Referat OPO na XII. kongresu.
Letošnje poročilo ljubljanske obl. orga* nizacije na poštnem kongresu v Sarajevu je po običajnih uvodnih pozdravnih stav« kih vsebovalo naslednje ugotovitve:
Z zadnjo sistemizacijo gradbenega mi* nistrstva je določenih za manipulativno
Ob zadnjem napredovanju so bili tež* ko prizadeti oni uradniki, ki so pomotoma izostali od napredovanja, dasi so imeli po* goje za to in so nekateri od njih tudi od* lično ocenjeni. Ugotovili smo, da je izpadlo nekaj uradnikov samo zato, ker se ni vo*

listih. Mnogo uslužbencev je bilo oškodo* vanih tudi zaradi tega, ker se pri napre* dovanju ni upoštevala vojaška služba in služba prebita v pogodbenem svojstvu. So* dimo, da to ni' pravično, ker je vojaška služba, posebno za' časa vojne, prav tako državna služba, samo da je bila Se mnogo težja, napornejša in nevarnejša od civilne službe. Medtem ko se v vojni padlim po* stavljajo spomeniki, se živi vojni bojevniki sedaj na tak način zapostavljajo in kaznu< jejo.
Bolno vprašanje je vprašanje pogodbe* nih ppštarjev, od katerih velika večinji opravlja p. r. t. službo kakor p. t. t. uratf* niki pri državnih poštah, pa niso razvršča* ni v red državnih uslužbencev. Pogodbeni poštarji nimajo pravice do pokojnine ter jih čaka na starost usoda berača. Nimajo pravice do rednega dopusta niti do odsot? stva v primeru bolezni, la‘niti do ugodnosti polovične vožnje na železnicah, ki jih db* bivajo celo razna društva in zasebniki. Skrajni čas je, da se odpomore tem siro* makom, ki žive -*r vsaj v dravski direkciji — po veliki večini v skrajno slabih mate* rialnih razmerah, čeprav se njihova služba v ničemer ne razlikuje od službe p. t. urad* nikov.	ri -i o’s\
P. t. t. uslužbenci v Sloveniji smo usta* novili že davno gospodarske, kulturne in obsmrtno podporne ustanove, ki vse prav dobro funkcionirajo na korist in zadovelj* stvo svojih članov. Toda vse bolj'se občuti potreba po bolniškem fondu, ki bi nudil p. t. t. uslužbencem podporo v slučaju bo* lezni. Tak fond so si ustvarile1 že vse večje stanovske* organizacije {železničarji, delav* ci, obrtniki, zasebni nameščenci, trgovci itd.), pa je zato potrebno, da napravi tudi naša organizacija tak fond, ker je za to skrajni čas. Ljubljanska obl. organizacija se je lani mnogo bavila s tem vprašanjem, toda ni došla do povoljnih uspehov. Prišli smo do prepričanja, da bi takega fonda ne mogle vzdrževati posamezne oblastne or* ganizacije same za svoja območja, temveč bi moral pokreniti to vprašanje naš Savez, da bi se ustvaril tak bolniški fond zla p. t. t. uslužbence v vsej državi, seveda z državno podporo.
Kakor vsako leto, tako tudi to pot izra* žarno željo, da naš Savez organizira svojo pisarno, da bi se okrepile in vzdržale stal* ne zveze med Savezom kot centralo in nje* govimi oblastnimi organizacijami. Treba bi bilo preosnovati pisarno in uvesti poroče* valsko službo. Gotovo je, da manjka Save* zu sposobnih in marljivih delavcev, vendar močno želimo, da se mu posreči najti de* lovnega tajnika, ki bi sproti reševal pisar* niške posle, zakaj v tem pogledu ni mogla dosedanja praksa docela zadovoljiti naše organizacije. Pri nas smo navajeni na delo, red in sistem, pa stojimo zato na teh na* a*ta<h,3 povoljmmnsnetli^ tudj v strokovni organizaciji katera hom, ne jemlje v obzir šolska izobn&blTMn P1™ racun? nas m našo zanesljivost v
pošte in telegrafa 1432 p. t. t. uslužbencev, dejansko pa je samo okrog 1300 uslužben* cev, torej nad 130 uslužbencev manj, nego bi jih bilo treba. Zato opravljajo uslužben* ci v naši direkciji marsikod službo po 10 do 14 ur dnevno. Iz tega razloga tudi ni čudno; če osobje telesno propada in bole* ha v tako velikem številu, a zaradi boleha* nja se stalež delovnega osobja dnevno zmanj* žuje. Da p. t. t. služba vendarle funkcionira, gre zasluga za to v prvi vrsti našim vrlim tovarišem upravnikom in predstojnikom, posebno onim na deželi, ki vztrajajo z ve* liko gorečnostjo in vzdržujejo promet spri* znano vestnostjo, če tudi ne dobiva osobje ponekod že nekaj let svojega rednega do* pusta. In ravfio za to marljivost in vest* nost zaslužijo, da se posveča upravnikom in predstojnikom v bodoče večja pažnja ter da se jih za njihovo službo nagradi z iz* boljšanjem njihovega materialnega polo* žaja.
Vprašanje osobja je v dravski direkciji pošte in telegrafa najbolj bolno vprašanje, v'sako leto odide iz stroke z upokojitvami, smrtjo, pstavko in odpustitvami okrog pet odstotkov uslužbencev, ne da bi se ta me* sta izpopolnila z novimi močmi. Zato se mora na vsak način nekaj ukreniti, da se zmanjša ta primanjkljaj osobja. Brezpogoj* n*) je treba ustanoviti na sedežih p. t. di* rekcij strokovne šole, ki bodo dajale na* raščaj za II. kategorijo, ker je drugače ka* tastrofa neizbežna.
V naši direkciji je okrog 100 žvanični* kov in služiteljev, ki opravljajo uradniško službo in ki imajo kvalifikacijo ter izpol* njujejo vse pogoje za III. kategorijo. Vsi ♦i so bili sprejeti v p. t. službo že pred 1926. letom kot dnevničarji, služitelji ali zvanič* niki. Direkcija pošte ih telegrafa v Ljub* liani je večkrat opozorila ministrstvo na te uslužbence ter predlagala, da se prevedejo v pripadajočo kategorijo. Ministrstvo je pač prevedlo v III. kategorijo samo 7 zva* ničnikov, a ostale še do danes ni prevedlo, dasi so na razpolago i izpraznjena mesta i proračunske možnosti. V zadnjem času je dalo ministrstvo nalog, da predloži direk* cija za prevedbo zvaničnike in šfužitelje moškega spola, za ženske zvaničnike' in služitelje pa pravi, da ne bodo prevedeni. Po našem mnCnju tako postopanje ni so* cialno in pravično, ker so te uslužbenke stopile v p. t. t. službo na osnovi pogojev, ki jih dolpča uradniški zakpn in po katerih imajo pravico do IlL kategorije. Zato ni prav, da se jim to po petih letih krati, ker bi jim bilo treba ob sprejemu v službo po* vedati, da zanje ne vetjajo zakonski pogoji. V tem primferu bi bile prizadete tovarišice lahko stopile v službo pri kakem drugem resoru ali pa v privatno službo, ne pa da *e jim zdaj po tolikih letih službe, ki jo vr* še ob nezadostni n;
đa se jih vobče ne namerava, prevesti v III. kategorijo.
Računanje
a»plrantNke službene dobe v pokojnino.
Lani je gradbeno ministrstvo odpustilo tov. A. K. (sedaj že pokojnega), p. t. urad* nika II. kategorije, brez pravice do pokoj* nine, čeprav je imel že več ko 10 službenih let. Ker pa mu ministrstvo ni štelo aspi* rantske službene dobe, ni imel po odbitku te dobe 10 službenih let in zato ne pravice do pokojnine. Proti temu se je imenovani pritožil na državni svet, ki je s sodbo šte* vilka 35.920/29 od 16. maja 1930 razsodih »Potem ko je proučil tožbo, osporjenb rešitev in ostale spise, ki se nanašajo na to zadevo, kakor tudi ministrov odgovor na tožbo, je državni svet ugotovil, da mini* strov odlok ne ustreza zakonu iz razloga,
Urar In fuv^.lfr
i. ludu m lani«. immiH m. is
Prodaj« na obroke
vsakem pogledu.
ker se aspirantska služba po zakonih prej* šnje avstro*ogrske države ni smatrala za dnevničarsko službo, kakor to navaja mini* ster v svojem Odgovoru, ampak se je pri* znavala ta služba za napredovanje in ka pokojnino, pa bi se bila morala zato upo* števati ob priliki odpusta iz državne službe tožitelja K. A. Pa tudi ko bi se mu ta služ* ba ne priznala, bi s&. vendar ne bil smel odpustiti, ker je imel na dan 1. decembra 1925. po samem ministrovem odgovoru na tožbo, 10 let, 10 mesecev in 7. dni vračuh* Ijive službe, a s tem je izptjlnil -pogoj iz čl. 336. finančnega zakona za leto 1928/29.
Zato je državni svet pa osnovi ČL 17. in 34, zakona o državne^ svgtu in uprav* nih sodiščih, a z ozirom na zakon o taksah razsodil; da se razveljavi rešitev ministra za gradnje štev..... od,.. 1929. O tej raz* sodbi je obvestiti tožitelja in ministra,«
Ta razsodba je prav zanimiva in tudi važna za p. t. t. uradnike*bivše aspirante, j Največ je vredna v tem pogledu, ker je ž njo razveljavljena nevzdržna ministrska naredba, da je bila aspirantska služba dney* ničarska služba in kot taka nevštevna za napredovanje in za pokojnino. Zdaj je jas* no, da sp računa aspirantska služba tudi v minimalni rok prvih 10 let.
,, Manj jasna pa je gorpja sodba držav* nega sveta v tem, ko. citira čl. 336. finanč* nega zakona za leto 1928/29, s katerim se daje pravica do pokojnine onim uslužbeh* cem, ki so na dan. 1. decembra 1925 imeli 10 let (pozneje 15 let) službe, vračunljive po prejšnjih predpisih. Če to drži, potem velja zakon od 1. marca 19^9. (pridobiva* nje pravice do pokojnine) samo za bodoče, medtem ko imajo vsi, ki so si pridobili pravico do pokojnine do tega dneva, to ptavico dalje, ne glede na nove predpise.
Nekateri so ta zakon tudi ^ia ta način tolmačili, a do gornje razsodbe ni bilo pra* ve sankcije takega tolmačenja. Največje važnosti je — kakor že rečeno — računa* nje aspirantske službe v minimalni rok pr* vih 10 let, česar naše ministrstvo doslej ni priznavalo.
Obdaveenfe pogodbenih poštarjev«
OPO je razposlala gg- ministrom za finance, za gradnje in za gozdove, poštni in finančni direkciji, Savezu ih še nekate* rim naslednjo spomenico:
Pogodbeni poštarji v območju dravske direkcije pošte in telegrafa so plačevali do 1. januarja 1929. ušlužbenski davek v srni* slu čl. 127. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Na vprašanje, ki ga je naslovila direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani pod d. štev. 61.808/Ia*1928 na biv* še ministrstvo pošt in telegrafa, ali morajo plačevati pogodbeni poštarji od svojih služ» benih prejemkov neposredni davek na do* hodke od samostojnega dela in poklica (uslužbenski davek), ali neposredni davek od podjetij, obratov in samostojnih pdkli* cev. (pridobnino), je poslala generalna di» rekcija davkov v Beogradu davčniiV' upra* vam sledeči odlok:
»Ta direkcija je naslovila ministrstvu pošte pismo sledeče vsebine: V zvezi z Vašim spisom štev. 31.333/28, a na vprašanje direkcije pošte v Ljubljani štev. 61.908/ 1928 v predmetu obdavčenja pogodbenih poštarjev čast nam je obvestiti Vas, da pni ne podleže plačanju uslužbenskega davka, ampak pridobnini (davku na delo), ker se smatrajo za podjetnilce. — Prednje se Vam sporoča v vednost in ravnanje. — General* ni direktor Poić s. r.«
Na podlagi tega tolmačenja je direkcija pošte ih telegrafa v Ljubljani s 1. januar* jem 1929. prenehala odtegovati pogodbenim poštarjem Uslužbenski davek bd njihovih službenih prejemkov. Istočasno (od L janu* ar ja 1929. dalje) pa so pričele pristojne davčne uprave dravske banovine predpisp* vati pogodbenim poštarjem pridobnino po zakonu o neposrednih davkih od S. febru* arja 1928 (»Službene Novine« štev. 29 — VIL od 8. februarja 1928).
Dravska finančna direkcija je odločila, da spadajo pogodbeni poštarji pod čl. 42. zakona o neposrednih davkih, in sicer v drugo skupiho 1 a). Po tej uvrstitvi so po* godbeni poštarji obvezni plačevati davek po čl. 59. zakona o neposrednih davkih, ki znhša po točki 1. cit. člena 8 % osnovnega davka od čistih dohodkov, in razen tega po točki 2. istega člena še dopolnilni da* vek od skupnega čistega dohodka vseh davčnih predmete^' istega zavzema, zave* zanih temu davku v okolišu enega davčnega oblastva prve stopnje. Ta se deli na 9 raz* redov* ter znaša v najhižjem 2 %•, v naj* višjem razredu pa 12 %.
Odkar je uveden za pogodbene poštarje pridobninski davek,"^dobiva oblastna orga«, nizacija neprestano pritožbe od pogodbe* nih poštarjev iz vseh krajev dravske 4>Ino* Vine, iz katerih povzemamo ne samo, da je odmera pridobninskega davka glede na skrajno nizke in bedne prejemke pogod* benih poštarjev nesorazmerno visoka in popolnoma nevzdržljiva, ampak tudi, da se davek ne odmerja enotno in da postopajo davčne uprave pri odmeri davka zelo raz* lično ter da davčni odbori povišujejo celo čisti dohodek, ki ga izkazujejo pogodbeni poštarji v svojih prijavah za odmero pri* dobnine. Prijavljeni so nam slučaji, ko so davčni odbori zvišali napovedane čiste do* hodke kar za 100 %•, kar priča, da davčnim odborom ni znan težki materialni polo* žaj, da ne umevajo bede pogodbenih po* štarjev, ali pa da ne morejo verjeti, da bi mogli biti državni uslužbenci tako slabo pla« čani.
Iz vsega tega kakor tudi iz uvrstitve pogodbenih poštarjev med davčne zavezance druge skupine čl. 42. zakona o neposred* nih davkih, predvsem p4 iz tolmačenja ge* neralne direkcije davkov, da so pogodbe*
ni poštarji podjetniki in zakupci, posne* mamo, da pristojnim in odločilnim obla* stvom in organom ni znano, kaj so pogod* beni poštarji, v kakšnem razmerju so z dr* žavno upravo in kakšne prejemke imajo.
Zato smatra oblastna organizacija za potrebo in dolžnost, da odločujočim fak* torjem in oblastvom predoči v naslednjem poglavju službeno razmerje pogodbenih po* štarjev napram poštni upravi ter s tem do* kaže, da so glede obdavčenja nepravilno uvrščeni, kar ima za posledico nepravilno obdavčenje njihovih prejemkov.
H.
Pošte v naši državi se dele na več redov po številu delovnih enot. Pošte nad 15.000 delovnih enot na leto so državne (erarne), pošte pod 15.000 delovnih enot pa so po* godbene državne pošte. Predstojniki držav* nih pošt so uradniki II. kategorije, pred* stojniki pogodbenih državnih pošt pa po* godbeni poštarji. Pogodbeni poštarji vrše samostojno uradniško službo prav ta* ko, po istih načelih in predpisih, kakor jo vrše predstojniki državnih pošt — uradniki II. kategorije. Laik sploh ,ne more ločiti dr* žavne od pogodbene državne pošte, kakor ne predstojnika ene pošte — uradnika II. kategorije — od predstojnika druge, sosed*
Fotografske aparate
na obroke. Fotomaterijal vedno v zalogi* m-LM.i Fotografiramo vse. -
Slike za legitimacije takoj. Družinske slike.
Foto - 9Vayer	““‘S
nje pošte — pogodbenega poštarja. Kajti , zunanji in notranji ustroj, posli in odgovor* rtdst prvih in drugih so popolnoma enaki. Poštna služba se vrši pri obeh po istih nače* lih in predpisih. Razlika je le v tem, da imajo pogodbene pošte manj prometa in zato manj delovnih enot. Zaradi te edine razlike, torej zaradi razlike v prometu in s tem tudi v številu delovnih enot se dogaja, da se državna pošta zaradi zmanjšanja de* lovpih enot pretvori v državno pogodbeno pošto, in obratno — zaradi zvišanja delov* nih enot v državno. Pri tem ostane vse dru* go neizpremenjeno. le predstojnik se izme* nja v prvem primeru s pogodbenim poštar* jem, v drugem pa z uradnikom II. katego* rije.
Kakor državne, prav tako se dele tudi pogodbene državne pošte glede na število delovnih enot v razrede. Pogodbene držav*
. ne pošte se dele na pet razredov, razredi pa ' na stopnje. In sicer, imajo L, II., III in IV. razred po 3, V. razred pa po 2 stopnji, to pa takode: (Tu sledi obširna razpredelnica razredov, stopenj, delovnih enot in prejem« kov pogodbenih pošt, katere tukaj zaradi obsežnosti ne bomo objavili, ker je pog. poštarjem to itak znano. — Pripomba ured* nika).
Ti prejemki pa niso v celoti last pogod* benih poštarjev kot nagrada za njihovo službo in sredstvo za preživljanje, nego so dolžni iz teh prejemkov tudi:	1 plačevati
najemnino za primeren lokal za uradne prostore, t. j. lokal za pošto, brzojav in te* lefon; 2. nabaviti in plačati potrčimo urad* no pohištvo (mize, stole, police, omare, sve* tiljke itd.), skratka ves potrebni inventar za svoj urad, kakor tudi pisarniške por-eb* ščine in pripomočke za opravljanje službe; 3. plačevati stroške za redni prenos in p»t* voz pošte ter vzdrževati selske pismonoše, vse to po odredbah, predpisih in pogojih pravilnikov za poštno službo, in ni isti m.* čin kakor se vrši to pri državnih poštah na stroške erarja.
Pogodbeni poštarji nimajo pravice do pokojnine, rodbinskih doklad, dopusta in odsotnosti .ter niso preskrbljeni za slučaj jolezni in onemoglosti niti toliko, kolikor e poskrbljeno v naši državi s socialno za* eonodajo za ročne delavce, privatne čarne* ščence, hlapce, služkinje itd. Ce zb.de ali bbnemorejo, ali če zahtevajo neodložljiva privatna opravila njegovo odsotnost, mora plačati pog. poštar namestnika sam iz svo* jih prejemkov in je tudi materialno zanj od* govoren. V materialnem pogledu jamčijo mgodbeni poštarji državi za vsako škodo, d jo povzroče s svojo krivdo ali opustitvijo oni sami ali od njih najeti uslužbenci. Služ* )ene posle izvršujejo po istih predpisih ka* kor predstojniki državnih pošt in so pod* vrženi prav tako disciplinskemu postopku ter se kaznujejo z ukorom, denarno kaznijo in odpustom iz službe.
Službeno razmerje med poštno upravo in pogodbenimi poštarji je urejeno s poseb* nim pravilnikom o pogodbenih državnih po* štah od 28. marca 1926. Po tem pravilniku se prične službeno razmerje takrat, kadar pogodbeni poštar podpiše pogodbo, zapri* seže (kakor državni uslužbenec) in prevza* me službo. Od pog. poštarja se zahtevajo sledeči pogoji in kvalifikacija: državljan* stvo, izpolnjeno 21. leto starosti, dovršitev4 razredov srednje šole (to šolsko izobrazbo ima večina pog. poštarjev v dravski baao* vini) ali vsaj osnovno šolo, lepo vedenje ter popolno zdravje in sposobnost za poštno, brzojavno in telefonsko službo. Za dosego strokovne sposobnosti mora pog. poštar, preden prevzame pošto, na svoje stroške 6 mesecev praktično vežbati pri kaki pošti in potem napraviti izpit iz poštne, brzojavne, telefonske in poštno*hranilnične službe.
Službeno razmerje pog. poštarja preneha, če poštar ali pa poštna uprava pogodbo od* pove, če se poštar odpusti iz službe, ali pa ko umrje. Odpovedni rok znaša za' obe stranki 6 mesecev.
Iz te obrazložitve službenega razmerja, prejemkov pog. poštarjev in razvrstitve po* godbenih državnih pošt izhaja torej, da znašajo kosmati dohodki pogodbenega po* štarja v dravski banovini 800—1200 Din me* sečno. Brez vsakega nadaljnjega objasnje* vanja je vsakomur razumljivo, da to ne predstavlja eksistenčnega minimuma. Ce pa se še celo upošteva, da molra pogodbeni po* štar iz teh več ko skromnih prejemkov plačevati še najemnino za uradne prostore, nabavljati inventar in pisarniške potrebšči* ne ter oskrbovati redni prenos in dostavo pošte, je lahko izračunati, da večini pogod« benih poštarjev ne preostane za življenje niti 500 Din mesečno. Brez dvoma je, da so pog. poštarji kljub svoji odgovorni in težki službi najbednejši Od vseh uslužbencev, ki služijo državi. Jasno je, da se od teh revnih prejemkov ne da prav nič prihraniti za bo* lezen in starost. Pogodbeni poštarji morajo v slučaju bolezni ali onemoglosti, ali pa po 30—40 in celo po 50 letnem zvestem službo* vanju državi, kateri so dali vse svoje sile, in ki so upravljali z največjimi državnimi in zasebnimi tajnostmi ter z milijoni zaupa* nega jim denarja, oditi pnemogli in izpiti na cesto ko prosjaki ter se preživljati od mi* loščine ljudi ali svojih pristojnih občin.
(Konec prihodnjič)
IDictk dan 6ve$e pxa$eno kapo
dobite pri tvrdki
(faogomir D/lotofi
Lifnbljana, Vodnikov trg štev. 5,
ker jo praži dnevno v najmodernejši električni pražami le po 6 kg naenkrat Se priporoča in prosi, da se sami prepričate
Izfava g. min. predsednika o uradniškem ! zakonu.
Po vesti iz dnevnika »Slovenec« od dne 25. septembra t. 1. je ministrski predsednik g. general živković izjavil dne 23. septembra ob priliki svojega bivanja v Zagrebu zastopnikom uradniških organizacij glede novega uradniškega zakona sledeče:
»Tukaj je mnogo stvari, ki se morajo izenačiti. Uradniški zakon ni baš posebno dober. Sedaj sem odredil komisijo, ki ima, reševati samo materialno vprašanje in na katerem temelju naj rešimo vprašanje, kako izboljšati položaj nižjih kategorij: ali naj znižamo plače onim, ki imajo preveč, ali pa naj samo zvišamo plačo onim, ki imajo premalo. To je odvisno od budžeta in od finančnih možnosti. To je torej čisto finančno vprašanje, čisto tako, kakor vi sami pravite, kolikor mogoče. Treba je zbrati statistične podatke o upokojenih in aktivnih uradnikih, da se vidi finančni efekt. V vsakem slučaju vlada ne bo gluha za potrebe uradnikov nižjih kategorij in upokojencev in bo storila vse v mejah finančne možnosti. V tem ožim moram posebno opozoriti na poštarje. Toda preveč, gospodje, ne smete pričakovati. Kajti, kdo bo plačal t Država, to smo mi sami in mi moremo od nje jemati samo toliko, kolikor ji moremo dati.«
Inozemski vestnik.
Zedinjene države ameriške. Delovni teden 44 ur. Ameriški parlament se bo bavil v dogledni dobi z zakonom o 44 urnem delovnem času- Na osnovi zakona sta zaposlena senatorja La iFollete in Mead. Za zdaj je odredil prvi zastopnik generalnega poštarja, da bi pošte I. in Dl. razreda omejile poštno službo bb sobotah na najnujnejšo potrebo.
Generalni poštar V. F. Brown je imel v kongresu prvo svoje (poročilo. Zanimivo je, da je Brown prvikrat poudarjal nujnost, naj bi bile v poštnem proračunu navedeihe vse službe, ki jih pošta opravlja' brezplačno ali za neprimerno majhno odškodnino drugim državnim podjetjem. <iTorej take razmere kakor pri nas. Poštninska prostost se pri nas od leta do leta razteza). V svojem poročilu se je generalni poštar s pohvalo doteknil o osebnih zastopih. Njih število je naraslo na L182. Naloga jim je: higiena, bolniška in socialna skrb^ vzgoja, izobrazba, vzajemno razumevanje, ožje sodelovanje med predstojniki in podrejenim osobjem, boljši delovni pogoji, gospodarska samopomoč, društveno delovanje. 200 kreditnih društev s 30.000 člani in z glavnico 2 milijonov dolarjev deluje v prid uradnikov pri BOO poštah. £ez-urno poslovanje je dovoljeno samo v takih primerih, ko se delo ne more izvršiti s pomožnimi močmi. Za čezurno delo so izplačali uradnikom <1.9 milijonov dolarjev. Sproul-zakon '(desetodstotni priboljšek med šesto večerno in šesto jutranjo uro) je zahteval 3S milijonov dolarjev.
Švica. Švicarski pbštni listo predsedniku Masaryku. <*P. T. T. Union«, glasilo zveze švicarskih poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev je prineslo oh osemdesetletnici predsednika Masa-ryka uvodnik: »Naš učitelj — T. G. Masa-ryk«, v katerem proslavlja Masarykove zasluge za domovino in poveličava njegovo razumevanje za socialna vprašanja.
Kava in čaj
najboljše kvalitete in v veliki izbiri v špecerijski in delikatesni trgovini
ANTON FAZARINC - Celje
Strokovna posvetovalnica.
•Od tovariša 'Engelmana Viktorja, pog. poštarja iz Smartna v Tuhinju, je prejelo uredništvo sledeče zanimivo pismo: .
iDragi itov. uredniki imam novo, nujno prošnjo, ki je v interesu stroke in v interesu vseh predstojnikov pošt. Bojim se, da Vam ne 'bo ugajala, a za nas, imejitelje pošt, je tako važna in potrebna, da se prej ali slej mora uresničiti. Spočetka Vas bomo prosili, če pa to ne bo zaleglo, bomo zahtevali, da mamreč odkažete v »Poštnem glasniku« poseben, stalen kotiček, ki bo obravnaval spe-cielno in samo službene zadeve in strokovna vprašanja predstojnikov pošt.
Tak kotiček .se mi vidi zelo potreben, zakaj včasih nas spravijo dolžnosti naše službe v tako zadrego, da si posamezniki ne znamo pomagati, stvar pa je taka, da je ne moremo prednašati pred službeno oblast, ali pa jo je ta rešila, a se nam vidi nejasna ali celo neumestna. V tem kotičku bi predstojniki pošt — vseeno, ali državnih ali t Pogodbenih — stavili vprašanja, nasvete, odgovore in pojasnila o stvareh, ki se tičejo naše službe. Eden potoži svoje službene težnje, prosi pojasnila o predpisu, katerega morda dobro ne razume ali ni siguren, če prav dela, drugi, izurjenejši hi strokovno bolj podkovani ifcovariš-predstojnik bi pa objavil v istem kotičku svoje mišljenje in dal pojasnilo ali nasvet o sporni zadevi. Skratka, ta kotiček bi bil naš mali službeni parlament, v katerem bi raznvotfivall vsakojaka stro-
PO&TARJI — člani nabav* Ifalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19* na mesečne obroke; cene znižane!
Ji,	, ,,i'« «'	j *	^ i y	,y
kovna vprašanja in službene težnje, to pi bi bik) od največje koristi za vse predstojnike pošt, za stroko in za našo službeno oblast. >	: v*'
Morda iboste. rekli, čemu je to potrebno? iPa je, to 'boste sami izprevideli po razmo-trivanju naših člankov, kako prepotreben je bil tak službenonstrateglčni kotiček. Najbolj koristno bi bilo seveda, bo bi se vsi predstojniki pošt sešH parkrat na leto v enem kraju, kjer bi razpravljali o svojih zadevah: Toda to ni mogoče, kdo bi pa dovolil, saj bi morale biti tisti dan vse pošte zaprte. Šole lahko zapro za en dan, da ima učiteljstvo svoje okrajne konference, toda pošte zapreti, se pravi življenje ustaviti. Zato imajo predstojniki samo eno možnost takih skupnih strokovnih debat, to je v svojem strokovnem listu. Ne preostane torej drugega, kakor prijeti za pero in naš »(Poštni glasnik« bo z vzajemno pomočjo razvozljal marsikatero pereče službeno vprašanje, glede katerega pride posameznik včasih težko na čisto.
iZa danes imamo samo dvoje vprašanj: kje nam boste rezervirali kotiček in pod kakšnim naslovom? Za prostor v Glasniku nam bo precej vseeno, Čeprav en prst pod listkom. Za naslov bi pa želel kaj efektnega, morda »Službena strategija«, ali »Poštarski parlament« ali (»Poklicna posvetovalnica«, ali kaj podobnega.
ilmam pa iše drugo idejo. Ta naša službena strategika bi nujno potrebovala zanesljivega zastopnika, nekakega razsodnika in sourednika, ki bi ves poslani material za ta kotiček najprej dobil v roke, ga uredil, dobro pretehtal umestnost in strokovnost vposlanih člankov ter jih nato odstopil uredniku lista v objavo. (Včasih bo prišel tudi tak članek, ki bo potreboval prej osebnih intervencij oziroma informacij, preden se objavi v listu. Možno je, da bi urednik takih korakov ne
mogel ali ne smel izvršiti. Zato bi bila potrebna posebna funkcija takega strokovnega zaupnika, ki bi reguliral vse te strokovne 'članke o težnjah predstojnikov pošt in ki bi itudi odgovarjal za ta kotiček »Poštnega glasnika«.
Po moji zamisli bi se volil zastopnik pred-stojnikov pošt istočasno in za isto dobo kakor urednik '»Poštnega glasnika«, to je na vsakoletni glavni skupščini GFO. Ker je ta za letošnje poslovno leto že za nami, bi bil do prihodnje redne letne glavne skupščine podipisani pripravljen, po svojih skromnih močeh, prevzeti kot začasni zastopnik ta pripravljevalec posle strokovnega zastopnika predstojnikov pošt. iRazume se, s priznanjem ožjega odbora OPO in če ne bodo proti temu drugi upravniki in predstojniki.
Pričakujoč obvestila, kakšno mnenje imate v tej stvari g. urednik in kakšno stališče zavzemate proti mojemu predlogu, Vas tovariško pozdravljam
Viktor Engelman.
Odgovor urednika. Da'se ne bo stvar zavlekla, dovolite, da Vam kar tukaj takoj odgovorim. Jasno je, da sem kot urednik navdušen nad vsakim predlogom, ki ima za smoter poživitev in napredek lista. Ce doslej v P. gl. ni bik) vse tako, kakor bi kdo želel, naj bi malo presodil, da nemara ni vsemu kriv urednik, ki je dostikrat vabil in prosil številne strokovnjake baš iz vrst predstojnikov pošt, da 'bi s svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnimi razpravami v našem strokovnem Kstu ne samo dvignili list na ono višino, fii jo želi doseči že po svojem pro-. gramu, ampak bi s tem tudi mnogo koristili svojim ne Itako podkovanim tovarišem, zlasti začetnikom in pog. poštarjem, pa tudi prl-deljenemu osobju, a morda (kedaj tudi službeni oblasti, katera bi tak pokret gotovo pozdravila in ga tudi podpirala že iz zgolj službenih ozirov.
Urednik si je vedno prizadeval, da bi pri-, tegnil čim večji krog naročnikov P. gl. k sotrudniStvu, žal, s slabim uspehom. Zato ni pomanjkanje posebnega kotička za težnje predstojnikov krivo, da se o teh težnjah premalo piše, ampak krivo je to, da predstojniki pošt o svojih težnjah ne pišejo. Ves Čas jim je bil »Poštni glasnik« na razpolago, ne samo skromen kotiček, ampak cele strani ali pa vsa številka. Toda tiste strani bi ostale prazne, ako bi bil urednik čakal na strokovne prispevke iz vrst predstojnikov pošt, ker jih do redkih izjem mi bilo.'
IVzHc temu pozdravljam idejo žov« Engelmana. (Morda je manjkak ravoo ta zunanji okvir — poseben, stalni-prostor-v listu, kjer bi se objavljali omenjeni strokovni članki, vprašanja, predlogi, nasveti, odgovori in pojasnila v službenih zadevah voditeljev pošt. Temu se da lahko odpomoči. V vsaki Številki boste rezervirani zadnji dve koloni na 3. strani do event. Hstka ža ta kotiček. Malo težje je izbrati primeren pa efekten naslov. Od nasvetovanih se mi prav posebno nobeden ne ugaja, pa tudi ne moj, ki sem ga postavil na čelo tega članka. Morda bi kdo drugi pogodil primeren, efekten naslov, ki bi v dveh treh besedah povedal bistvo tega strokovnega kotička.
Težje pa bo šlo z drugim predlogom glede strokovnega zaupnika oziroma zastopnika predstojnikov pošt. O tej novi instituciji pa urednik ne more odločiti, ampak samo organizacija, kateri bo urednik poročal o gornjem predlogu. Ali bo ORO rešila to stvar administrativnim potom ali jo bo predložila odboru aii morda celo širši konferenci, tega ne vem in ne spada v mojo kompetenco. Uverjen pa sem, da bo — katerikoli forum že — vzel stvar resno v pretres ter jo rešil tako, kakor zahtevajo interesi predstojnikov, organizacije in lista.
To in ono.
Za službeno obleko nižjih uslužbencev je napravila OiPO dobro utemeljeno spomenico na odločilna mesta. Ce nam bo dopuščal prostor. Jo bomo objavili v prihodnji številki v celoti.
še tri dni je čas, naročiti brošuro »O reorganizaciji p. t. t stroke« in darovati kak dinar za b^dno tovarišico. Konec tega tedna zaključimo oboje,
Prostovoljni prispevki. Ob priliki napredovanja so darovale v blagajno OPIO tovarišice; Kurent Anica, p. t ur. iHl/2 Din 100, Mauer Marija, p. t. ur. Fl/a obveznico 7% drž. posojila v nominalni vrednosti 100 Din, in Lorti Marija, p. t ur. JI/3 Din SO. Zavednim kolegicam iskrena hvalal Poštna pomočnica. Kdo bi potreboval izvež-bano poštno pomočnico? Vljudno prosim, da se
pošljejo cenjene ponudbe na naslov: iRajtmajer Dragica, Orehova vas 417, p. Slivnica pri Mariboru.
Zamenjava službe. Kateri zvaničnik ali slu-žitelj od katerekoli pošte v Ljubljani bi hotel zamenjati službeno mesto s tovarišem v Mariboru? Ponudbe poslati na naslov: Pisanec Ivan, slu-žitelj, Maribor 1.
Pokojnina za poročene uradnice. Da bi pripravil uradnice do tega, da bi se udejstvovale ob domačem ognjišču, je francoski državni zbor sklenil postavo, po kateri bi imele one uradnice, ki so poročene ali matere, po preteku 15 službenih let pravico do pokojnine. Ta znaša za vsako službeno leto šestnajstino ali petnajstino povprečne plače. Užitek t? pokojnine se odgodi do onega časa. ko zadobi interesentinja na podlagi službene dobe pravico do pokojnine. Tako) pa se )i začne izpki
čevati pokojnin^ če jf uradnica mati treh iivV čih otrok, ali ce je sama ali pa njen mož trajno nesposoben za, delo oziroma neozdravljivo bolna.
»De Beamten und de Swin...« Finančni položaj nemškč države je težak. V takih težavah se iščejo krivci in krivde povsod. Največ imajo pretrpeti državni uradniki. Socialistični list »Vor-wdrts« pravi k temu, da ni tako rekoč med nebom in zemljo ničesar, za kar bi ne delali uradnikov odgovornih. Ko so lani padle cene svinjam in so prišli kmetovalci v krizo, so priredili demonstracije, pri katerih je skupina kmetov nosila tablo z napisom '(v dialektu): »De Beamten und de 5win, de sint unser 'Ruin!« — ali prosto po naše: »Naval uradnikov in svinj, to je naš pogin!« .j'	:
SleGtfo - ttffđGa
Jk. (Derhais, Ujublfarna
Gosposvetska c. 13.
Jelefon 2867	Ček ruiun 11.355
Zaloga vsega -v elektrotehnično stroko spadajočega' materijala kakor tudi: likal, svetilnih teles,
. r žarnic itd.
Radio mstavni deli.	Elektrozon aparati.
Priznano najnižje cene, prvovrstno blago.
»e.......««........*.
Velika izbira vsakovrstnega blaga za obleke, izgotovljene obleke in plašči, srajce, kravate, nogavice, robci i.t.d. po zelo znižanih cenah le pri tvrdki
3. »V. Šoštarič
JMaribv, JkfaGmandreva e. 13
Poštni uslužbenci dobijo blago na obroke — Nakaznice se dobijo pri poštah I in II v Mariboru
Najvetjo izbero vsakovrstnega usnja m čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
ljubtiana. Stari trg št. 11.
Perje, puh in kapok
priporoča
A. & E. Skabernd, Ljubljana <
Dvokolesa
teža od 7 kg napre
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.
OtroSki vozički se izdelujejo tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatlka, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. h., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4
NBOB VKZNO!
Pepetlte nas — alt pa aahtevalte aastapalka I
9«
tl	■!>. ■ ■, '
Vajrrnejfta galopa - ' mannfak turnega hlapa
— na obrok e —
PoStni aameSčenci
poseben popnat.
4
KONFEKCIJA
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
Velika izbira

manufaktura.
Tren ek c o a te *
krzno kakor sploh vse 0bla: čilne predmete nudi po zmeMiih cenah tudi
ha odplačilo tvrdka
t ■ 7 ■., ■.	,. j r.v
li. Ornik, Maribor
Koroška er sta 9
EiSSSBSSHHSSHmEffl
Modna trgovina
BERKO
Bernik & Učak
ES
sa
H
a
o
ta
Ljubljana
Dunajska cesta št. 5
S S Sl
tal
HSHHHHHfSHHHHEIHHH
Vedno v veliki izbiri češko, kakor tudi angleško blago iz priznanih prvovrstnih tovarn kupite v
mannfaktarni trgovini
Fischer & Drug, Celje
Kralja Petra centa XX.
Jesensko in zimsko obleko, kakor tudi vsako-vrsmo perilo kupite naiugpdneje pri .
FRANC DOBOVIČNIK
mannfnktnrna in modna trpovlna, lnduHtri|a preiitlh odel In perlln
... CELJE
■mri <•*	•	' •!
r^riporpčam svojo bogato zalogo raznovrstnih damskih in otroških oblek po najnovejšem dunajskem kroju. — V zalogi perilo, predpasniki, nogavice, rokavice, kravate itd. — Največja zaloga potovalnih kovčegov, aktovk in ročnih torbic. Cene nizke! Dobro blago J
Friderik Vidic, Celje I
posteljne mreže, spalne divane !p fotelje, otomane, garniture In tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk	i. '
Ljubljana, Mestni trg Štev. 13
|
H H ■ *-	|	n
Stalnim ndmoičencem tudi na obroka
...	O', .L	- i >: ■
za gospode . , . . . . od Din 240—790 za dečke 11 do 16 let.	»	* 200—420'
za otroke 3 do 8 let1 .	» 110—160
zimske kratke suknje »	» SOO—600
zimske kratke suknje, ovratnik iz krzna .	»	» 400—750
zimske dolge suknje .	» . ^ 600—800
hlače . . J .	»	*	90—180
Ogled prost brez obveze nakupa.
V Celja
samoprodaja pri
Ivan Ulaštnak
__	'. .'•UBBejP', „???'• ’/ {■BLvrifcal Jb i.
Kralja Petra cesta št. 15
Izhaja 1., 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za poj leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista S”’. Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakše v Ljubljani.— Za ».Narodno tiskamo« Fran Jezeršek v Ljubljani.