SLOVENSKI UČITELJ. Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11 Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi I! Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr. III 14 kr., trikrat 18 kr. Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“ Štev. 20. V Mariboru 20. oktobra 1876. Letnik IV. Kako naj učitelj potem postopa, ko je otroke mehanično brati naučil, da svoj namen doseže? Pri okrajnem učiteljskem zbora ‘28. sepiembra v Rudolfovem (Novem mestu) govoril Jan. Gantar. Preduo učitelj otroke dobro mehanično brati nauči, stane ga mnogo truda. Prav bere se pa takrat, kedar poslušalec lahko vsako besedo, in celo vsaki glas sliši in ume, in če tako lepoglasno bere, da zadobi pravi zapopadek tega, kar je slišal brati. Da bode učitelj to dosegel, treba mu je paziti posebno na to troje: 1. Mora izobraževati izgovor otročji, da bode kolikor mogoče natančen. 2. Izuriti ima otroke prav dobro v mehaničnem branji, da ne bodo pri branji jecljali ali se drugače spodtikali. 13. Da otroci to umejo, kar berč, ker drugače ne morejo prav lepoglasno brati. — Ce hočemo, da se bodo otroci, naučili prav brati, moremo že od začetka za to skerbeti s tem, da jim izobražujemo izgovor. Skušnja nas uči, kako slab in nepopolnoma da je izgovor naših malih, v šolo vstopivših začetnikov. Treba je tedaj takoj pogreške odvračevati in popravljati. Otroci se imajo vaditi vsako besedo in celo vsaki glas prav *iu čisto izrekovati. Tukaj mora učitelj imeti pa veliko ustrajnost. Začetniki namreč za morejo od kraja komaj posamne besede ali glaske za nami prav izrekovati, še manj pa kratke stavke v odgovorih na uaše različne vprašanja. Učitelj naj tedaj pri vsaki taki in enaki priliki otročji izgovor gladi in popravlja, in to ne le pri izgovarjanji posamnih besed, ampak pri odgovorih, prošnjah, pritožbah in drugih. Največjo priložnost za to je pri ogledovanj-slcih vajah; tukaj imajo otroci odgovarjati se učiti v celih, če prav od zatetka, le v prostih stavkih, S tem se tudi izobražuje 20 in uri spomin, kajti, če se bodo otroci navadili prav misliti, bodo tudi dobro govorili in prav brali. V drugo se imajo otroci naučiti mehanično prav brati, to se pravi tako brati, da bodo zamogli v kakovem beriluem sestavku nahajoče se besede nepretergano eno za drugo čisto izgovarjati, in sicer brez ozira na borilni zapopadek. Da se to doseže, treba je mnogo vaje v branji po pravilnem postopanji od lahkega do težjega. Vendar, ker je glavni namen branja ta, da otroci to razumejo, kar berejo, mora učitelj učence zgodaj na to napeljevati, da bodo tudi to umeli, kar berejo, in da za-morejo potem zapopadek berila s svojimi besedami povedati. Zraven tega mora pa učitelj odvračevati oni tako zvani — „Schulton“. — Pri kratkih berilnih odstavkih naj učitelj zapopadek berila najprej otrokom sam pove, preduo začno brati, in otroci naj potem to tudi sami povedo. Dalje ima učitelj učence na to napeljevati, da naj ne prenebujejo pri ločnicah ali preponah le mehanično, nego bolj po berilnem zapopadku. Če učitelj to opušča, se bo otroke težko navadil prav brati, ali pa še celo.ne, ker ima tako dvojno delo: otročaje odvaditi in privajati. Se ve, da onega prav deklamatoričnega branja vendar ne bo, k oj i se v ljudski soli tudi ne tirja. Lepo branje se razločuje od mehaničnega le po lepo — in pravoglasnem izraževanji stavkov. Reklo se je v tretje, da morejo otroci to dobro umeti, kar berejo, da bo s pravim naglasom, in berilnemu zapopadku primernem glasom brali. Tukaj naj velja pravilo: „Reri, kakor dobro govoriš 1“ Govorč učenci dobro, bodo lehko tudi dobro brali, če je le berilni zapopadek njihovemu spominu primeren; če se kaj ne razumč, se ne more tudi prav brati. Učitelj to zapazi po napačnem naglaševanji, tedaj mora berilni zapopadek učencu do dobrega razjasniti. Če je pa nasproti ktera vaja lahko razumljiva, ni j treba učitelju tega razjasnovati. Pridejo pa na versto stavki, ki so za otroke tako nerazumljivi, da bi trebalo mnogo časa, preduo bi jim učitelj to razložil, tedaj je bolje, če se taki stavki izpustč, ker se živahna deca tacega prednlzega učiteljevega razjasnevauja kmali naveličajo, ter postanejo nemirna. Kar se tiče ločnic ali prepon, se ne more lahko po kakovem pravilu ravnati, ker vsaki drugi berilni odstavek drugačno naglaševauje tirja. Dobro stori učitelj, če otroke napeljuje, kako se izražujejo ljudje pri veselili, žalostnih, prizorih, kako v upanji, strahu i. dr., ter da naj to posnemajo pri branji. Kako se imajo brati pesniški stihi, je znano. Neobhodno potrebno pa je, da učitelj sam večkrat lepo in prav bero. če to opušča, bo vse drugo malo zdalo. Lepo brati poslušati, koristi več, kakor pe toliko pravil. Tudi naj pokliče učitelj večkrat kterega bolj izurjenega učenca, da pokaže manj izurjenim, kako se prav bere. Tako se pusti kakov stavek tolikokrat brati, da je prav. Učitelj naj tirja tudi vselej, da otroci počasi bero, zato naj pusti zopet kteri stavek tolikokrat prebrati, da je zadosti počasi. Pri počasnem branji namreč učenci zamorejo posamne bespde in celi zapopadek razumeti, in pa, da morejo s pravim glasom brati. Splob pa stori tudi tukaj „vaja mojstra4'. To bi bila nekako važneja vodila za učitelja, da nauči otroke prav brati. Če je učitelj ta svoj namen dosegel, more še le lahko sklepati z berilom vaje iz pravopisja, slovnice, spisja, zgodovine, zemljepisja, kmetijstva, naravoslovja in dr., kolikor se da pridružiti še k našim še zelo pomanjkljivim čitankam — v smislu novih učnih načertov. Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Nctoliezka. Poslovenil Ivan Lapajne. Novi vek. (Dalje.) § 3. Pervo potovanje okoli zemljo. Pervo jadranje okoli zemlje je podvzel Portugizec Ferdinand Magelan v službi španski, 1. 1519. Že odkritje Amerike je kazalo, da je zemlja okrogla, potem pa ko je bila zemlja objadrana, pa o tem nihče več dvomil ni. Magelan je s peterimi ladijami odjadral iz pristanišča Sevila s 225 možmi. Brodil je proti Braziliji in potem proti jugu, da bi našel prebrod. Pri tem nevarnem potovanju, razbila se je bila ena njegovih ladij, in kapitani ostalih ladij so se mu bili uperli. Premagal jih je, potem objadral zahodni konec Patagonije in šel skozi morsko ožino ali cesto, po njem Magelanovo imenovano. Na to je prišel v Južno morje, iu po ujem Tiho morje imenovano. Brodil je dalje proti zahodu in došel na otoke Manile ali Filipine, kjer je bil od ondotnih divjakov umorjen, ker se je nepreviduo ž njimi v prepir spustil. Ostali mornarji so se potem na eni sami ladiji leta 1522 vendar srečno domu vernili. § 4. Premaganje Perua po Francu Picaru. Za Mehiko je bila najimenitnejša dežela Peru radi obilega zlata in radi precejšnje omike. Španjolec Frauoe Pic ar o, jako pogumen mož, podal se je od Panamo z eno samo ladijo in našel Peru, kjer je bil ravno prepir za prestol med sinovoma umerlega kralja. Picaro se je z enim združil in premagal dru-zega, pa se naposled sam za vladarja postavil in svojega zaveznika v ječo djal. Ta je pa ponudil Picaru polno sobo zlata, da ga le iz ječe izpusti, kar se je tudi zgodilo. Pa Picaro sam ni dolgo užival svoje sreče. Oficirji njegovi so se zoper njega zarotili in ga umorili. Po njegovi siuerti se je ubogim prebivalcem slabo godilo; k težkim delom so jih silili, a ker vsled slabe telesne moči tega niso mogli storiti, ravnalo se je ž 20* njimi prav neusmiljeno. Človekoljubni škof Las Kasas se je pervi uperi zoper to barbarsko početje z Indijani v Ameriki, to pa je Evropejce napeljalo na to, da so močnejše zamorce iz Afrike v Ameriko prevaževali in s tem se je začela nečloveška kupčija s sužnji. § 5. Cesar Maksimilijan I., imenovan zadnji vitez. V teh časih, ko so se v novem svetu tako velike premeinbe delale, vladal je na Nemškem cesar Maksimilijan I., iz habsburške hiše, sin Friderika III. Njegov oče je vladal 53 let na Nemškem. Maksimilijan, rojen 1. 1459, kazal je že v pervi mladosti lepe dušne zmožnosti in bil je tudi dobro izrejen. Kot mlad mož bil je pogumen in uren v vsem in lepe telesne rasti. Delal je Nemčiji vso čast; zato ga zgodovina „zadnjega viteza" imenuje. V svojem devetnajstem letu oženil se je z burgunsko prin-cesinjo Marijo, hčerjo vojvodo Karola Pogumnega, najbogatejšega kneza v tisti dobi, ki je bil padel v neki bitki s Švicarji. S to ženitvijo pripadle so bogate Nizozemlje k hiši habsburški. Sopruga mu je v malih letih uruerla. Leta 1493. je prevzel vladarstvo avstrijskih dežel in bil je tudi za nemškega cesarja izvoljen. Kad je ljubil nevarna podvzetja, a to bi ga bilo skoro življenje stalo. Na Tirolskem je bil derzovit lovec na divje koze. Pri nekem lovu bežal je za urnim gamzom in se preveč oddalil od drugih lovcev; kar naenkrat se nahaja na skali, s katere mu skoro ni bilo več priti; kajti pred njim je bil propad, nad njim visoka skala. Nahajal se je namreč na Martinovi steni. V velikem strahu je zagledalo ljudstvo iz globočine nesrečnega kneza na skali, pa nihče ga ni mogel rešiti. Pripoveduje se dalje, da je duhovnik prišel z množico ljudi in sv. zakramenti, da je cesarja previdel v duhu ž njimi, in po vseh ceikvah se je za nesrečnega molilo. Še le črez 52 ur ga je nek lovec rešil s pomočjo vervi. Potem ko je bil dvanajst let vdovec, oženil se je Maksimilijan z Marijo Blanko, hčerjo milanskega vojvodo Sforca (1494); s tem se je bil tudi v italijanske zadevo zamotal. V Nemčiji pa je skerbel za red. Pestno pravico je za vselej odpravil in večni 'deželni mir upeljal. * Vse prepire naj obravnava deržavna sodnija. Da bi se red in mir toliko ložje vzderžal, razdelil je Nemčijo v deset okrogov. Pošte so se pod njegovo vlado začele vpeljati. Pcrva poštna zveza je bila med Bečem in Bruselom 1. 1516; grofa Turn in Taksis sta jo vodila. Vojne uaredbe je v marsičem predrugačil; stoječo vojsko je vpeljal pod imenom „deželni hlapci". Moč avstrijske hiše pospeševal je Maksimilijan po srečnih ženitnih zvezah. Svojega sina Filipa je oženil r špansko princesinjo Jovano, katera bi imela po svojih kraljevskih starših. Ferdinandu in Izabeli, podedovati špansko s Sicilijo, Sardinijo in deželami v Ameriki. Filip je kmalo umeri, njegov starejši sin Karl je podedoval potem habsburško in Špansko monarhijo; mladega Ferdinauda je pa ded Maksimilijan oženil z Ano, sestro Ljudovika, kralja Oger&kega in Češkega. Na ta način ste pozneje Ferdinandu pripadli omenjeni kraljestvi. Maksimilijan bi bil neznano rad Turke iz Evrope pregnal, pa njegova smert ga je pred doletela. Umeri je 1. 1519. v Welsu in njegovo truplo je pokopano pod altarjem v cerkvi Dunajskega novega mesta. Njegov monument se pa nahaja v gradu v Insbruku, ki ga je on postavil. Po smerti Maksimilijanovi je bil njegov unuk Karol V. za nemškega cesarja izvoljen, pri tej priliki je avstrijske deželo pripustil svojemu bratu Ferdinandu; na ta uačin se je hiša habsburška v dve liniji razdelila: v špausko in avstrijsko. (Dalje prih.) Aleksander veliki. Zgodovinska slika, spisal Dr. J. Lnkas. — Metodično obdelal Tone limovnik. (Dalje). Učitelj pripoveduje dalje: „To mesto premagavši............. tembolj slušati.11 Kam se je zdaj Aleksander podal? Aleksander je šel skoz Palestino v Egipet. Ta dežela bila je od časa Kambiza perzi-janska kronovina, ter je z nejevoljo perzijanski jarem nosila. Sprejela je Aleksandra kot rešitelja veselo. Kako je hotel Aleksander blagostanje Egipta povzdigniti? S tem, da je položil temelj mestu Aleksandriji, koje je v kratkem postalo središče tergovstva. Kam je šel Aleksander iz Egipta? Aleksander šel je k svetišču Jupitra Amona. Zakaj je šel tje? Da so ga duhovniki kot Jupitrovega sina proglasili, kajti kot višje bitje morali so ga tembolj ubogati. Sedaj hočemo vse važnejše, kar smo se do sedaj naučili ponoviti. (Dobro je, če se tudi uno z razper-timi čerkami tiskano vselej zraven ponovi; potem pa se uada-ljuje.) Kako star je bil Aleksander, ko je kralj makedonski postal? Aleksander bil je 20 let star, ko je kralj makedonski postal. Kaj je moral takoj v začetka svojega nastopa storiti? Najpred moral je neke narode na se-vernej strani Makedonije ukrotiti. Ktero včliko nalogo si je dal? Potem pripravljal se je na podjarmljenje kraljestva perzijanskega. Kterega leta napotil se je z vojsko v Azijo? Spomladi leta 334 šel je sč svojo majhno, pa pogumno četo v Azijo. Kje je najpred Per-zijane premagal? Na reki Graniku premagal jo pervo-kr a t (n a j pr edjP erzij a n e. Kje je perzijanskega kralja pre- magal ? Pri mestu Issu premagal je perzijanskega kralja Darija Kodomana. Ktere dežele si je s to zmago pridobil? Po tej zmagi postal je vladar cele Male-Azije in Egipta. Ktero mesto postalo je pozneje središče svetovne tergovine? Mesto Aleksandrija, kojo je on v Egiptu sezidal, postalo je središče svetovne kupčije. Eden ali več učencev pove vse stavke skupaj. Učitelj pripoveduje dalje: »Spomladi 331..............poko- pali 330.u Kako dolgo je Aleksander v Egiptu ostal?*) Kje je bila tretja bitka s Perzijani? Kak nasledek imela jo ta bitka? Cela Azija mu je pripadla. Kaj je Aleksander po tej bitki storil? Polastil se je mest: Babilon, Suza in Perzepolj. Iz Česa se bo-gatstvo teh mest spozna? 20.000 mul in 5000 velblodov je komaj zaklade neslo. Kako se je med tem nesrečnemu perzijanskernu kralju Dariju godilo? Njegov namestnik Besus ga je vjel in umoril. Povedite mi kako se je zadnjemu perzijanskernu kralju godilo? Učitelj pripoveduje dalje: »Aleksander hiti...........kmalu razmislil Ktere dežele kraljestva podvrgel si je Aleksander na zadnje? Dežele med kaspiškem in perzijanskem morjem, med Jak- sartom in Indom. Kak vpljiv je ta sreča na Aleksandra imela? Postal je gizdav in ošaben. Kaj je v svoji ošabnosti tirjal? Morali so pred njim poklekovati. Kterih slabili lastnost se je še navzel? Postal je prevzeten in ljut; čislal laskanje. Kam ga je vse to pripeljalo? V veliko zmote in grehe? Imenujte mi kterega! Vmoril je Klita, rešitelja njegovega življenja. Kako se je to zgodilo? Kako je Aleksander to nepremišljeno djanje obžaloval? Tri dni je bil sam, ter nij jedel nič. O čem smo zdaj govorili? 0 podjarmljenju kraljestva perzijanskega: 1) z zmago na Grauiku, 2) » pri Issu, 3) „ » Gavgameli. »V Ponavljenjo se taluj-le nadaljuje: Po kterej zmagi osvojil si je Aleksander celo perzijansko državo? Po zmagi pri Gavgameli 1. 331 pridobil je Aleksander celo perzijansko državo. Kako seje bežečemu perzijanskernu kralju godilo? V begi ega kralja perzijanskega vmoril je Besus, eden njegovih namestnikov. Kakošen je Aleksander radi svoje srečo postal? Aleksander je sedaj gizdav in ošaben postal; rad je laskanje čislal. Eden ali več učencev ponovi to v celoti. *) Da no bi spis preveč narastel, izpustili smo odgovoro za vsemaj, ali pa jih samo na kratko omenimo. Pis. Učitelj pripoveduje dalje: „Bi 1 o je spomladi 1. 327 ............ vrnivši se potem v Babilon1'. Aleksander pa z dozdaj si podjarmljenimi deželami ni j bil zadovoljen; ktero deželo je še hotel si pridobiti? Indijo. Kedaj je začel vojno proti Indiji? Spomladi 327. Koliko vojakov je imel? 100.000 mož. Čez ktero gorovje je moral iti? Čez Paro-pamis. S kakim vspeliom je šel Aleksander v Iudijo ? Premagal je tamošnje kneze. Zakaj n i j Aleksandei še dalje hrul? Vojaki so se vpili. Zakaj? Kaj je Aleksander poskusil, da bi jih za daljno vojsko pridobil? Spodbujal jih je. Ker pa vse nič ni j pomagalo, zaklenil se je v svoj šotor ter je dva dni notri ostal. Zakaj se je v šotor zaklenil? Kdo mu je iz zadrege pomagal? Svečenik. Kako? Kdaj se je Aleksander vrnil? Jeseni 1. 326. Kako se je vračujočej se vojski godilo? Kako se je vrnitev vršila? Kako se je godilo oni armadi, kojo je Aleksander sam vodil? Kje so se zopet združili? Kam se je Aleksander zdaj podal? — O čem smo zdaj govorili? (Dalje prih.) Dopisi. Iz savinjske doline. Učitelji vranskega in gornjegradskega okraja i ujeli srno uradno učiteljsko konferenco dne 10. avg. t. 1. v Braslovčah v šolskem poslopju. Začetek '/a 9- dopoludne. Zbralo se nas je 18 učiteljev iz obeh okrajev; dva sta so kor gosta zborovanja vdeležila. Predsedoval jo c. kr. okrajni nadzornik g. BI. Ambrožič, ki je coli čas umno in takno vodi! konferenco. Ko jo nadzornik navzoče prijazno pozdravljal in si za svojega namestnika g. červa izbral, volila sta so za zapisnikarja g. Meglič in Pirc. G. nadzornik poroča o resultatu svojega nadzorovanja. Napredek šolstva je očividcu, akoravno bi bilo pri nekaterih šolah nekaj več želeti. Preide potem na posamezne predmete, popravlja napake, ki se v poduče-vauje vsilujejo, in pokaže pot, po kateroj se lažjo zažoljeni smoter doseže Priporočajo knjigo: „Der Rechenuiiterichf in dor Volksschule" dra. viteza Močnika (c. kr. jšol. zaloga 95 kr.) Močnikovo „Fonuan!ehro“ (35 kr.) in pridno čitanje knjig okrajne učit. btikvarnioe. — Potem prebira raznovrstne postave in odloke ministersko in dež. šol. sveta. Pota točka dnevnega reda bila je: a) Kako se more ljudstvo za šolo pridobiti, ne da bi se p o stav u o tir j atvo skerČevale!" O tem so oglasi pervi Škoflek. Iz njegovega daljšega govora posnamem sledeče: Učitelj najvostno izpolnuje svojo dolžnost, bode naj neo-madeževane nravnosti, miroljuben, pa tudi prijatelj ljudstva naj bodo. Učitelj mora svoj narod ljubiti in naj z ljubeznijo doco goji, ki mu jo narod izroči. Čo pa je napredek šolstva oviran, krive so temu mnogokrat nižje šolske oblasti, — krajni šoiski svet; — slednjič stavi resolucijo: Krajni šolski svet naj se po viših šolskih oblastih dovoljno nadzoruje. Govori o tej točki tuui Leban, in nasvetuje, naj krajni šolski svet po svojem imenu tudi kaj zdatnega stori. — Meglič nasvetuje, naj zbor sprejme sledeče resolucije, katere posamezne točke on razjasnjuje: 1. Učitelj naj bode čistega nravnega zadržanja. 2. Učitolj naj se pogovarja večkrat z ljudstvom o vnanjih šolskih zadevah, in naj kaže, da mu ni ničesar tako na sercu ležeče, kakor blagor šolstva. 3. Pred vsem naj se učitelj potrudi, da bode veri učitelj in odgojitelj, in da si ljubezen mladino pridobi in ohrani. 4. Pa tudi šolske oblasti naj priznavajo po mogočnosti učitoljev trud in naj si prizadevajo njega pred ljudstvom v časti ohraniti. (Sprejeto.) Ker drugih govornikov nobeden resolucije ne stavi, in ker so se povsem s projšnimi govorniki vjemali, — ne bodem omenjal daljo o tej točki. b) „Kako se domovinski nauk v šoli obravnava?" O tem je Cizelj dobro govoril. On pravi, daje podučevanje v zemljepisji naj-snhoparniši, če so ne obravnava po pedagogičn h nalečih. Začne se pri šoli — domu — vedno po malem dalje, in vso kar se pripove aije, naj so na tablo nariše, ozirajoč se pri risanju na štiri nebno strani. Deca na tablice ponarisuje. Nadaljuje so potem kraj, občina, okraj-sodništvo, okraj-glavarstvo, meje okrajnega glavarstva, Štajersko, in nasvetuje: Vsaka šola naj bi bila previdena vsaj z zemljepisno karto okrajnega sodništva. Pokaže tudi karto vranskega in gornjegradskega okraja, ki jo jo sam z veliko marljivostjo izdelal, in je pripravljen po en exemplar za vsako šolo gornjegradskega okraja proti mali odškodnini narisati. Tudi Leban govori o tem, in povdarja, da nauk domovinski ne sme biti poveršen; konec vsake ure naj se pripovedovano o kratkem ponovi, nauk naj bode zanimiv kolikor mogočo; sicer so strinja povsem sč svojim prodgovornikom. Neka druga točka je bila: „Kakošnje izkušnje so si učitelji pridobili od časa vpeljanja novih učnih na če rtov do sedaj?" Več učiteljev so je pritoževalo, da so jim jo preveliko breme naložilo, ako hočejo po novih učnih načertih zaželjeni smoter doseči. Nekaterim se zdi prevelika naklada v računstvu, drugi no vedo, kaj bi z nemščino v ljudski šoli napravili, kedaj bi jo vpeljali. Slišalo so se opravičene pritožbo radi slovenskih čitank itd. Nadzornik vsemu temu replicira, tolaži in pojasnuje sam, in stavi sam potem sledečo resolucijo: Novi učni načerti so izpeljivi, ako so vsi v to spadajoči faktorji med saboj ozko zvezani, to je: osemletno pridno šolsko obiskovanje, dobra učila in veri učitelj: (Zbor je tildi to sprejel.) „Kcdne in prosto telovadbine vaje." Leban je pripeljal se seboj 16 dečkov iz Mozirja in sč temi kaže zboru praktične redne in prosto vajo. — Čer v referira o stanju okraj, šolsko knjižnice v Gornjem gradu in Škoflek na Vranskem. (Okrajna šolska knjižnica je pristopila kot letni ud k „Slov. Matici".) Za uda deželno učiteljsko konference sta so volila za vranski okraj Agrož, za gornjegradski Cizelj. Kot stalni odbor, ki nasvetuje vprašanja za bodočo učit. konferenco in za odbor okrajno učiteljsko knjigarnice so bili voljeni za Vransko: Škoflek, Meglič, Agrež, za Gornji grad: Cizelj, Corv, Brežnik. Nazornik kaže razna učna učila. Po nasvetu Megličevem se jo zbor izrekel za Winiker-jevo pisanke in za Felkl-nove risanke.*) Škoflek in Meglič predlagata: Učiteljski zbor izrazi željo: V c. kr. založbi šolskih knjig naj bi izišle knjige se tiskale sč pravilnimi in okusnimi pismeni. (Sprejeto.) Zborovanje se je končalo ob 725 popoludne. Skupni obed nas je le malo časa združeval, kajti vsak se je moral požuriti, da je ob pravem času domov prišel (in nekateri so imeli prav daleč domov), ker drugi dan jo bil šolski dan. S. Meglič. Iz savinjske doline, V Gornjem gradu je imelo naše društvo jako sijajen zbor, a učiteljev jo bilo sramotno malo, celih sedem in dva izmed teh sta bila nedruštvenika, vendar sta se dobro počutila med nami. Naj-veča podpora so nam neučitelji, katerih je bilo veliko število navzočih. Govore se jako pazljivo in mirno poslušali. Tudi trije duhovniki so prišli. Dva sta do polnoči prav vesela med nami ostala. Godce smo imeli iz Maribora, igrala se je tudi glediščina igra „Županova Micika". Iz Ljubljane. 29. sept. (Učiteljsko zborovanje.) Včeraj seje zbralo tu okolo 30 slovenskih učiteljev, 3 iz Štajerskega, drugi iz Kranjskega. Najparvo je imelo „Vdovsko učiteljsko društvo“ svoj letni zbor. Predsedoval je prošt dr. Jarc. Blagajnik Močnik je poročal o stanji društvenem. Prihodkov je imelo društvo v minolem letu 1814 gld., stroškov pa 1562 gld. Premoženja pa ima društvo 1121 gld v gotovini in 33.350 gld. v obligacijah. S tem denarjem podpira društvo učiteljske vdove in sirote, ter onemoglo učitelje, ki so bili pri društvu udeloženi. Po sprejetem računu so se pravila nekoliko predelala, kar pa splošno občinstvo toliko no zanima, da bi sporočali. Volih so se naposled 3 pregledovalci računa in stari odbor se je vnovič volil, namreč za predsednika dr. Jarc, za podpredsednika And. Praprotnik, za tajnika in blagajnika M. Močnik in še 6 druzih odbornikov. Društvo ima 66 družabnikov; precejšnje društveno premoženje je v zanesljivih rokah. Za tem zborom je bil občni zbor „Slovenskega učitelskega društva". Kor je bil predsednik (g. Kuhar) zadržan, predsedoval je podpredsednik G ovekar. Tajnik in blagajnik Močnik jo poročal o stanji društva, ki šteje zdaj le malo udov (kacih 40) več, kar jo razumljivo, ker se društvo v delovanji nij posebno odlikovalo. Dohodkov jo imelo z lanskim ostankom 55 gld., stroškov 30 gld. Po tem poročilu se je dolgo in obširno besedovalo v Lapaj novem predlogu. On namreč želi, da bi se v Ljubljani za vso slovensko šolstvo in učiteljstvo ustanovilo splošno učiteljsko društvo z imenom „Slo venska šolska matica". Tako društvo naj bi osobito šolske knjige izdavalo. m to z podpiranjem pisateljev in zlasti z založevanjem knjig. V to društvo naj bi se zlila sedanja društva: „Sloven. učiteljsko društvo", „Narodna šola" in „štajersko slovensko učiteljsko društvo". Ta misel se jo nekaterim dopala, osobito vanjskim učiteljem. Debato o tem so se razen g. Lapajna udeleževali gg. Tomšič (ki je bil *) Čuje se, da je sedaj v VViniker-jevih pisankah nekoliko slabeji papir, kakor v pervoiu natisu; naj tedaj g. založnik pazi, da ne izgubi zaupanje. Pis. (Je žo zopet boljši papir. Ured.) principijelno zoper tako novo društvo, rekoč, da ima „Slovensko učiteljsko društvo isto svrho uže) Praprotnik, Močnik, Grebence in čenčič. Naposled se jo izročil predlog odboru v daljno prerešetovanje. Volili so so naposled d pregledovalci računa in novi odbor, v katerem so vsi prejšnji odborniki, namreč: Go v o k ar (predsednik), Kub ar (podpredsednik) Tomšič (blagajnik), Stegnar (knjižničar) in še 4 odborniki (Praprotnik, Lapajne, Borštnik, Cenčič.) ' Naposled je zborovala Narodna šola" t j. društvo, ki darove nabira, da šolsko blago šolam daruje. Predsedoval jo podpredsednik Prapro t-nik. Udov šteje društvo 67, mej temi tudi 13 dobrotnikov. Vseh dohodkov jo imelo društvo 525 gld. in lanskega ostanka 231 gld. Potrosilo je pa 585 gld. Za ves ta denar je namreč kupilo šolskega blaga in ga šolam darovalo. Pošlje so pa samo takim šolam in učiteljem, ki sami kak donesek pošljejo, dobč pa potem morda poterno poverneno. Društvo ima še vedno nekaj ostanka v blagajnici in obljubuje še daljnega koristnega delovanja, pa zasluži tudi vso podporo. Predsednik mu jo še dalje gosp. Stegnar in blagajnik pa gosp. Močnik. V lepem rodu in bratovski slogi se je vse zborovanjo veršilo. Kazalo so je očividnO, da so učitelji po kmetih zelo vneti za narodni napredek, O vseh ljubljanskih učiteljih se pa to žalibog ne more reči, kajti izmej obilih (kacih 30) tukajšnjih učiteljev so bili samo 4 navzoči. (Iz „Nar.“) Iz Rajhenburga. (Šolski sklep. — Društveni zbor.) Letošnje šolske leto smo skončali 30. avgusta. Dopoldne se je mladina v navzočnosti več spoštovanih teržanov za letos slovesno od šolo poslovila; popoldne se je pa pripravila veselica, za ktero so bili prav lepi darovi (v vrednosti okoli 70 gld. nabrani) kar kaže, da imamo v našem trgu precejšnje število prijateljev in podpiratoljov šolo. Izlet je že sam ob sebi naredil na mladino nenavaden, prazničen vtis. Potem pa še kruh in mešano vino (po večkrat), golaš, tele in celi pečeni koštruu! Prosti čas se je s poljem, igrami, telovadbo i. t. d. izpolnil. Slednjo soje Pregl-ova Lnjzika v imenu vseh součencov in učenk prav ginljivo zahvalila tor poslovila. Udeležilo in sodelovalo je več odličnih rajhenburških gospodičin, gospa in gospodov, ki so tudi ta dan s šolsko mladino praznovali. Bila je to svečanost, ki bo mnogim v prijaznem spominu ostala. Dne 4. sept. zborovalo je učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnico in Brežice na Vidmu. Rešilo so jo sledeče: Predsednik, g. Jamšek, oddaja „učiteljske koledarje;" pokaže obrazce za opominjanje s;arišev neredno obiskujočih otrok; zaznamuj uje liziko Deckor-jovo in zeiuljepisje Jesenkovo kot priporočila vredni knjigi; nasvetuje risanko skupno ter naravnost pri založniku si naročiti kot najceneje pot; objavi dopis staj. „Lehrerbund-a“ zadevajoč zbor v Colji. „0 pravopisu slovonskom v ljudskoj šoli je govoril g. Jamšek blizo tako-le: Pravopisne vajo so spisujejo prvo na table kot šolsko, lahko tudi kot domačo nalogo. Pri prebiranji lahko sosed s sosedom tablo menja, besedo za besedo čorkuje ter popravlja. Vspoh (resultat) se prepiše ali tudi po narokovanji spiše v poseben 8i)šitek, kterega učitelj sam lahko napravi. Slovensko naloge so začnejo od enega kraja, pri nemških se sešitek provzdigno, ter od zadnje strani prične; v sredi se pisavi (ena proti drugi narobe) srečate. V popravljanje nalpg bi učitelj jutranje ure najlažje pogrešil. Ko so se že berila (tudi na pamet naučena) prepisovala, sledijo vaje: 1. Mali abo. 2. Mali abc se porabi v 25 besedah a) za sprednik, b) za končnike in c) za srednike. 3. Veliki abc. 4. a) Iz beril besede, ki so v začetku govora, b) iz primernega berila vprašajo, klicaje, dvopičja in besede za njimi, ki se z veliko čerko pišejo c) začetne besede pesni, d) lastna kerstna imena (iz starega zakona, zgodovine, i. t. d.) e) priimki. (Smešna imena se lahko z razložonjem vzrokov na resno st an ober-nojo, da so smeh zaderžttje), f) kerstna imena in priimki, g) domača imena (čegav?) h) imena živali, i) imena zemljišč, okolic, sosesk, vasi, far, okrajev, dežel, deržav, delov zemlje, gor, studoncev, potokov, rok, jezer, morja; Bog (druge besede, ki to namestujejo), ajdovskih bogov. (Nadaljevanje o tem predmetu prihodnjič.) Zatem predlaga g. Ornik: naj bi se pri kakem društvenem zboru eden z drugim o zemljepisnih razmerah vsake občine dogovorili in to gradivo naših troh šols. okrajev zbrali. Volitev dotičnega komiteja so na prihodnji zbor preloži. Kot delegat k zborovanji staj. „Lehrerbund-a“ v Colji pojde g. Jamšek. Za prihodnji zbor prevzamejo preilnašanja: „Te!uiiju g. Ornik, „o pravopisu slovenskem v ljudskej šoli“ g, Jamšek, „o nazornem nauku" gča. M. Vidic. Z živo nadejo, da bi so v četrtek dne 1). novembra v Rajhenburgu prav veliko društvenikov zbralo, sklene predsednik zbor. Iz Šoštanja. Šolsko loto končali smo pri nas 18. soptembra. Dopoldne bilo je ne dolgotrajno očitno izpraševanje v vseli treh razredih pod vodstvom komisaija, po okr. š. svetu odločenega. Ob 1. uri podi se mladina, spremljana od učiteljev in drugih šolskih prijateljev z godbo na čelu na vert gospč Švare pokrepčat svoje, že precej izpraznjene želodce. Ko so jedi povžite bile, začnejo se igre proste, a tudi redne vaje iz telovadbo s petjem. Naposled pozdravita dva dečka, eden v slovenskem, drugi v nemškem govoru součence in se zahvaljujeta v njihovem imenu učiteljem, staršem in šolskim dobrotnikom za njihov trud itd. — Zdaj spregovori še nadučitelj, g. Hernavs nekt\j besed, s kterimi se prav jedernato spominja blagih dejanj cesarice Marije Terezijo v šolskih zadevah, posebno pa šolsko reforme sedanjega časa s živijoklici na svetlega cesarja Franca Jožefa, ktori so iz gerl vseh nazočih mnogokrat zadoneli. Konec temu pa je bila cesarska pesem, ktero so učenci navdušeno zapeli. Te veselico udeležilo se je teržanov in drugih šolskih prijateljev, dosedaj še nikoli v tolikem številu. V nedeljo 24. septembra bila pa jo osnovana veselica s tombolo. Čisti dohodek bil je odločen za revno deklico, ktore so t deležujejo šole za ženska ročna dela. Pri tej priliki pokazali so teržani šoštanjski in druga gospoda, kteri so se brezizjemno zbrali, da tudi njihovo serce bije za splošni napredek. Veselica je bila končana s plesom še le zjutraj in bo gotovo vsakemu v veselem spominu ostala. Konečno pa zakličem še načelniku kr. š. sv., gosp. Lisecu, ki se jo pri tej priliki mnogo trudil na korist mladine, tako tudi vsem prijateljem napredka: le verlo naprej! G. H. Iz Kranjskega 29. sept. Nokoji dobri in skerbni patrijoti spodtikajo se nekoliko nad nedolžno besedico: ndrod, — narodni, — a, — o, češ, da vsegda pomeni le — nacijon, — nacijonalni, — a, o; temu pa nije tako, — dotično slovce znači v slovanskih narečjih največkrat ital. po-palo, nemško Volk, slovensko ljudstvo,— ljudski, — a, — o. Evo dokazov. V knjigi: „Obščeslavjanskaja azbuka“ od verlo učenega ruskega filologa A. Hilferdinga, v kateri je priobčeno evangeljo (blagovčstje) sv. Mateja 20 pogl. v vseh slavjanskih narečjah stoji v ruskem tekstu: „1 kogda vyhodili oni iz Jerihona, za Njim slčdovalo innožestvo naroda. Dalje: Narod že zastavljal jih molčatj; no oni ješče gromče stali kričatj: pomiluj nas Gospodi, syn Davidov!" Enakoličen izraz v dotičnom pomenu i v tistej knjigi, nahaja se tudi v staroslavjanskem, bolgarskem i sorbskom tekstu. Odprimo n. pr. predale: „Slavjanskega pedagoga" kojega je izdajal J. L. Mašek leta 1872—1874 v zlatnem Pragu, a osvedočili se bodemo, da vsa ina slavjanska narečja upotrebljujejo slovce nArod, — narodni, — a, — o, prav v istem pomenu kakor sem uže pred osvetil. Pogledimo samo nokoje napise člančekov v dotičnih zvezkih, n. pr,: — Narodni učitel. Napsal prof. J. K. Š. — Članky nilrodnč — hospodarskč. — Mluvnice češka pro mlrodni školy. — čitanka pro vyšši tfidy mirodnieh škol. — — Narodnaja škola. — Narodnojo učilišče. — Narodnoja azbuka. — Narodnoje obrazovanije. — Narodnoje bozjajstvo. — — Narodno škole v vojničkoj Krajini i to u Ilorvatskoj i Slavoniji na koncu školske godino 1872—1873. — — Serbske narodno škole u Ugarskoj u najnovije doba. — — Narodno škole u knjaževini Cernogorskoj. — — Narodni hospodar, itd. Tacib in enacih faktičnih dokazovanj o pravem pomenu dotičnega slova imamo na zbiro. Dovelj naj bodo! Zaradi pravega uzajemnega etimologičnoga pomena daljo: zaradi toga, ker je dotično slovce (besedica) istina vlastitost vsim slav. narečjem, smolo i slobodno ga upotrcbljujmo in mi Slovenci v govoru in pismu, — akopram no smemo po vso zanemarjati po imenovanje: ljudstvo, ljudski, — a, — o, prav tako malo kakor če uže obojo pišemo in govorimo: knjiga in bukve, čitati in brati; učitelj in učenik itd. Naša naloga naj nam vsegda bodo, da so Slavjani v jeziku drug druzemu malo po malem približujemo. To sverho pa dosežemo le takrat, ako se, (kolikor je našemu slovstvu brez škode) na vsa slavj. narečja oziramo. Pišimo tedaj kakor jo lepo uzajemno n. pr.: „Imenik n&rodnih šol t in učiteljev po Slovenskem" a ne: „Imenik ljudskih šol ino šomaštrov Kranjskih."*) NArodni učitelj. Slovstvo. („Učiteljski koledar (za leto 1877) po znižani ceni.“) Da bi so mogel vsak slovenski učitelj naš koledar umisliti, in pa da bi mogli mi založeni denar zanj dobiti, znižali smo mu ceno tako-le: v platno vezan in z zlatim obrezom velja zdaj samo 50 kr., brez zlatega obreza 40 kr., v papir vezan 35 kr., brošuran 25 kr., imenik sam (brez koledarja) 15 kr. in koledar (brez imenika) 10 kr. Odbor „Učit. društva za slov. Štajer." Šolske novice in drobtine. (»Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“) Okrajno glavarstvo v Ljutomeru prosili smo bili dovoljenja za prodajo od nas založenih šolskih knjig n dobili smo koncesijo za prodajo šolskih knjig sploh. Začetkoma se nismo hoteli te pravice posluževati. Ker pa se je mnogo učiteljev zaveselilo, da imamo mi to pravico, ker se namreč naši slovenski šolski izdelki prav težko dobivajo pri naših bukvarjih (ki so večinoma tujci, in ki so dovolj za našo literaturo ne brigajo); zato smo se odločili, da hočemo najvažnejše in najnovejše šolske knjige za slovenske šole in učitelje v zalogi imeti in jih po naročilu prodajati. (Učiteljske preskušnjc) se začnč v Ljubljami 23. t. m. Oglasilo so je prav veliko učiteljev. (Učiteljic bode kod listja in trave.) V Ljubljani in Gradcije letos vse polno kandidatinj, a na Dunaji je vseh celo 500. — (Zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih) na Kranjskem so, namreč novo voljeni: V Ljubljani: Belar in Kaktelj; v ljubljanski okolici: Govekar iti Borštnik, v Logatcu: Božič inBenedek; v Kerškem: Lunder in Gašperin; v Ribnici: Raktolj in P a p a. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Kranjskem: Učiteljska služba v Mošnjah (lrazr. s.) s 400 gld. in stan. do 8. novembra na kr. š. svet. Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Štajerskem: G. Čampa Št. (iz Cezanjevee) pride v Terst. G. Franc Praprotnik, podučitelj v Selnici pri Mariboru, imenovan je za definitivnega učitelja v Lem b ah n pri Mariboru; g. Fr. Vračko (učit. kand.), podučitelj v St. Lovrencu na kor. železnici; g. J. Živko (učit. kand.), podučitelj v Slivnici pri Mariboru (no v Št. Lovr.enc); g- Jurij Do m in k uš (učit. kand.), zač. učitelj v Št. Jurij v Sl. Goricah. Na Kranjskem: G. Rihteršič, učitelj na černučah, g. Vencajz, učiteij pri sv. Križu (v litijskem okraju); g. Tomšič (iz Tunjic) in g. Petrič (uč. kand), učitelja v Sodrašiči; g. Jevnikar v Žužemberk gre v pokoj; g. Terselič, učitelj v Čatežu pri 'Prebujeni; g. Adamič je postal nadučitelj v Šmartnem pri Ltiji; g. Klinar (iz Josenic), nadučitelj v Št. Vidu pri Cirknici. G. Uršič (iz gornjega Tuhinja), učitelj v Tunjicah; g. Ravnikar (učit. kand.), 2 učitelj v Komendi; g. Rozman (iz Postojne', učitelj v Senožečah; gospodična Stuchly, (uč. kand.), učiteljica v Ribnici; g. Ma!ly (učit. kand.), učitelj v St. Kocijanu; g Lorger (učit. kand.), učitelj v Kopanji. L,, ■ *) Beseda „lj ti ds ki" pomeni v ljutomerskem/in metliškem narečji „tuj,“ torej »ljudski človek" — tuj človek —• »ljudska šola" — tuja šola. Ured. Vse p. n. naročnike, ki so nam Še kaj naročnine dolžni, prav uljudno prosimo, da nam zaostalim poslati izvoli. Mi. imamo mnogo in različnih stroškov, katerih brez pomoči naročnikov nikakor ne moremo pokriti. Odbor „liteljsliBia društva za iliiii Stajer." Učiteljska služba na enorazredni soli v Cezanjevcih s 550 goldiuarov plače, 50 gld. poboljška, prostim stanovanjem in eventuelno z dohodki orglarja se razpisuje. Prošnje naj se uložijo do 20. novembra t. 1. po pravilni poti. — Okrajni šolski svet v Ljutomeru 9. oktobra 187G. 1—2 - Predsednik: Premerstein m. p. n n • . • i Pri Karol Gerold-ovem sinu na Dunaji (Harbaragasse 2) in pri vseh bukvarjih dobiva so poslovenjena Decker-jeva FIZIKI IN KEMIJA. Cena 70 kr. Namenjena je 1 j n d s k i m in meščanskim šolam, priporočujc se učiteljem in učencem. V nemškem originalu, ki je že 5. natis doživel, odobrena je od slavne vlade že davno, a tudi odobrenja slovenskega prevoda se v kratkem pričakuje. 3—3 © • | 32 3 — Učiteljska služba na novej enorazrednici v Lepi njivi pri Mozirji z dohodki lil. razreda in stanovanjem se razpisuje. Prositelji zmožni slovenskega in ueinškega jezika imajo svoje dokumentirane prošnje do konca oktobra poslati krajnemu šolskemu svetu v Lepi njivi (Sclibnacker), pošta Mozirje. Okrajni šolski svet Gornjegradski, dne 27. septembra 1876. 1—2 Pervosednik: Haas 1. r. V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetua ulica, 6. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Stajer“: 12-12 Nove risanke s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem. Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2. — 2 cm., v 3.—4 cm. narazen. 100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr. Za slovenske šole jih ima pa v zalogi Janez CS-iontini in 1