravno obratno. Predvidevali smo uničenje vseh nefašističnih, a v bistvu oportunističnih organizacij, odločeni, da jih obnovimo kot tajne, ilegalne in z njimi nadaljujemo mnogo bolj ostro in premočrtno borbo proti fašizmu, ki smo ga imeli za najostrejšega nasprotnika osvoboditve. Obtožba fašističnega Posebnega sodišča je bila torej točna. Nimamo prav nobenega namena zakrivati, da je to mladinsko gibanje težilo, da se združi s staro Jugoslavijo. V Italiji je vladal takrat odkrit stoodstotni fašizem, medtem ko tudi stara Jugoslavija še ni bila tako daleč v svojem reakcionarnem razvoju in je bila borba za priključitev v smislu samoodločbe narodov takrat vendar progresivno dejanje in oster udarec nevarnemu italijanskemu imperializmu. In to toliko bolj, ker je bilo v vseh nas trdno, nekako samo po sebi umevno prepričanje, da tudi Trst čisto prirodno, gospodarsko in zemljepisno pripada k svojemu zaledju, Jugoslaviji. Političnim «realistom» t. J. oportunistom se je seveda zdela borba mladine proti fašistični Italiji, ki je bila na višku svoje vojaške moči, blazna, nesmiselna in brez izgledov na kakršen koli uspeh. V tem pa je bila ravno veličina tega mladinskega podviga, ki je več let zaporedoma vznemirjal fašizem, ga delal negotovega, mu jemal na znotraj in pred inozemstvom še ono malo političnega in moralnega ugleda, kar ga je imel. Potlačenim Slovencem in Hrvatom pod fašistično Italijo pa je to gibanje vlilo novih sil odpora in borbenosti, vero vase in v zmago pravične borbe. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so bili vodilni ljudje v tej podtalni protifašistični osvobodilni borbi: najbolj borbeni, najbistrejši, predvsem pa najbolj in popolnoma predani borbi za osvoboditev slovenskega primorskega ljudstva. Kaj pridobijo ali izgub.jo osebno, kakšnih žrtev bo borba zahtevala, če treba tudi žrtev glav, se niso vpraševali; videli so pred seboj le nujnost in potrebo borbe za svobodo svojega ljudstva proti fašizmu, pa naj stane kar hoče. V jasnosti svojega cilja, posebno pa v neomejeni požrtvovalnosti za narodno osvoboditev je prometejevski čin, predhodniška veličina njih dela. Ko je svet ostrmel nad barbarsko obsodbo mladih borcev, je naše ljudstvo onemelo v bolesti, toda oči so se mu široko razklenile v spoznanju, da je le v takih najvišjih žrtvah pot v svobodo. In čutilo je neizmerno hvaležnost za njih žrtev in dolžnost, da jim jo povrne z enakimi lastnimi žrtvami. Vera v osvoboditev, odločnost in pripravljenost na žrtev, to Je velika dediščina, ki so jo te svetle žrtve vcepile v srce vsega našega ljudstva, in iz nje je buknil z elementarno silo plazu plamen upora v narodno osvobodilni vojni. Zato so njih mlada življenja, skrušena pod fašističnim svincem onega usodnega jutra gori za Bazovico, predhodniki narodno odsvobodilne borbe vsega primorskega ljudstva. Od njih se je naučilo verovati, boriti se za svobodo in umirati zanjo. Iz neštetih novih žrtev, ki so vzklile iz njih žrtev, se je rodila svoboda za največji del primorskega ljudstva, ostalim pa so pokazali pot za bodočnost. Pot in cilj, ki so nam jih pokazali s svojim življenjem in delom, sta tako jasna in premočrtna, da ne dopuščata nobenega tolmačenja in zlorab, najmanj pa zavajanje v kak kompromisarski oportunizem, v hinavsko nenačelnost ali celo prehajanje v reakcionarne ter Imperialistične vode ter na izdajanje njih ciljev. In danes sta še prav tako sveža in aktualna kot pred dvema desetletjema in bosta ostala še v bodoče naš vzor in program, toliko bolj, ker je Jugoslavija, h kateri po vsej pravici teže naši narodi na Tržaškem ozemlju, postala z borbo svojih narodov napredna, demokratična država, ki z naglimi koraki ustvarja socializem in s tem novo lepše življenje. V nedeljo 4. septembra bomo v Bazovici lostojno proslavili spomin bazoviških iunakov; »onovili bomo obljubo, da bomo nadaljevali borbo, lokler si ne priborimo vseh narodnostnih in demokratičnih pravic, za katere so se pred 19 leti borili n žrtvovali bazoviški junaki! t i J d s* * * tDNlft j. z. Jugoslovanski poslanik v ZDA Kasanovič se je razgovarjal s pomočnikom ameriškega zunanjega ministra Ruskom o splošnih gospodarskih vprašanjih. Belgijski uradni krogi potrjujejo vest, da bo za bodoCega upravnika Marshallovega naCrta za Evropo imenovan bivši belgijski mi. nistrski predsednik Spaak namesto dfsedanjega upravnika Koff-mana, ki bo postal splošni administrator Marshallovega plana. Ob peti obletnici osvoboditve Romunije je romunski poslanik v Moskvi priredil banket, katerega so se udeležili Višinski, francoski in angleški poslanik in drugi. Ameriško ministrstvo za delo je objavilo podatke, iz katerih je razvidno, da je od 15. junija do 15. julija t. 1. število brezposelnih ZDA narastlo za 230.000. Število brezposelnih v industriji pa je letos za 6.6000 večje kot lani. Britanski vojni miniiter je izjavil, da ima sedaj Britanija v inozemstvu 170.000 vojakov in da Britanija še nikoli v zgodovini ni imela v mirnem času toliko vojakov pod rožjem kot sedaj. ■Komisija OZN za Balkan» je objavila spet svoje poročilo, v katerem po starem običaju obtožuje demokratične balkanske države: Bolgarijo, Albanijo in FLRJ vmešavanja v grške notranje zadeve. O poročilu bodo razpravljali na glavni skupščini OZN septembra letos. Češkoslovaški poslanik v Londonu Kratochvil se je pred svojim odhodom na novo službeno mesto Indijo razgovarjal v Bevinom. Tu. di italijanski poslanik < Scoti je obòskal Bevina in sever-jetno z njim razgovarjal o biv. šib italijanskih kolonijah. Izrael bo protestiral pri Varnostnem svetu OZN proti Egiptu, ki krši dogovor o premirju, ko ne dovoljuje prehoda petrolejskim ladjam, ki plujejo skozi Suez proti Hajfi. V Italiji se vsak dan bolj občuti pomanjkanje električne energije. Komisariat za severno Italijo je napovedal nadaljnje 50 odst. znižanje energije za industrijo in privatnike ter splošno zaporo tovarn 3 dni v tednu. Primanikljaj letne, energije znaša letos 7 milijard kilovatov. Vlada in vodilne skupine Confindustrie hočejo izrabiti krizo električne energije za izvedbo načrtov za demobilizacijo onih" industrijskih sektorjev, ki jih meriški izvozniki ne vidijo radi. Napredrfe sindikalne organizacije so se že odločno dvignile v obrambo domače ogrožene industrije in interesov delavstva. Madžarska vlada je odbila an-gloameriško noto, v kateri zapadne sile predlagajo naj madžarska vlada imenuje svojega delegata v komisijo, ki naj preučiče je Ma--džanska kršila mirovno pogodbo ali ne. Tajništvo francoskih kovinarskih delavcev je v posebnem pismu obrazložilo predsedniku republike Auriolu težak položaj, ki je nastal v Franciji za kovinarske delavce zaradi podrejanja francoskih interesov Marshallovemu načrtu. V Moskvi se je zaključil kongres Partizanov miro, ki se Je začel 2S. avgusta. Vsi sovjetski in tuji delegati so izrazili voljo, boriti s* ob strani Sovjetske zveze za mir in demokracijo proli vojnim bujska čem. Namestniki zunanjih minstrov za avstrijsko mirovno pogodbo še vedno niso končali z reševanjem spornih točk. Dokaj httro so se sporazumeli o zaščiti slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, težje pa gre pri vprašanju 150 milijonov dolarjev, ki jih mora Avstrija Plačevati Sovjetski zvezi. Trenutno ečejo razgovori okrog petrolej, skih koncesij, ki jih Sovjetska zveza zahteva od Avstrije. Tanjug zanika vest atenskega in pariškega radona bi tuja letala, ki bi prišla iz Albanije, bombardirala Prištino na jugoslovanskem ozemlju. Britansko romanje v Washington bo fe težko omililo ameriške finančnike 7. septembra Se bodo v Wasbing tenu začeli razgovori med britan rko in ameriško delegacijo za re šitev krize dolarja, v kateri se na haja Velika Britanija. Britanska de legacija, ki jo sestavljata finančni minister Cripps jn zunanji piini ster Bevin, je že odpotovala v ZDA Amerika pritiska na Veliko Britu nijo. da bi ta znižala vrednost fun-ta-šterlinga napram ameriškemu dolarju ceš, da bi bil g tem določen «realistični» tečaj evropskih valut za zamenjavo v ZDA, kar da bi povečalo trgovinske izmenjave med Evropo in področjem dolarja. Razvrednotenju funta bi seveda nujno sledilo razvrednotenje norveške. danske, nizozemske, švedske in francoske valute. Velika Britanija in prav tako ostale prizadete evropske države se do sedaj dokaj krčevito upirajo temu ameriškemu načrtu in najhujši nasprotnik znižanja vrednosti funta je prav britanski finančni minister Cripps. Zapadno - evropske države se dajo, da bi razvrednotenje njihovih valut šio y škodo njihovega gospodarstva, vendar se nahajajo v tako težkem ekonomskem položaju, da bodo prisiljene ukloniti se volji ZDA, če hočejo računati na njeno pomoč, ki jim je nujno potrebna. Kako bodo to vprašanje med ZDA in Veliko Britanijo ter ostalimi zapadno-evropskimi državami rešili, bo pokazala konferenca y Wa-shimgtonu, vendar je že v naprej pričakovati, da ZDA od svoje ekonomske politike ne. bodo odstopile, ker se voditelji ZDA nadejajo, da bodo le z ekonomskim pritiskom preko Marshallovega piana lahko izvlekli ZDA iz gospodarske krize. To je dal razumeti tudi upravnik Marshallovega plana za Evropi Hoffmarm, ki je v Londonu izjavil, da bi bilo napačno misliti, da so Ameriki nujno potrebni evropski trgi za njene proizvode, ker laliko te prodaja tudi v Ameriki sami. drugimi besedami pomeni to grožnjo, da če se Velika Britanija in ostale zapadnoevropske države ne bodo uklonile ameriškemu ekonom skemu pritisku, ne morejo računati ns ameriško pomoč, ki že itak ne bo taka. da bi mogla kriti potrebe zapadnoevropskih držav. Se bolj jasen pa je bil Truman, ki je v svojem govoru v Filadelfiji dejal, da ZDA ne mislijo dajati noi bene miloščine. Ta Trumanov govor je nadaljevanje njegovega govora v Miamiju, ki ga je imM prejšnji teden. V obeh govorih je Truman razvijal teorijo o ameriški zamisli rešitve ekoncso zaščito in podporo jugoslovanske armade, oziroma Uprave jugoslovanske armade, ustvarja bistveno razliko med dvema področjema Tržaškega ozemlja. Demokratične pridobitve ljudstva v teku narodnoosvobodilne borbe so bile v coni A pod angloameričko vojaško upravo s sodelovanjem lokalne reakcije delno takoj uničene z vrsto protiljudskih odredb vojaške uprave, delno pa so bile postopno uničevane v štiriletni dobi okupacije. Od vseh mije, nakar smo si šli ogledat kranjsko tekstilno tovarno. Poleg tega, da s polno paro delajo v starem objektu, grade že novo tovarno, kjer nekateri stroji že delujejo; razumljivo, da je tovarna o-Premljena z vsemi tehničnimi in higienskimi pridobitvami, ki bodo nudile delavcem pravo zadoščenje za njihov trud. ' V Goričah pri Golniku, kjer nas Sloveniji le ganljivo sprejela skupina pionirčkov in nam podarila šopek Poljskih cvetic, smo se seznanili z delom Kmetijske zadruge. Ta štele okrog 900 ha zemljišča, od katerega je le 300 ha obdelovalnega. Zadruge so ustanovili šele letos, bendar se že kaže napredek v kmetijski proizvodnji. Tako n. pr. Pridelujejo 100 l mleka dnevno l'eč kot prej. Seveda je velika Prednost zadruge v tem. dri je nje-,l‘m članom zagotovljena cksisten-c fratelančne cunje in da je vse mo. til oni nesrečni «discorso» vrlega «compagna Kosovela», O, saj vas razumemo, gospodiči. Ce bi n. pr. proslavo organizirali vi, tako kot ste organizira pred časom Prešernovo v mestu, in bi ce je udeležila njegova svetost vladika Santin, kot se Je Prešernove, tedaj pa reve-da bi v skladu z vašo hlapčevsko uslužno miselnostjo, bila italijanščina lahko prevladujoči, tako rekoč obvezni jezik na proslavi. Seveda, lo bi ne bil Jezik «psa in nekaj koko. ši» ampak jezik častitljive gospode in še bolj častitljivih dam iz «viso, kih» krogov. Kar se pa zastav tiče, naj s« prt «Demokraciji» vsekakor potolažijo, če Jim ni bilo postreženo z ameriškimi in papeškimi. K ATOtISKI b «sr» ■ - — m —- Možje v talarjih so se razjezili In sicer hudi zajezili — na «Demokracijo». Ce bi imeli v «Burji» več prostora bi ponatisnili cel spis iz Katoliškega glasu št. 30., ker je sila zabaven. Omejimo se le na en citat: «Ce list «Demokracija» razume demokracijo drugače — (kot jo razume list Katoliški glas, op. ured.) in vse kaže, da je temu tako — potem naj se čimprej prekrsti v... «Diktaturo». Spor v taboru slovenske reakcije je torej načelu — gre za demokra. cijo, razumete; in kadar Katoliški glas očita nepravilno gledanje na demokracijo «Demokraciji», mora biti že res nekaj narobe ali pri enem Vi pri drugem, najbolj gotovo pa pri obeh. 'Razpravljajo (in s kako resnostjo!) o demokraciji, ne da bi te kot «kulturni delavci» spomnili na Prešernovo puščico: «Le čevlje »rdi naj Kopitar», in se posvetili raje de-bati, kako služiti dolarju, v Iim«r so oboji priznanja vredni mojstri. LAVORATORE M C. (če se ne motimo je to bifši M. K., v času italijanske okupacije Slovenije pripadnik okupacijskih sil v Ljubljani) zaključuje svoj uvodnik v Lavoratoru takole: Mrzlična diplomatska delavnost med vya. shingtonom in Beogradom, vedno večje provokacije Tita v državi s požigom «Partizanke» in rafinerije nafte «ROMSA» na Reki, fašistični teror in gestapovski sistemi v Jugoslaviji dokazujejo, da se izdajalcu in njegovim gospodarjem zelo mudi. Velika nevarnost ogroža njihove načrte in avanture v Jugoslaviji: vedno vččja aktivnost zdravih sil jugoslovanskih narodov, razširjanje nove Partije, ki bo vrnila deželo enotni socialistični fronti. K tem silam se je obrnila resolucija informacijskega urada 1. 1946 in znova sovjetska nota od 18. sept. Res Je, da je kominformistlčua lajna že stara, saj se zdi stara že samemu uredniku Lavoratora, ki ji je določil rojstvo v 1. 1*46. toda izmišljotine komintormistov so vsak dan sveže kot Zampollijev sladoled. Kar se'vsega napisanega v Lavoratoru tiče, naj si bivši okupator M. K. (pardon M. C.) seznani z izrazi zvestobe Jugoslovanskih delovnih ljudi sedanjemu vodstvu, ki so jih poleg drugih dali tudi delavci rpo> gane» rafinerije nafte na Reki, k* so delavni plan za avgust I. 1*4* ^Jt* nili S dni pred rokom. Uslužbenci jugoslovanskih ustanov v ZDA so poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri so pozdravili jugoslovansko vlado v njenem načelnem stališču pri obrambi suverenosti jugoslovanskih narodov ter pravilnih odnosov v naprednem gi. banju sveta. Tretja Siemens-Martinova peč, izdelana iz jugoslovanskega materiala je pričela delovati v Zenici. ■Rade Končar», znana zagrebška tovarna električnih strojev, gradi že drugi generator za centralo na Mariborskem otoku. Generator bo imel v premeru 10 metrov in bo tehtal 230.000 kg. Francoska mladinska delovna brigada se vrača domov. Michel Cotte, član brigade, je ob odhodu izjavil, da «vsi mladinci Irancu^ ske brigade, kakršnega koli so ze prepričanja, odnašajo iz FLRJ mo. gočen vtis, da je to država,, ki z veliko vnemo gradi socializem...» ■Podmornica» je bila partijska ilegalna tiskarna v Ljubljani med okupacijo. Sedaj so jo obnovili kot važen spomenik narodnosvobodilne borbe in vzidali na hišo, v katere podzemlju je še sedaj — spominsko ploščo. 143 milijonov din so investirali v Dalmaciji za zgradbo vodovodov In vodnjakov samo v prvi polovici letošnjega leta. Z zdravo pitno vodo so preskrbeli 130.000 prebivalcev. V drugem polletja, fcodo ir. v e. stirali še 20 milijonov din. V Makedoniji bodo pridobili novo rodovitno zemljo z regulacijo Črne reke. Delo je zelo težavno, ker morajo v Skočivarski soteski v dolžini 13 km klesati reki strugo v živo skalo v globino 5 m. Vendar pa se bodo vsa dela renti rala — saj bodo pridobiti 50.000 ha nove zemije. Maršal Tito, ki je na Brionih, je sprejel predstavnike delovnega kolektiva «Istrskega boksita». Prav tako je tudi sprejel skupino članov Waliaceove napredne stranke, ki se mudi v Jugoslaviji. Bovec - Trenta je nova avtobus, na zveza, ki bo prav gotovo prišla prav vsem tistim, ki še niso izkoristili svojega dopusta. Bovec pa ima zvezo z železniško postajo Sv. Lucija. Zidar Mijo Rajkovski je v Sko-plju v eni uri sezidal s svojima pomočnikoma 24.43 kv. m zidu. Brigada bolgarskih beguncev na Avtocesti bratstva in enotnosti si je z dvomesečnim delom osvojila naslov petkrat udarne brigade. Ker ovira reka Voglajna razširitev železarne Store pri Mariboru, so pričeli frontovet z dalom, da njeno strugo premestijo. V Zadru gradijo veliko tovarno za predelavo rib. Tovarna bo za. čela z delom to pomlad. Razvila se bo v velik kombinat in bo omogočila povečanje proizvodnje ribjih konserv v Dalmaciji za 60 odst. Na Črnem vrhu so v nedeljo odprii zadružni dom. Opozarjamo vse, da ni več daleč čas, ko se bo pričel Zagrebški velesejem. (od 17. do 2. oktobra). Na njem bomo videli vse tisto, kar so ustvarili v FLRJ na področju socialističnega gospodarstva in velike uspehe prve polovice petletnega piana. Obenem pa bo dokazal, da ne more nihče preprečiti jugoslovanskim ljudstvom, da bi zgra-ddli socializem, V Brdih, kjer je vedno primanjkovala voda, grade velik vodovod. Vodo bodo črpali iz Soške doline preko Vrhovelj. Pri delih pomaga briška frontna brigada. V Pazinu bodo imeli 10. sep. tembra velik praznik] Jraznovali bodo SO-letnicp ustanovitve pazin-ske gimnazije, ki je imela veliko vlogo v nacionalnem in kulturnem življenju Istre. Gimnazijo so zaprli 1919. teta. Na gimnaziji je poučeval Vladimir Nazor, med dijaki pa-socialni reformator Otokar Ker-žovanf, ki so ga ustaši umorili leta 1941 v Zagrebu. Trikrat več potnikov na železnici kot pred vojno Z vedno večjim dvigom produkcije imajo dar.es v Jugoslaviji tudi železnice dosti večje naloge, kot so jih imeli preje. Zaradi povečanega prevoza morajo železnice že v četrtem letu petletke izpolniti petletni plan, tako glede prometa kakor tudi povečanja voznega parka. S pospešeno obnovo starega voznega parka in proizvodnjo novih vagonov in lokomotiv so s letošnjem poletju dosegli glede voznega parka y glavnem že predvojno stanje. Danes imajo v Jugoslaviji enako število sposobnih lokomotiv, kot leta 1938 in enako število tovornih vagonov, le v številu potniških vagonov še zaostajajo za 15 odst. S približno enakim voznim parkom kakor pred vojno pa so dosegli sedaj mnogo večji promet. V primeri z letom 1938 je prevoz bla gg v tonah dosegel še 25,5 odst. torej dva in poikratni predvojni obseg, prevoz blaga v vagonih pa 184 odst. Danes vagoni mnogo hitreje krožijo kot so pred vojno. Tudi srednja teža vlakov se je povečala za 20 odst. Prevoz potnikov je danes trikrat večji kakor je bil v najboljšem le tu pred vojno, to je v letu 1930 Produktivnost dela železničarjev se je povečala za 33 odst. Zlasti so se povečalinapori železničarjev po resoluciji IU, kar je dokaz, da stoje železničarji trdno na strani partije. Odkup žito dobro napreduje Po vsej Jugoslaviji dobro napreduje odkup žita. Pri tem so vračunali količine, ki so jih odkupili od privatnih gospodarstev in kmečkih zadrug. Plan odkupa -ita najbolje izpolnjujejo y ljubljanski, celjski in mariborski okolici, v Trebnjem, Sežani in Kamniku. Iz ostalih delov države poročajo, da dosegajo največje uspehe pri odkupu tam, kjer sp se nanj dovolj pripravili in sestavili odkupni plan. V Bački Topoli so odkupili n. pr. že 80 odst. žita, dobro so napredovali tudi v varaždinskem okraju, kjer so do 21. avg. adkupili 70 odst. žita. V bjelovarski oblasti s0 v prvih 12 dneh odkupili več kot v vsej LR Hrvatski. Novo središče Primorske raste iz dneva v dan Z delom pridnih rok hitro raste Nova Gorica kot upravno središče goriške oblasti. Delali so vso zimo na 15ih objektih, kjer je bilo zaposlenih nad 103 zidarskih in težaških brigad. Na križišču Gabrijelove in ulice Julijskih Alp so zopet dokončali štiri moderne štirinadstropne stanovanjske zgradbe. Sedaj kopljejo temelje za štiri stanovanjske bloke. Največje delo je sedaj pri graditvi palače za upravni odbor goriške oblasti, ki bo med naj večjimi mestnimi stavbami. Hitijo tudi z delom na obhodni cesti in z vrtanjem predora skozi Banovec. Računajo, da bo ta cesta že letos uporabna za promet. Sedaj delavci Titovih zavodov «Lito stroj v Ljubljani izpolnjujejo novo veliko nalogo. Grade dve veliki turbini za novo hidrocentralo v Zrnovcih pri Kočanih. Dva nova agregata bosta da Jala vsak po 2.0M kilovatov. Za no. vo hidrocentralo izdelnjejo tudi vse pripadajoče regulatorje za obe tur. bini in osta le naprave 643 milijonov za novo osvobojene krnje Po dodatnem planu zvezne via- r Obnova v novo osvobojenih kra- de bodo novo osvobojeni kraji dobili v letošnjem letu kreditov u višini 643 milijonov dinarjev. Od Številni inozemski časopisi so v svojih časopisnih stolpcih do tal požgali rafinerijo na Reki. Toda ta «požiga ni prav nič zmanjšal produkcijo reške rafinerije nafte, ki danes dela s polno zmogljivostjo in še celo več kot tedaj, ko Je bila italijanska last proti jugoslovanskim graničarjem, ker smo bili priča, kako se je st, ar razvijala, ko so moaarliofašisti prodrli naš teren. Podobne izjave, ki pobijajo inform. sko propagando, ki skuša zakriti pred svetovnim demokratičnim javnim mnenjem temne načrte v zvezi z borbo grškega naroda so podali še številni drugi borci grške demokratične armade. Nelogična obramba radia Svobodna Grčija na izjave lastnih borcev Dan potem, ko sta jugoslovanski tisk in radio objavila izjave borcev in oficirjev demokratične armade, o bojih na Kajmakčalanu in pri Viciju, je radio Svobodne Grčije javil, da «so izjave izsiljene in da je to zna. na gestapovska metoda izsiljevanja». S tem zavijanjem pa so iaformbiro-Jevci pobili zopet same sebe. Nemogoče je namreč — po logiki — prisiliti 700 ljudi v kratkem roku, ljudi, ki so pravkar prišli iz oborožene bor- be. da bi podali izjave, s katerimi sicer ne bi soglašali. Grški borci so na to izjavili, da «z vnašanjem zmešnjave v vrste demokratičnih borcev, s svojim kleveta- 1 njem socialistične Jugoslavije, inform-birojevci v vrhovnem stanu in komu. nistični partiji Grčije dejansko rušijo borbo in dajejo največjo pomoč monarhofašistom». «Borcem so govorili, da se je bolje predati monarho-fašistom, kot pa iti v Jugoslavijo. Njim niso povedali izmišljotin radij, ske postaje Svobodne Grčije, da so jih baje napadli monarhofašisti v brbet z Jugoslovanskega ozemlja, kajti o tem ne bi mogli prepričati bor. cev-očividcev». Streljajo tiste, ki trdijo da je bilo pod Markosom več uspehov O sedanjem položaju v vrstah demokratične armade je dal zanimive izjave Agir Krstevski, ki je bil v e-noti št. 50 protiletalskega topništva. Dejal je namreč, da je bil njegov starejši brat Mitre ustreljen 16. ali 17. februarja 1949, ker ni soglašal s politiko CK KP Grčije do Jugoslavije. Mož njegove sestre, podporočnik 14. brigade, pa je bil ustreljen 13. maja 1949, ker Jt na neki konferenci 'Javil, da je imela demokratična armada več uspehov pred zamenjavo generala Markosa. Teror nad Makedonci V grški demokratični vojski so pre. povedali petje makedonskih pesmi in Makedonci niso smeli govorili, odkod so. Makedonce so zapostavljati in nepravilno ravnali pri njihovem napredovanju. Zadnji čas so i'h silili, naj sklicujejo konference, na katerih naj napadajo «Titovo kliko». Na njih so klevetali Jugoslavijo, kar je vzbudilo pri borcih nezaupanje v lastne voditelje. Borci namreč ne morejo verjeti klevetam proti Jugoslaviji. Dosedanjim izjavam se je pridru. žilo še 254 borcev, ki so pribežali v FLRJ. Izjavili so, da so jih jugoslovanski graničarji bratsko sprejeli in nudili ranjencem potrebno pomoč. «Verujemo, da je FLRJ ljudska demokratična država» Izjavo so takole zaključili: «Voditelji so nam govorili, da FLRJ tiransko ravaa z borci grške demokratične armade in da je imperialistična. Tega nismo verjeli, ker vemo, da so se jugoslovanski narodi borili proti im pertaliirau in da je Jugoslavija limi, ska demokratična država, ter smo prav zato prišli v Jugoslavijo. Ce je res, da je radijska postaja Svobodna Grčija dejala, da je naše enote na padla jugoslovanska vojska smatramo to za kleveto in veliko laž. To ni res, ker smo mi bili tisti, ki smo se borili, in vemo dobro, da nas Jugoslovanski vojaki niso napadli niti niso prišli monarhofašisti na jugoslovansko ozemlje, da bi nas napadli». Bazom&ha Sìigada ja iz p oli/lila apaioho Uifiilt mmm iko v Od prvih nasilnih fašističnih dejanj do strelov v Bazovici, in dalje do prvih partizanskih akcij 1941. in 1942., ter do množične vstaje primorskega ljudstva 9. septembra 1943 se vleče nepretrgana veriga trpljenja in neomajnega odpora proti fašističnemu zatiralcu. Ko se je na Primorskem ustanovila narodnoosvobodilna vojska, so ljudje razne starosti in obeh spolov ter narodnosti enodušno stopali v borbo, kajti v tej vojni, in samo v tej vojni, so videli edino rešitev iz neznosnega položaja. Treba je bilo maščevati vse krivice, nasilja, internacije, izgnanstva, konfinacije in krvave žrtve 25 let; v prvi vrsti pa najstrašnejši fašistični zločin, Bazovico. Sredi oktobra 1943. se je v osvobojenem beneškem gričevju ustanovila Bazoviška brigada in se podala na nepremagljivi, maščevalni pohod. Takoj po ustanovitvi je obvladala vse ozemlje «Kobariške republike nad Tolminom do Trnovega». Pred Božičem 1943. je na Šentviški planoti likvidirala postojanko v Avčah, razbila švabsko januarsko ofenzivo in dosegla eno svojih najsijajnejših zmag na Lokovcu, kjer ji je padel v roke ogromen plen. 2e naslednji dan se je razvila strašna borba na Lokvah, kjer so Nemci izgubili okrog 100 mož. Z ostalimi brigadami se je nato bazoviška brigada odpravila čez Sočo in Brda v Benečijo. Tridnevne borbe pri Konbreškem, borbe pri Ljubu in ostali boji so pokazali, da je brigada že kos večjim sovražnim silam na odprtem bojišču. Največja, sicer težka, a zmagovita borba je bila pri Klobučarjih pod Kolovratom. Močne švabske kolone elitnih SS oddelkov so bežale kot zdivjana čreda z vrha Kolovrata v Čedad. Konec februarja se je brigada podala na sektor Vipave. Nato je v celodnevni, ogorčeni bitki likvidirala belogardistično postojanko Hoterdeščico. Aprilsko ofenzivo je brigada razbila brez izgub. Sledile so zmagovite borbe pri , Senožečah, likvidacija postojank v Prvačini, zletel je v zrak most pri Avčah. Brigada je ponovno prodrla prav do Gorice. Preveč bi bilo naštevati vse zmagovite borbe te slavne brigade, ki je kmalu dobila časten naziv «udarna». Brigada je v neštetih krvavih borbah, često v nepopisnih mukah in naporih, ob nezadostni hrani in obleki, pridobila vse izkušnje za moderno vojskovanje in taktiziranje. Pokazala se je vredno svojega imena, kajti častno je izvršila svojo nalogo: maščevati bazoviške žrtve. 0, niste zaman v Bffivici nam pali, .......ki uporniško kri za smbodo ste dali... IIIIIIIMIIIItl!l!lilllllllllFHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIÌIjllilillHÌIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlii(illlllllllllll!IIIIIIHIIIllllll!^ f^l>lllllllllllllllllll||[||J||||||irillll|||||||ll|||||||||||||l|IMIIIlllllHilllllllll||||inillllllilllllllllllllllllllllltllll Bilo je pozimi 1928. leta, ko sem stopil v ilegalno organizacijo. Cilj organizacije je bil vse-; stranska borba proti fašizmu. Naše delovanje je šlo dokaj dobro, a po raznih akcijah, posebno pa po atentatih r.a «Popolo di Trieste» in na svetilnik, je policija postala budna. Spomladi 1930 so se začele aretacije; mene so aretirali 18.IV.1930. Bil sem še y postelji, ko sem slišal briga- dirja, ki je prišel s Proseka, da je spraševal po meni mojo mater. Takoj sem vedel za kaj gre, a zbežati nisem mogel, ker so ka-rabinerji obkolili hišo. Moja mati me je prišla klicat; takoj za njo je vstopil orožnik in se r.i ganil od mene, dokler se nisem oblekel. Na Prosek smo šli peš. Tam so me po kratkem izpraševanju zaprli. Cez nekaj časa so me spet poklicali; izpraševali so OSTALE bazoviškega ŽRTVE procesa Bazoviški štirje junaki niso edine’žrtve fašističnega terorja v tistem času. Sredi junija 1930. je v Rimu v jetnišnici Regina Coeli iz četrtega nadstropja skočil tovariš Gropajc iz Drage. Izvrši! je samomor, ker ni mogel prenesti zaslišanj. Druga žrtev je bil Cač Angel, star 23 let, tudi iz Drage. Bil je obsojen ne 5 let ječe. Po amne- stiji se je sicer vrnil, toda domov ni mogel. Vrgli so gp v bolnico za kronične bolezni pri Sv. Ani, kjer je mesec dni po prihodu umrl za tuberkulozo. Tretja žrtev je tovariš Lojze Mihalič, ki je prav tako v ječi zbolel za tuberkulozo. Ko se je vrnil iz ječe, jc podlegel bolezni. me kvesturini. Nato so me kmalu odpeljali v Trst na kvesturo in me zaprli v celico, kjer se je čas neskončno vlekel. Cez nekaj časa so porinili v mojo celico nekega, po vsem videzu, potepni-ka, ki se je jezil in zabavljal čez policijo, režim in vse skupaj. Hodil je nervozno gori in doli, potem pa me je začel spraševati, od kod sem, kaj sem naredil, itd. Čeprav sem bil prvič zaprt, se mi je zdela ta radovednost sumljiva in mu zato nisem nič povedal. Ko je v;del, da nočem odgovarjati, jo umolknil. Bil sem že uirujen od hoje po celici, zato sem legel na deske in zadremal. Ko sem se prebudil, ni bilo več onega tipa in k mal» ! opisom Grande sorveglianza, nato so meprišli iskat. Odve® Sv.,, so me v zgorujg nadstropje ’ s. zacet'cu mi te bilo zelo dolg-precej veliko sobo, kjer so me ' ].s’v?a'ia ura se mi je zdela ce-čeli izpraševati; tam so bili 1 v<*nost. Pozneje sem se r.e-kvesturini in zloglasni Perla. Privadil. Naši osamljeno- praševpli so me po starem kve[ srno dali duška, ko so nas sturinskem načinu, to je s prete j Peljali na zrak. Tudi tam smo panjem, brcanjem itd. Potem W "U ločeni po posebnih malih sem podpisal zapisnik, so me o*j «Vorijčih, sredi katerih je bil raz-vedli k Jezuitom, drugi dan Pb Sledni stoip, na njem pa straž-v Coroneo. Po nekaj dneh so n« k! nas je nadziral. To pa nas j . Piotilo, da bi si ne zažvižgali : • jimTca'V.daj 'ifenega^ždaMz J®Ugega dvorišča sc ie razlegala I "“venska pesem. Stražnik je rjul “ vpil, naj molčimo, a ni zcleg-0. Večkrat je bilo slišati ono: v Kaj ti je deklica, da si tak’žalostna... ij0 je potihoma pel ali žvižgal “idovec. , ^ekako—v juniju se je pripetil “•osten dogodek. Eden naših to-_Višev se je iz obupa vrgel iz jfeega nadstropja na spodaj le-Hodnik in se ubil. Da bi pre-^i. da bi mu še kdo ne sledil, ^ napeli mrežo med prvim in tugim nadstropjem. Švedi avgusta so nam izročili b,°žr.ico in proti koncu istega p“Seca so nas prepeljali v Trst. lv®ga septembra se je začel ^°ces. Na vse zgodaj so nas od-“uli v varnostno celico v sodni f^aČi, kjer smo čakali na zače-Takrat sem se prvič srečal ' bazoviškimi junaki. Čudil sem ,* njihovi mirnosti in vedrosti, ePvav so bili skoraj gotovi uso-ki jih čaka. Posebno Bidovec 1 izgubil dobre volje in šaljivo- skupaj z drugimi tovariši odpf ijali v Rim, v zloglasno «Regin? Coeli», ki za nas ni bila kralji?8 nebes, ampak kraljica pekla. Tam so nas strogo izolirali. Ta-koj drugi dan me je poklical na- ' čelnik tako imenovanega «sest4 braccio» in mi napravil pridig?' strogo se moram držati predpisov, «i. Ko sq ras odved]i v sodno v nasprotnem primeru bo zan^l Vorano, v kletko, so nas posa- |||'li na klopi in isti red smo mo-Posebno so pazilii da bi ne Pr'| ' obdržati do konca procesa, šli v stik z ostalimi tovariši, ^sa sodna nalača je bila strobilo dovolj, da smo bili \sak zaT° Zastražena in niso smeli priso-se v celici, ampak ločili so z8T'v°Vati procesu niti naši najožji sedene celice z eno prazno, (l3rr°dniki. Ko je šel moj pokojni bi se ne mogli pogovarjati ali l’a'Lr.at skupaj z nekaterimi drugi-tolči po zidu in se tako sporaz^L1 tovariši na kvesturo no dovo-mevati. Na vratih je bil listek L^nje za vstop v sodno dvorano, _____________________________________________________________ Kot iz vseh ostalih evropskih držav, vzhodnih in zapadnih, tako se tudi Judje iz Jugoslavije selijo v svojo državo Izrael. Na ozemlju predvojne Jugoslavije je živelo okrog 75—80.000 Judov. Nemška okupacija skupno z ustaškim divjanjem jih je neusmiljeno iztrebila, tako, da jih ni ostalo niti deset tisoč. Ze prve mesece okupacije v letu 1941 so zbrali Nemci vse Jude na ozemlju Srbije v velikih taboriščih Niša, Banjice in v zgradbah zemunskega velesejma, kjer so jih v strašni zimi 1941, 1942 ugonabljali s streljanjem, z mučenjem, s plini, z odpošiljanjem v nemška koncentracijska taborišča, odkoder se skoro nihče ni več vrnil. Ustaši sa pa tudi kaj kmalu v začetku svoje strahovlade, nagnali hrvatske Jude v razna taborišča, predvsem v Veliko Gradišče, kjer So jih skupno s srbskim življem jn naprednimi Hrvati uničevali na najrazličnejše načine. Se celo madžarske okupacijske čete so v Vojvodini, kjer so bile judovske naselbine precej močne, samo v prvi polovici. 1942, v enem dnevu, pobile nad 1400 vojvodinskih/Judov. Del Judov se je sicer ob začetku nemške okupacije razpršil na vse strani; nekateri so zbežali ;z nemškega okupacijskega ozemlja v italijansko cono, zlasti v Dalmacijo, drugi Bolgarijo, zlasti pa po Bolgarih okupirano Makedonijo, nekateri y Madžarsko/ Le prav redki bogatejši Judje, zlasti nem-sKi, ki so bdi samo prehodno v Jugoslaviji tik pred vojno, na begu iz Nemčije, Češke in Avstrije so se v dnevih po 27. marcu 1941 resili v države Bližnjega vzhoda. Toda z razvojem vojnih dogodkov ,ko se. ie nemško divjanje Judje iz Jugoslavije: odhajajo v svojo novo domovino! v Evropi čedalje bolj stopnjevalo, so postopno padali ludi Judje, skriti v Dalmaciji, So se topile judovske naselbine v Makedoniji in jih je le malo ostalo y Vojvodini. Kar je preostalo po vojni Judov v Jugoslaviji so lfi ostanki pobitih družin, le posamezni družinski člani, ki so si na nek čudežen način rešili življenje. Po sporazumu med novo izraelsko državo in FLRJ odhajajo že vse leto jugoslovanski Judje v večjih organiziranih skupinah s posebnimi ladjami v Palestino. Odpotovalo jih je že preko 4000, ki bodo tudi v prihodnjih mesecih zapustili Jugoslavijo. S seboj od-peljujejo vse svoje premičnine, ki so jim še ostale od grabežljivih nacističnih rok: pohištvo, obleke, razni spominski predmeti, ki so se iz roda v rod nabirali v družinah. Ostalo bo Judov v Jugoslaviji po tem zadnjem njihovem preseljevanju komaj za pičel stotak: strokovnjaki, zdravniki, inženirji, lekarnarji, profesorji jn podobni. Toda tudi ti se bodo zadržali le še toliko časa, dokler ne zrastejo iz številnih jugoslovanskih visokih šol novi mladi jugoslovanski kadri strokovnjakov. Jz Slovenije, kjer nikdar ni bilo večjega števila Judov, je odpotovalo od preostalega števila prekmur-sikih Judov okrog 120, potem pa še nekaj družin jz Ptuja, Celja in Ljubljane. S sedanjim odhajanjem Judov, ne samo iz Jugoslavije, temveč tudi iz ostalih balkanskih držav se konča skoro več kot dva tisoč letna zgodovina Judov na balkanskem polotoku. Judje so namreč prvič stopili na evropska tla ravno na Balkanu, in sicei še pred našim štetjem, na grških otokih, v Grčiji jn Makedoniji. Veliki organizator apostol Pavel je na svojih potovanjih našel judovske verske občine v Atenah in drugih grških mestih. Po razdejanju Jeruzalema leta 70 in po velikem judovskem uporu leta 135 so pa privreli Judje, katerim je rimski cesarHadrijan prepovedal bivanje v Palestini, še v večjem številu na Balkan. Na nekaterih rimskih spomenikih, izkopanih y dalmatinski Saloni, v Vratniku pri Senju in drugod čitamo, da so bili tam pokopani in da so torej iam-kaj živeli Judje. Judje so živeli na dvoru carja Dušana in v samem Beogradu je znatno število Judov pod knezom Lazarjem držalo tesne trgovske zveze z judovskimi trgovskimi krogi v Dubrovniku. Nekateri stari judovski zgodovinarji trde celo, da sta slovanska apostola sv. Ciril Jn Metod imela zveze z balkanskimi Judi v Solunu. Najstarejša slovanska pisava glagolica je prevzela iz hebrejščine pet črk in sicer; B, K, T, g, C, cirilica pa hebrejsko črko šin, sedanji cirilski znak š—. Vellfc priliv Judov v Jugoslavijo je povzročil izgon tristo tisoč Judov iz Španije F°d vlado kralja Ferdinande in kraljice Izabele v letu 1492. Mnogi izmed njih so se naselili v Sarajevu in v Srbiji. Ti so uporabljali španski jezik v družini prav do današnjega dne. Turški sultan Bajezit II. se je pokazal strpnejši od srednjeveških katoliških držav in je dovolil Judom svobodno bivanje na ogrom- !ien? ozemlju turškega imperija. Tud] pod Bajezitovimi nasledni- ki so Judje v turški državi uživali precejšnje svoboščine, imeli v zakupu pobiranje državnih davkov in so upravljali državne monopole. Zato je znameniti solunski rabin Izak Sarfati pozval evropske Jude, naj pribeže izpod jarma versko nestrpnih evropskih katoliških držav v Turčijo, kjer jim bo zajamčena polna svoboda trgovine in polna enakopravnost z ostalimi državljani. Veliko število Irancoskihi nemških in poljskih Judov je sle- ‘l dilo njegovemu pozivu in se pre- ^ selilo v balkanske države pod turško oblastjo, gele po smrti sultana Sulejmana L, ko je začela popuščati disciplina turškega vojaškega državnega ustrojai ko se je razširila samovolja posameznih vezirjev, paš in vojaških komandantov, so nastopili tudi za Jude kot za vse ostale ne- turške narode težki dnevi. Morali so živeti v getih, v posebnih judovskih mestnih četrtih, obdanih s posebnim zidovjem, njihovo število v mestih je bilo strogo omejeno in morali so plačevati poseben davek. Tudi v Hrvatski so živeli Judje še pred prihodom Hrvatov. Hrvatski kralj Krešimir je postavil za svoja ministra dva Juda. Kasneje jih je Pa eio preganjanje in so se iz “tske morali izseliti, kamor smeli vrniti šele v 17. sto- ^eveda ni bila tudi močna tr-ska republika Dubrovnik brez Judov, kjer so nekaj časa Izvali vse glavne finančne dubrovniške republike, ■ik, er je cVetela beneška repu-so v precejšnjem . številu H Po dalmatinskih mestih ju-V . Irgovci in obrtniki, s prolio Benetk pa je osiromašilo |t. "“Imatinsk0 primorje, in del .^tinskih Judov se je prescld jlj del pa v Bosno. ^“istarejši dokumenti o biva-iJsLt-d°v v Sloveniji šo iz 12. 3a- V Ljubljano so prišli is.. » v a. a Valvazor poroča, da '«(nudili že j. 1213 veličastno v Ljubljani. V SloVcniji 'i z pefali z izvozom vina, !esa ‘t j.f'orijanjem denarja. Fridc-^ -.ic 1. 1213 odobril tako na ili ».^ibarskemu Judu Abraha-da lahko letno proda «kg) Oy krščanskega vina. Ne šiig’ ^kšne pojme ;e imel Fri-btti 0 nekrščanskem vinui Od šli K Vudie v Sloveniji izvrše-“iu z'atarsko, ker so v 15. sto-“''hovske organizacije prč-a*e Judom izvrševanje cbr. , iz vseh avstrijskih krono-“Ni tudi iz Slovenije pod v, vplivom katoliške cer-hiitj die izgani in so se smeli *8« j ,'e za vladavine liberal-ta I1-. hi jih je hotel iz-• “aču Za dr^avne interese, ker L bojv. bai na njihov mednarod-h" ftir611' ®eIe h 1867 3e avstrij-Nov^hija rešila z zakonom vprašanje. atialjevanje prihodnjič). E. R. so jih vse skupaj zaprli v celico in jih zvečer odpeljali s kamionom domov. Prisostvovali so lahko samo povabljenci, in ti so bili sami fašisti in novinarji. Pričeli so čitati obtožnico, v kateri so nam naprtili nič manj kot 99 raznih zločinov in kaznivih dejanj. Po prečitaniu obtožnice se ie začelo neskončno izpraševanje obtožencev in prič, kar je trajalo nekaj dni. Po izpraševanju je govoril advokat, ki je zastopal oškodovano stranko, to je fašistični režim. Izlil je ves strup in vse besno sovraštvo do vsega, kar je slovanskega. Imenoval nas je bandite, izrodke in izrekel še vse polno žaljivk, ki je z njimi bogat njih šovinistični slovar. Obenem pa je slavil fašistično Italijo, ki je prinesla kulturo in civilizacijo, mi pa, namesto da bi ji bili hvaležni, se upiramo, pobijamo njihove najboljše sinove in uničujemo njihove kulturne ustanove. Za njim je govorit državni pravdnik, ki je prav tako zapel slavo fašizmu, nas o- zmerjal z banditi, ki smo hoteli balkanizirati Julijsko Krajino. Nato je z lepimi' besedami dokazal krivdo vsakomur izmed nas •TANKO OJSAIT in predlagal kazen, katero smo si «zaslužili». Predlagal je pet smrtnih obsodb in ostalim 5 do 30 let zapora. Ko je državni pravdnik preoi-tal predlog kazni, je vprašal Valenčič Bidovca: «Ferdo, ali si slišal?» Bidovec je odgovoril: «Me nič ne preseneti, to sem pričakoval.» , Po govoru državnega pravdni-ka, so se pričeli obrambni govori; bili so dokaj smešni. Vsak govor se je začel s slavospevom fašizmu in končal s ponižno prošnjo. naj bo visoko sodišče milostno in naj ne kaznuje prehudo. Nihče se ni dotaknil vzroka, zakaj smo se dvignili, nihče ni šel do korenirj vsega zla. Ce bi se kdn le z besedico dotaknil tega, bi to bila obsodba fašizma. Po končani obrambi se je sodišče umaknilo v posvetovalnico, nos pa so odvedli v varnostno celico, kjer smo čakali razglasitev obsodbe. Med-tem smo izrabili priliko in se nekoliko pogovorili med seboj, v kolikor nam niso teaa branili karabinerji. Spominjam se, da je Valenčič vprašal v šali Bidovca, kaj bi bila njegova poslednja želja. Bidovec mu je odgovoril: «Rad bi malce pobožal za vrat tistega, ki ima plave oči.» Plave oči je imel Cristini, . predsednik Posebnega sodišča. Dalje je Valenčič pravil, da se je nameraval poročiti jeseni ter da mu ni žal sebe, pač pa neveste. Preden so nas odpeljali v sodbo dvorano, je pok. Andrej Manfreda imel kratek nagovor. in nas pozval, da se poslovimo od tovarišev, za katere je predlagana smrtna kazen. Ganljiv je bil prizor, ko smo poljubili junake, ki so tako neustrašeno zrli smrti v obraz. Prisegli smo v srcu, da bomo po povratku nadaljevali borbo za svobodo in se na ta način oddolžili njim, ki so darovali svoje mlado življenje ža sveto in pravično stvar. Kmalu nato so nas odvedli v sodno dvorano, ki je bila nabito polna. Sodba je bila taka, kakor smo pričakovali, Bidovec, Valenčič, Miloš in Marušič so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo v hrbet, dva sta bila oproščena, ostalih 12 pa 3 - 30 let ječe. Takoj po razglasitvi obsodbe so na smrt obsojene ločili od nas, nas pa takoj odpeljali v zapor. Ko smo šli poslednjič mimo njih, smo jim zaklicali v pozdrav. Drugo jutro ob zori je njihova kri oškropila bazoviško zemljo. 500 MILIJONOV ljudi trga verige, Id so jih žulile tisoče let V Sutčovu kaže Kitajska svoje najlepše lice. Mesto je zgrajeno na otočkih in mu pravijo «kitajske Benetke» . Znano je po svoji devetnsd.lropni pagodi, ki sloji na Hribčku tigrov. Vse važnejši Pa je Jangtsekiang, najpomembnejša vodna cesa države. Celo zelo veliki parniki morejo Pluti po njegovi globoki strugi nad 1600 kilometrov globoko v deželo! Velika in pomembna mesta leže na njegovih rodovitnih bregovih. Od teh so naj-važnejšaNanking, Ančing, Kunkiang Hankov in Ičang. V tem območju so tudi veliki in številni dotoki, ki od vseh stràni tečejo v Jangtfekiang in vodijo manjše ladje globoko v deželo na vse strani. Posebno velika je reka Han, ki je mestoma do 800 m široka in je petsto kilometrov daleč plovna. Pa tudi Jangtsekiang je nevaren velikan in poleti so obi. čajno velike poplave, ki do 9 m visoko pokrijejo velike dele dežele in ki povzročajo včasil velike nesreče. Velikan zase je reka VVveiho, ki da 72 večjih deloma plovnih dotokov, Pomemben je tudi zato, ker polni znameniti Veliki prekop, tako važen za promet vzhodne Kitajske. Ata kanal je posebnost zase. Graditi so ga začeli že pred 2400 leti, najsevernejši del pa so Izkopali v letih 1280-1283. In še dandanes je ta kanal poleg Jangtsekianga najvažnejša prometna pot nS Kitajskem sploh. Zahodni veletok Sikiang tvori s svojimi dotoki veliko vodno prometno mrežo, ki vodi iz južne Ki. tajske v Južno kitajsko morje in obratno. Njegov pomen označujejo posebno važna velika mesta v bližini njegovega izliva, kakor sta to posebno Kanton in Honkong. Pa tudi velika jezera, nekatera ne dosti manjša kakor Slovenija, so v notranjosti. Rumena zemlja - simbol rodovitnosti Posebnost vzbuja na Kitajskem poleg bogate rodovitne nižine tudi po. krajina zahodno od te nižine in severno od dolnjegb Jangtsekianga. Take nima ostali svet. Odlikuje se posebno po svoji več sto metrov de. beli prsti, puhlica imenovani. Puhlica je prav za prav otrok velikanskih srednjeazijskih puščav. Tam razpada golo skalovje v krš, droben pesek in prah. V davno minulih dobah, ko človek še ni živel na Kitajskem, so iz onih puščav1 siloviti viharji dolga desettisočletja nanašali na zgoraj označeni del Kitajske velikanske množine prahu. Ta prah je zasipal sproti iz rodovitnih tal rastočo travo, ki je v nižjih plasteh odmirala in trohnela. Plast se je nabirala na plast in dosegla je mestoma de. belino 600 metrov! Kakšno bogastvo najrodovitnejše, neizčrpne prstil Za Kitajca pomeni puhlica zanj življenje, in «hvangtu» — rumena zemlja je postala Kitajcu simbol vse rodovitnosti. Po njej je postala rumena barva sveta kitajskemu narodu. Odmrle bilke so pustile v puhlici, ki se je v dolgih dobah strdila, neizmerno število navpičnih cevk, ki na svojstven način pomagajo, da se zemlja od spodaj navzgor vedno znova sama gnoji. Tako jo Kilaj-ci že tisoče let izrabljajo, ne da bi niti vrhne plasti kazale najmanjše izčrpanosti. Druga posebnost puhlice pa je v tem, da se ravno zaradi navpičnih cevk, ostalih od odmrlih travnih bilk, puhlica lomi v navpični smeri. Zato se delajo v njenih do šest sto metrov debelih plasteh neštete globoke in ozke soteske z navpičnimi stenami. Popotnik, ki se mu zde od daleč deli puhlične po-«rajine včasih ravni kakor miza, obstrmi, ko se mu nato odkrivajo pod nogami prepadi in do sto in več metrov globoke soteske. Promet je v taki pokrajini silno težaven, in prav posebna umetnost je, po tej pokrajini izpeljati ceste. A te morajo biti, kajti ta velikanski in najvažnejši del Kitajske je silno gosto obljuden .Vsa zemlja je najskrbneje obdelana in na njej uspeva predvsem žito in drugi sadeži. Pa še več. V puhlici je lahko grebsti in rezati Navpične stene kar izzivajo človeka, da se zakoplje vanjo. In, res, skoraj en milijon Kitajcev stanuje v jamah, ki,so si jih izlahka izgrebli v to čudovito zemljo. Monsum pričara iz zemlje vse dobrote Vsakomur bo jasno, da mora imeti dežela take velikosti kakor je Kitajska in ki se razteza v širokem pasu iz južne polovice severnega zmernega pasu v tropski pas, zelo velike razlike in posebnosti. Kitajska pa uživa poleg tega še ugodnosti monsumskega podnebja. Ko se poleti gole puščave Srednje Azije razbelijo, se nad njimi dviga vroči, lahki zrak kvišku in na njegovo mesto priteka iz obrobnih morij nekoliko hladnejši, a zato zelo vlažen zrak. Tako nastane šest mesecev trajajoči veter jugovzhodni monsum, ki zaliva vso jugovzhodno Azijo z izdatnimi padavinami in daje življenje tamošnjim narodom, ki tvorijo skoraj eno polovico vsega človeštva. V času, ko Sonce pomladi prestopi ekvator, se začne tudi za tamošnjega človeka tako važno deževje, ki traja tja do jeseni, ko se Sonce vrne na južno stran Zemlje. Doba jugovzhodnega monsuma pričara iz zemlje vse dobrote, ki so potrebne, da se more preživeti tako gosto obljudena dežela. Zgodi pa se tudi, da poletno deževje ne seže zadosti daleč na sever, in tedaj so ravno pokrajine puhlice1, ki je tako gosto obljudena, najbolj prizadete, tedaj nastopi v teh pokrajinah strašna lakota, in na milijone ljudi umira od nje. V jesenskem in zimskem letnem času, ko sije Sonce toplo daleč južno od Kitajske, se notranji deli Azije silno ohlade in tedaj začno pihati proti toplemu morju mrzli vetrovi, ki so vse silnejši, čim bolj severno leže kitajske pokrajine. Tedaj zamr-zrnejo severna pristanišča in Veking, ki leži še južneje kakor Neapelj, ima mnogo bolj mrzle zime kakor Ljubljana v najhujših zimah. Pa tudi nebo se izpremenl. Cisto poletno nebo porumeni, kajti viharji iz srednjeazijskih puščav prinašajo proti obali rumeni prah. Seveda, ostrina zime proti jugu popušča in podnebje postaja vedno milejše. Posebno milo podnebje imajo obalne pokrajine ob Južnem kitajskem morju. Tam tudi začne prej deževati kakor na severu. Kaj so Kitajci počeli, ko je stekla prva železnica Ce tudi je Kitajska danes v glavnem poljedelska dežela, vendar je njena bodočnost tudi v industrializaciji, ker ima za to sijajne pogoje. Le zastarela kultura je vzrok, da se ta tudi pod zemljo tako bogata dežela industrijsko ni mogla razviti in da so tujci imeli od nje korist. Ka. ko sovražno stališče so zavzemali stari reakcionarni Kitajci do vsega napredka, naj dokaže samo eden mnogih dogodkov: Ko so pred osemdesetimi leti začeli graditi prvo malo železnico iz Šanghaja, je vlak povozil nekega Kitajca. Zaradi tega bi skoraj nastal upor. Malo nato so upravo železnice prevzeli Kitajci sami in so podrli vse. Da bi «očistili» svojo zemljo železniške nesnage, so odpeljali s svetih kitajskih tal celo tire, lokomotive in drugo na bližnjo Formozo ter pustili, da se je vse železo polagoma pogreznilo v obalnem blatu. Na mestu, kjer je stala železniška postaja v Šanghaju pa so postavili boginji, materi kitajskega neba, svetišče v spravo za začasno «onečaščenje» Kitajske z železniško navlako... Le polagoma je prišlo spoznanje o bogastvu in industrijskih zmožnostih dežele. Med vsemi podzemskimi zakladi ima Kitajska največ premoga na svetu! Milijoni ton premoga - skoraj na površju zemlje Najboljši. premog leži na površju ali pa prav malo pod njim; če je kje postalo le malo tčže, da bi ga na najprimitivnejše način kopali, so o-pustili premogovnik in začeli kopati drugod. Koliko ima Kitajska premoga? Med tem ko v Evropi in v ostalem svetu skrbno preštevamo milijone in milijarde ton premoga ter z žalostjo ugotavljamo, da se zakladi, posebno v Severni Ameriki in v Srednji in Zapadni Evropi že nevarno krčijo, pa ima Kitajska še BILIJONE ton premoga in je še za tisoče let preskrbljena z njim! Nili ene kovine ne manjka Posebno veljavno za industrijo je seveda, če ima dežela tudi v bližini premogovnikov dovolj železa; in glej, tudi s tem je Kitajska posebno v pokrajini Sansi odlično preskrbljena! Isto velja za baker in Kitajci so že v davnih časih izdelovali iz brona velike umetnine. (Nadaljevanje prihodnjič) Tišoč kilometrov navzgor od izliva Jangcekjanga v morje, leži Hankov, znano središče kitajske trgovitife s čajem. Nasproti Hankovu leži na lužni obali reke mesto Vutčang. Cez okroglo obzidje tega mesta vidimo znamenito štirinadstropno pagodo. Vutčang je znan bo bojita, ki so dovedli do padca zadnjih kitajskih cesarjev. V poznih poletnih mesecih so oddelki bolnišnic polni svojevrstno obolelih siromačkov, katerih bedno nam prinaša jesenska moda Jesenska in zimska moda nam ne bosta prinesli nobenih presenečenj; nova linija sledi narav- stanje sta posredno zakrivili poletna vročina in nepoučenost mater. Prinesejo jih na rokah, pripeljejo z vozički, vozovi, vlaki in avtomobili in iščejo pomoči v zavodu često šele takrat, ko so jo brezuspešno iskali pri nepoklicanih, nestrokovnih osebah in tako zamudili pravočasno pomoč. nim oblikam ženskega telesa. Nič več tesnih žiootkov, nepraktičnih rokavov in dolgih jopic! Z ozkimi pasovi si bomo propesale obleko, raime ali prilegajoče se jopice bomo okrasile z gumbi in jih lahko nosile ob vsaki priliki. Preprosto krojeno obleko bomo obogatile z vidnimi šivi, volani in pentljami. Široki ovratniki niso več moderni, pač pa si bomo na obleko prišite žepke, pod ovratnik pentljo ali pa kar kravato, gube na oblekah pa bodo olepšale marsikatero suho postavo. Neutrudni modni stvaritelji dajejo ženski fantaziji vso možnost, da si s številnimi spremembami izpopolnjuje svoje garderobe. Koketne čepice, ki jih bomo nosile zdaj potisnjene na čelo, zdaj na tilnik, bodo ena izmed ljubkih a vendar praktičnih modnih novosti. Preprosto črno obleko bomo spremenile v večerno, če ji bomo vrhu krila pripele iz istega blaga posebej narejene volane, pentlje .. • Nekoliko fantazije in z vsemi temi okraski; razni deli kril, volani, pentlje, čepice itd., si bomo našo garderobo praktično obogatile. Bedna izsušena telesca, pogosto sama kost in koža, velik napet trebušček tanke nožice, šiljast, postaran obrazek z velikimi v daljavo uprtimi otožnimi očmi, rahlo odprte, živo rožnate ožgane ustnice, obležen jeziček izdajajo resnost obolenja. V večini primerov so te usode deležni zalivančki, t. j. otročički prezgodaj odstavljeni od materinih prsi in hranjeni s kravjim ali kozjim mlekom. Temu nepri-rodnemu hranjenju pa se le počasi in e težavo prilagode. Saj so prebavila ustvarjena In usposobljena le za sprejem in predelavo istovrstnega hraniva t- j. materinega mleka. Vsaki drugi vrsti hrane se morajo šele naknadno prilagoditi. S prebavo tujevrstnega mleka so prebavila maksimalno zaposlena. Ze majhen prestopek v količini ali sestavi mlečne mešanice podre zasilno vzpostavljeno, ravnotežje in oboljenje je tu. Zlasti se rado javlja v poletnih mesecih, ko je že normalno znižana prebavna zmogljivost vsled znižane produkcije prebavnih sokov, potrebnih za razkroj hrane. Deteta muči žeja. Hlastno posega po pijači, kajti telo potrebuje vode za Kakšne nevarnosti prete dojenčkom v poletnih mesecih in haho se jim izognemo oddajo nakopičene toplote na telesno površino. In ker druge pijače ni na razpolago, pije mleko. Nasiti se kmalu, ker je vročina »n ne potrebuje mnogo, le žeja ni tako hitro potešena. Steklenica je kmalu izpraznjena. Mati ki jo otrokov dober tek veseli, mu jo ustrežljivo znova napolni. Pitje otroku ne dela težav, saj je treba le sesati, pri večji odprtini v cuclju pa samo požirati. Pošteno si privošči in ne konča prej, dokler ne izprazni še druge stekleničke. Toda joj! Merica je bila le preobilna! Preobilna za otrokov želodček, ki se z vsebino kar noče sprijazniti. Otrokovo razpoloženje se menja. Zadovoljstvo nad potešeno žejo se umakne mučnemu občutku tišča-nja in napenjanja v želodčku in trebuščku. Sili ga h bruhanju; zato postane siten ir. joče. Mati tolmači nastalo spremembo z neugnano lakoto ali celo požrešnostjo. Ljubeče ga miri in mu predčasno celo postreže s ponovnim obrokom. Zdaj otroku pijača ne diši več. Povleče, poskusi, a kmalu se namrdne in obrne glavico proč. Materi se posreči, da mu ponovno vtakne cucelj v usta. «Kaj bi se pači! Najej se, da bo mir!» Dete se upre in protestno zajoka. Toda že mu bela tekočina zalije grlo. Mora požirati, saj mu ne preostane drugega! Tudi to pot izprazni steklenič- ko. Po drugem obroku je dete še' nemirnejše. Zvija se in otepava z i ročicami in nožicami. Ves je bled in poten. Cez čas izbruha dobršen del popite, nasilno použite tekočine. Toda olajšanje je le začasno. Težave prično znova. V trebuščku ga zvija, v pleničke se ulije redko kašasto blato. Noč je težka. Družina je prikrajšana za spanje. Dete se neprestano oglaša. Zdaj bolestno stoka, zdaj spet s polnim glasom daje duška bolečini, ki mu brani spati. Blato je vedno bolj redko, sluzavo in zelenkasto. Tudi bruhanje ni prenehalo. Mati je zaskrb-Ijena. Prijazno mu prigovarja, ko ga hrani, češ naj le pije, da ne bo preveč shujšal! Ker je revček bolan mu je privoščila košček sladkorja več v mleko. Bolničku pa je vedno huje. Bruhanje je sicer nekoliko poleglo, toda iz črevesja se mu kar naprej uliva. Mati ga pridno previja in pere plenice. Naslednji dan je otrok ves izpremenjen in prvi pogled nanj, po prečuti noči, mater preplaši. Zdaj pa gre zares! Takoj hiti po nasvet k izkušeni ženi. Toda preizkušena domača zdravila ne pomagajo. Izboljšanja noče in noče biti, pol mrtvega ga čez nekaj dni Izroče v bolniško oskrbo. Čudežev pa tudi tam ne znajo delati. Prebavno zastrupljeni otrok je prišel prepozno. Kako je nastalo obolenje? Preobilica zaužite, težko prebavljive, morda celo okvarjene ali okužene hrane, želodec ni mogel v zadostni meri nakvasiti s prebavnimi sokovi in pravočasno odpremiti dalje. Zaradi visoke klimatske temperature le v pičli meri producirana solna kislina ni uspela očistiti hraniva od bakterij, niti preprečiti vdora bakterij iz nižjih predelov v višje. Nastalo je pravo romanje teh nepridipravov proti dvanajstniku in želodcu, kjer so v zaostalem hra-nivu našli najugodnejše pogoje za nastanitev in ploditev. Bakterije so po okvarjeni sluznici vdrle v mezgovni obtok in kri ter se razpasle po organizmu. Posledice so se pokazale v bruhanju, driski, zvišani temperaturi, glavobolu, bolečinah v trebuščku, hujšanju zaradi velike izgube tekočine s tekočimi stolicami, živčni razdraženosti in otopelosti, ki se je v bolnišnici zaključila s krči. Vselej se obolenje ne konča tako tragično. Nepravilno zdravljenje pa pogosto spravi otroka v pravo hiranje s povečano nagne-nostjo do ponosnih drisk in infekcij. Razumljivo je, da tako dete, če že ubeži smrti, zaostaja v rasti in razvoju. Kako torej zaščitimo otroka pred črevesnim obolenjem v nevarni p<--. letni dobi? (ilfili 0 IMM&lc Težko je skuhati dober ješprenj, tudi dobra juha je velika umetnost, . toda največja umetnost je pripraviti res okusen brodet. Prava tajnost so najvažnejši sestavni deli brodeta, ki sam pravi: «Jej me!» Nekateri kuharji so izdali skrivnost, da je rak vabič ali po tržaško kx-noča, tisti, ki odloča, 'če je brodet res brodet ali pa ie brodet samo po imenu. Raka rabida ali knnc.čo pozna v Trstu vsak otrok. Na ribjem trgu so prav gotovo vsak 'dan, seveda včasih več, včasih manj. Po burji tn po dnevih, ko je morje razburkano, jih je največ. Rak vabič Živi namreč na mevzkem dnu, toda le v blatnem morskem dnu. Ribiči ga love na ta način, da vlečejo posebne mreže po morskem blatu. Navadno vlečeta tako mrežo dva čolna. Seveda ne gredo na lov samo zaradi rakov vabičev; v tako mrežo, ki jo čolna vlečeta po morskem blatu, se ulove prebiva’ci mhkega dna in seveda tudi raki vabiči. Rak vabič si napravi v blatu tudi 15 m globoko v morju kar cela domovja v obliki cevi, tam preži podnevi na plen, ponoči pa zapusti svoj dom in plava po morju. Kadar je morje razburkano v svojih globinah, iZleze rak vabič tudi podnevi iz blata. Pravijo pa, da mu to rogoviljenje in vdiranj? vode v njegovo bivališče ne prij . Ko se morje umiri, je vs? polno rakov vabičev na dnu, fci iščejo svoja skrivališča. Ob takih prilikah utegnejo gneti ribiči prav bogat ribji lov, vsaj kar se rakov vabičev tiče Prej smo dejali, da pozna vsak otrok v Trstu raka vabiča; tudi ti. sti, ki bi le enkrat prišel na tržaški ribji trg, bi si ga za vrdno zapomnil, če ne Po drugem, pj po dveh velikih temnih, belo cbroblje. n ih madežih, ki sta kot dve veliki očesi na repu na koncu zadka. Cele kupe jih imajo nagromadenih prodajalci na cementnih mizah a ribjim trgu. Rak pri raku, lahno rožnato-oranžne barve in r. vsakem zadku po dve očesi. Cg si en-krut to videl na ribjem trgu, ne gre ti več iz spomina. Rak vabič ni orjaški rak kot jastog, tudi ni velik ko' morski pa-jek, je prej ma.hen kot velik seveda tudi ni rakec ali radie. Va tržaškem ribjem trgu poznamo vse mogoče vrste morskih rakov. ..ak vabič je dolg svoj poldrugi decimeter. Telo je zelo plolčato sti nj:-no, lupinica je čisto mehka. Mišice. to se pravi meso, je v večji množini le v 'zadku, toda tudi tam ga ni mnogo. Ce b; se lačni hotel najesti in bi mu dali vabiče, bi jih pa že moral imeti lepo število, da bi bilo kaj; tako malo mesa je, da če hoče kdo reči o kaki stvari, da je votla in prazna, reče, da je taka kot kanoča. Potem si že lahko mislite, da bi oni ubogi lačni ne bil nikoli sit. Seveda glavna stuar-jé pri tem okus, predvsem za brodet je to nekaj nenadomestljivega. Toda nikar si ne mislile, da uporabljajo raka vabiča le za brodet, kaj še, tudi cvrt je zelo dober, se. veda le malo ga je v koži. Kuharica mu poreže vse noge in bodice, ki strle od njega. Da ga dobro opere, je samo po sebi umljivo, saj živi rak vab-č v blatu in prav gotovo se ga tudi na ribjem trgu še drže sledovi blata. Petem pa mu kuharica pripravi kopel iz vročega olja, v katerem so kruhove drobtinice ter dobro sesekljan peteršilj in česen. Seveda zacvrčijo, ko jih vloži v to vrelo kopel, ko pa se malo privadijo in za silo menjajo barvo jih pa že zalije z' belim vinom; potem pa jih pusti še dobre četrt ure na ognjišču, da se dobro opražijo. Upam, da z menoj soglašate, da to ne utegne bili slabo. Preden boste raka vabiča obstri-gle m porezale, kar štrli od njega oglejte si ga malo. Je sicer rak, toda Ustih velikih Škarij, kot jh imajo jastog, morsk; pajek ali pa potočni rak, nima, pač pa ima ob ustih velik par nog. ki so kakor na pol odprta britvica. Si kar lahko mislite, da ni prijetno onemu ki pride med to britvico, zhst ie rak vabič stisne skupaj oba del" Rak vabič je ropar in razbojnik ter z nogami prijemlje in nesi svoj Plen. Seveda povejmo pa še eno v hjegov zagovor. Saj se še spominjamo jastogov, ki so ncs'1 na trebušni stran'- zadka c la gnezda jajčec in morslrh parkov. Tudi samice morskih pajkov nosiin koralno rd-ča jajčeca n- fr-bušni strani zadka. Saj še v*s'e kako vam je ng ribjem tr n rr izd gc.val trgovec pod vit zadek morskega pajka in vam kazal jajčeca. Rak vabič pg ve nosi jajčec, prifsnje-nih na spodnj,- strani za’ka marveč jih samica nori-s s-boj po r»-e-‘u in jih drži s t ma dvema veliki ma nogama, ki sicer služita kot ros ar-ko in lamino orodje Rak vb čo m.~r- š ku"'fi ra ‘r- j laškem ribjem trgu vsak dan. Ti- J NASVETI A Navadni raki Deni v lonec vode koreninico pe. teršilja, malo kumine in soli. Ko zavre, daj kakih 15-20 živih dsmačih ali morskih rakov. Vsakega pa operi prej s kftačieo ter mu potegni, preden ga vržeš v vodo, črevo ven. Primi ga z levo roko Čez sredo, z dvema prstoma desne roke pa vzdigni srednje pero rakovega repa ter hitro potegni. Ko si zdevala vse v ior.ee, jih pusti, da vsi lepo zarde. Potem jih odcedi, deni na prtič, katerega st zložila na krožnik tako, da jih ž njim lahko pokriješ ter jih daj na mizo same ali Pa s tole omako: Deni v kozo malo presnega masla alj olja; ko je vroče, prilij malo juhe sti, tei jim je jezik na bo’j razvit čut, pravijo, da so najboljšega okusa v januarju. Toda kljub temu da so zelo okusni, so raki vabiči predvsem slaščica onih, ki nimajo pre- ! polnih i’por;, tisti pa, ki pr ha ja jo j nakupovat na ribji trg z avtoma- 1 bij. pa jih običajno ne kupujejo, tisti si kupijo dražjih slaščic. T. P. 1 za tržaško kuhinjo od rakov, nekaj drobno zrezanega peteršilja in česna ter pusti, da zavre. * * * Beljak se bo ohranil nekaj dni, če mu rahlo vmešamo malo seli; rumenjak pa, če vlijemo nanj mrzle vode. * * * Da se ti obloženi kruhkj ne posušijo, dokler ne pridejo gostje, deni j ili v globoko posodo, ki jo pogrneš z mokro ruto. • * * Testo za palačinke bo boljšega okusa, če mu dodamo žlico olja nato pa dobro stolčemo. Najboljše zagotovilo nam daje prirodna hrana. Iz materinih prs: prehaja po najnaravnejšem načinu, sesanju, direktno v otrokova prebavila, vselej sveže, pravilno tem-perirano, popolnoma čisto in ne-okvarjeno hranivo. Od obilja mlečnega bogastva, ki mu je na razpolago, jemlje po potrebi in razpoloženju. Lačen a spočit in razigran, ši privošči nekoliko več, utrujen, zaspan in nerazpoložen se zadovolji z mnogo manjšo količino. Poleti si sam skrči običajne merice, sicer pa ga tudi nekoliko večja ne spravi tako hitro iz ravnotežja kot zalivančka. Zato bomo storile vse, da bomo dete naravno hranile. Tudi otroka, ki je Že tako rekoč odrr.sel dojenju, ne bomo odstavili v najhujši letni vročini, mirno počakajmo, da se ta ublaži, hrani pa dodajajmo sveže sadne sokove in pasirane kuhane zelenjave. Mleko naj pije le pr1 materi. Od časa do časa mu postre-Žimo še s požirkom prekuhane vode ali slabo sladkanega čaja. Preveč sladka pijača ni priporočljiva. Nikdar ne smemo poleti odstavljati bolehne dece. Nekaj mesecev potrpljenja reS ni taka nemogoča stvar. Sicer pa je dojenje najcenejši, najudobneiši in najlepši način hranjenja. Nobenih stroškov, nobenih predpriprav, nekaj zamude časa ob ljubljenem detetu, to je vse. Zalivančka moramo poleti še bolj skrbno negovati, kakor v ostalih letnih časih. Poostriti moramo nego kože, posvetiti vso pažnjo primernemu oblačenju, zodostnem«* zračenju, predvsem pa pravilni prehrani. Običajen obrok zmanjšamo za 30 do 50 gr, odbitek nadomestimo s čajem, oz. prekuhano vodo-Mleko namenjeno otroku, moramo prevreli v 1-3 minut, ga ohladiti ^ tekoči vodi, ter ohlajenega *n pokritega hraniti na hladnem prostoru. Razredčevalne tekočine, kakof so močnate juhe, sluz, hranimo posebej na hladnem prostoru in jih tik pred uporabo primešamo mie-ku. ki ga nato segrejemo v topli vodi. Posebno pozornost posvečamo negi pribora, ki ga uporabljamo za pripravo hrane in podajanje. S hrano otroka nikdar ne silimo. S hranjenjem prenehamo pri prvih sumljivih znakih črevesnega obolenja, piimo pa nadaljujemo s čajen* vse dotlej, dokler nam strokovnjak» medicinska sestra ali zdravnik, do katerega smo se obrnili po nasvet, ne odredi drugače. Sledimo točno navodilom, ki jih dobimo in naJ malček bo zdrav »n nepoškodovan ter svež preživel nevarno dobo poletja. Pr. Szylhegyj Zdenka Odbira semenskega krompirja rastline omehkuži. Navadno pravimo, da so sc rastline «izrodile® ali «degenerirale». Cim bolj plemenite so vrste, tem bolj se to opaža. Opažamo pa v naravi še nek drug pojav. Krompir na primer, pa tudi druge rastline, kj so se v določenem kraju v dolgi vrsti lei nespolnega razmnoževanja ie čisto izrodile, se tako rekoč pomladijo, če jih posadimo v drug kraj. Tu se spet uspešno upirajo boleznim ter dajo obilne pridelke. Vendar ta pomladitev «montikacija» ni trajna, marveč samo začasna. 2e v drugem letu morda, včasih pa šele V tretjem ali četrtem, začne vrsta spet propadati, bolehati, pridelek spel peša — in spet moramo semensko blago zamenjali. Tako je nastala zahteva, da sc mora semenski krompir redno zamenjavati. Ugotovljeno je, da krompir ne peša v vseh krc jih enako naglo, temveč ga v gotovih krajih, kjer mu talne razmere posebno u-gajajo, ostane ena in ista krom pirjeva vrsta desetletja zdrava in rodovitna, četudi ne menjamo semenskega blaga. Krompir y montikaciji in krompir, že letos sajen r.a domači zemlji, ki ga pa hočemo obdržati še za drugo leto za seme. moramo sistematično odbirati že na njivi, kti je potrebno, da uporabljamo za seme le gomolje popolnoma zdravih in dobro razvitih rastlin. Kako pa Vsem je znano, da se krompir prvotno ni razmnoževal z gomolji kakor ga pri nas razmnožujemo, od kar ga poznamo, marveč da je pr-Votno tudi krompir izzoril seme enako kot vse druge rastline. Edini vzrok, da so vzgojitelji krompirja zemenjalj ta prvotni in najbolj naravni način razmnoževanja 3 sedanjim, je bil, da ohrani krompir, ki ga sadimo, vse lastnosti, to je obliko, velikost, okus baryo itd. Nasprotno pa bi dobili «d krompirja, če b; sejali krompirjevo seme, od vsake rastline drugačen pridelek. Podoben pojav lahko ugotovimo pri sadnem drevju: če ga razmnožujemo s cepiči, ohrani svoje lastnosti neizpreme-njene, če pa iz semena žlahtnega sadja vzgojimo mlado drevje, ima Vsako drevo drugačne lastnosti in drugačen sad. Prav tako vinska ‘rta i. t. d. Ce razmnožujemo rastline s setvijo, imenujemo to s strokovnim izrazom «spolno razmnoževanje»; razmnoževanje z gomolji, cepiči ali Podtaknjene! — skratka s posameznimi deli materine rastline, sploh pa imenujemo «nespolno razmno že vanj e rastlin». Ugotovljeno je, da ostanejo edino rastline, k; jih r-' .JUnožujemo spolno, to je s semenom ‘rajno zdrave in odporne proti boleznim. Stalno razmnoževanje na izključno nespolen način sicer omogoča večje in boljše pridelke, toda ‘udi povzroča, da ostane rastlina Vse bolj občutljiva za razne bolez- pridemo do teh gomoljev? Tako, da hi in škodljive vplive vremena, i odbiramo najboljše rastline na nji-Zemlje itd. S tem pa se začne se- vi! Naloga in dolžnost prideloval-Veda zmanjševat; tudi količina in cev krompirja je, i-ko rastlin še kasneje oboli. Zato je razumljivo, da je potrebno zaznamovane rastline, ki so določene za seme, še drugič in tretjič pregledali, če se niso pojavile glivične, bakterijske ali virozne bolezni. Drugič pregledujemo navadno 10 dni po prvem pregledu. Namen tega pregleda je, da izločimo vse pri prvem pregledu odbrane rastline, ki so med tem časom obolele na raznih boleznih, kakor na primer na zavijanju, kodranju, ovelostj listov itd. S tretjim in morda še četrtim pregledom pa ugotovimo, ali niso med posameznimi pregledi znova obolele za seme določene rastline. Palčice z obolelih rastlin takoj odstranimo, da se ne bi gomolji izpod obolelih rastlin pri izkopavanju pomešali z gomolji izpod zdravih, za seme določenih rastlin. Krompir pa odbiramo še nadalje pri izkopu krompirja tako, da vse zaznamovane zdrave rastline jeseni vsako posebej in na vsak način ghn^Uvno^da^jemo ifS ve rastline od bolnih. Zdrave rastline imajo močno rast, enakomerno zeleno ali temnozeleno barvo listov in stebel, izenačene, srednje debele, zdrave gomolje. Bolne rastline so pa zaostale v rasti. Usti so bledozeiene do svetlorumene barve, povešeni, oveli, zaviti ali nakodrani, pridelek je nizek, gomolji drobni in dostikrat že mehki in na- kopane gomolje preštejemo, ocenimo njih zdravje in tudi da se ujema oblika, barva kože, barva mesa itd. z opisom vrste. 'Od semena izločimo pri izkopu: 1. Vse gomolje izpod onih rastlin, kjer je bil napaden le en sam gomolj kakršni koli bolezni. 2. Vse gomolje izpod onih rastlin, kjer na gomoljih ni značilnih vrstnih znakov. (Nadaljevanje prihodnjič) POLJEDELSTVO ] V tem mesecu začnemo kepati krompir; izkopanega pusti nekaj *<1 na skednju, ga preberi in šele Potem spravi v shrambo. Kmetovalec v septembru prebavi in povzroča lahko razne Na koruzi opažamo kot pest ve- I bcie2nj. Oskrbuj in krmi primemo močno breje krave in svinje, da se izogne- zvrženju. Ne pokladaj suho *n obratno zelo škoduje lein; luknjo nato zamašimo z ilo- mazilom. ‘•ke bule (ali pa še večje), ki so sPrva rumenkasto - bele in trde, potem pa se spremeni njih notranjost v temnorjav prah (snetljaj). Rjavi prah ni nič drugega kot velika množina trosov, ki predstavljajo kal za novo snet. Kdor pušča te kule na koruzi, pospešuje širjenje sneti in si s tem zmanjšuje pridelek Ponekod jih trgajo in p omečejo na tla; s tem pa niso nič na boljšem, ker se trosi sneti neovirano širijo. Pravilno je, da koruzo, ki jo je hapadla snet, izrujemo in zažgemo. S tem se popolnoma ali vsaj v veliki meri zavarujemo proti širje nju sneti. Komur pa se zdi škoda bničiti rastlino in z njo vred tudi klas, naj sneti ne razmetuje po bjivi, ampak naj jo sežge. Mnogokrat predčasno trgamo 'istje kr mak e pese, kar zelo škodu-1® razvoju in rašči pese. Poizkusi so dokazali, da je pridelek in realnost pese, kateri trgamo listje, tanjše kot pri pesi, ki ji takoj ne Strgamo listov. V tejn mesecu pričenjamo pri-bravljati zemljo za jesensko setev, ‘'e pozabimo, da je globoko izora-ba in dobro pripravljena njiva prvi predpogoj za uspešno rast posev-*?v- Posej le zdravo, čisto, pravo, kalivo, debelo, težko, polno in ^elo zrnje, ker le od takega smeš Pričakovati dober pridelek. Okopavajmo in plejmo zelje, re-P° >n korenje. Plevel moramo več-odstraniti iz zemlje, ako hc-*»n0 imeti dober pridelek. Kjer so napadle gosenice kapusovega “klina, uničuj gosenice! jim pokvarjene in težko prebavljive krme. Krmi živino previdno s takšno hrano, ki ne povzroča napenjanja. Tudi prašiči so dobivali do sedaj večinoma le zelenjavo. V septembru začnemo zmanjševati množino zelene krme in dajati prašičem vedno več močnih krmil. Zdaj ko menjavajo kokoši perje, jih dobro krmi kakih S—8 tednov. Naše gospodinje naj dobro prečitajo članek «Gojitev perutnine», ki smo ga objavili na strani našega kmetovalca 12. avgusta t. 1. vico ali kakim drugim Plin, ki «e pri tejn razvije, uniči škodljivce. Izpod dreves odstranimo vse odpadke in jih sežgem'-. Hruške in jabolka, ki jih je cSkrlup» (fusicladium) močno napadel, škropimo z modro galico. Na debla češenj, češpelj, jabolk in hrušk prilepimo lepilne pasove, na katere se ujamejo črviči in gosenice raznih škodljivcev. nobi. Sploh pa se moramo dobro prepričati, če je sod cist, preden vlijemo vanj vino. VRTNARSTVO TRAVNISTVO Ponekod še kosijo otavo. Kjer ni pašnikov in je morala biti živina celo poletje v hlevu, jo pustimo na pašo vsaj sedaj, in sicer na travnike po pokošeni otavi. V septembru začnemo z jesenskim gnojenjem travnikov, kajti na žalost so vsi naši travniki močno izčrpani. Tudi na brananje ne smemo pozabiti. . VINOGRADNIŠTVO 1^- ŽIVINOREJA . Ž^dor še ni prebelil in razkužil «; Vov, naj to stori še sedaj, in y času, ko gTe živina na pa-„ ‘ Ce bomo začeli krn iti živino p*^ho krmo, pazimo, da bomo od zelenega krmljenja (pa-hj, na suho polagoma in ne pre-‘"b. Nagli prehod od zelene k-me SADJARSTVO Najboljše trte. od katerih bemo pravočasno vzeli * cepiče; moramo zaznamovati, dokler je se grozdje na njih Prav tako sl zaznamujemo one trte, ki jih bomo precepili. Pc-čakejmo s trgatvijo, dokler ni grozd je popolnoma dozorelo. Po trgatvi moramo ugotoviti s sladkornim merilcem, koliko sladkorja :ma mojt, Ako pomnožimo odstotek sladkorja z 0, S dobimo odstotek alkohola, ki ga bo imelo vino, ko bo sladkor prevrel. Sejmo solato, peteršilj, špinačo in Čebulo za naslednje leto! Plodnost in i-ast paradižnikov, paprike in kumaric podaljšamo, če zalivamo nasade z vodo, v kateri smo raztopili na sto litrov po en kg solitra ali z razredčeno gnojnico. Zeleno zeleno povežemo v šopke in obsujemo z zemljo, da postane bela. Režemo stebla beluševv (šparg-Ijev), čim plodovi pordečijo in dozore. Cepimo vrtnice v speče oko. Sadimo čebulice hiacint. narcis itd. Žveplajmo po plesni okužene rastline. Uši na zelenjavi in okrasnih rastlinah uničujemo z raztopino tobačnega izvlečka ali z 1 odst. raz-lopino nikola. ČEBELARSTVO KLETARSTVO Trgajmo Je dozorelo sadje, a redno pobirajmo odpadlo in črvivo. Prekopljimo zemljišče okoli sadnega drevja in posejmo inkaraatko ali lupino za poznejše zeleno gnojenje (podoravanje). Ne pozabimo na gnojenje v tejn času. Dokler so rastline (podlage) še sočne, cepimo v «oko». Konec septembra obrezujmo sadno drevje; pregledujmo stebla in veje, če se ni v njih razvil drevesni črv (Cussus ligniper-da), ki dolbe v notranjosti in uničuje drevesa. Tega škodljivca uničujemo neposredno tako, da vtaknemo v rove debelo žico. Drugo učinkovito sredstvo je ogljikov žveplec ali bencin. V luknjo, ki jo je izdolbel črv, vtaknemo nekaj bombaža, katerega smo namočili v ogljikovem iveplecu, ali pa ben- Biiža se trgatev. Klet naj bo pripravljena, da sprejme novo vino. Iz nje moramo odstraniti vso staro «aro krompir, peso, repo itd. Čistoča je Prvi pogoj kletarstva. Sodi, čebri, grozdni mlin, itiskanica in sploh vsi pripomočki za trgatev morajo biti čisti in razkuženi. Ko je klet enkrat dobro prečiščena, jo moramo še zažveplati, nakar jo prezračimo. Ce je klet premrzla, jo moramo prezračiti le ob toplih urah. Posebno na snago sodov mo-I ramo paziti. Od čepov se ne ?me cediti vino, ki se na zraku pretvarja v cvet. Se marsikdo ima navado da ovija čep s starimi cunjami. Cunja je pravo leglo ocetnih glavic, ki kvarijo vino. Torej, proč s cunjami okoli veh in če pov, če hočemo, da nam vino ne cikne! Kakor na zunanjost, tako moramo paziti tudi na notranjost sodov. V nesnažnem, znotraj plesnivem sodu dobi vino duh po plfes- V tepi mesecu se začne jesenska paša na ajdi. Ko se ta konča, je čebelarsko leto zaključeno. Čebelar mora začeti misliti že na prezimovanje, poskrbeti mora, da bodo imele čebele v panju dovolj medu zg zimo. Čebelar mora pregledati vse panje in natančno ugotoviti njih stanje. Brezmatične družine in slabiče nemudoma združimo. Nesmiselno je, da držimo take panje čez zimo, kaj od njih ni nobene koristi. Ce združuješ brezma-tično družino z matično, storiš to lahko brez skrbi, da bi tuje čebele ubile matico. Ce pa združuješ dva slabiča, ki imata oba matice, pa je dobro, da matico zapreš v kletko. S tem jo obvaruješ, da je morda ne napadejo pridružene čebele. Pred združitvijo poškropi čebele z oslajeno vodo in jih nekoliko zadimi. V septembru je veliko os m sršenov, ki silijo v panje. Zato je prav, da vhod nekoliko zožiš. V tem mesecu je zelo priporočljivo umetno pitanje. Z njim pospešiš za-lego in dosežeš veliko mladih čebel, ki bodo izvrstno prezimile. Pri pitanju pa moraš biti zelo previden, da ne privabiš roparic. Razmnoževanje in požlahlnjevanje vinske Irle V Istri %n sploh na Primorskem obnavljajo vinograde na ta način, da si vsak vinogradnik, ki želj zasaditi nov vinograd preskrbi ključe ali korenjake ameriških trt, jih posadi in naslednjo pomlad cepi pri zemlii na suho, nato pa cepič zagrne, da požene poganjke skozi zemljo. Ker ni poganjek izpostavljen direktnim sončnim žarkom, pride bolj močan na dan. Udomačen je Pa v teh krajih tudi ta način, da konec avgusta divjake po-žlahtnijo s spečim očesom; tretji način pa je poletno cepljenje v dobi vegetacije. Ta način je najmanj priporočljiv zato, ker je vezan na prav kratko dobo, in sicer od maja do polovice junija. To je požlaht-nevanje s cepičem na tako imenovano angleško kopulacijo. To cepljenje opravljamo lahko nekaj ur dnevno, ko ni močnega sonca. Ob močnem soncu in prav tako v dežju ne moremo cepiti. Vendar imajo omenjeni načini po-žlatnjcvanja več ali manj slabih strani, katerih glavne bomo omenili. Z e pri izbiri podlage večkrat grešimo, ker ne določimo prave podlage za zemljo. Ključe ali korenjake, ki smo si jih priskrbeli, posadimo na mesto, ki smo ga določili s količenjem. Te korenjake naslednjo pomlad pocepimo na suho ali zeleno. Ce sadimo ključe, moramo čakati dve leti, da so sposobni za cepljenje. Večkrat se zgodi, da ključi ali korenjaki ne poženejo in ostanejo mesta prazna. Ravno tako se večkrat zgodi, da se cepljenje iz kakršnih koli razlogov ponesreči in zopet imamo v vinogradu namesto žlahtne trte divjak, ki ničesar ne donaia. Tako traja 2 do 3 leta, preden imamo vsa mesta zasedena z žlahtnimi trtami in niso enakomerno razvite. Se večjo napako, kot sem jo prej omenil, pa dela, kdor obnavlja po lastni izbiri in se pri cepljenju ne ozira veliko na to, od katerih trt jemlje cepiče, ali ima trta vse lastnosti, potrebne za razmnoževanje. Da imamo po naših vinogradih veliko trt, lei slabo rode, ki se sla-| bo oplode in podobno, je vzrok v tem, da pr; cepljenju ne pazimo, od katerih trt jemljemo cepiče. Vsak jemlje cepiče od vrste, ki mu pride pod roko ali ki mu trenutno ugaja. Pri tem ne pazi na večletne izkušnje in ne na vinogradniški okoliš in tipizacijo vina. Vzrok temu je, da imamo danes manjvredne in neznane ter vsemogoče pomešane vrste vina, kar je resna ovira za tipizacijo pridelka: Tipizacija vina bo v bližnji bodočnosti nujno potrebna; skratka vsa obnova vinogradov bo morala biti načrtna. Da se vsem naštetim napakam izognemo, bomo v bodoče poverili vzgoje trtnih cepičev le državnim trsnicam, ki bodo pod strokovnim vodstvom vzgajale prvovrstne cepi-e s suhim cepljenjem. Njih naloga bo, da bodo jemali cepiče samo od izbranih trt, ki jih bodo po šti-matične trte z userai zahtevnimi riletnem opazovanju določili kot lastnostmi. Tako selekcijo že izvajajo na kmetijski šoli Pri Kopru in na okrožnem posestvu pri Noozn gradu. Pozneje pa bod-j selekcija izvajali tudi pri kmetijsko o bde foralmh zadrugah vinogradniškega tipa. Cepili bodo samo one prste in na one predloge, ki jih bedo _za posamezne vinogradniške okoliše določili po trtnem izboru. S poenotenjem trt Po vinogradih ter z osnovanjem dobrih državnih Jrsnic, katerih naloga bo vzgajati samo prvovrstne cepiče in bo lahko vsak vinogradnik dobil potrebni material, bodo odpadle vse pomanjkljivosti, in v veliki meri se bo pridelek izboljšal in povečal. Tako bo lahko ustvariti tipizacijo vina, kar bo koristno za EOf I okoliš. . liudshi TEDNIH POZDRAV JUGOSLAVIJI j JKAN CA^^OIT : Se pred približno letom dni so bila prizadevanja jugoslovanskih množic vzor za vse napredne delovne ljudi vsega sveta. Vtepovsod so pisali in govorili o jasnosti in 'doslednosti splošnih občečloveških načel, ki so po mnenju vseh vodila Jugoslovane pri njihovem delu: o iskrenosti prizadevanja, odpraviti plemensko in narodnostno mržnjo nied vsemi narodi in plemeni, o dejanskem izvajanju teh načel v stvarnem življenju, ki sc edino pravilna in možna osnova za prijateljsko sožitje med vsemi ljudmi različnih plemenskih značilnosti govorice in drugega, o gojenju zdrave domovinske ljubezni, in o ustvarjanju vseh onih ugodnih pogojev, ki povzročajo, da lahko posamezni narodi samostojno in prirodno razvijajo, o takem gospodarskem in socialnem ustroju. Življenja, ki naj bo v korist vseh in vsakogar, o material.ni in moralni pomoči Jugoslavije vsem, ki si gradijo novo življenje in ki so te 'MM' pomoči potrebni, in kar je še dni-gega takega. Na mah, čez noč- od enega trenutka do drugega Pa je postala Jugoslavija dežela imperializma, nacionalizma, šovinizma. Mi sami tu na tržaškem Primorskem smo imeli priliko občutiti vse to na lastni koži. Začeli so nam očitati nacionalizem, medtem pa ko se oni sami, ki so do včeraj še na vse pretege hvalili Jugoslavijo, v resnici skrajno nacionalistično vedejo preti našim tukajšnjim kulturnim ustanovam in proti našemu narodnemu življenju na sploh. Vendar Pu prihajajo pogostemu razgledani, globokoumni ljudje, ljudje, ki so zelo občutljivi za vsako potankost v ideološkem nastro-jenju in snovanju narodov, visoko izobraženi misleci in književniki v Jugoslavijo, da se na lastne oči prepričajo, kaj je na stvari. Tako je prepotoval naš ameriški rojak Louis Adamič Jugoslavijo, obiskali so jo angleški in ameriški književniki in Že več dni potuje po Jugoslaviji napredni francoski pisatelj J. Cassou, ki je bil med vojno borec ne samo za svobodo francoskega naroda, temveč borec proti vsem načelom krivice, zatiranja in neenako, pravnosti. Zelo značilen je njegov pozdrav Jugoslaviji, ki ga je napisal za zadnjo številko «Književnih novin», glasilo Zveze književnikov Jugoslavije. Tudi iz pričevanja tega kulturnega delavca lahko sprevidimo, da gre Jugoslavija po isti pravi poti kot prej, P.rinašamo ga v celoti, da seznanimo z njegovimi mislimi tudi naše primorske rojake in vse dobro misleče ljudi: hči Jean Jacquesa — človeka narave. Ohf utim naravo in naravno vrlino in resnico v tako raznovrstnih krajih te dežele v njenem izražanju, v njeni poeziji, v tej junaški in kmečki poeziji, ki si utira pot povsod — v noši, v plesih in v uporniških ter vojnih pesmih, v katerih živi z vso silo, prav tako sveža, sočna in nežna. Človek mora občutiti globoko ginjenost, ko se znajde med ljudstvom, ki doživlja svojo epično dobo. To ljudstvo doživlja danes svojo prvobitno epopejo, svojo mladost in celotno gradbišče bodočnosti je pred njim Prve speve svoje epopeje je preživelo v krvavih, strašnih bojih v gorah, sedaj pa jih doživlja in nadalje poglablja ob gromki pesmi mladih brigad prostovoljnih delavcev. V sleherni epopeji pa je tudi težak trenutek, kadar se bogovi in viharji uprejo. To je trenutek preizkušnje, tisti trenutek ki ga jugoslovansko ljudstvo doživlja prav sedaj. In to je poglavje, pri katerem smo se znašli sedaj. Nisem upravičen sodelovati v politični debati, za katero nimam vseh podatkov. O-mejil se bom samo na to, da povem našim prijateljem, jugoslovanskim književnikom, tistim, katerih naloga je izražati izkušnje jugoslovanskega ljudstva: zares, velika Je borba, boriti se za svobodo, vendar je še nekaj večjega — trpeti za pravico in boriti se za resnico. Mi, Francozi, smo pretrpeli strašne bolečine poraza in okupacije, za nas pa je bilo nekaj še bolj krutega od vseh nemških krutosti: To je bila laž, laž s Vichyja, čudna in hinavska zmešnjava s Petainom, zavest, ki smo jo nosili v sebi, da je lik naše domovine iznakažen in u-mazan pred očmi sveta in da svet ničesar ne ve, da ničesar ne more vedeti o tem, kaj smo, kaj mislimo in kaj delamo. To je bila velika bol in velika je bol, če te drugi ne razumejo. Govorim o tem po izkušnjah, kot rezistent, to je kot tajni in neznani borec, vendar pa tudi kot pisatelj, to je kot človek, katerega dolžnost je, da pove tisto, kar je pravično in resnično, in da izraža globoko stvarnost. To pomeni, da razumem občutke naših tovarišev, jugoslovanskih pisateljev, ki vidijo v tem trenutku, da se zametuje tisto, kar z vso silo svojih misli smatrajo za pravično in resnično. Tudi oni občutijo, da se v tem trenutku ne razume globoka zgodovinska stvarnost njihovega ljudstva. Ta globoka stvarnost pa nosi v sebi potrebo, da se razvije do svoje popolnosti in do svoje popolne izvršitve. Tudi ona je na tej poti. Upravlja jo neka nujna sila. Zdi se, da se mora sleherni svobodni človek pravičnega in poštenega duha s spoštovanjem prikloniti pred to presenetljivo voljo celotnega ljudstva. , Našo moderno dobo je navzlic tehnični popolnosti in naglici prometnih ter obveščevalnih sredstev če dalje teže prepoznati. Tisk in radio nista več obveščevalni sredstvi, ki bi morali širiti vésti, marveč vojno orožje, ki širi propagando. Potnik je tisti redki človek, ki oseb' no sodi o stvareh in dogodkih, je resnicoljubnejši, vplivnejši in močnejši kakor prekoatlantski kabli. Prenaša avtentične glasove in pooseblja tisto resnično zvezo, ki jo je možno vzpostaviti med ljudmi, ustmeno zvezo. Potnik izmenjava mnenje z drugimi ter ga dopolnjuje s pogledom in s stiskom roke. Veseli me, da sem se odzval pozivu jugoslovanskih pisateljev, saj sem potnik take vrste in sem tak kot svoboden človek, ki ga ne omaja nikakršen predsodek in želi samo videti in slišati. Zdi se mi, da to neodvisnost in čednost srca dolgujemo narodu, ki je tako nepojmljivo trpel in se boril za stvar, ki je hkrati tudi naša stvar, stvar nas vse. In toliko bolj dolgujemo temu narodu in prav temu narodu, saj je sam po naravi do-krit in preprost. Jaz sam sem izredno presenečen, saj sem v teh nekaj dneh svojega bivanja v Jugoslaviji opazil vsa nežna čustva, spontanost, s katero Jih tu izražajo. Jugoslovansko ljudstvo je moralo biti po naravi revolucionarno ljudstvo, saj je prva vrednost in bistveni značaj revolucije, da Je resnična. Naša francoska revolucija Je postavila vrlino na dnevni red ter Je hotela, da bo ta vrlina popolna. Bila Je Proizvodnja živil" v Ljubljani RIKO DKBENJAK: SKUPINA «POVRTNINA PRIMORJA» NA FRESKI «PROIZVODNJA OSNOVNIH ŽIVIL (MESTNA LJUDSKA RESTAVRACIJA V LJUBLJANI, 1949). Prva večja in umetniško uspela kompozicija stenskega slikarstva v Ljubljani je nastala v letošnji pomladi (aprila-maja) ter je bila izdelana kot stenski okras velike jedilne dvora re v novi mestni restavraciji na Miklošičevi cesti 12, kjer je nameščena menza uslužbencev MLO. Freska, ki predstavlja proizvodnjo osnovnih živil Slovenije, je danes v Ljubljani najbolj razsežna, nova, poslikana in umetniško okra. šena površina (43,5 kv. m.), tako da ie ta na presno slikana kompozicija, ki je bila naročena akademskemu slikarju prof. Riku Debenjaku. ena najznamenitejših umetniških del sodobne slovenske umetno, st; sploh. Ce izvzamemo nadvse bogato slikanje na presno široko zasnovanih umetnostnih spomenikov starejših dob, to je 18. in 19. stoletja, tedaj bi imeli pred seboj med podobnimi deli stenske okrasitve le še en sam nrimer iz najnovejše dobe našega slikarstva, 'n sicer monumentalno zgodovinsko kompozicijo G. A. Kosa za glavni hodrlfc v reprezentančnih prostorih vladne palače, kjer sta upodobljena na platnu (torej ne v tehniki fresk) kot osrednja zgodovinska motiva, prizor «umestitve koroških knezov» in slika «kmečkega upora». (1939-40). Razume se, da so bile umetniške in tehnične naloge v 0beh primerih docela različne, če jemljemo v poštev tudi razlike in posebnosti oblikovanja in okraševanja danih prostorov. predvsem pa še svojevrstne in posebne pegoje snovne tematike in iz nje izvirajoče vsebine. Slikar zgodovinske snovi je vse bol j vezan na dokumentarno pričevalnost in resničnost v sliki prikazanih dogodkov, ki so že. po svoji naravi , kar najbolj dramatično epski in razgibani, medtem ko je bila dana slikarju prizorov jz sodobnega življenja razmeroma širša svoboda upodabljanja ter večja predmetna in formalna likovna izbira. Kosove upodobitve rešujejo problem sodobno občutnega in moderno pojmovanega zgodovinskega slikarstva, ki je s svojo tipiko in zakonitostjo kompozicije prenehalo biti aktualno z razvojem larpuilartističnega impresionizma na koncu 19. stoletja, torej s propadom klasicizma in realizma. Debenjakova freska pa je predvidevala v bistvu popolnoma nov način celotne umetniške inter.. pretacije, nov jn zato zadovoljno utrjen odnos do snovno-vsebinske plati, novo in zato še pomanjkljivo preizkušeno pot do ustrezne formalno likovne rešitve. Skratka, naloge, ki jih rešuje v svojem slikarskem jn grafičnem delu dobro prekaljeni umetnik Riko Debenjak, so z vidika današnjih časovnih potreb NOVE KNJIGE O. Flaherty: «Irske slike», br. ... L. 50.— Saltykov: «Izgubljena vest», br. ...» 50,— Dedijer; «Jugoslovansko albanski odnosi» .........» 115.— Potrč: «Lacko in Krefli», br. . . » 270.— Juriševič: «Kmetijstvo», br » 70.— in zahtev nedvomno dovolj težke in odgovorne, (ako da moremo ugotoviti spričo dosežene kvalitete posebno resnobo umetnikovega prizadevanja, pripravljenost jm uspešnost tako v zasnovi sami kakor v izvedbi dela. Debenjakova velika freska pomeni zato nov in pomemben korak naprej v smeri obvladanja moderne stenske kompozicije, kakor jo potrebuje vse bolj sodobna javna in ljudsko-družbena arhitektura v prilikah današnje življenjske stvarnosti. Danes se bavj s slikanjem na presno in slikarskim dekoriranjem obsežnih arhitekturnih notranjščin in javnih prostorov čedalje več slikarjev, umetnike v, ki so bili doslej vajeni slikarstva tako imenovanih «podob» ali slik običajnih malih izmer. Poleg akta, tihožitja in krajinske snovi se pojavlja v tej zvezi široko zasnovana figuralna kompozicija, ki obsega velike površine in ki postavlja pred umetnika posebne zahteve glede kompozicijskega znanja. Obvladati je treba probleme slikarske ploskve in prostora, risbe in globinske perspekti. ve, barve in svetlobe, problema združevanja velikih mas in dinamičnega stopnjevanja likovnega ritma, na katerem mora temeljiti učinek sleherne mnogofiguralne in zato nujno razčlenjene kompozicije. Taka kompozicija je v svoji gradnji celotna in skladna ter se njeni celoti podrejajo detajli ali podrobnosti. Sposobnosti in izkustva naših stenskih slikarjev in slikarjev na presno rastejo ob naših javnih naročilih in ob vsestranskem poglabljanju v problematiko sodobnega figuralnega sloga vzporedno najvgstnejšim študijem In spopoljevanjem potrebnega znanja. Domnevamo pa, da smisel ali posebni talent za navedeno panogo slikarstva ni vsakemu umetniku dan in da se izraža individualno kakor pri slehernem ustvarjalnem delu. Zato moramo v tej zvezi omeniti posebne risarske kvalitete, ki odlikujejo enega naših najbolj izvežbanih slikarjev na presno,t0 je Slavka Pegova (Bled), ali tudi n. pr. Maksima Sedeja, Toneta Kralja, Mihe Maleša, Lojzeta Spacala, ki se izražajo od čara do časa tudi v freski enako svojstveno kakor V svojih slikah ali grafikah. Ce primerjamo z vsem tem, kar pričakujemo od dobre umetniško polnovredne stenske kompozicije, novo in po svoji obsežni tematiki kot doslej še nikjer tako velikopo. tezno zasnovano Debenjakovo fresko, tedaj moramo nujno priznati, da so bil poštsvane v glavnem vse osnovne privine monumentalne slikarske kompozicije, da se je slikarju posrečilo povezati v skladno prostorno in barvno celoto, v idejno smiselni in zaključeni prikaz posamezne figuralne skupine in njihove posamezne likovne sestavine. Okrog osrednje skupine vinogradništva. pa se razvrščajo na levo in desno poetično ljubki jn z realistično plastiko oblikovani prizori iz podeželske proizvodnje živil v vedro renesančno vsebino ter s tenkočutno risarsko in tonsko modelacijo zajete figure, ki so zaposlene vsaka pri svojem opravilu in v svojem predmetno simbolnem okolju. Izredno lepo so dojete zla-st: dekliške figure na desni pol vici kompozicije, pa tudi osrednja slika stiskanja učinkuje kot pravo zbirališče in žarišče • silnic, ki šč prepletajo jz ospredja v ozadje v dobro preglednih prostorninskih zaporednih ploskvah. Enotno krajinsko ozadje zaključujeta kot nekakšna zgornja okvirna črta gorovje in višavje Slovenije, ki vsebujeta, kakor oretežno tudi tla ospredja primorski zemljepisni značaj. Primorskemu rojaku Debenja-ku^ ki je po rodu iz Kanala ob Soči, sta tipičnost in celotna zasnova dobro vidnih klasičnih južna: ških stilnih potez še posebej pri srcu. Zato ga odlikuje poseben čut za lepotno linijo in plastiko figure, za 'prefinjeno stilizacijo realističnih oblik in za nežno čustveno nastrojenje, k; navdaja celotno umetnikovo fantazijo. Slovensko moderno slikarstvo je s tern Debenjakovim delom pridobilo eno najpomembnejših umetnin in mi samo želimo, da bi bila dana umetniku zopet nova prilika, da porabi na pričujoči freski pridobljeno znanje jn izkustva, ki j[h ocenjujemo kot pozitiven In nepričakovano visok umetniški rezultat našega slikanja na presno. Kulturna kronika l V tem letu je izdal francoski pisatelj George Linze pod naslovom «Les Ardennes desolees» (Opustošeni Ardeni) zbirko svojih proznih spisov, ki so izhajali v času narodnoosvobodilne borbe v ilegalnih časopisih in zaradi katerih je dobil leta 1948 nagrado Jauniayx. Istočasno z razstavo starinskih sar-dinjskih bronastih skulptur iz najstarejšega obdobja sredozemskih kultur so od&rli v Benetkah v dvoranah opere «Bevilacqua La Masa» razstavo modernih sardinjskih upodabljajočih umetnikov. V tem letu bo Zavod za varstvo kulturno - zgodovinskih spomenikov LR Hrvatske predvsem poskrbel z» to, da se ohranijo v svoji prvotni obliki in svežosti kulturni spomeniki iz preteklosti v Dalmaciji In Istri ih da jih obnovi in osveži, kjer bo potrebno. V katedrali v Poreču pregledujejo in učvrščujejo znane mozaike iz VII. stoletja. V Dioklecijanovi palači v Splitu učvrščujejo zidove ih jih obnavljajo v njihovi prvotni obliki. Na Češkem so priredili tekmovanje med poklicnimi češkimi in slovaškimi gledališči, ki je dalo lep pregled umetniškega dela. Tekmovala so za naslov najboljega gledališkega ko. lektiva in za naslov najboljših posameznikov v državi. Tekmovalo je 32 dramskih gledališč porazdeljenih v skupine stalnih mestnih, oblastnih ih gledališč za mladino. Sodelovalo je vsega skupaj 700 igralcev 32 režlsefr jev in 32 inscenatorjev. O PRVIH ZAČETKIH opernega ustvarjanja Nastanek opere je mnogo mlaj-?ega datuma, kot pa nastanek drame ali tragedije, ki so jo* izoblikovali že pisci in pesniki antične Gr-Čije. Vendar pa je tudi nastanek opere v tesni zvezi s starogrškimi antičnimi tragedijami. V dobi renesanse, v tako im. «cinquecen. tu», to je v 16. stoletju, so hoteli nekateri florentinski učenjaki prirediti in osvežiti starogrško dramo. Hoteli so to storiti na ta način, da bi priredili starogrški drami primeren glasbeni okvir in tako ustvarili novo umetnostno panogo ali zvrst. K temu delu jih je podžigalo tudi stremljenje, da bi ustvarili protiutež cerkvenemu zborovskemu petju, ki je v tistem času vsepovsod prevladovalo. Proti nabožnemu, večglasnemu cerkvenemu prepevanju so uvedli enoglasno solistično petje s posvetno vsebino. Prav to solistično petje je postalo v tej novi umetniški tvorbi — takrat je šc niso imenovali opera —- glavna prvina. Mimogrede naj omenimo, da je nastala beseda opera mnogo kasneje iz besede «opus», s katerim komponisti označajo svoje glasbene kompozicije. Zanetek opernega ustvarjanja je bil podan na sestanku v Florenci 1580. leta, kjer so se pri grofu Bar-di-ju, na njegovo povabilo zbral' znameniti tedanji glasbeniki in učenjaki. Temu pomembnemu sestan ku so prisostvovali: oče znamenite, ga in svetovno znanega zvezdoslovca, imenitni violinist Vicenzo Ga-'Uei, florentinski skladatelj Jacopo Corsi, pesnik Qtlavio Rinuccini tcr ninogj drugi glasbeniki kakor Emilio de Cavalieri, Jacopo Peri in Giulio Caccini. Prav ta poslednji je na tem sestanku razložil idejne smernice novega sloga ter predložil načrt z navodili za uglasbitev drame. Giulio Caccini, ki se je imel za iznajditelja nove glasbene smeri, je imenoval to svojo novo. smei «nuove musiche». Novi slog ali stil je temeljil na principu podrejanja muzike in ritma besedni izgovarjavi. To je tako im. recitativni slog-Beseda je nastala pač iz latinske besede recitare, kar pomeni pripovedovati. Caccini se je nazival «zaničevalca petja», čeprav je sam komponiral v dokaj arioznem, melodičnem načinu in je prav za' prav Prvi začel gojiti lepo solistično petje, imenovano bel canto. Za. poizkušnjo je nato Vincenzo Galilei uglasbil po Laccinijevem načrtu nekaj slik iz Dantejeve «Divine comedije». Leta 1590. pa je napravil Emilio de Cavalieri drug Poizkus. Toda ta dva poizkusa Se nista prinesla pravega uspeha. Prvi večji uspeh je doživel štiri leta kasneje Jacopo Peri, ki je zložil opero «Daphne», na besedilo pe-»nika Rinuccini-ja. Ob tem uspehu *o bili pionirji nove glasbene pa-‘ noge prepričani, da so dosegli ideal Brške glasbene drame. Novi stil so *»čeli imenovati «stile rappresentativo# — uprizoritveni slog in to Zato, ker so ga šteli za prikladnega *a uprizarjanje glasbenih iger. Seveda pa je nova glasbena zvrst n*)etela tudi na hude in odločne Nasprotnike, ki te nove glasbene nPlike nikakor niso hoteli priznati. Imeli so jo za primitivno, ceneno, ki je daleč pod vrednostjo čiste *lashc. Zanimivo je, da so še danes nekateri glasbeni strokovnjaki mnenja, da je opera manj vredna glasbena zvrst in da je ne priznavajo b1 ne cenijo, čeprav se je v teku ®l°letij močno razvila in postala lk>ysod po svetu ena najpriljubljenejših umetniških panog sploh. Na drugi strani pa si je nova glasbena zvrst kaj kmalu pridobila vedno večje število navdušenih pri- tašev in zagovornikov. Za nadalj- Ji razvoj opere je pomemben zla-. ; komponist Clavdio Monteverdi, Jn je prvi, še dokaj nebogljeni obli- * operp, ,jaj 2e mnog0 bolj izkle-,',n° in umetniško dovršenejšo obilen' Monteverdi je živel od leta 1567 1643. Pomemben je tudi zaradi tega, ker je izpopolnil operni orkester, mu dodelil v svojih operah tudi samostojnejše naloge in ga obogatil z mnogimi novimi izraznimi sredstvi. Prejšnjemu, še precej siromašnemu orkestru, ki so ga sestavljali klavicembal (predhodnik današnjega klavirja), citre, violina, lira in lutnje, pridružil še druge godalne, kakor tudi pisalne instrumente. Za razvoj je bilo to zelo pomembno dejanje, saj so se s tem odprle nove možnosti opernega komponiranja in harmonizacije. Prvo operno gledališče so dobile leta 1637. Benetke. Z opernim gledališčem so se mogla ponašati še v istem stoletju tudi mesta kakor: Rim, Florenca, Bologna, Parma, itd, kar je znak, da se je nova umetnost hitro razširjala. V istem času so že nastajale prve potujoče operne trupe, ki so se imenovale kot se imenujejo še danes «stagione». Dirigenta v današnjem smislu niso poznali. Pri klavicembalu je sedel običajno skladatelj sam in od tu vodil — vsaj ritmično — cel orkester. Tudi recitative je spremljal sam. Pozneje, ko je postal orkester številnejši in večji je stal dirigent ob strani orkestra in je z dolgo palico udarjal ritem ob tla. Po tragični smrti ustanovitelja francoske opere Giovanni Battisti Luly-ja, ki se je s palico udaril na nogo, se zastrupil in leta 1687, od tega umrl, so zamenjali palico z zvitkom not-nega papirja, s katerim so dajali orkestru ritem in dinamične znake. Iz tega se je, seveda mnogo, mnogo kasneje, razvila dirigentska paličica, taktirka, kot jo uporabljajo danes. Za nadaljnji razvoj opere je bil eden najpolnembnejših skladateljev Alessandro Scarlatti, ki je v Času svojega življenja (od 1659-1725) zložil več kot sto oper (106). Bil je utemeljitelj tako imenovane neapeljske šole, ki je gojila gibko in ljubko melodiko v popolnem nasprotju z veličastnim, resnim in pompoznim slogom takratne cerkve- ne glasbe. Scarlatti je uvedel mnogo posebnosti in novosti v način opernega komponiranja. Večina teh se je v opernem skladanju obdržala do danes. Prve čase so izvajali opere na dvorih raznih imenitnih in bogatih plemenitašev. Kmalu pa so se okoristili s tp novo umetnostjo r.ajraz. ličnejši pridobitniki, ki so osnovali gledališča, kamor je imel dostop sicer vsakdo, če je le imel toliko denarja, da je mogel ''ačati vstopnino. Različni ravnatelji opern*h gle dališč so začeli s to umetniško panogo uspešno kupčevati. Cim večja je bila konkurenca med posameznimi grupami, tem bolj so prilagajali opero in njeno izvajanje okusu često neizobraženega občinstva in pogosto izmaličili umetnost cenenim zahtevam po zabavi in užitku na ljubo. Cim je postala opera tako zgolj pridobitna zadeva, se je začela odtujevali umetniškim stremljenjem in visoko umetniški poti, ki so ji jo začrtali njeni ustanovitelji. Vendar pa vsi ti kupčevalski zakupniki opere, niso mogli zatreti in uničiti nadaljnjega umetniškega razvoja te umetniške panoge. Na poti svojega razvoja je doživela opera seveda ogromno najrazličnejših preobrazb. Do visoke umetniške vrednosti in popolne umetniške oblike pa so ji pomagali mnogi veliki glasbeniki in glasbeni reformatorji. Čitatelji! Opozarjamo Vas, da bo v L j u ris ki: m tedniku v najkrajšem času začela izhajati humoristična novela hrvaškega pisatelja SLAVKA, KOLARJA Novela obravnava dogodke iz zadnje vojne in smeši bivšega olicirjn avstrijske, potem kraljeve jugoslovanske in končno ustaške vojske Novela bo ilustriran. Ualtuim clìoètim Na Češkem je bilo v največji praški dvorani «Lucerna» zborovanje narodne kulture, kjer so se sestali najvidnejši predstavniki češke in slovaške kulture ter kulturni referenti iz tovarn, sindikatov, mladine-, šol, podjetij in organizacij. Zborovanje je temeljito proučilo vse možnosti za izboljšanje kulturnih razmer. Ker se je pfvi tečaj za režiserje manjših in diletantskih odrov Srbije v Beogradu v zimi Uta 1948-49 dobro obnesel, je organjziralo Ministrstvo prosvete LR Srbije drugi tak tečaj, ki ga prav tako kot prvega vodijo poklicni strokovnjaki. Razen teoretskemu pouku bodo tečajnikt prisostvovali tudi vajam narodnega gledališča, da se dejansko reznanljo z vsemi problemi režiranja. Narodno gledališče iz Vršca,-ki je doživelo velik. uspeh na festivalu poklicnih gledališč v Subotici, gostuje sedaj na podeželju. Zveza književnikov Jugoslavije v Beogradu je izdalo Zbornik jugoslovanske lirike od polovice preteklega stoletja do danes z naslovom Jugoslavenska poezija. Zbornik je izšel v trideset tisočih izvodih. Od 3. do 12. avgusta je Umetniški ansambl jugoslovanske armade priredil vrsto prireditev na poletnem odru v Topčiderju v Beogradu. Nastopili so simfonični orkester, moški in mešani zbor in plesne skupine z narodnimi plesi iz raznih krajev naše države. Te prireditve so pokazale, da je ta ansambl zelo napredoval in da ga lahko vzporejamo z najboljšimi podobnimi skupinami. Prosveta med ljudstvom Pevci iz Doline in Koprščine v gosteh pri mariborski mladini V nedeljo 28. avgusta je delovna mladina iz Maribora praznovala 30 letnico ustanovitve SKOJ-a in obenem tudi proglasitev mladin-cev-udarnikov, ki delajo v 50 različnih tovarnah v Mariboru. Za to priliko so povabili k sebi v goste zastopnike mladinskih organizacij iz Koprščine jn pa pevski zboi «Vodnik» iz Doline, ki ga sestavljajo skoro samo mladi ljudje. Udeležilo se je tega obiska 27 mladih pevcev iz Doline, ki so poživili dolinski pevski Zbor, ih pa 95 /nla-dincev iz Koprščine med katerimi so bili pevci mešanega zbora in pa godba iz Marezig. Z radostnim pričakovanjem so se odpeljali v soboto v vedri Maribor in vsa njihova pričakovanja so se pri tem obisku izpolnila. 2e prisrčen sprejem na postaji jim je dokazal, da se Slovenci v Jugoslaviji zavedajo da žive Slovenci, ki to istega rodu in krvi in ki govore isti jezik, tudi v Primorju, od katerih jih loči sicer meja, ne more pa ločiti, skupne miselnosti in kulture. 2e pri tem sprejemu je zapel zbor iz Doline. V soboto zvečer so bili gostje povabljeni na kulturno prireditev, na kateri so vprizorili mladinci železničarskih strojnih delavnic «2u-panovo Micko», ki so jo igrali pristno, naravno in dosledno po zamisli pisatelja in režije in v duhu in slogu te komedije, tako do so imeli gostje priliko ugotoviti kako se v Jugoslaviji skrbi za kul-tumo-prosvetni razvoj in za izobrazbo ljudskih množic, zlasti pa mladine. Vsepovsod in ves- čas bivanja med Mariborčani je bila opaziti velika pozornost mariborske mladine do Dolinčanov in Ko prčanov. V nedeljo zjutraj sta obe ti skupini iz primorske dežele odšli na kratek izlet na Piramido, od koder je krasen razgled po Mariboru in od koder se lahko najbolje vidi, kako rastejo industrijski obrati in mesto Maribor. Po tem razgledovanju po Mariboru so se gostje udeležili svečanosti na glavnem trgu, kjer je mariborska mludiua podala svoj obračun o storjenem delu in ugotovila svoje delovne uspehe v industrijski proizvodnji. Med mladine, je veliko število udarnikov in mnogo delovnih kolektivov je preseglo de. lovno normo, nekateri pa že delajo na račun načrta za leto 1950. Na tej svečanosti je pozdravil goste tajnik komunistične partije mesta Maribor in jim je v jedrnatem govoru dokazal, da stopa-Ju- slu načel delavskega gibanja vsega sveta. V imenu Dolinčanov je odgovoril mariborski mladini zastopnik SHPZ iz Trsta in v imenu Koprčanov pa tajnik koprskih mladinskih organizacij. Po tej slovesnosti so bili povabljeni gostje k udarnikom na skupno slavnostno kosilo. Po kosilu se je razvila prisrčna domača zabava, kjfr so se mladinci med seboj spoznavali in si pripovedovali marsikaj, kar jih je zanimalo o razmerah tu in tam. Dolinski zbor je zapel «Vstani mladina», «planinska roža», Oj, Triglav moj dom» in druge pesmi. Nastopil je tudi mešani zbor iz Marezig. Pri Dolin-čanih se pozna, da se vadijo pod veščim vodstvom pevovodje Cvetka Marca. Koprski zbor pa ima mladega, nadarjenega pevovodjo, ki je pravkar dovršil pevovodsko šolo v Portorožu, ki jo vodi znani interpret narodne in umetne pesmi ter glasbeni pedagog Srečko Kumar. V nedeljo popoldne so bili pevci prosti, da so lahko obiskali svoje znance, ker v Mariboru je še mnogo Primorcev. Zvečer pa po večerji v unionski dvorani, bila kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali godba in zbor iz Marezig in zbor iz Doline. Po tem kulturnem delu je bila neprisiljena prosta zabava, ki je mnogo pomagala, da so lahko naši mladinci spoznali svoje mariborske tovariše in razmere v Jugoslaviji. V ponedeljek dopoldne so sj ogledali naši mladinci električno hidrocentralo. Pred odhodom na ta ogled je dolinski pevski zbor na trgu zapel kakih 15 pesmi, ki so vzbudile veliko navdušenje in priznanje številne množice, ki se je nabrala okoli te pevske skupine. Razumljivo je, da je naše ljudi zelo zanimal tudi ogled kleti vinarske zadruge v Mariboru, kajti ti naši mladi ljudje se Po večini bavijo z vinogradništvom. Ob 16. uri je bila še zakuska v hotelu pri Orlu, kjer so vsem dali še mrzlo večerjo za na pot. Izmenjale so se še zahvale za topel sprejem, za obisk, naročili so že pozdraže tudi vsem znancem in drugim mladincem v Sloveniji, na Svobodnem tržaškem ozemlju in na Koprščini. Na postaji se je poslavljanje še nadaljevalo. Ob odhajanju jih je pozdrav-lala tudi s sviranjem mariborska železničarska godba. S pesmijo sc se naši pevci poslovili od Maribc ra, s pesmijo so si še globlje vtisni-li v sebe že itak neizbrisne spo-goslavija pio pravi poti in v srni-1 mine tega dvodnevnega obiska. Po- Med novimi knjigami Zadnji čas se je slovenska založniška dejavnost nekoliko ojačila in na knjižnem trgu imamo vrsto novih knjig, pripovedne, politične, znanstvene in mladinske literature. V zbirki Svetovni klasiki je pri Državni založbi Slovenije izšla nova izdaja znamenitega romana Mrtve duše, ki ga je napisal ruski klasik Nikolaj V. Gogolj. To je sedaj že tretja izdaja tega svetovno znanega dela, ki si je tudi pri nas pridobilo priljubljenost med širokimi sloji čitateljev. Sicer pa je ta roman poleg komedije Revizor, najpomembnejše Gogoljevo delo. V Mrtvih dušah popisuje pisatelj špekulanta in goljufa Cičikova, ki potuje po Rusiji in kupuje od grašča* kov mrtve duše, t. j. tlačane, ki so že umrli, pa se vendar vodijo v matičnih knjigah še vedno kot živi. Od njih morajo graščaki plačevati davek; da bi se pa tega otresli prodajajo graščaki mrtve duše Cičikovu, ta po z njimi špekulira ter si tako zagotavlja brezskrbno življenje. Toda zgodba o goljufu je le okvir, v katerem skuša Gogolj prikazati podobo tedanje Rusije z vsemi, vrlinami in slabostmi. Tako vstaja pred nami veličastna podoba dežele, njenega življenja in običajev ter galerija vseh mogočih ljudi tedanjega časa. Vsekakor spada roman Mrtve duše med vodilna dela ruske klasične literature. Pri založbi Mladinska knjiga sta izšli nedavno pesniški zbirki dveh mladih slovenskih pesnikov Lojzeta Krakarja ter Franceta Filipiča. Obe sta izšli v okviru zbirke Mlada pota, ki jo je založba na novo osnovala z namenom, da bo v njej izdajala literarne prvence mladih slovenskih pesnikov in pisateljev. Franceta Filipiča zbirka Viharna leta, vsebuje pesmi, ki so večinoma odmev težkih dni okupacije. Nekaj pesmi je ljubezenskih, one pod naslovom Pesmi novega življenja pa so odsev današnjih dni. Močnejše so pesmi Lojzeta Krakar-rja, zbrane pod naslovom V. sponu mladosti. V njih je prav tako zajeta doba okupacije, današnji čas, nekaj pesmi pa je ljubezensko izpovednih. Obe pesniški zbirki sta lepo opremljeni z risbamj mladih slikarjev Maksa Kavčiča in Vladimirja Lakoviča. S. R. tovali so v dveh železniških vozo vih, ki jih je izdelala in lepo ter dobro opremila mariborska železniška delavnica. Množica vtisov in veliko navdušenje pri delu in velika zavest - o potrebj in o končni koristi takega dela je ostala v srcih naših mladincev. Na svoje oči so lahko videli in se prepričali, da je vse to, kar se piše o Jugoslaviji le klevetanje in da Jugoslavija ne misli trgovati s slovensko zemljo, kot se ji očita. Prepričali so se, da je ostala pot Jugoslavije vedno ista. Ko so prišli do Zidanega mosta, so priklopili vlaku, ki je nato vozil naprej proti Trstu, vozove, v katerih so s« vračali francoski mladinci, ki so delali na avtomobilski -esti Brat stva in edinstvu. S prepevanjem in z vzklikanjem so ti francoski mladinci, ki so se vračali v svoje domovino in ki so prišli v Jugo slavijo kljub klevetanju, ki ga lahko vsak dan berejo, dajali duška svojemu navdušenju nad tem kar so v Jugoslaviji videli in ugotovili. Dolinski pevski zbor, katerega so ni ti mladinci poživili, do sedaj še nastopil s samostojnim koncer- tom. Vse pa kaže, da bo lahko v najkrajšem času priredil tudi samostojen javni nastop, za kar pa mora imeti dovoljno število naštudiranih pesmi. Z vztrajno vajo pa, in prepričani smo, da se bo res vztrajno vadil, bo v naj-, krajšem času zrel za samostojen koncert. j, ^HSDESBEEflEZSSS/ ^ mmm Ui Brze elektronske leče Zaklopka, ki uporablja Kerrovo celico /a blokiranje svetlobnega žarka, omogoča posneti 25 slik v 50 milijonikah sekunde. Celica vsebuje n. pr. benzolovo raztopino na katero deluje primerno močno električno polje, ki zavrti polarizacij riko ravnino prehajajočega žarka, tako da lahko gre skozi naslednji polarizacijski element, ki stoji pravokotno na prvotno os. Ce napetost na celici izgine, pa ta ki • ' ioacija blokira vso svetlobo. fluorescenčne žarnice za sobne svetilke M - -a je že kdo opazil in postal pozoren na to, da smo doslej povsod videli fluorescenčne žarnice le v obliki ravnih cevi. Da obstoje žarnice te .vrste tudi v drugih oblikah, dokazuje slika, kjer vidimo fluorescenčno žarnico v polkrožni obliki. Te vrste žarnice so namenjene predvsem za namizne svetilke, lestence, za dekorativno razsvetljavo jn p. Polmer loka žarnice, ki jo vidimo na sliki, je 15 cm, priključna moč vsake žarnice pa je 18 W. Običajno sta V eni Svetliki po dve taki žarnici. Zakaj spile slabo IVa univerzi v Chicagu proučuje dr. Kleitman že 25 let človeško spanje. Proučuje ga na osebah, katerim meri srčni utrip in ritem dihanja, električna nihanja v možganih in gibanje telesa. Ugotovil je, da pravilo o potrebi 8 ur spanja ni. točno, ker mora ta ali oni spati 9 ur, medtem ko drugemu zadostuje že 5 ur spanja. Obračanje med spanjem ne škoduje. Delovna zmogljivost ljudi, ki so vajeni spati vso noč, je najmanjša med polnočjo in prvimi jutranjimi urami. Kdor je izgubil kakih 40 ur spanja, bo to izgubo nadomestil že po 11 urah sna. Srcu prav nič ne škoduje, če zaspiš na srčni strani, ker se ponoči itak pago-stoma obračaš. Ce ješ, preden se spraviš k spanju, ti to ne bo motilo soanja. Preveč jedače iv pretežke jedi pa ti seveda ne bodo koristile. Nekaterim odnese kava zaspanost, drugim pa ne. Telesna toplina je najnižja zjutraj in se dviga podnevi pri delu. Ko se naše Tuišire utriidijo, pa toplina zopet pade. Ko greš zvečer v posteljo, bi morala bili zaradi tega toplina tvojega telesa ista kot zjutraj, ko se dvigneš. Zato bo prav, da uvedeš v svoje spanje določen red, kateremu se boš privadil. Napetost živcev ti dvigne telesno toplino in zato ne moreš zaspati. Ne glej torej zvečer razburljivih filmov in ne napenjaj si živcev z napetim čtivom. Po mnenju Kleitmana ne poznamo zdravljenja, ki bi veljalo za vse primere brezspečnosti. Vsakdo naj se ravna tako, kot je njemu samemu prav. Ce ti pomaga telovadba, telovadi; če ti bo prinesla spanje glasba z gramofonske plošče, pa navij si jo. Nekomu bo morda pomagala topla kopel, drugega zopet bo pomirilo pivo ali kak čaj. Ne jemljite u-spavalnih sredstev brez zdravnikovega predpisa. V glavnem pa svetuje ta znanstvenik sledeče; lezite vsak večer k spanju vedno ob istem času. Ker je nemirno spanje posledica napetosti čutov in uma. glejte da se Pomirite preden ležete. Najbolje je-če vsakdo spi sam. Ce ste slabo *paK pojdtte prihodnjič prej v posteljo m ne pozneje kot običajno, kajti to vam ne bi koristi-lo. C e se zbudite pred zvonjenjem budilke, ste spali dovolj. Ce ste pa v trenutku, ko vas zbudijo, izmučeni, potem poiščite prihod’, njič posteljo bolj zgodaj kot po navadi. KRONIKA Filmsko podjetje Zvezda film bo kmalu izdelalo nov umetniški film «Pravljica o tovarni». Film obravnava obnovo gospodarstva in družbe. Snemati so začeli prvo jugoslovansko bajko «Čudodelni meč». V Skoplju so pričeli igrati prvi | makedonski celovečerni dokumentar ni film «11. oktober». Avala film bo letos snemal celovečerni film, ki bo prikazoval razvoj I zadružništva na vaseh LR Srbije. Crnogorsko filmsko podjetje Lov-čen film bo letos .snemalo šest ob | Zornikov in dokumentarni film o izsuševanju Skadrskega blata. Vardar film je začel snemati do kumentarni film o Ohridu. V tem filmu bodo prikazovali Ohrid kot staro mesto s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki ter kot eno najlepših turističnih točk v Jugo-| slaviji. Na filmskem festivalu v Belgiji, ki I se ga je udeležilo 24 držav, je Jugo slavija sodelovala z barvnim dokumentarnim filmom «Parada mladosti» in z dokumentarnima filmoma «Pio-I nir ter Filmske novosti». V teh dneh so v Anconi ob času ribiškega sejma priredili majhen filmski festival, posvečen ribištvu in I pomorstvu. V Hollywoodu bi letno potrebovali I 250 velikih romanov, po katerih bi prirejali scenarije, medtem pa jih dobe komaj dvajset. DrZavno opero v Wuertembergu je aganžiraio neko newyorsko filmsko podjetje, ki bo snemalo film Trubadur v treh jezikih. Na VII. mednarodnem kongresu | glasbe, ki bo prihodnje leto v Florenci, bodo razpravljali o temi: glasba in kino. Odnosov med glasbo in filmom že dolgo niso temeljito obravnavali. Nagrade francoske kinematografije, ki jih je podelil Lacoste, francoski minister za industrijo in trgovino, so prejeli: najboljša francoska filmska igralca Michele Morgan in Louit Youvet, francoski re. .žiser Jean Delan noy, najboljši tu. ji igralci: Jennifer Jones in Lau. rence Olivier ter Gregory Pečk, posebno nagrado sta prejela tudi Jean Cocteau in Walt Disney za vse svoje delo, med najboljšimi tujimi filmi pa sta bila odlikova-ma Hamlet in Spellbound. Prvič v zgodovini filma bodo naplatnu prikazovali dela francoskega pisatelja Racina; glavno vlogo v filmu «Fedra» bo igrala Viviane Romance. «Vulkan» se imenuje najnovejši film, v katerem igra znamenita italijanska igralka Ana Magnani. Ta film se ji izredno prilega, ker je tudi njen značaj podoben bruhajočemu vulkanu. Ana Magnani je tako talentirana igralka, da spravi do solz tudi rutirana igralca kot sta Jean Renoir in Jean Cocteau, da spravi v divje razpoloženje Lawrenca Oliviera in njegovo ženo Vivian Leigh ter da gane celo hladno in zadržrno Greto Garbo. Seveda si pusti svoj talent tudi drago plačati; za film «Vulkan» bo dobila 150.000 dolarjev. Prizor iz filma Ne bo nad močvirjem Povprečni filmi na filmskem festivalu Duvivier je na filmskem festivalu sodeloval s filmom «V nebeškem kraljestvu». Vse je res že kazalo, da bo zdrknil tudi on, kakor jih je že več na letošnjem festivalu («Powel - Presburger in Pabst) toda za silo se je obdržal na nogah. Film je vsebinsko precej obrabljen, ne prinaša nobene novosti, nič, kar bi razširilo obzor, je utrujenega in izčrpanega filmskega sveta. Film se dviga le v podrobnostih*; tako na primer hvalijo vsi kritiki sceno, v kateri obkrožajo dekleta truplo svoje sošolke, ki je napravila samomor. Sledil je švedski film Eva, ki sloni na Freudovi teoriji. Čeprav upoštevamo, da je severnjaški film precej tuj našemu pojmovanju življenja, vendar zasledimo v njem precej pomanjkljivosti: prerahla zgradba, neosnovana čutnost. Pozitivna pa je v filmu povezanost s prirodo, ki nastopa kot važen sodelujoč faktor. 23. t. m. so predvajali Berlinsko balado, ki jo je režiral R. A. Stemmler. Kakor večina nemških filmov je tudi ta satira nacizma, vendai je ost preotipljiva. Tragedija je prikazana v obliki komedije, prevladuje komika in groteska, ne manjka tudi spretnih domislic, toda žal nič originalnega. Istega dne so igrali glasbeni film srednje kvalitete. «Po dežju sonice», ki ga je režiral Davide Butler. Na filmskem festivalu se je predstavil tudi skoraj neznani francoski igralec jn režiser Tati v filmu Praznik; Film je satira na podeželske pismonoše, obenem pa na vse tiste, ki se hočejo amerikanizirati. V tem filmu prihaja do izraza Tatijeva klovnska figura. Film obeta mnogo v primeru z drugimi komičnimi in satiričnimi filmi. Namesto napovedanega mehiškega filma «Mrtva zemlja» so igrali več indijskih, angleških in avstrijskih dokumentarnih filmov. Argentinski film «Skoraj zločinec» je precej razočaral in znova potrdil dvome o novem realizmu v filmu. Tudi Ugo Fralgonese je močno izdelal okolje, pri tem pa pozabil na duha,- ki šele daje o-kolju pravo življenj. «Priznana srca in diademi» se imenuje angleški film, ki ga je režiral Robert Hamer. Film po romanu Roja Homimana pripoveduje zgodbo nekega ciničnega aristokrata. Film je namreč satira n? barone in mornarje. Ruski kinematografiji je najbolj sorodna poljska. Kakor nekoč, tu; di sedaj ne razpolaga z mnogimi tehničnimi sredstvi. Iz prejšnjih časov je zlasti znano ime Jožefa Lejtesa, ki je v letu 1935 zelo u-spel v Benetk?.h s filmom «Dan velike pustolovščine». Po osvoboditvi je «Poljski film» izdelal več kratkometražnih in tudi 8 do 9 celovečernih umetniških filmov. Filmi obravnavajo: nacistično okupacijo, tajno osvobodilno borbo, koncentracijska taborišča itd. Skoraj vsi -so dokumentarni, tako tudi film «Zrdnja etapa», ki je v režiji Vande Jakubowske doživel velikanski uspeh. Omenjena režiserka kakor tudi Leites sta pomagala režiserju Janu Rybkowskemu pri filmu «Samotna hiša», ki so ga sedai igrali na filmskem festivalu. Film prikazuje ljubavno zgodbo V okviru narodnoosvobodilne borbe. Delo je vzbudilo izredno zanimanje. Berdova otvoritev V «Ljudskem tedniku» smo od časa do časa za šahovske začetnike že prinesli kakšno otvoritev. Danes prinašamo Berdovo otvoritev: v tej otvoritvi beli odpira igro s 1. f2-f4. V tem sistemu je načrt belega, da obvlada važna strateška polja d4 in e5. Praksa je pokazalaj da črni nima težkoč pri otvoritvi in da lahko izenači igro. Najpogosteje odgovori črni na 1. f2-f4 z 1. ------- d7-d5 (Berdova otvoritev) in 1. ------- e7-e5 (Fro- mov gambit) in 1. ---------- n-f5 (švi- carska otvoritev tn švicarski gambit). V kompleks Berdove otvoritve spadajo poleg 1. ------ d7-d5 še odgovori h ------- c7-c5. 1. ------ e7-e6 in 1. — Sg8-/6. Bivši svetovni prvak dr. Maks Euve v svojem velikem teoretičnem delu, izvaja najvažnejšo varianto z 1. -----d7-d5 iz Berdove o. tvoritve in obravnava posebej kakor «krilno holandsko igro». Na letošnji tekmi AP Vojvodine, ki so jo odigrali v Novem Sadu, je mojster Bora Tot z lepim uspehom igral v nekolikih partijah Berdova otvoritev. Beli: B. Tot Crni: N. Kulžinski 1. 12-14 d7-d5 Po tem odgovoru črnega prideš do poznanega položaja iz holandske obrambe, samo da ta sistem sedaj beli še hitreje odigra. 2. Sgl-13 Sg8-(6 3. e2-e3 ------ Na 3. b2-b3 bi odgovoril s 3. ------- d5-d4. 3- --------------------- e7-e6 Po mišljenju poznanega teoretika Kmoha je bolje, da črni predčasno izpelje lovca s c6. Zato predlaga Kmoh 3. -------- Lc8-g4 z naslednjim nadaljevanjem: 4. h2-h3, Lg4-13; 5. Ddl:13, Sb8-d7; 6. Sbl-c2, e7-e6; 7. g2-g4, Lf8-b4; 8. g4-g5, Lb4.c3; 9. b2-cS Sf6-e4; lt>. d2-d3, Se4-d6!; 11. c9-c4, c7-c6; 12. e3-e4, d5-e4; 13. d3.e4, Sd7. c5! črni se odlično brani. 4. Lfl-e2 Lf8-e7 5. 0-0 c7-c5 6. d2-d3 ------ Načrt belega je kasneje odpreti pozicijo v sredini z e3-e4. 6. -------------------- Sb8-c7 7. Ddl-ell ------ Karakteristična poteza za holandski sistem. S polja el lahko gre kraljica ha g3 ali na h4, odkoder bi prešla / napad na nasprotniško kraljevo krilo. 7- ------ Lc8-d7 8. a2-a4 ------ Nasprotniku tako onemogoči, da bi z b7-b5 prišel v protiigro na tem krilu. 8 ------ Dd8-c7 Crni hoče izvesti veliko rohado, da bi potem napadel v sredini z c6-e5. Medtem pa dospe beli prvi na vrsto. 9. Sbl-c3 a7-a6 10. e3-e4! - ------ Potem ko se je dobro pripravil, napravi beli važno potezo, ki ga privede v močnejši položaj. 10- --------------------- d5-d4 In sprememba na e4 bi bila v ko. rist belega. U. Sc3-bl! ------ Najboljše! Konj bo tako preko polja d2 zopet prišel v igro. 11. ------ 0-0 Ce bi delal veliko rohado, bi bil črni še bolj podvržen napadu. 12. SfS-eS! b7-b5 Ne bi veljalo 12. ------- Sc6-e5; 13. f4-e5, Dc7-e5; 14. Lcl-f4 in črni bi izgubil kraljico. 13. Se5:d7 Dc7:d7 14. g2-g4! Tf8-b8 To je v bistvu samo Izguba časa, kajti s protiakcijo na drugem krilu črni ne more izboljšati svojega polo. žaja. 15- B4-g5 Sf«-e8 16. I4-f5 e6-e5 17. gS-g« —------ Plaz belih kmetov je zadel ob črne rohadne položaje. 17. ----7 Se8-I6 Po 17. ------ h7-g6; 18. I5-g6, 17- 19. kgl-hl bi beli še vlekel Tfl-gl in pripravil napad na g liniji. 18 Del-g3 Dd7-d7 19. Sbl-d2 Tb8-f8 Crna trdnjava se vrne z b8 na svoje prejšnje polje, kar pomeni, da J* bila 14. poteza črnega tudi njegov» Izguba časa. 20. g6-h7+ Sf6:h7 21. Sd2-f3 Le7-f6 ' 22. Kgl-hl Tf8-b8 Polje (8 je pripravljeno za kralj»1 ker mu preti ta Tfl-gl in Lcl-h6 5 koncentriranim napadom na g7. 23. Tfl-dl Kg8-f8? 24. Dg3-h3 Kf8-eT Tako se misli črni izvleči iz te^ koč, ker njegov nasprotnik ne sn>e tolči konja na h7 zaradi grožnje n» 25. ------ Tb8-h8. 25. a4-b5! ------- To je na vsak način iznenađeni** Crni ne bo mogel odgovoriti s a6-b5, ker bi potem sledilo Tal-a8, Tb8-a8; 27. Dh3-h7 itd. 25. ----- ScS-b4 26. Sf3-elt TbB-h# 27. c2-c3 Sh7-g5 28. Dh3-g2 Sg5-h3 29. Tgl-fl D4-C3 30. B2-C3 a6-a5 Ker se konj na b4 nima kam u1I1,li iv Kolesarska tekma okrog Hrvatske in Slovenije Danes hrene Jmana jin najtežji etapi 5.000 m: 14:10.8 Zatopek (CSR); 14:13,2 Koskela (Fin.); 14:37.0 Make-la (Fin.); 14:28.2 He:no (Fin); 14:292 B. Albertsson (Šved.); 37. Stefanovič (FLRJ) s 14:52.6, 42-43 Segedin FLRJ s 14:54.8. 10.000 m: 29:28.2 Zatopek (CSR); *9 55.8 Heino (Fin.); 30:1322 Stokken (Nor.); 30:20.4 Kononen (Fin.); 30:51.6 Kjersem (Nor.); 17. Mihalič (FLRJ) s 31:20.8. 3.000 m zapreke: 9:04.4 Soderberg (Švica); 9:09,2 Elvland (Šved.) 9:10.6 Bagstroem (Šved.); 9:18.0 Stokken (Nor.); 9:18.6 Guyov (Fr.); 10 Se-Sedin (FLRJ) s 9:24.2., 110 m zapreke: 14.4 Marie (Fr.); Bulančik (ZSSR), Finlay (Angl.); 14,5 Braekman (Bel.). Izpod 15.3 še 34 lab-koatletov. 400 rn zapreke: 52.9 Larsson (Šved ) 53.2 Cross in Elloy (Fr.); Lunev (ZSSR); 53.3 H. Wlittle (Angl.); 25. *6 mesto Zupančič (FLRJ) 55.0. Skok v višino: 2.00, 5 Patersan (Angi.); i,98 Ahman (Šved.), Pawit (Angl.); 1.97 Papa Gallo (Fr.) in Na-cke (Nem.). 25.-27. Dimitrijevič FLRJ * 1.91 m. Skok v daljino: 7.58 Greuiich Nem. ‘•53 Luther (Nem.); 7.44 Adamczyk 'Pol.); 7.36 Williams (Angl.); 7.33 aucher (Fr.), 36. - 37. mesto Bernad (FLRJ) z 7.08; 46. Urbič (FLRJ) z 7-03 m. Skok s palico: 4.30 Lundberg (Šved) *•25 Kutaja (Fin.); 4.21 Kass (Nor.); *•15 Ozolin in Knjazov (ZSSR), ‘^threuer (Švica}. Nad 3.90 je skočilo 26 skakačev. ■Troskok: 15.33 Ahman (Šved.); 15.10 ^oberg (Šved.); 15.09 Rautio (Fin.); *•93 Sčerbakov (ZSSR); 14.69 P. Lar-*n (Dan.). 21.-22. Zagorc (FLRJ) s *31; 30..31. Rajčič (FLRJ) 14.25 m. Krogi,; 16.41 Huseby (ISL) 16.04 157° (ZSSRi 15-93 J. Jaupilia (Fin.); ■‘9 R. Nieisson (Šved.); 15.65 Go. «nov (ZSSR). 11. Sarčevič (FLRJ)' >5.35 m. ^Bisk- 53.89 Consolici (It.); 52.12 To ^ . 7026 Volkov in 6940 Jevljev ‘ ZSSR). KRIŽANKA AJ*CJ)ETC,}{1 j k l m u o J z 3 r 6 7 t * 10 11 iz VODORAVNO: 1. Kratica na- predne politične orgafiizacije — kratice slovenskega pisatelja, avtorja Abadona. 2. prevara, zvijača — jnesto v Angliji. 3. lesena baj- ta — mesto v Turčiji. 44. otok v Grčiji — nasprotje od svetlobe — mesto v Italiji. 5. Mesto ob Jadranu — reka v Franciji — placano sredstvo. 6. kratica za atmo- sfero kilub slovenskih .likovnih umetnika francoski pesnik 16. stoletja, 7. rimsko mesto v naših krajih sodobni slovenski slikar. 8. vera v nadnaravne sile — srd — veznik (v latinščini). 9. Priprava ladje — vrh, točka na vojaškem zemljevidu — stud. 10. mesto, prostor — mesto v Italiji — tekstilna tovarna pri Ljubljani. 11. omamljen — priprava na gledališkem odru. 12. stopalo — žilno žganje. 13. delniška družba (kratica v italijanščini) — kratice Zupančičevega psevdonima med osvobodilno oorbo. NAVPIČNO; A) kratica za označbo starosti — kratica naslova Jurčičevega romana iz turških časov. B) mesna jed — mesto (srbsko). C) mesto na Holandskem. D) čebela — žensko ime. E) slovenska pokrajina — prostor v gledališču — sovjetska novinarska agencija. F) ugriz žuželke — poškodba — nabiranje milodarov. G) električni pol — nemški filozof. H) število — starocerkvenoslovanska črka. I) slovenski slikar, impresionist — pljučna bolezen. J) svetopisemski prerok — posoda za cvetlice — časomer. K) resen — kras — vodopad. D mala cerkev — spoj. M) nosorog (latinski izraz). N) kotel — tatarsko iifte. O) ploščinska mera — veznik. jletUtoe A. 1. sreda, 2. lonec, 3. pismo, 4. stena, 5. Marij, 6. kuter, 7. rival, 8. stepa, 9. biser, danes meni, jutri tebi. B. kodak, 2. Frane, 3. smuka, 4. Domen, 5. sodi j, 6. mamut, 7. Boris, 8. liter, 9. Labin, danes meni, , jutri tebi. STOPNICA: k, uk, rak, epik, štpek, časnik, empirik, kapelnik, Kurešček. Kupon št. 121 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska s dovoljen jem AlS-a Tria tki tiskarski zavod « Trsta, allea Moatecekl .6 Rokopisi se oe vračajo Ogenj so zanetili Tržaški reakcionarji in kominformisti so «zanetili» ogenj v raiinerji natte na Reki. Unità'' pa je ie prilila svojo do zo laži in bencina, da bi gorelo vsaj n a papirju, te že n Reki ni hotelo tako kot bi si oni želeli. J UJCA Dra