ŠteV. 12.
Na Dunaju, 30. junija 1898.
Praške slavnosti.
Dne 17. junija z dohodom večine slovanskih gostov so pričeli prazniki v Pragi in potem so sledili 4 dni, drug za drugim, nepretižno ter završili te z izletom v Kolin in Kntno Goro, kjer so se mnogi uže poslovili ter vrnuli se v svojo ožo domovino. Ko so slovanski gostje došli v Prage, zagledali so mesto od trga do trga, od ulice do ulice, vse neobičajno bogato okrašeno.
Goste, ki ¿o prihajali bolj ali manj v skupinah, združenih po narodnostih, sprejemal je najprej slavnostni odbor in potem narod, na tisoče zbran ob kolodvoru in po ulicah. Prvo mesto po odličju in odlikovanju je bilo od začetka do ' konca odmerjeno ruskim gostom; po številu je bilo največ Poljakov, ki so poleg Eusov doživeli največ ovacij. Zastopani po gostih so bili razmerno obilo tudi Slovenci, Hrvatje, potem Srbi, Slovaki in Bolgari. Tudi vse te so na zgorej in zdolej iskreno pozdravljali, a Slovence in Hrvate tako, kakor uže davno znane in pridobljene brate, ki porabljajo vsako važnejšo priliko, da se shajajo z brati Cehi ter povečujejo slavnosti drug druga.
Vsaka skupina gostov je dobila odmerjena, izredno ugodna stanovanja, in vsakega gosta je uže pričakovala na mizah dotičnih prebivališč kopica slavnostnih knjig, znamenj in listov za vstop k določenim slavnostim. Poslednje so se vrstile nepretržno, tako da gostje so prihajali od slavnosti.j do banketov in od teh zopet k slavnostim. Na drugo niti misliti niso mogli. Bilo je pravo slovansko gostovanje, kakoršno je razvidno iz najboljših popisov. Podajala se je duševna in telesna hrana črez obilico.
Vsa razredba pa je bila tako mojsterski zasnovana, da se je vjemalo drugo z drugim bez izjeme. Organizatorji so se pokazali toliko izborne, kakor redko kedaj pri takih slavnostih ogromnega obsega; niti najmanjši nered se ni pripetil. Šlo je vse, kakor po taktu.
Vse to s sigurnostjo vsakega koraka v izvršenju napravilo je na goste in vse domače češke udelež-nike najboljši, najprijetniši vtis. Zadovoljnost se je kazala od začetka do konca, kar se dostaje zunanjega reda in zunanjosti v obče; pravo slast spominov pa so nesli gostje v domovino.
Pomenljivih, neizbrisnih trenutkov so udeležniki doživeli uže prvi \e£er ob pozdravu z raznimi govori, sosebno župana dr. Podlipnega in starega, a telesno in dušno še krepkega dr. Lad. Eiegra. V »Panteonu«, veliki dvorani češkega dež. muzeja, se je vpričo najodličniše domače in
zunanje gospode odgrnul kip Palackega. Slišale so se zlate besede, bodisi posnete iz spisov Palackega, bodisi izvajane iz njegovih del ii) naukov. Vse je pretreslo, ko je zastopnik Petrograjskega mesta V. V. Komarov izpregovoril pa srebra venec v imenu te severne slovanske stolice položil v podnožje bronsovega kipa slavljenčevega.
Zlate ure so preživeli gostje in na stotisoče čeških množic, ko je pričel sprevod k mestu, kjer se je položil kamen spomeniku Palackega. Sprevod je trajal kaki dve uri, in gostje so v kočijah prvi došli na odlična mesta pred kraj za spomenik. Gostje so se vozili, kakor vojni zmagovalci. kakor triumfatorji ; tako jih je narod po vsej poti pozdravljal in odlikoval prav od srca. Tisoč in tisoč šopkov je bilo vrženih na voze, metali so jih mali in veliki, preprosti in odlični, iz vrst, stoječih ob poti, in z oken od prvega do podstrešnega nadstropja. Nič umetnega nisi zapazil ; vse je odkritosrčno, radostno ponujalo roke, šopke in pri -jateljstvo, bratstvo. Trenutki, ki jih malokdo doživi v življenju v obče, v drugič pa jako težko!
Mnogo solz se je polilo gostom in domačinom od globoke prošinjenosti. Ko bi gostje in narod ne bili doživeli drugega, kakor to vzajemno toržestvo, bilo je popolnoma dovolj, ker ti, globoko iz srca proizšedši pojavi so govorili jasneje, nego knjige o duševnem razpoloženja češkega naroda in njegovih gostov.
Ko so po slavnostnem govoru simbolično s kladvom bili v temeljni kamen spomeniku, pretresali so srca kratki stavki posamičnih odličnikov; od teh stavkov so nekateri lapidarni in vredni sami, da se vsečejo v kamen v večen spomin in pouk Slovanom v obče.
Še istega dne je bil shod slovanskih novinarjev katerih je došlo 138. Moralen uspeh tega shoda, ki ga je izborno in odločno vodil Slovenec, Ljublj. župan Hribar, je uže v tem, da se je sestal, in daje provrzročil, da mu bodo sledili drugi. Na shodu so slovanski novinarji dokazali, da morejo razumeti se bez doslej specifično avstrijskega občeslovanskega jezika, t. j. bez nemščine; jedne slovke nisi slišal nemške ne tu, ne pozneje pri banketu, in vendar se je shod lepo za vršil.
Banket, prirejen na čast nevinarjem, je dal povod pomenljivim zdravicam; med poslednjimi je najvažnejša Ko-marova, kateri je pač najboljšo zadel s tem, da je nakrat odvrnul pozornost od notranjih navskrižij avstro-ogerskih Slovanov na potrebno brambo proti Germanstvu, katero grozi v obče vsemu Slovanstvu. Najlepši in morebiti v posledicah tudi najvažnejši trenutek tega banketa je bil ta, da je Ko-
marov dal povod k razgovarjanju prisotnim Poljakom, in da so si oni in Komarov posegnuli v roke. Ta moment je uže sedaj historiški, ker je, poleg poleg banketnega govora Komarova, provzročil silno besnenje v nemško nacijonalni, nemško židovski in celo madjarski žurnalistiki.
Komarov je v obče imel mnogo govorov, a vselej v zavesti, kje govori, torej vselej na svojem mestu, in tako je govoril k srcu tudi češke akademiške mladine v posebnem njenem društvu, kamor je bil došel tudi dr. Rieger, rektor češkega vseučilišča Kadef&vek, in kjer so govorili ti, La-manskij in drugi.
Omeniti je treba tudi, da so češke rodoljubke vseh vrst odlikovale se ter izkazovale svojo izredno gostoljubnost slovanskim gostom. Stregle so jim, kakor so le mogle, in priredile celo poseben večer nji n na čast. — Gostje so občudovali češko umetnost v gledišču in tudi na inženirski razstavi. Uslužnost, prijaznost vsega naroda in gostoljubnost tudi na izletu v Kolin in Kutno Goro si zapazil bezizjemno ob vsaki priliki.
Ni možno v kratkem označiti vseh bolj ali manj važnih momentov, ki so se vršili ob Praških slavnostili v naj-večo zadovoljnost in moralno okrepljenje raznovrstnih sve-dokov in udeležnikov.
•Palacky je povečal in utvrdil zavest češkega naroda o njegovi zgodovinski veljavi tako, da se je najbolj s to zavestjo pospel tudi do današnje veljave. Stoletna godov-Ščina istega Palackega je dala povod, da je češki narod pokazal sebi in svojim gostom, kaj uže zmore iz svoje sile, laka nacijonalna zavest ga preŠinja dandanes v vseh njegovih slojih. Slovanski gostje so znali ceniti vrednost Čeho-slovanov, predno so došli k Praškim slavnostim, in prišli so radi ravno vsled poznanja in cenjenja češkega naroda. A tudi njim se je ukrepila in, če možno, povečala zavest o važnosti Cehov v družini slovanskih plemen. Slavnosti so drug druga vzajemno podprle v dosedanjem mišljenju in čustvovanju.
Ko bi Cehoslovani ne bili doslej po vrednosti cenili svojega Palackega, odlični možje, znani po učenosti in mišljenju, oziroma delovanju, so s svojim dohodom pokazali, koliko ceno pripisujejo tistemu Cehu, ki je predložil slavno zgodovinsko dobo Cehoslovanom, da se zrcalijo v njej ter bodre za nadaljnje veke.
Tudi med češke množice in celo med akademiško mla-eino prodira napačno uporabljani internacijonalizem in vsled tega tudi neradni indiferentizem. Novo raziskovanje v delili Palackega, slavljenje njegove stoletnice in izjave zrelih mož morejo rastoči narodni indiferentizem oslabiti ter razne mlač-neže zopet spraviti na pravilni tir narodnega in občega mišljenja, s tem pa tudi na pravilno pot delovanja. Ako so Palackega stavki vredni uvaževanja, ni treba drugega, kakor da premišljujejo množice in mladina to, kar razlaga in povdarja Palackjr ravno o narodnosti in njeni vlogi med narodi in v človeštvu.
O Palackem se ob slavnostih ni mnogo govorilo; to tudi ni bilo možno in posebno potrebno, ko se moreš poučiti iz Djegovih del najbolje o njegovih naukih in nazorih. Povdarjalo se je toliko bolj to, kar tišči posamične slovanske narode, in kar je bilo dotičnim govornikom najbolj na srcu. Naglašala se je sosebno slovanska vzajemnost, in ker ti dve besedi sami po sebi obsezati mnogo in ravno radi abstraktnosti tudi malo, moglo se je svobodno in bez izpodtike govoriti v tem okviru. Treba je poštevati, da so bili gostje zbrani od vseh slovanskih narodov, iu ker je med temi dovolj domačih navskrižij, dasi bezpotrebnih in škodljivih, treba se je ob takih prilikah ogibati vsakaterega
konkretnega vprašanja na znotraj. Tega postulata se je držal tudi odbor, ki je sezval shod slovanskih novinarjev, iu to zahtevo so imeli pred očmi razni govorniki. V konkretnem so v obče ostali medli in suhi vsi govori ob Praških slavnostili. O kaki določeni organizaciji, veljavni in odločilni za slovanske nirode v obče, ni se nasovetovalo čisto nič ; da, tanko uho je zapazilo bolj glasove o samopomoči vsakegi naroda posebe, nego o konkretnih pomočkih za skupno povzdvignenje iu pospešenje. Zato jo je V V. Komarov prav mojsterski pogodil, ko je iz zgodovine in položsnja današnjih dnij dokazoval vsaj jedno in to najvažnejšo konkretnost: pofebo skupne brambe proti jednemu glavnemu slovanskemu nasprotniku, proti Pangermanizmu, ki neposredno, ali posredno grozi vsem slovanskim plemenom, s tem Rusiji ravno tako, kakor Avstro-Ogerski in balkanskim dužavicam. Ta določna točka, katero je potem dalin. zastopnik Biankini še posebe specijalizoval, omenivši tudi madjarske in italijanske protivnike slovanskih narodov, je nakrat izpreinenila duševno razpoloženje, zjedinila goste vseli slovanskih plemen in psihologično in moralno prisilila tudi poljske goste k glasnemu in simboličnemu pritrjevanju. Zato se tudi ne more dovolj povdarjati zasluga Komarova, da jo je zasuknul, kakor je zahtevalo vse položenje in razpoloženje.
Komarov obrat k skupnemu nasprotniku vsega Slo-vanstva je označil zajeduo pomen Palackega slavlja glede na interese Avstro-Ogerske, ki jih ima skupno s svojimi Slovani.
Nemške obstrukcijonistiške stranke v Avstriji so tekom jednega leta prekoračevale meje dostojnosti in lojalnosti; one so hodile iskat pomoči v Velikonemčijo ; ščuvale so proti Avstriji vso velikonemško iuteligencijo, in profesorji vseučilišč so s predrznimi pisanimi izjavami dajali zaupniee nemškim kolegam nemških univerz v Avstriji, in so se vedli tako, kakor da bi smeli samovoljno mojstrovati avstrijske državnike in še više činit^lje. Nesramnost Wolfovcev in Sehonererjancev je presegala in — še preseza vse meje. Ti so presukavali stvari tako, kakor da se njih germani-zatorskemu programu morajo ukloniti avstrijski Slovani. Te Slovane označujejo in zaničujejo tako. kakor da bi bilo vsako slovansko pleme osamljeno, vsled tega »manjvredno« in glede na pangermansko poželjivost in očitno proglašano agresivnost onemoglo. V takih nazorih je avstrijske prusofilce ntvr-jevalo tudi dejstvo, da se niso ganuli zunanji Slovani, da bi, tako rekoč, paralizovali s svojimi koraki vedenje in delovanje prasolilske propagande.
Sedaj pa pridejo slovanski gostje v Prago, in ruski publicist Komarov kar odločno izjavi, da agresivnost Pan-germanije se razteza na vse Slovane, in da je potreba potlačiti domače prepire pa občemu nemškemu poroštvu postaviti nasproti obče poroštvo slovanskih plemen.
Komarov je glasno naznanil, da avstrijski Slovani niso osamljeni, kakor bi to radi hoteli Wolfovci in zunanji njih somišljeniki, in da Avstrija ima v svojih Slovanih brani-telje njih in svojih interesov. Zunanji Slovani vidijo v oškodovanju Avstrije in njenih Slovanov tudi oškodovanje svojih interesov, in avstrijski državniki in najviši činitelji morejo z zadovoljstvom gledati, kako se postavlja v moralno branibo Avstrije tudi zunanje Slovanstvo. V istem smislu je povdarjal tudi stari Rieger, aa interesi avstro-ogerskih Slovanov gredo vsporedno z interesi z njih državo in dinastijo.
Givor Komarov in potem tudi Riegrov sta raztogotila nemške in madjarske šovinistiške liste, ker jim očita vest, da delajo krivico Slovanom, in da ti Slovani niso bez mo-
ralne straže, da bi se ž njimi postopalo, kakor postopajo doslej privilegovane narodnosti.
Ako bi oficijozni listi avstrijski umeli prav svojo za-dačo, radovali bi se, da so se Palackega slavnosti vršile tudi v interesu naše skupne monarhije. No, takega razuma ta glasila ne kažejo, pač pa bi bila rada s prusofilskimi listi vred ovajala avstrijske Slovane in, če možno, strahova la Komarova ali celó izposlovala ukor velikemu knezu Konstantinu, ki je v imenu Petrograjske Akademije naúk brzojavno povdarjal zasluge Palackega za probujenje samozavesti češkega naroda. Da bi še bolj dosegli svoje ova-duške nakane, so nemškonacijonalni in nemškožidovski listi celó preobračali besede in tekst govora Komarova. Zopet je bilo židovsko časopisje spredi, ko je izsledilo priliko, mahati po Slovanih.
No vse to besnenje najbolje svedoči, kakó dobro je bil ubral struno Rus Komarov. Ta intermezzo je najznačil-niši, vsa Palackega slavnost v Pragi pa je treba smatrati kot nekak preludij z orhestrom, pri katerem so sodelovali členi vseh slovanskih narodov ; prava igra, v smislu skupnega delovanja, utegne še le slediti. Praški dnovi so podali vsaj predigro, ki naznanja značaj cele igre, in takó se bode zavest o nadaljnjem delovanju razločevala od dosedanje zavesti vsaj v tem, da, tudi če bodo pojedini slovanski narodi delovali vsak za se, vendar se bodo spominjali skupnih interesov in bodo takó vsaj moralno zavezani, da ne bodo lehkomiselno postopali ne s peresom ne z deli proti tem interesom. Konkretnih obvezano»tij slovanski gostje niso nesli seboj, in tudi češki narod sam jih ni dobil od njib, pač pa moralno veže dolžnost vse skupej, da ne bodo iskali navskrižij, kakor doslej, temveč to, kar druži in veže. Moralni uspeh ostane vsekakor po Palackega slavnostih ; moralni uspeh je in ostani predigra za konkretno skupno delovanje v bodoče.
Praški kongres 1. 1848 je bil po zadafah in sam po sebi važnejši; v posledicah je ostal bolj ali manj bez konkretnih plodov. Naj bi sedanje združeno slavlje, ki je zgolj moralnega značaja, dovajalo in dovedlo do konkretnih na-cijonalnopolitiških posledic avstro-ogerskih Slovanov !
•—H—š——•
Shod slovanskih novinarjev.
Namen, ki so ga hoteli doseči češki Praški publicisti so s prvim shodom slovanskih novinarjev v obče tudi dosegli. Mnogo truda in previdnosti je bilo treba, da je v obče prišlo do shoda. Med odborniki za pri-rejenjfi so bili na prvem mestu: J. J. Toužimsk^, urednik »Češke Politike«, JosefHoleček, urednik »Narodnih Listov«, Fr. L Hovorka, urednik »Hlasa Národa«, R. Cejnek. urednik »Politike«, torej zastopnik Praških dnevnikov, govorečih v češkem in slovanskih interesih. Shod se jim je tudi primerno zahvalil ter dal zajedno zadačo, da skrbé za priprave drugemu takemu shodu, ki se je določil na drugo leto v Krakovu. Glavno delo shoda bila so poročila o časopisju posamičnih slovanskih narodov in potem od odbora predložene, gledé na tekst obsežne, gledé na konkretnosti pa ne prebo-gate resolucije. Odboru, kolikor se je moglo soditi iz vsega, in kolikor smo zvedeli še posebe, ni moglo biti toliko do konkretnih predlogov, kolikor do tega, da se v obče prične delo v pogledu na slovansko novinarstvo. Položenje gledé na skupne interese bilo je pretužno, šli so razum in interesi preveč vsaksebi, kakor pa da bi bilo možno uže na prvem shodu predlagati kaj odlo-
činilnišega, sličnega položenju novinarstva pri drugih velikih narodih. Tudi iz resolucij in razgovora o njih je razvidno, da so stilizatorji teh resolucij postopali previdno, do skrajne previdnosti, in je bilo še čudo,da se je shod sploh udal za nekatere izpremembe v tekstu. O stvari sami izpregovorimo prilično še posebe, kakor smo tudi v 11. št. »SI. Sv.« podali nekoliko nasovetov, ki. kakor je bilo predvideti, so se stavili za skupne slovanske razmere — prerano. Za obsežno pretresanje kakor bi bili želeli mnogi udeležniki, tudi ni bilo ne časa, ne razpoloženja. Treba je spominjati se, da novinarji so bili od zjutraj do 2 ur popoludne pri slavnostnem delu položenja kamena za Palackega spominek, da se je še pozneje pričelo zborovanje, in da je bila temu določena samo jedna seja, in da se je shod tudi udal tej določbi, da se je v plizo 3 urah završilo vse skupej, in da je bil po tem še novinarski banket. V vsem tem je bilo dobrega preveč ; shod je torej stvorih ne kar bi bil morebiti mogel, temveč to, kar mu je bilo odkazano, in zadovoljiti se moremo ž njim bolj radi tega, kar mu utegne slediti v poznejših letih, nego radi tega, kar je izvršil sam. To je bila tudi glavna namera prirejevalcev, in s tem moremo njih in shod tudi opravičiti.
Dne 20. jun. okolo 4. ure popoludn^ se je v mestni dvorani zbralo 138 novinarjev, pripadujočih raznim narodom slovanskim. Predsednik »Spolku česk^ch žur-nalistfi« glavni urednik »Politike«, g. Emil Brether je otvoril skupno jedino sejo. Nato se je izbralo pred-sedništvo. Predsednikom je bilizvoljen Ljubljanski župan g. Ivan Hribar, podpredsednikoma pa sta se izbrala g. Mih. Chilinski, glavni urednik »Czasa«, iz Krakova in in pa dr. Šima Mazzura, glavni urednik »Obzora« iz Zagreba Predsednik je shod nagovoril v raznih slovanskih jezikih, in to je jako ugajalo zborovalcem, oba podpredsednika pa sta pozciravila shod v svojih jezikih.
Petem so sledila poročila o novinah raznih slovanskih narodov. Referati, o katerih sporočimo prilično posebe, so bili bolj ali manj dolgi, vendar poprek sestavljeni in čitani zanimivo. Omenimo le, da za Slovence je namesto zadržanega g. And. Gabrščeka, slovenskega tiskarja v Gorici, njegovo poročilo, jako prikladno prečital g. Ernest Klavžar, urednik, »Gospodarskega Lista«, v Gorici.
Za referati so prišle na vrstvo od pripravljalnega odbora predložene resolucije. Razpravljale so se posamično, pri nekaterih, seje nekaj opustilo ali izpremenilo, in tako se je sprejelo bez posebne in velike debate petero teh resolucij, kakor jih pripravljamo tusaj. Jedna (poslednja) se je opustila. Izrazilo se je naposled nekaj predlogov, katere bode pretresal pripravljalni odbor za nasledni novinarski shod ki se je odločil za 1. 1899 v Krakovu. Predsednik je nato z umestnim ogovorom završil vsekakor pomenljivi shod.
SlSOMICHIs I.
O vzajemnih interesih avstrijsko-ogerskih Slovanov.
Zastopniki javnega tiska slovanskega avstrijsko-ogerske monarhije, zbrani v kraljevskem glavnem mestu Pragi, dne 19. junija 1898 z namenom, da bi se spoznali med seboj, uveljavili slovanski tisk in določili načela publicistične obrambe skupnih interesov slovanskih
avstro-ogerskih narodov, izjavljajo : Kljubu različnim interesom, katere določa posebni položaj vsakega slovanskega rodu zase v našem cesarstvu, im-ijo vsi skupej — i kar se tiče splošnega človeškega napredka in civilizovanih narodov dostojne ekzistencije, i kar se tiče njihovega jezikovnega sorodstva, i kar se konečno tiče fakta, da vsi spadajo v jednotno, na podstavi hi-storiških aktov pod žezlom Habsburške dinastije ustanovljeno državo — nekatere interese, ki so vsem skupni; zlasti pa: državljanom slovanskih narodnostij naj se povsodi in popolnoma podeli tista politična svoboda, katero prisoja državna uprava obeh držav, vseh kraljestev in dežel vsem državljanom bez razločka narodnosti, in ta jednakost vseh pri izvrševanju in posluževanju se državljanskih prav naj se priznava ne le teoretično, temveč i praktično respektuje in dejan-stveno izvršuje; oskrbi naj se, da bodo slovanske narodnosti mogle v isti meri rabiti in gojiti svoj jezik, kakor vse druge narodnosti, tako da bo v vsem javnem življenju, v šolstvu, literaturi in umetnosti njih jezik na podstavi istih prav imel isto prostost, kakor jo imajo jeziki ostalih narodnostij; na podstavi državljanske jednakovrednosti i narodne pa jezikovne jedna'coprav-nosti naj se da vsem narodom slovanskim pravo sa-mostalnega, svobodnega razvoja, da lahko napredujejo v prosveti, narodogospodarskem blagostanju in soci-jalnem oziru. — Udeležniki shoda, prizn&vaje skupnost teh interesov, si obljubljajo, da se bodo v njih obrambo in izvršitev kar najbolj možno podpirali vzajemno; da bodo — seveda ne zoper svoje prepričanje in čuvstvo — odstranjali vse, kar cepi posamične slovanske narode in rodove v Habsburškem cesarstvu.
Udeležniki shoda — v svesti si, da, kakor slovanski narodi v naši državi nikjer ne zahtevajo svojega gospodstva in nadvlade svoje nad drugimi narod-nostimi, istotako zavračajo vsako nasilje drugih nad seboj in se bodo vstrajno borili zoper taisto, zahte-vaje zase in za vse jednake svobode in jednakega prava — delovali bodo povsodi na to, da bi se uveljavil proti navalom srditega sovraštva in nasilja povsodi duh narodne in verske strpnosti in miru med narodi tako, da bi procvitala Habsburška monarhija, kakor ji določa narava sama, in da bi postala krepka zaščita politične svobode vseh svojih v svojem razvitku svoje-pravnih narodov, katerim naj dš. državna uprava taka uslovja, da bodo narodi lahko procvitali v duhu napredka in človeške prosvete, da bo njih gospodarsko blagostanje rastlo, in da vse njih socijalno življenje dospe do popolne človeške dostojnosti.
II.
O tiskovni svobodi.
Zastopniki javnega tiska slovanskega v avstro-ogerski monarhiji, zbrani v kraljevskem glavnem mestu Pragi, dne 19. junija 1898., obsojajo sploh vsako per-sekucijo javnega tiska, naj se uže ista godi tako, da se ne ozira na zakon, ali da se zakon zavija ali razlaga tendenčno, izjavljajo, da ne odjenjajo stremiti za popolno tiskovno svobodo, in to tako, da naj se ne proglasi samo po zakonu, temveč i praktično v resnici izvršuje. Konkretni predlogi, mereči na izboljšanje sedaj veljavnih tiskovnih zakonov, naj se izroče, ko pripravljam odsek o njih izreče svojo sodbo, dotičnim zakonodavnim zborom.
III.
O varstvu gospodarskih interesov.
Shod slovanskih novinarjev v Pragi, dne 19. junija, izjavlja, da se mu zdi nujno potrebno, da bi si Slovani podali roko, da skupno branijo i svoje gospodarske interese. Do tega nas voditi dve poti: vsestranski razvoj naših gospodarskih in rokodelskih del, katera hočemo podpirati, z vso silo in obrambo lastnega truda in njega sadu. Dasi ne priznavamo, da bi vsakdanje gospodarske teorije bile veijavne za vse čase in razmere, za vse države in narode, vendar priznavamo, da, če pomislimo, kako sili v naše dežele čim dalje močneje tuji, inozemski kapital, čegar namen je, polastiti se vseh naših izdelkov in nas prisiliti do tega, da bi morali biti mi njegovi konsumenti, nam je treba nasproti gospodarskemu tlaku inozemskemu izkoristiti misel, ki je podstava varstvene colnine. Ta potreba je toliko veča, kolikor manj stvorč naše vlade v to, da se zapreči gospodarska invazija od zahoda v avstrij-sko-ogerske dežele. Proglašujemo, da bodo z vso močjo in vsemi pripomočki delali na to, da se slovanski izdelki pomnože in spopolnijo, da bodo slovanski kon-sumentie pri jednaki popolnosti in ceni izdelkov in pri istih plačilnih uslovjih dajali prednost slovanskim izdelkom. Na ta način upamo navaditi slovanske produktivne sile na zdravo konkurencijo s tujo produkcijo. Z isto pozornostjo hočemo skrbeti za to, da bi ne jemal tuji kapital našemu slovanskemu kmetijstvu zemlje izpod nog, da bi slovanska zemlja, dasi se menjajo, nieni posestniki, ostajala v slovanskih rokah. Da se doseže to, je treba ne samo finančnih sredstev, temveč i tega, d* naše narode navdušujemo za gorečo ljubezen do rodne zemlje, katera je naša domovina.
IV.
. O pravi informacni in pcrocevalni službi.
Shod slovanskih novinarjev avstrijskih dežel je prepričan o potrebi tega, da se ustanovi med novinarji slovanskimi zaveza, ki ima namen, organizovati pravo informačno in poročevalno službo novinarsko. Ustanovitev take zaveze, ki ima namen vzajemno informovati slovanske časopise nepristranski in pravično, je neobhodno potrebna ; delovanje njeno obsega službo novinarsko na podstavi vzajemne zamene zanesljivih poročil, pa tudi po modernih potrebah zorganizovano hitro in izdatno službo poročevalno. — Ker je pripra-vljalnikomite v svojih sestankih ozval se na različne v tem oziru stavljene predloge, odobruje shod. da ta odbor še dalje deluje vtem smislu, da definitivno razpravlja o teh predlogih in jih konečno tudi izvede.
V.
O pokvarjenih topograjibiih imenih m korespondenhii kanceliji.
V slovanskih časopisih se nahajajo pogostomato-pografična, osebna in druga imena iz slovanskih krajev pisana tako, kakor so jih preložili ali pokvarili tuji jeziki, to pa se posebno dogaja v poročilih uradne korespondenčne kancelije Dunajske, katera pošilja svoje brzojavke samo v jeziku nemškem. — Da se odstrani ta nemarnost, prizadeva se shod, da bodo njegovi udeleženci kolikor možno delali na to, da bi uredništva
slovanskih listov, k: črpajo iz novin in tekstov tujih jezikov, skrbela posebno za to, da se ohranijo prvotna slovanska imena topografična, krstna in rodna, da bi se v vseh slovanskih deželah izdali krajepisni slovniki, ki bodo obsegali prava prvotna slovanska imena osebna in krajevna. Dalje proglaša shod: Korespondenčna kan-celija se pozivlje, da v svojih filijalkah v glavnih mestih posamičnih slovanskih dežel skrbi za poročila tudi v slovanskih jezikih. Shod izreka željo, da bi se uredništva slovanskih časopisov skrbno ogibala tujih izrazov,
zlasti takih, ki se nahajajo v slovanskih jezikih.
*
Kmalu po skupni seji novinarjev na večer je bil banket, ki ga je pripravljalni Praški odbor priredil slovanskim novinarjem na čast (v Meščanski Besedi). Napitnice, ki so se vrstile tukaj, so polne zanimivosti in, kakor se kaže. v posledicah tudi važne Prvi je izpregovoril ured. »Nar. Listov«, g. Josip Holeček. Najprej je pozdravil Slovake, politiški ločene, vendar sestavljajoče s Čehi vedno jedno narodno celoto. Gostili so J. A, Komenskega, v tem stoletju pa podarili Kolara in Safafika; s tem družijo oni Čehe z vsemi Slovani. — Poljake pozdravlja v češčini, ker to razumejo Poljaki, kakor Čehi poljščino. Čeh sliši na poljski zemlji iste glasove, vidi ista lica, običaje in uravno vedenje. Naj bi se duševne vezi utvrjevale. Boleslav Hrabri in Gromvald spominjala na zvezo Čehov s Poljaki. Po porušeni zvezi sta propadala oba naroda. Današuje približevanje nas zopet krepi. — Jugoslovane pozdravlja bez razlike. Obrača se najprej k Slovencem, h katerim goje Čehi globoko ljubezen. Prerojenje češkega naroda imenuje se čudo 19. stoletja, ali jaz poznam veče čudo slovanske narodne vstrajnosti in živ-Ijenske sile, s katero hraniti vi svoje narodno življenje in svojo individuvalnost, bratje Slovenci Ni v Slovanstvu in morebiti v celem svetu primera, da bi narod tako majhnega števila, kateri ni imel nikdar svoje države, kateri živi v ne-pretržnem boju z večnim neprijateljem, ohranil na tak način -svoj jezik in svojo narodnost. Bodite zagotovljeni, da vas nikdar ne zapuste Čehi, in ravno tako se nadejam, da se rešijo vsi Slovani te države. Sramota bila bi pred Bogom, pred sedanjostjo in bodočnostjo, ko bi močnejši brat zapustil manj silnega in nesrečnega Vi ste nam zgled, vi ste nam vzor, da Slovan naj nikdar ne omahuje v svojem narolnem, pravičnem boju. Dobro došli, bratje Slovenci! — Med Hrvati in Čehi je mnogo podobnega. Zgodovina jih je postavila na meje med vstokom in zapadom. Cilj obeh je poln odgovornosti nasproti Slovanstvu. Naj bi se oba naroda združila pod praporom misli, katera je našla goreča zagovornika v Strossmayerju in Račkem. Pomagali ste nam proti nemški nadvladi, in vaša nesmrtna rodoljuba Zrinskega in Frankopana je zadela ista usoda, kakor našo gospodo po bitvi Belogorski. Tudi danes se moramo boriti skupno in složno. — Srbi so plemenit narod s sinovi, kakoršni so Črnogorci. Zgled so slovanske misli, — v jedni roki orožje, v drugi gnsle. Obžalovati je treba, da katoliški Slovani stoje doslej proti Slovanom pravoslavnim. A nadejamo se. da zginejo ti ¿pori, kajti prislovica pravi: »Kdor ne priznava brata bratom, bode priznaval drugega gospodom.« — Naposled pozdravljam vas, brate ruske. Švedski ste znamenitega praznika složnosti vseh Slovanov Habsburške monarhije. Obračamo se k vam. Žrtvujte nam pozornost in gledajte s svojo ljubeznijo k našemu narodnemu gibanju. Vrnuvši se domu, porečete, kaj mislijo, čutijo vaši bratje, da bi veliki narod ruski v globini svojega srca ohranil nam bratsko ljubav. Pozdravljamo vas vse pod gostovsko slovansko streho in prosimo, da bi odmetali hleba-soli.
Dr. Tavčar se je v imenu Slovencev zahvalil za lepe besede Holečkove o Slovencih. Ti so došli k slavnosti Pa-lackega, ker je tesno združena tudi z mislijo slovenskega naroda, ker njegovo seme rodi uže zlato klasje. Po naukih Palackega želč Slovenci, da bi si Čehi ohranili geografsko in nerazdeljivost kraljestva češkega. Od usode Čehov je za-visna bodočnost tudi Slovencev. Naj bi se Čehom porodilo več takih mož, kakoišen je bil Palackj. Zahvaljujemo se češkemu narodu na dosedanji podpori, in katere si želimo i nadalje. Češka žurnalistika ima velike zasluge za nas in zato napivam zastopnikom češkega časopisja: da jih Bog poživi! (Govor Tavčarjev je bil z veliko pohvalo sprejet.)
Govorili so potem še urednik dr. Hubaček, g. Zaja-czkovvski in vodja F. Toumer
Nato je izpregovoril ruski polkovnik in srbski častni general V. V. Komarov, urednik Petrograjskega „CB-fcTa". Ravno ta njegov govor js dal povod silnim napadom nemške, vehkonemške in madjarske žurnali-stikeincelo lista »Fremdenblatt«, glasila naše zunanje politike. Radi tega priobčimo ta govor v celoti. Komarov pravi : »Besede, s katerimi je nas vse Slovane pozdravil odborov predsednik, sili me, da bi mu dal ravno tak odgovor čist, srčen in iskren, kakoršen je bil pozdrav. Gospoda, predno pričnem svoj govor, dovolite, da bi proglasil, da si štejem v čast in čutim posebno radost nad tem. da govorim na shodu (sc. banketu) slovanskih publicistov in delavcev s peresom. To je redka sreča, katera se je pripetila malo kedaj, in daj Bog, da bi naši slovanski shodi delavcev s peresom in razumom bili tako pogostni, da bi ta sieča postala običajno pojavljenje. Ko smo potovali na Češko, vedeli smo, da idemo na kraj. kjer razsaja boj, in ko smo prišli sem, in ko smo videli na svoje oči, kako z volčjim korakom leze sem nepiijatelj, kako bliskajo njegove oči — tu v duši- in srcu mojem razlila se je tuga, in želel sem si, da bi minula ta opasnost, želel sem si to kot slovanski publicist iz polnega srca.
Gospoda, Čehi so v Slovanstvu zavzemali vsekdar znatno in opasno mesto. Tisoč let stoje Čehi tukaj ter se bojujejo. Tisoč let je, odkar si je pod Karolom Velikim nemški element pridobil tak vpliv v Evropi, da se je zdelo dejanski, da germanska povodenj pogoltne ves svet. Tedaj se je od strani bizantinskih cesarjev mislilo nato, kako bi se mogel temu germanskemu življu postaviti odpor, in tu so poslali sem sv. Cirila in Metodija, ki sta prešla črez Kijev, Poljsko, Sileško in Moravo, in v Čehah sta izvršila svojo glavno namero in zavzela prvo bojno mesto proti Nemcem. Kakor ognjen pas sta vstvarila ono ograjo, katere Nemec ni prekoračil tekom tisoč let. (Glasno pritrjevanje.)
Sv. Ciril in Metodij sta navdahnula češki, poljski in ruski narod za odpor, ona sta nas v duhu zjedi-nila ter podelila silo k brambi proti vragu. Sv. Ciril in Metodij sta nas zbližala v duhu in s tem duhom živimo še sedaj. Poznejša poželjivost nemška je na novo naskočila na slovanska plemena, vzela naša baltiška nabrežja, in nemški vitezi so hoteli prodreti do severne Busije. To je bilo v dobi, ko se je ruska Litva zjedinila s kraljestvom poljskim, ko še ni bilo sovraštva med nami, temveč prijateljska zveza. Tedaj so ruski polki Smolenskega in polki poljski pa vaš češki Žižka prišli in skupno zmagali boj z Nernci pod Grunvvaldom. Bavil sem se pobliže s to bitvo, in vidimo v njej pouk za naše bodoče ohranjenje. Nemci zamolčujejo popolnoma to bitvo v svojih historijah; ona je jedino
v ruskih in poljskih letopisih. V tem boju je poginulo viteštvo nemško, in niso si upali več na Slovanstvo (Gromko soglašanje)
Tam pod Grunwaldom v skupnem boju naša slovanska kri, kri češka, poljska in ruska se je zlila v jeden vir, a zbližala nas je s tem na veke-, kajti tam, kjer ljudje skupno prelivajo kri, tam. po narodni. It-genrli raz-cvitajo samo cvetja, katera p omajajo za vse življenje jedino prijateljstvo in nikdar neprijateljstvo. (Viharno ploskanje in pritvrjevanje.)
To je bil drugi naskok Nemcev na Čehe in vse Slovanstvo. Sedaj po francoskem porazu, se je Nemčija zopet okrepila, pripravlja se zopet na napad na nas Slovane, hoče nas povsod razcepiti, raztegnula je svoje mreže v Rusiji, Poljski, v Čehali in na Balkanu, a uničeni in prva žrtev naj bi bili zopet Čehi. Gospoda, kdor ima srce, kdor ima vest, kdor ima kri, zasleduje to položenje. čuti, jaz mislim, potrebo tega. da bi tam, kjer so bili Čehi pred tisoč leti, stali zopet po tisoč letih. Želel bi si, da bi v tej smeri, ko se vrnemo s tega shoda domu, uspešno pomagala slovanska žur-nalistika. Vi, gospodje novinarji, vi gospodje tiska, držite ogenj in hlad, držite v svojih rokah odušev-Ijenje in trezni razum. Zapomnite si to, da, kjer gre za veliko slovansko stvar, kjer moramo imeti veliko skupno delo pred očmi, ni mesta govoriti o malenkostnih sporih; kjer je veliko skupno delo, tam je neprimerno govoriti o takia neprikladnostih. Treba je, da bi šli v boj kot jeden mož, in spominjali se, da imamo samo jednega neprijatelja, ne dveh, in da jedino združenje rodi silo.
G. urednik Holeček se je obrnul k nam in prosil nas, da bi obranili pozornost vam. S tem ste rekli malo — pa mi vemo, s čim smo zavezani Čehom; mi se tega zavedamo, da naše slovansko gibanje, katero se je prijelo vseh ruskih, od najma?ijše koče do carskih palač, je imelo svoj izvor na Češkem, mi vemo, kako vlogo so v tem igrali Čehi. Vaš Dobrovskf, Šafarik, Jungmann, Hanka in Palacky so vzbudili v Čehah duh, ki je prišel do Moskve in prijel ves slovanski svet. To je delo češkega naroda ter proslavi na veke spomin češkega naroda. (Viharno ploskanje.)
Sedaj, gospoda, ko poznamo svojo vlogo, ko smo se pobratili tukaj, predno opustimo zlato Prago in se vrnemo domu, ne smemo pozabiti nikdar, da smo otroci jednega očeta in jedne matere! Mi ne čutimo z vami samega sočustva — to je majhna beseda, mi gledamo na vaše stvari, kakor na svoje lastne; ne dopustimo ni-kake krivice, in ko bodemo zagotovljeni, da se tu ra-duje in živi vse, in da je nemški val vržen daleč nazaj, t je, od koder je prišel, tedaj in jedino tedaj bomo tudi mi mirni, spokojeni in radostni, in tedaj bodemo mogli — ako bode n&s volja — baviti se tudi z našimi malenkostnimi spori.« (Izborno ! Dolgotrajno ploskanje in pohvala.)
Za Koniarovim je govoril Spasovicz, spomnivši se govora dr. Riegra 1. 1867 v Moskvi. Rieger je tedaj opozoril, da ima Moskva 300 zvonikov, v vsakem je nekoliko zvonov, kateri, kedar zvonč vsi, zvone v mili harmoniji. Vprašal je potem, ali je bolje, da zvoni vsak teh zvonov, ali pa da bi se zlili vsi v velik zvon, ki bi dajal le jeden, dasi mogočen glas. Odgovora tedaj niso dali, a tudi naj gorečniši rodoljubi ruski priznajo, naj bi se vsak narod razvijal pod svojo streho. Čehi pa so učitelji ostalim Slovanom, kako je treba gojiti slovan-
sko vzajemnost. Možno, da še le črez 20 ali 30 let se stvori prvi ali drugi korak k temu, da bi se v tej smeri razvijala slovanska misel, vendar sem preverjen, da drugače se ne more rešiti slovansko vprašanje, in le želim, da bi hodili vsi slovanski narodi po tej poti, o kateri je govoril dr. Rieger. V tem smislu slovanska vzajemnost ima bodočnost.
Biankini v lepem govoru omenja, da od 1848, ko so se bili sešli Slovani v Pragi, razun shoda v Moskvi, niso bili več zbrani, tako, kakor sedaj. L. 1848 je Slovane prevarilo. Slovanska žurnalistika je danes skupno zastopana, ona ni še izpolnila svoje za-dače. Mi se še ne poznamo, in vendar je to potrebno. Danes smo spoznali nekaj skupnih vprašanj, katera so močnejša, nego vzajemne neprilike. Vsi slovanski narodi so sinovi jedne matere, in jedna je naša bodočnost. Za združenje razkosanih slovanskih plemen treba je vekov, a bodočnost prinese to združenje, vsaj v brambi svojih prav Palack^ nas je učil braniti prava narodna, narodno individuvalnost, in spoznajmo, da, ako bodemo v svojem domu doma, dosežemo najbolje svoje združenje. Hrvati in Čehi imajo svoje državno pravo ; treba je vzajemno podpirati se. Učimo se iz zgodovine, in treba se nam je učiti še mnogo iz nje, o ugodnem in neugodnem. Drugim nočemo jemati ničesar, pač pa hočemo svoje braniti proti Nemcem, Italijanom ali Madjarom. Skupno se branimo, in tako si zagotovimo bodočnost in dojdemo do slovanske vzajemnosti. Bodimo složni proti tujcem, a opustimo domače spore. Te spore moremo pozneje poravnati, proti vragom pa bodimo jedini.
Drž. sovetnik Vaclik naglaša, da je treba pozabiti vse, kar- nas je razdvajalo. Danes ste sprejeli nekoliko resolucij, tičočih se avstro-ogerskih Slovanov, laz opazujem uže 30 let v Rusiji rusko časopisje in tvrdim, da isto soglaša z vsem, kar ste sklenuli. Ako hočete najti pravi odmev v ruskih listih, skrnite jih dobro informovati. Komarov „CB-feTt", kakor njegov dom, je otvorjen vsem Slovanom. Sporočite nam vse, kar vas teži, in odjek najdete v ruskih novinah. Sedaj pa od besed do dejanj ; želim, da bi naše delo bilo dostojno slovanskih narodov, pri tem delu pozabimo, kar nas je cepilo.
Govorili so tudi G. Hrub^, Ptašinsky, Ščepanski, ifute Jakic, dr. Danielak, Ščavinskij in oficijalnem delu še g. Vergun, p. Skoliczevvski in ur. Kratochvil. Iz teh govorov sporočimo bistvene stvari v bodoče. V obče se nam je treba povrnuti k dogodkom velikih slavnostij.
—-S i»—■
K slaVnosti Palackega.
Iz Petrograda so položili srebrni venec na gomilo Palackega, in sicer z napisom: „C.iaBnoMy na-b cjiaBBuxi> nesoBt. <[>paiiny IIa.TanKOMy, ropoj-b lleTepoypn>. 1798—1898." Županu Praškemu dr. Podlipnemu so od Petrograda poslali tudi brzojavno pozdra-vieo. „CB-fsT-b" spominja, da 1. 1867 so bili Palackf in drugi Slovani v Petrogradu predstavljeni carju Aleksandru II, ki jih je sprejel s besedami: ,,IIpiiBiTCByK) Bact, opara c.iaBirae Ha po^Hofi c.iaBHHCKoii aeM.ii". Mnoga ruska mesta so po svoje slavila spomin 100 letnice rojstva Palackega, kateri je razjasnil tudi »nekatere strani ruske zgodovine, tičoče se življenja ruskega zapad-nega kraja«. „Hob. Epena" od 11. juri. pravi, da dojde mnogo ruskih učenjakov, žurnalistov itd. k slavnosti v Prago. Razmere so se zboljšale; vsled tega ne bode vlada avstr. sumničila Slovanov, kateri imajo tudi v parlamentu večino. Glavna ruska inesta pošljejo pozdrave in potvrdijo stotikrat, da »vsa Rusija želi Čehom in drugim avstr. Slovanom ohranjenje narodnosti in samostojno
kulturno razvitje na podstavi vzbujene v njih (sosebno za vla danja cesarja Franca Josipa) in sedaj okrepljene narodne san.o-zavesti, katera služi v najboljšo brambo proti vsakim posezanjem na celoto in nezavisnost Avstrije«.
K Palackega slavuosti v Brno so se bili odpeljali z Dunaja zastopniki „slovansko-kršč. narodne zaveze". Bili so slovesno sprejeti, 11. jun. je bil v češkem „Besednem domu" prijateljski sostanek, na katerem sta govorila i dr. Klaič in dr Žitnik. 12. jun. je bil slavnostni shod v češkem gledišču.*) Opoludne se je pripeljal Praški župan dr. Podlipny. Na kolodvoru so ga pričakovala vsa češka društva; Slovani so ga navdušeno pozdravljali, Nemci pa mu, ko se je peljal v mesto, klicali sramotilke in metali vanj kamenje in gnjila jajca. Nastal je pretep med Sokoli in Nemci. —
Popoludne je bil od Besednega doma do slavnostnega prostora velik sprevod. Župan Schimmer je pozdravil (kot predstojnik občine Karthaus) udeležence; Praški župan dr. Podlipny se je zahvalil na ovacijah, ki pričajo, da Praga ni le glavno mesto Češke, temveč vseh čeških dežel. Povabil jemoravske brate, naj obiščejo Prago. Jurist Bulin je predaval o Palackem. Cezarju se je poslala udanostna čestitka. Te proslave «a „Kraljevem polju" se je udeležilo do 60.000 ljudij.
Na Palackega gomili v Lobkovicah, kjer je bil pokopan 31. maja 1876, je bila 12. jun. proslava, katere se je udeležilo mnogo Pražanov in deputacije društev iz vse dežele. Lobkovski župan Plasinger je položil na gomilo krasen venec. Nato so se zbrali udeleženci pod vaškimi lipami, kjer je Sokol imel slavnostni govor
Češko dijaštvo je imelo slavnost na vseučilišču 13. junija. Po kantati je pozdravil rektor Kaderavek goste, nato je prof. dr. Goli predaval o Palackem.
V	Kolinu je bila 12. jun. velika Palackega slavnost. Na večer je bil slavnostni sprevod društev in korporacij z 800 lam-pijoni. —
V	Kutni Gori so priredili 12. jun. slavnostni sprevod, 13 razsvetljavo mesta in v okolici kresove. Mestni sovet je razdeli med šolsko mladino 1000 slik in 1000 knjižic o Palackem.
Biskup Strossmayer je poslal odboru za Palackega slavnost znamenito pismo. Slavč Palackega pravi, da svoboda in napredek Slovanov, zlasti zapadnih in južnih, sta podstava svobodi in napredku države.
Maloruska društva, ki so bila povabljena na Palackega slavnost, so v brzojavki priznala hvaležno in zahvalno, da je Palacky zahteval polno ravnopvavnost vseh slovanskih rodov, a izjavila zajedno, da današnji češki zastopniki ne postopajo pravilno proti Rusom, ker so opravičili volilne zlorabe. Zato se tudi ne udeleže slavnosti ter zabranjujejo, da kdo govori v imenu malo-ruskega naroda.
Štajersko-graški »Sokol« je 19. jun. priredil Palackega proslavo v nlzenski pivnici. Udeležili so se je poleg Čehov Slovenci, Srbi in Hrvati
Organ socijalnih demokratov, »Pravo lidu« je donesel izjavo, da češka soc. dem. stranka priznava Palackega kulturne zasluge, a zaradi njegovega odpora delavskim prizadevanjem, zlasti občemu volilnemu pravu, ne more se udeležiti njegove proslave.
Poljski gostje v Pragi so se peljali na višegradsko pokopališče, na gomilo pisatelja Ea. Jelineka, ki je deloval za poljsko-češko vzajemnost. Prof. Kalina in obitelj Dembi iz Varšave so položili vence na grob.
.——i—-
Delegacije.
Bar. Oppenheimer pravi, da ogromne terjatve za armado niso v soglasju z nizkim stališčem gospodarstva. Nobena, tudi najmočnejša država ne more vsakih 10 let prestati takega boja, kakor je boj za obnovitev pogodbe z Ogersko Obe državi imati dosti skupnih interesov, a od obeh se povdarjajo le nasprotna. A pogodba, kakor se je zjedinila pod Badenijem, je nemožna. Potreba nam je tudi vodnih potij, n. pr. vodotok od Donave po Vita vi do Labe. Treba pa je pred vsem,
*) V „Besednem domu" se je pričela slavnost s koralom ,,Gospodine pomiluj". — Prof. dr. Kamenieek je imel slavnostni govor mesto zadržanega arhivarja Brandla. Na to se je pela sla.nostna kantata: ,,Manum Palač- eho", ki je završila oficijalni del. V gledišča je (nedeljo dop.j po koralu „Gospodine pomiluj" imel ravnatelj Mareš predavanje o Palackem, na kar se je slavlje za-▼ršllo s Tovačovskegi. zborom ,,Svorny tluchu.
da se narodnostni boj skonča s tem, da se prizna Nemcem pravica; da se potem skrbi za gospodarsko ojačenje države.
Bar. Wassilko se pritožuje o prepovedih romunskih shodov. Ogerska vlada v svoji notranji politiki ni v soglasja s prizadevanjem ministra vnanjih poslov, Bomunija je upoštevanja vredna sosednja država, ki bode odločilne važnosti ob konečni rešitvi vstočnega vprašanja. Obžalovanja vredno bi bilo, ako bi vsled postopanja ogerske vlade trpeli naši prijateljski odno-šaji do nje. — Barvvinski pravi, da se mora zastarani centralizem umaknuti polni narodni jednakopravnosti. Obžaluje, da se grško-katol. Rusom namesto slovanske liturgij • vsiljuje madjarska. — Dr. Mettal razpravlja o konzulatstvu in o izselnikih. Usoda izseljencev je v ozki zvezi s konzulati, zato naj bodo ti le avstrijski državljani ali pa taki, katerim so avstr. razmere povsem znane.
Seja se prekine. Hochenburger interpeluje vojnega ministra zaradi Graških dohodkov. Bazmerje med meščanstvom in vojaštvom se le od novemberskih dogodkov le še poostrilo z degradacijo rezervnih častnikov, z imenovanjem Gleispacbovim, z uporabo sovraženih Bošnjakov in njih godbe. Vpraša torej, hoče li vojni minister premestiti bosenski polk? Zakaj je potvrdil degradacijo rezervnih častnikov? Jeli res, da so se oni vvrstili kot prostaki v slovanske in ogerske polke? — Tusel interpeluje. zakaj se prikrajšujejo uradniki pri bosenskihdrž. železnicah? Skupni fin. min. Kallay pravi, da hoče pozvedeti, kateri železničarji so nezadovoljni, kaka krivica se jim je stvorila, ter delegacijam objaviti rezultat
24. maja. Del. grof Stiirgkh pravi o našem no-, traniem položenju : državno zakonodavstvo je obsojeno v absolutno nedelavnost, uprava trpi s tem bistveno ; politična paraliza avstr. polovine je nevarna za državno življenje. In sedaj naj nastopi še boj z Ogersko, pri katerem trpe stebri duvalistiške države. Ozdravljenje notranje krize je postulat vnanje politike. Položaj je jasen. Nemški narod bije obupen boj z državno oblastjo. Sprava z Nemci je arhimediška točka notranjega po-loženja. — Nobena politika ni pogubnejša, nego tista, ki hoče vladati proti narodu ter si ga stvariti v smrtnega sovražnika. Po kulturi in številu najmogočnejši narod mora se upoštevati, le potem more zadovoljiti državni zadači. Zajedno mora vlada manje narode pridobiti za sodelovanje pri tej nalogi, v kolikor to odgovarja njih faktičnemu kulturnemu razvoju. — Nemci morajo torej dobiti za velikansko njim učinjeno krivico zadoščenje. S tem ne rečem, da se mora izvršiti sanacija z omejenjem opravičenih pravic kulturno tako rapidno napredujočega češkega naroda. A Cehi sami so dolžni priznati, da jezikovne naredbe žalijo prava nemškega naroda ter mu, v prvotni obliki, delajo silo in krivico; in da so juridično dvomljive veljave.
-—-5—l——•
S Bogom.
Jednom samo ljubi se, Ko što boži ljube! Kašuje, dušo, ludo se Danci, mojce gube.
S Bogom, pjesni radostne, Sanci divne sreče!
Što je bilo, bilo je, Vratiti se nšce.
S Bogom, s Bogom. Jurenko, Augjele blijedi! Ja sam dosad grlio, Sad če junak siedi.
S Bogom, s Bogom, Jureuko, Mučenice sveta! Kruto, kruto, okrutno Sudba sudi kleta.
S Bogom, s Bogom, božiče,
S Bogom, sunce sreče!
Što je bilo, prašlo sve,
Vratiti se neee.	Dr. F i a c c a.
•——5--J-—•
Cvetke z ruskih poljan.
}'a3}'M'fiH, KTO yMeH1> —.
(H. ftKOB.ieiri,: „rT,0Ma ii sarpaHuneft". „Nov. Vr." Nr. 7303.)
17.	y pyccKaro napoja h^tt. iraimiaTiiBBi. iif>Ti> HacToiraiiBocTii'), hi ti. Tor6, hto c0ctar,ihct-i yKpa-inenie2) napiraccKaro pa66iaro;)) — lecToarooiH, VKe.ia-iiia oliSiitbch 4) ii cocTaBiiTL ce.of; no.ioacŠHie. Ohb acHBeTt 0TBpaTHTe.ibH0 5), HeHMieTt noHŠTia6) o caME.ix'i. bjementapiitikt noiiHTiaxi. rnrienu ii neiitvKeTBeiiT.7) ohi> KaKt nanyacT>.
18.	y pyccKiixrt. Bce 0CH0BaH0 Ha ne^OB-bpiii h Ha no^osptauis) nairfepeHiii9) rp&sK^aHi.10).
19.	y (J)paHHy30Brb bčbcc n) iiliTi. nac/nopTOBT,ia), a Me5K^y Tfeii. hiic.io neoTKptiTi,ixT. npecTyn.ieHiii y (ftpan-ny30H-i Aienbine, h^ste y pycciciixT>. Bee 3to 3aBi'rcuTi> ott> xop6uieiils) opraHii3an;iii ho-iiihih, a BOBce ne ott nacnopTOBi.. y (Jjpam^OBt no.nicin Bce 3HŠ.eTT>, a me,i flaace He snaeMt OJI . . .
20.	y kčuk^oh CTpaHLi14) cboh upaBM h ootiian:
hto X0p0iu6 fl.TH 0,3,11011. \IOjKeTt 6 lit t, CKBČpHO 15) ^«"IH
ApyroH.
stanovitnosti, 2) kino, 3) delavca, 4) pomagati si, 6) gnjusno, pojma, 7) neveden, 8) sumu, 9) prizadevanj, 10) držxvljanov, u) zavsem, 12) popotnih listov, 13) dobre (vrle), u) dežele, 15) grdo.
Ad informandum. Navedeni vir kaže le mesto, na kojem sem našel te »cvetke« v ruščini; duhovna imovina pa so prav za prav Francoza, kateri se je vozil z reeenim, Pariškim dopisnikom »Nov. Vr.« Beseda med njima bila je goreča, zmehčil jo je nekako le umetnik L., ostanovivši svojega zemljaka splošnoj ogovorkoj pod št. 20. Delo bilo je skoro po venčanju v Moskvi 1b/6. 96. Resnica je vselej jednaka — bezobzirna i surova. Bezobziren in surov je tudi ta razgovor; kajti v njem je mnogo resnice, pa ne samo za Ruse, ampak tudi za diuge Slovane.	Božidar Tvorcov.
.—j-—.
Iz novin»
Kaj je pri nas patrijotizem! Tako vsklika »Jedin-stvo», ko poroča: tožimo je v Mitrovici igrala srbska narodna glediška družba iz Novegi Sada, in »N. Branik« je pisal, da postane vsak Hrvat izdajalec, ako prisostvuje kaki srbski predstavi. — Sedaj se predstavljajo v Mitrovici gled. igre od hrvatske družbe Zagrebške, in »Srbobian« piše, da postane vsak Srb izdajalec, ako prisostvuje kaki hrvatski predstavi. — Taki so slepi šovinisti na jedni in na drugi strani!
„Slovenska era v Dalmaciji" je baje nastala z imenovanjem Gertscherjevim predsednikom prizivnega so-
dišča. — „Hrvatska Dom.-' piše, da vlada potrebuje ljudij, ki bi infiltrovali nemščino. Dalmatinski sinovi ji ne služijo v te namene, Nemcev ne namešča, ker se boji ljudske nevolje, zato sega po Slovencih, katerih bi se ne branilo ljudstvo, ako bi ne bili vedno vladi na uslugo. — Slov. listi so uže zavrnuli ta članek, kajti Gertscher je sicer slovenskega pokolenja, a povsem nemški birokrat. Ako se je v svoj čas izgubljalo toliko Slovencev v ponemčevanju, je bilo temu krivo le naše žalostno politično poioženje. Kakor med vsemi narodi, tako se dobrf tudi med nami ljudje, ki pozabijo na svoj rod ter so mu celo sovražni. Vendar pa prikrito očitanje, da bi bili baš Slovenci tako bogati na vladnih mamelukih, nikakor ni opravičeno. Le ozrimo se na Hrvate! A kedaj je še radi posamičnikov kdo obsojal vse?
»Slov. List« prinaša v dopisu s Koroškega priznanje potrebe jednega slovanskega pismenega jezika. Ako se ne poprimemo vsi Slovani ruščine, nas zatre kljubu vsemu uporu sovražnik. Za vse Slovane v Avstriji se naj ustanovi list, pisan v slovanskem dubu in ruskem jeziku. V vse srednje šole po slovanskih zemljah naj se vvede ruščina kot obligatni učni predmet. Nemci se nične bojš terjati uslovij za obstoj svojemu skupnemu narodu; čemu naj se bojimo rusofilstva mi, ki sostavljamo z njimi isto državo in nosimo ista bremena? — Op. ur. Vprašanje o ruskem jeziku so imeli lani in letos priliko pretresati v drž. zboru slovanski poslanci; a razun Vašatega se v tem pogledu nikdar nihče ne zgane. Karsedostaje zasnove lista na ruskem jeziku, je ta želja uže stara in pretresana bila od mnogih stranij, a za politiške in nacijonalne potrebe kaže sedaj mnogo bolj oživiti zopet kak na nemškem jeziku pisani list, s programom avstro- ogerskih Slovanov.
»Slavia« je donesla o Slovencih članek, ki opisuje narodne boje, zlasti v Primorju. V politiki ne-nemških narodov v Avstro-Ogerski so bili Slovenci ¡n so vedno ostali Slovani. In zato je dolžnost vsem drugim Slovanom v Avst.o-Ogerski, da pomorejo Slovencem v njih boju za obstanek. Češki narod Slovencev nikdar ne pozabi in nikdar ne zapusti.
»SI. N « poroča, da se v Tržiču oddajejo pisma z vignetami, ki nosijo na rdečem polju črn križ in v istem na zlatem polju pruskega orla pa napis: »Alldeutschland Heil! Germania überall.«
»N. fr. Pr.« se grozi proti Črni Gori. »Ona hoče postati element nemirov na Balkanu. Kakor govore na Cetinju proti Avstriji, presega vsako mejo. Če se tudi pri tem spominjamo psa. ki laja v luno, razume se samo ob sebi, da Avstrija takega agitatornega postopanja ne more trpeti na svoji meji. Avstrija mora tudi najmanjšemu psičku, ki laja nanjo, pokazati z brco, naj miruje.« Lep cvet židovske nemške kulture!
. „Fremdenblatt" je donesel vehementen, članek proti „Glasu Črnogorca", kateremu očita »nesramne insinuvacije« proti avstr. vladi, ker je nekaterim časnikarskim člankom pripisal oficijozen značaj in jih imenoval »perfidne provokacije«. Črna Gora ni le pokazala svoje nehvaležnosti do Avstrije, temveč s tem tudi poskrbela, da v prih. ne postane več deležna avstr. dobrot. Noben politik zdrave pameti ne bo avst. vladi očital, da inspiruje polemiko proti tej pritlikavi državi.
»Reichswehr« o tržaških razmerah: »Trst in tržaško ozemlje sta postala kar poskuševališča za italijanski radikalizem.— »Indipendente« je list za nelojal-
nost in sorodne interese. Ima jedva 390 naročnikov, a vendar gospodari v mestu s svojim surovim tonom in s pomočjo večine občinskega soveta, ki se sramežljivo skriva njim. Italijo ta list povzdviguje do neba ter valja po blatu vse, kar je avstrijskega — Posebno žalostne so občinske razmere . . . Občina je na vse kraje zadolžena. Kljubu letnemu dohodku 3.0Ó0.C00 gld so zrastla pasiva na več nego 4.000.000 gld. Novo posojilo, bajé za ceste, naj z'adovolji upnike. Ti dolgovi so nastali v prvi vrsti zaradi izdatkov za volilno agitacijo in za podpiranje stranke. Občinski davki so postali neznosni, in pri tem nima mesto ne tržišč, ne šolskih poslopij, ne vode. Zdravstveni odnošaji so pre--žalostni — — — —«
•—-i—f-—• Slovenskim posojilničarjem.
O slovenskem posojilništvu se je uže mnogo govorilo. Ne, govorilo se še ni dovolj, le pisalo se je mnogo o njem; z besedo, z živo besedo so se pa slovenski posojilničarji še vse premalo pred slovenskim svetom oglašali. Res sklicujejo posamične slovenske posojilnice vsako leto svoje člene na občni zbor; toda na teh se razpravljajo le suhe gospodarske stvari vsake pojedine posojilnice. Veče zanimivosti je vsako leto občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic« v Celju. Toda tudi ta shod slovenskih posojilničarjev nr tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sezivlja navadno še le po zimi. Širše važnosti bi bili lehko sčasoma tudi občni zbori »Zveze kranjskih posojilnic« in »Gospodarske Zveze«. Tudi občni zbori »Centralne posojilnice« slovenske niso bili doslej mnogobrojno obiskovani, ker se niso vršili v večem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih posojilničarjih veče zanimanje za vse skupne stvari slovenskega posojilništva, napotilo je na letošnjem občnem zboru »Centralno posojilnico slovensko«, da skliče letos v veče mesto še drug občni zbor, ki bi bil nekakošen obli shod slovenskih posojilničarjev, ali prvi veliki zbor slovenskega posojilništva.«
Na tem shodu bi se vprvič v veči družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva; kajti mnogokaj še ni jasno in dognano pri zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva. V pretres kaže z nova vzeti Raiffeisenova in Schulze-Delitscheva načela, in odobriti kaže naš slovenski posojilniški sistem. Prerešetati kaže na javnem shodu zjedne strani prednosti, z druge strani pa neugodnosti zakona z one 1./6. 1889. Posebno temeljito bi bilo treba pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazati bi bilo na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi utegnili tudi še o knjigovodstvu naših posojilnic.
Gledé organizacije posamičnih posojilnic in njih razmerja do sosednih sester bi se morebiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže; kjer je več posojilnic skupno v jedneni kraju ali blizu skupej v jednem okraju, bi nasovetoval, kako bi se one združile ali približevale, oziroma svoj delokrog odmerile tako, da ne bi se spodtikala niti jedna ne nad delovanjem druge. — Največe važnosti je pa dobra organizacija tistih društev, katera so vzela v svoje varstvo posamične slovenske posojilnice. Ta društva, oziroma zadruge so- 1. »Zveza slovenskih posojilnic«
(v Celju), 2. »Zveza kranjskih posojilnic.« 3. »Gospodarska zveza« (obe v Ljubljani) in 4. »Centralna posojil niča slovenska« (v Krškem). Ker so pravila prvih treh društev taka, da lehko sega jedno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo na to stran mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da bi se ne godila krivica niti jednemu; nasovetovalo bi se torej, kako bi se zajamčil obstanek vsem, in kako naj bi ta društva s »Centralno posojilnico« vred podpirala se med seboj in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam, n. pr. na ta način, da bi iz-davala skupno svoj častnik prirejala učne tečaje itd. N . tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nihče bi se ne sumničil, nič bi se ne politikovalo. Shod naj bi marveč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah.
Ves shod naj bi imel v resnici slovesen obraz! Na tem shodu bi se namrel tudi o tem posovetovali, kako bi slovensko posojilništvo v svoji skupnosti praznovalo letos jo letni jubilej našega presvetlega cesarja.
Vtem pogledu niso mogle namreč dosedaj naše posojilnice še ničesar ukrenuti; nekatere so še preslabotne, druge so pa v narodne namene uže mnogo žrtvovale.
Podpisana »Centralna posojilnica slovenska« torej namerja resno sklicati :
prvi shod slovenskih posojilničarjev,
in to v belo Ljubljano prve dni meseca avgusta. Predno pa stvori potrebne korake v to svrlio, mora vendar v smislu sklepa občnega zbora za mnenje poprašati, prvič svoje zadružnice, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam one poročati blagovole: Ali žele ' takov shod? Ali naj se skliče v Ljubljano? Srsdaj? S kakošaim dnevnim redom? Koliko zastopnikov utegnejo odposlati itd. ?
V Krškem, meseca junija 1898.
Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske«.
Op. našega ur. Omenili smo uže, da bi bil ta na-sovetovani shod važen sosebno radi pretresanja novega načrta zadružnega zakona; v obče pa je vredno, da se zaresno skupno pretresajo v tem pozivu navedene točke. Naše preverjenje nas sili, še posebe priporočati, da se letos uresniči prvi shod slov. posojilničarjev.
•——I—H-
RUSKE DROBTINICE,
Ci. Mipy no HBTKt, ro.ioMy py6axa.
Avtoriji teh poročil so se izrekli zato, da bi se kar naj-brže organizovale nedeljske šole, narodno čitanje, narodne igre in gledišča, ker poštevajo vse to kot mogočno sredstvo za raz-prostranjenje obrazovanja sredi naroda poleg osnovne šole. Tako organizacijo zahtevajo na podstavi poročil uže v tem smislu de lujočib rodoljubov, katerim se je posrečilo zasnovati po mnogi krajih Rusije narodna čitanja in šole za odrasle. Poročila sv -dočijo, da so take zasnove uže silno udomačene in priljubljene. Ljudje hodijo daleč od mest, kjer so zasnovana taka čitanja, poslušat. Narod posluša po mnogo ur in prosi, naj bi se mu čitalo dalje in dalje,- čitajo pa narodu boljše in najboljše spise znanih pisateljev, najbolj iz leposlovja. Pokazalo se je, da preprosti narod posluša rad iz takih spisov, kakor naobraženci, in to smatrajo dokazom, da množicam ni treba še le posebe prireja*! čtiva v posebnem slogu. Spisi poslednje vrste se kažejo tudi preprostim ljudem dolgočasni, in zato kritiki priporočajo, da b: ne bih pi>več
izbirčni gledč na to, kaj naj se Sita neizšolanim množicam. Za narod pa ostane pravilo, da se mu knjige podajejo z debelim tiskom.
Vdova polkovnika Ljudmila Vasiljevna Jasevič je podarila 10.000 rubl. za sezidanje pravoslavne cerkve v luki Arturu, in „CbIjtt." pristavlja, da bodo tudi drugi žrtvovali, da se takoj prične z zidanjem.
Grof Vladimir Aleksejevič Bobrinski, »dobri genij Aleksandra II.", je po dolgi bolezni umrl na svojem posestvu v kijevski gu-berniji. Njemu gre zasluga za odpravo robotstva. Bil je v vsej Rusiji zelo priljuben.
»Ruski Vestuik« je donesel potopis prof. Jurjevskega vseučilišča, E. V. Pčtuhova, »na obalih Jadrana«, kjer opisuje hrvat. Primorje in Dalmacijo. Lani je potoval po jugosluv. deželah in prisostoval Vukovi proslavi v Belgradu.
——4—H--;
D H OB TINE.
»Vršački glasnik« razpisuje nagrado 100 koron onemu, ki mu prijavi jedno nemško obitelj, ki bi bila naročena vsaj na jeden srbski list; — a koliko je srbskih rodbin, ki so naročene na nemške liste! — Isto velja tudi za Slovence.
30 bolgarskih častnikov z jednim generalom bode prisostvovalo letošnjim manevrom na Češkem.
V	Nemčiji je 1. 1897 izhajalo 3405 časopisov, med temi tudi 39 poljskih.
Slovenski drž. poslanci so skleauli, v preprečenje po-neinčevanja in obrambo slovenske posesti ob mejah osnovati v Ljubljani slovensko društvo. — Vendar!
Janko Cakanič, umirovljeni vseučiliški profes. Zagrebški, je umrl 7. jun. v 50. letu. Bil je do lani učitelj kazenskega prava in pravne filozofije. Svoje imetje je ostavil na polovico „mensi acad.«, na polovico »Matici hrvatski«.
Zaplemba Jameršičeve knjige. Ugovor proti zaplembi, o kateri smo uže poročali, je bil pred Zagrebškim sodiščem. Zastopnik drž. pravnišjtva je zahteval tajno razpravo. Zagovornik se je protivil, ker knjiga ue obsega ničesar proti javnemu miru ali morali. V nji ni misli, ki ne bi bila uže stokrat tiskana bez zapreke; ona je kompilaeija iz raznih historičnih knjig. Obsega tudi pesni, ki se svobodno pe-vajo, a tu so zaplenjene, ki so se celo deklamovale na koncertu vpričo bana, ki jim je živahno ploskal. Po takem je tudi on postal sokrivec ziočinstva o močenju javnega mira. Namestnik drž. pravnika pravi, da konfiskacija in njeno potvrdilo priča, da je knjiga za javni mir nevarna. Sodišče je skle-nulo, da se razpravlja v tajni «eji, ter je po razpravi odbilo priziv. Ker proti tej rešitvi ni nadaljnjega priziva, je knjiga „Hrvatski narod" pravomočno zaplenjena.
V	vasi Pezseny na Ogerskem je bilo posveaenje grško-katol. cerkve in s tem spojeno »žegnanje«, na kar so došli ljudje od vseh krajev. Po službi božji je pelo nekaj mla-denifev iz Zavetke madjarsko pesen, kar je tako razljutilo prebivalce iz Gezsenyja, Fekeshaza in Hajnoja, da so zahtevali, naj takoj prenehajo, ker inadjarske pesni ne trpe v svojem selu. Ker jim pevci niso ugodili, prišlo je do pretepa-v katerem je bilo 15 oseb težko ranjenih.
Obsojeni urednik »Katol. lista« je prejel od biskupa Strossinajerja 200 gld. v dar, »vznak, da je z uredništvom »K. L.« povsem zadovoljen, ter da hvali učenost, odvaž-nost in neuklonuost urednika v obrambi cerkve in vere.
C. k. namestništvo v Gradcu je odobrilo pravila kršč. socijal. polit, društva »Naprej« s sedežem v Celju.
Stoletnica rojstva prvega hrvat. glasbenika, Livadiča (Wiesnerja) je bila 30. maja. Radii se je v Celju, umrl v Samoboru 1878.
Tomo pl. Gvozdanovič, stud. jur. na Dunaju (VIII. Laudongasse 30) hoče izdati Karejeve historiško-filozofske in socijologiške študije v hrvatskem prevodu; a le, ako se
oglasi toliko naročnikov, da se pokrijejo tiskarski troški (za knjigo 12 —14 tisk. pol je naročnina 3 korone). Karejev je priznan ruski učenjak, ki se bavi tudi s problemi o vzgajanju Slovanske mladine.
V	Kranju je umrl dekr. inženir Jos. Omersa, šele v 25 letu. Kot tehnik na Dunaju je bil navdušeno delaven za narodno zavest med tovariši; ustanovi! je »klub slovenskih tehnikov« ter bil vedno zvest „Slovenijan" in „Vesnan". Jedva je došel v domovino, kjer je imel toliko hvaležnega polja in bi bil izvrstna moč v vsakem oziru, pokosila ga je smrt; bil pa je uže preje slabotnega zdravja.
Mestnim arhivar,em Ljubljanskim je imenovan pesnik Aškerc.
Društvo čeških žurnalistov v Pragi pozivlje za podpore za svoj penzijski fond. 1877 —1897 je društvo izplačalo 19231 gld. na podporah bolnim in revnim članom ; 13.174 gld. vdovam in sirotam teh pa 944 gld. — Društveni izdatki naraščajo nerazmerno z dohodki; zato prosijo, da bi pristopali rodoljubi kot usranovniki s 100 gld. ali kot podporniki (z letnino 10 gld.) društvu.
V	Cnrihu je izšla knjiga »Protidinastične smeri in radikalna stranka na Srbskem«. V njej se pripoveduje, da je na Srbskem nastal dinastični boj, ko se je pojavila radikalna stranka na pozorišču. Knez Mihajl je bil umorjen, in mladoletni Milan je nastopil vlado. Proti njemu se je agitovalo, ker je bil tujega pokolenja, ter si hotel priboriti tron Aleksandru Dordi. Tedaj je Svetozar Markovič v manifestu pozival Srbe, naj se vzdrže neplodnega dinastiškega boja, naj se orgauizujejo in nastopijo s političnim programom. V njem je priznala dinastijo. — 25 let se je ta stranka bojevala za najširšo svobodo; opovirana in proganjana je bila vsled tega. Milan je naposled spoznal, da se ne more boriti proti volji naroda; rajši se je odrekel, prestolu nego da bi se združil s Pasičem. Radikalna vlada .je hotela mladega kralja vvesti do naroda, zato je ta obiskal razne kraje, kjer so ga sprejemali povsod z navdušenjem. Narod je bil zadovoljen, da je vlada v rokah radikalcev in bil osvedočeu o lepši prihodnjosti Srbsk». — V 70 letih je radikalna stranka rešila dinastijo, v 90 letih je obvarovala njen ugled. — A Milan je še vedno nadaljeval svoj boj proti stranki. Pisatelj završuje z besedami, da Milan ne sme dolžiti niti Pašiča niti radikalne stranke vsled tega, da je na novo nastal dinastiški boj, ker je to provzročil sam s svojimi nasilstvi.
Zopet vojaška obsodba Čeha, rezervnega vojaka dr. Dedeka, koncipijenta v Tišnovu pri Brnu na mesec zapora, ker je kljubu prepovedi zahajal v Besedni dom in češko kavarno
10. jul. bo na Praškem razstavišču veliki moravski dan v korist »Narodnemu gledališču« v Brnu, ki se nahaja v neugodnih gmotnih razmerah.
Dve jubilejski nagradi v znesku 600 in 300 koron razpisuje »Glasb. Mat « v Ljubljani za najboljši dve epiški skladbi (oratorij, balada, romaDca, epiški ciklus) za veliki orkester, soli iu zbor. Snov bodi vzeta iz domače zgodovine ali legende, domačega bajeslovja ali življenja, ali pa se naslanjaj na kak slovenski poem. Izpolni naj pol koncertnega večera. Želeti je treba, da- tekmujejo slovenski skladatelji, in da razpisuje »Gled. Mat.« redno muzikalne nagrade, samo da bi one ne bile tako — skromne.
Ker je podmaršal Succovati prepovedal vojak-om občevanje z ljudmi, ki nosijo plavice po javnih trgih, napravili so mu Beljačani, ko je došel tje, demonstracijo s tem, da se je moral voziti skozi špalir ljudij, okrašenih s plavicami, katere so mu metali na voz. Tudi voznika so podmitili, da je okrasil voz in konja s temi cvetkami.
Stoletnica Koseskega se bode 14. avgusta praznovala v rojstni vasi njegovi v Spodnjih Kosezah pri Moravčah, s svečano službo božjo ob 10 uri, in potem z odkritjem spo-menske plošče na njegovem rojstvenem domu. Po slavnosti bo banket in zvečer ljudska veselica Natančneja obvestila daje tajnik slavnostnega odbora, M. Pirnat, visokošolec v Tu-staim pri Moravčah.
V	Ameriki izhajajoči slovenski »Glas Naroda« je pričel
s 1. jul. izhajati po dvakrat na, teden.
* *
*
Ruski oficirji so obiskali nemške v Poznanju. Nemška cesarica Friderika, kot šef polka, je brzojavno pozdravila goste.
V	Opavi so nemški nacijonalci z vpitjem in razgrajanjem pred češkim društvenim domom dokazali svojo nadkulturo.
Više sodišče je zavrglo Zolov ugovor glede nekompetent-nosti porotnega sodišča v Versaillesu. Torej bode skoro tam provedena razprava ter potem menda vendar ostranjena ta morska kača.
Nemški židovski listi pišejo o grozovitih izgredih na Ga-liškem, kjer si ubogo, od Židov izsesavano ljudstvo daje duška v svoji onemoglosti in obupnosti, ako tudi s tem prekorači zakonite meje. A mnogo boljše zagrešajo židovski oderuhi. — Vlada je poslaja vojaštvo, da zapreči nadaljnje nemire. Bivši min. Rittner je, baje po naročilu Thunovem, prosil Krakovskega knezoškofa. da naj zahteva od duhovščine, da da bi prevovedovalo proti izgredom.
Blažu Kocenu, znanemu geografu in kartografu, so odkrili spomenik v Ponikvi na Štajerskem. Kocen— ki se je pisal Kotzen — je bil rodom Slovenec, in spomenik ima slovenski napis.
Slovansko cerkev v Chikagu so slovesno Llagoslovili 12. jnn. Iz Jolieta so se Slovenci pripeljali na slavnost s posebnim vlakom in godbo.
Slovenski in hfvdtski poslanci, ki so se udeležili Palackega slavnosti v Brnu, so se s posebnim pismom na dr. Tuška zahvaliti na krasnem sprejemu in pogoščenju ter svojo posebno zahvalo sporočili češkim damam.
Josef Hribar je zložil pesem, ki se prodaja po 10 kr. v korist Prišernovemu spomeniku.
Ljubljanski ,.Sokol" je štel lani 400 plačujočih členov, 55 telovadcev in 83 gojencev. Priredil je nekaj jourfiksov in zabavnih večerov, veliko maškarado, Miklavžev večer in 3 izlete.
O kmetijski družhi in njeni skrbi za Slovence na Koroškem je ,.Mir" prijavil zanimive podatke. Dasi je 120.000 Slovencev na Koroškem, ki se bavijo večinoma s kmetijstvom, ni v družb, odboru ni jednega Slovenca. Med 49 poddružnicami jih je 20 na Slovenskem. Vse so imele pričetkom leta svoje občne zbore, a nijednega predavanja v slovensčini! Vedno so prosili slovenski kmetovalci za slovenski kmetijski pouk in sloven. dr. list, a vedno zaman. — V slovenskih krajih se razdeli mnogo manj podpor, nego v nemških, ker se i tu gleda narodnost.
Občinsko staresinstvo v Rihembrgu je slenulo darovati za „Šolski dom" v Gorici 100 gl.
Novinarski kolek, kateri, hoče odpraviti min. Kaizl, je v Avstriji v veljavi od 11. maja 1789. Leta 1802 je bil razširjen tudi na igralne karte in koledarje, 1862 je douesel 661.000 gl., a 1898Je bil nroračunjen na 2,630.000 gl.
fieška Beseda v Prostejevu je bila bombardovana s kameni.
Dunajska metodijska jednota prireja vsako leto božjo pot na slovanske kraje; letos 26. junija na Velehrad.
Za politiškega mučenika, Slovaka Karla Salvo, obsojenega od madjarskega sodišča v dvomesečno ječo in k globi, ki presega 1000 gl., so pričeli nabirati češki novinarji milodare.
Profesor Getinjske gimnazije in bogoslovno-učiteljske šole Lazo Popovič je dobil nagrado 125 rub. od Kijevske duhovne akademije, ki je bila razpisana za najbolje delo iz cerkvene zgodovine, za dobo »Črnogorski vladike s konca 19. stoletja«.
Črnogorškemu listu »Nevesinje« je vlada vzela poštni debit.
Ga. Rozina Gabrščekova, soproga slov. tiskarja in založnika A. Gabrščeka, sotrudnica pri njegovih narodniii podjetjih, je umrla po daljši bolezni.
Nova ženska poddružnica dr. sv. Cirila in Metoda se je ustanovila v Mariboru.
Prof. Aleks. Stapojevič je potoval po stari Srbiji in objavil o tem knjigo „Dva tedna v Stari Srbiji" v obliki popotnega dnevnika. Cena 60 kr.
Jovan Ristič je napisal politiško studijo, »diplomatski od-nošaji Srbije v dobi srbskih bojev za svobodo in nezavisnost 1875—1878.
Rusi so poklonili Srbom v Bosni in Hercegovini do 500 ikon (svetniških podob za cerkve) in sicer listu »Srb. Vestniku« v Mostaru, da jih razdeli.
Celjski Sokol ,je napravil izlet v Št. Jurij. Ko je v Štoreh stopil udeleženec z vlaka, so ga napadli tamošnji „hajlovci" in vrgli na tla. pri katerem junaškem činu se je odlikoval službenec v polni uniformi. Pri povratku v Celje so napadli Celjski Nemci izletnike, a orožniki in vojaška patrulja je razgnala— ne uapa-dovalcev, temveč napadence.
V	Petrogradu se je po zimi osnovalo žensko društvo, ki mlada dekleta v službah in tovarnah podpira v potrebi gmotno, največ pa moralno, da jim preskrbuje primerna in lena stanovanja, jih druži ob nedeijah, jim daje čtiva itd.
V	Srbiji je 2036 učiteljev in učiteljic. Najniža plača je 600 denarjev, najviša 2450 din. V samem Belgradu je 79 učiteljev in učiteljic.
19. jnn. je bila stoletnica rojstva biskupa Jana Valurijana Jirsika. On je bil v vrstah mož, najzasluženejših za češko narodno probudo. V Budcjevicah. njegovi bivši stolici, se je spomin proslavil le s cerkveno svečanostjo.
Na_ jesen otvore v Belgradu ruski trgovinski muzej.
V	Šent Janžu v Rožni dolini na Koroškem so Slovenci ob volitvah v občinski zbor zmagali v 3. in v 2. razredu.
Odbor »sloven. pevskega društva s «edežsm v Ptuju« je sklenul, da priredi letošnjo pevsko slavnost v Celju, v nedeljo, 14. avg. Peli se bodeti novi, od društva s častnim darilom nagrajeni skladbi: „Domovini", moški zbor, zl. Vilhar, in »Domovini«, mešan zbor, zložil Pahor, poleg priznanih in priljubljenih starejših skladeb.
Predsedništva vseh treh Ljubljanskih ženskih poidružnie dr. sv. Cirila in Metoda je prvoinestnik prof. T. Zupan predstavil knezoškofu Jegliču, ki je povdarjal, da se družba ijpravičeno trudi za ohranitev narodne posesti ter jo bo zato rad podpiral.
Po poslednjem štetju ima Varšava 600.003 preb., med temi nad 200.000 Židov; v tem oziru konkuruje z Varšavo jedino Budimpešta.
V	Sant Etienn so odkrili spomenik 1870 padlim francoskim vojakom. Prisoten je bil nredsednik Faure. V svojem govoru je omenil, da francosko-ruska zveza ojačuje situvacijo Francoske in brani svetovni mir.
Na desnem obalu Bosne pri vasi Muhašinoviči se je našel zanimiv spomenik; nadpisaua plošča, cerkve, l-atero je dal zgraditi Knlin ban 1203. Napis je najstarši doslej znanih bosenskih. Ploščo su shranili v dež. muzeju v Sarajevu.
Stoletnico rojstva Miha.jla Petroviča Pogodina hočejo proslaviti njegovi učenci s stavljenjem spomenika. Pogodili je bil profesor Moskovskega vseučilišča ir. predsednik slov. blagoti-or. društva ter je mnogo stvoril za zbližanje Slovanov.
Grof Alfred Coronini je povodom cesarjevega jubileja podaril »Šolskemu domu« v Gorici vnovič 1500 gld. — Starešinstvo županije Vrtojba je pristopilo »Šolskemu domu« kot ustanovnik z zneskom 100 gld.
Slovenska posojilnica v Velikovcu je imela prosto leto 233.71072 gld. prometa. Členov je pristopilo 44, izstopilo 26; v vsem jih je 381. Izpo«odilo se je: 88.640 gld., vrnulo 84.702 gld. Hranilnih vlog vložilo 29.580 gld., dvignulo 23.233 gld.
Hranilnica in posojilnica v Sinčevesi na Koroškem je imela lani 477 zadružnikov. Vložilo seje 26.961 gld., dvignulo 23.780 gld. Posodilo se je 14 961 gld., vrnulo 9.680 gld.
Slovakov je bilo po najnovejši uradni statistiki na Oger-skem 1896: 12 53%, od 1890 se je število zmanjšalo za 1 °/0, — Madjarov 46-65°/0, od 1890 se je njih število povečalo za 2'04°/ ; po številu je bilo 1890 1,896.641 Slovakov, 7.356 874 Madjarov.
m^AŠTvo,
Ko so v Gradcu členi nem. katol. dijaškega društva »Caro-lina« z nekaterimi dijaki, gosti iz Nemčije, hoteli povodom svoje ustanovne slavnosti pokloniti se rektorju ter gostom razkazati univerzo, so jim to hoteli preprečiti nemški nacijonalci in jin sr" motili in zmerjali. — Dijaki iz Nemčije so se vrnuli v domovino z zatvrdilom, da jih je vedenje nacijonalcev povsem ozdravilo o napačnem nazoru, češ, da so ti dijaki borilci za ideale in prava Nernštva, kakor so to mislili po Wolfovem govoru v Monakovu.
Slovanska akad. mladež v Inspruku je 14. jun. priredila slavnostni večer Fr. Palackemu, o katerem je bilo predavanje. V zabavnem delu so sodelovali pojtdinci in tamburaški zbor ak. društva »Velebit«.
Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju je priredilo dne 25. jun. t. 1. prvi izredni občni zbor v tekočem tečaju. Vspored:či-
tanje zapisnika; čitanje zapisnika bratskega društva »Triglava«; poročilo odborovo; sprememba poslovnika itd.
Zdenka Vorlova, znana moravska slikarica, je napravila drž. izpit za pouk v risanju v srednjih šolah. To je prvi slučaj v Avstriji.
Podporno društvo za slovenske viskošolce na Dunaju je tekom meseca aprila in maja prejelo še sledeča darila: Društveni ustanovnik gosp. dr. Pavel Turner. vzgojevatelj na Dunaju, podaril je društvu 100 gl. Povodom smrti društvenega ustanovnika gosp. dra. Jarneja Zupanca, bivšega predsednika notarske zbornice v Ljubljani, pristopil je društvu kot ustanovnik s 50 gl. gd. Urban Zu-panec. pokojnikov nečak v Ljubljani. Dalje so društvu podarili: Posojilnica v Ribnici "20 gl.; kmetska posojilnica na Vrhniki, 18 gi.; posojilnica v Vitanju po vč. gdu. državnem poslancu Jos. Žičkarju, 10 gl.; družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 10 gl., v Kranju je bilo nabranih v Majerjevi gostilni 7 gl. „Mars" na Dunaju, 10 gl. i. dr. Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala. Društveni odbor je do konca meseca maja t. 1. med 63 revnih velikošolcev na Dunaju razdelil 1185 gl. 75 n. (2119 obednic po 25 kr., drugo v gotovini) Daljnje darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik vč. gd. Fr. Jančar, monsignor, pa-peški častni komomik, župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju I., Singerstr. 7.
Akad. društvo „Ognisko" na Dunaju je priredilo 10. junija Mickiewiczewo proslavo. Ob 9. je bila maša zadušnica v poljski cerkvi, zvečer slavnostna akademija.
Slovanski tehniki na Dunaju hočejo skupno obiskati Praško inženirsko razstavo.
Dr. Ferdo Jančar, vlani na Dunaju promovani modroslovec, ki je bil poslan z državno ustanovo v Rim, je 21. junija umrl v Ljubljani. Bil je vsestransko izobražen, plemenit človek, a vsakdor, ki je poznal ubogega grbastega moža, videl je, da je ves njegov duševni napor zaman, da nosi v sebi kal smrtne bolezni, in le čuditi se je moral, da je v tem šibkem telesu prebival duh, ki je zmagoval toliko dela in truda. Pokojnik je bil, v k« likor so mu dopuščala obila študija prostega časa, tudi literarno delaven, in je priobčil par estetiško kritiških razprav. (Jedno tudi v »Slov. Svetu«. Op. ur.1 Morda je v zapuščini kaj zanimivih rokopisov.
Drž. posl. in dež. -odbornik štaj. Fr. Robič, je nabral med svojimi slovenskimi in nekaterimi drugimi kolegi v drž. zboru 100 gld. za podporno društvo sloven. velikošolcev v Gradcu.
•-—5—1—--
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
A.) SLOVENSKE, DEŽELE,
Kranjsko. Knezoškof dr. Jeglič je na županovo povabilo 6. jun. obiskal mestno višo dekliško šolo.
II. narodna dirka kluba slov. biciklistov »Ljubljana« se je izborno obnesla. V predvečer je napravil »Sokol« družbinski večer. 5. jun. se je vršila dirka ob prisotnosti obilega odličnega občinstva. Po dirki je bil v Sokolovi dvorani v »Nar. domu« koncert vojaške godbe, ki je to pot uvaževala, da igra Slovencem.
Tržaško. Prva slovenska razprava v grajansko. pravni stvari se je vršila 14 jun. pri c. k. višem sodišču v Trstu.
Zavetišče za bezposelne služkinje »zavod sv. Nikolaja« so ustanovile narodnjakinje v Ti stu v proslavo 50 letnice cesarskega vladanje. Hvala jim!
Goriško. V Ločniku se je doslej propovedovalo italijansko in slovensko, a sedaj je slovenska propoved obustavljena.
V Gorici so socijalni demokrati priredili shod, katerega so se udeležili tudi kršč. socijalisti ter se z onimi borili v govorih za svoje principe. — V Pod-gori je bil soc. dem. shod razpuščen. 26. junija je bil sklican vnovič shod soc. dem. v Gorici, a kršč. soc. so bili v večini ter ga onemogočili.
Ko so delavci dovršili streho pri »Šolskem domu« v Gorici, so razobesili običajne zastave, (cesarsko,
mestno in dve slovenski). A Italijani so smatrali to izzivanjem, in redarja sta dobila nalog, da naj sna-meta slovenski zastavi Odstranile so se vse. Grofu Thunu se je poslal brzojavni protest.
štajersko. Mestni sovet Mariborški je 8. junija sklenul soglasno resolucijo, v kateri iziaža razpušče-nemu mestnemu sovetu Graškemu in glavnemu mestu Gradcu svojo polno priznanje.
V Ptuju so nabrali za priznalno adreso Graškemu mestnemu zboru do 200 podpisov.
Volilni shod na Vranskem se je vršil binkoštni ponedeljek. Izrekla se je zaupnica posl. Žičkarju, — posl. dr. Gregorcu pa graja in obžalovanje radi govora o nem. drž. jeziku ter nezaupnica kot predsedniku »Slovenskega društva«.
Od štajerskega dež zbora sklenena zakonska pre-memba o okrajnih zastopstvih ni dobila cesarjevega potvrdila. Imela je namen, škodovati Slovence.
23 jun. je imela vršiti se slovenska prizivna razprava pred Graškim nadsodiščem. Zastopnika strank, dr. Krisper in dr. Štor sta pričela, govoriti slovenski, čemur se je protivil predsednik sodišča. Predlog zastopnikov, da se razpravlja v sloven. jeziku, je odbil predsednik sam, a potem je senat sklenul in izjavil, da je pri nadsodišču nemški jezik v uporabi, in da se mora nadalje razpravljati v nemškem jeziku.
Upravno sodišče je razveljavilo ministersko odločbo, s katero se mestni občini Ormož ni dovolila ustanovitev posebnega šolskega okraja.
Istra. Pri občinskih volitvah v Višnjanu so zmagali Hrvati Italijane v 2. in 3. iazredu.
Italijani v Kopru so hoteli preprečiti prihod tržaškega škofa v dan sv. Nazarija, kedar se tam vrši cerkvena slavnost in procesija. Zato se je 150 podpisov nabralo in izročilo županu. Kmetsko prebivalstvo pa je z odposlanstvom na župana preprečilo to nakano.
B) OSTALI SLOVANSKI. SIETs
Cesar je v Brucku napil na dobro razmerje med prebivalstvom in vojaštvom. Napitnica je očito namenjena Gradčanom.
Kvotni deputaciji ste se bili zopet sešli a zje-dinili se niste, kljubu temu, da je avstrijska umaknula svoje načelo, naj bi se razmerje kvote določilo po številu naseljenja, in kljubu temu, da se z naše strani udajajo tudi drugače. Tvrdijo pa, da se zopet skličeti kvotni deputaciji na jesen.
Bez parlamenta. »Wr. Zeituug« je 28. jun. prijavila na podstavi §. 14. izdano cesarsko naredbo, s katero se uveljavlja budgetni provizorij. Zajedno se dovoljujejo subsistenčne doklade uradnikom za pol leta. Dalje se pooblašča finančni minister, da izplača 20 milj gld. na račun investicijskega posojila, katero je bilo predlagano za tekoče leto, a se ni moglo najeti, ker parlament vsled nemške obstrukcije ni mogel dovoliti tega.
Ministerstvo Thunovo se je začelo razgovarjati s strankami, da bi razvidelo, kako bi jih -zjedinilo glede na vzakonjenje jezikovne ravnopravnosti. Najprej so (30 jun.) došli na razgovor nekateri češki poslanci (dr. Engel, Herold, P cak, Stransky, Z&ček i. dr.) Razgovor se je sukal o občih načelih glede jednakoprav-nosti in jednakovredno^ti. Thun pozove potem usta-voverno veleposestvo in najbrže tudi drug nemške
stranke. Razgovarjanje pa ne veže ne vlade, ne strank. Nemški obstrukcijonisti bi radi omejili jezikovno vprašanje samo na Češko in Moravsko; a Slovenci, Hrvatje, Malorusi, v obče vsi pravilno in pravično misleči S'ovaui bodo i nadalje zahtevali, da, če pride do zakona, mora ta poštevati vse narodnosti.
Slovanska katol. narodna zveza je odposlala min. preds grofa Thunu odposlanstvo (Povše, Robič, Einspieler, Spinčič in Wachnianin), ki mu naj razjasni razmere Slovencev, Hrvatov in Malorusov. Povdarjali so poslanci, da ima jezikovno vprašanje tudi za te narodnosti, ki še ne vživajo vse jednakopravnosti, veliko veljavo. Slovenci in Malorusi so za avtonomijo, toda le za tako. ki bi ščitila prava manjšin.
Slovanski kongres v Parizu. V Pragi ob Pa-lackega slavnosti se je sprožila misel, da bi ob Pariški svetovni razstavi 1. 1990 sešli se zastopniki vseh slovanskih narodov. Ta misel v obče ugaja; nemški listi se bojé njenega uresničenja ter radostno naznanjajo, da Poljaki bi se takega shoda ne udeležili pod načel-stvom Rusov, temveč le kakega drugega slovanskega naroda, n. pr. Čehoslovanov.
Dunaj. V mestnem zboru Dunajskem je pri obravnavi za ustanovo mestne posredovalnice za službe dr. Foerster kazal na nevarnost slavizacije ter zahteval, da se sprejme izrecno v pravila, da se posreduje izključno le Nemcem.
V mestnem sovetu Dunajskem je dr. Foerster in-terpeloval zakaj se je Čehu Bitzu oddalo delo in ne nemškim soponudnikom. Dr. Lueger se je v odgovoru nekako plaho zagovarjal, da Bitz ni strasten Čeh, temveč mož, ki živi z Nemci v najlepšem miru in prijateljstvu ; stavil je ugodno ponudbo, ki se je zato sprejela.
25. jun. je bil velik sprevod Dunajske šolske mla-deži — 70 000 učencev in učenk — poklonivše se cesarju. On se je o sprevodu izrazil zelo pohvalno in omenil da mu je bilo v tolažbo pri mnogi tugi tega leta. Nemški listi zlorabljajo te cesarske besede, češ, da cesar tuguje in žaluje vsled krivic, katere se godé Nemcem ter vsled slovanskih napušnostij in nasilstev, ter da mu je ta „nemška" mladež (med katero je bilo nad tretjino češke) dala nadejo do boljše bodočnosti Nemštva!
Dne 13. jun. je Klub avstr. narodnostij slavil 100 letnico Palackega. V ta namen je bil došel iz Prage dr. Ladislav Dvorak, ki je obširno označeval Palackega kot historika in politika ter priporočal naposled bolišo organizacijo Čehoslovanov na Dunaju. Stvarno razpravljanje Dvorakovo je bilo z veliko pohvalo sprejeto. Izmed Slovencev je povdarjal nekaj toček še urednik našega lista, dokazuje, da Palacky zasluži po svojih naukih tudi ime učitelia Slovanov in radi politiških programov posebe ime učitelja avstro-ogerskih Slovanov. Med udeležniki je bilo lepo število poljskih dijakov in poljskih drugih gospodov, sosebno takih, ki so pristopili kot členi v Klub avstr. narod. Izmed Poljakov sta govorila jeden dijak in redaktor Smolski. Prvi je napravil dobre opomnje o Palackem in drugih stvareh. Smolski pa je kazal na davno prošlost, ki kaže na bliže odnošaje med Poljaki in Čehi. Izmed zastopnikov čeških narodnih delavcev sta se oglasila dva; oba sta povdarjala potrebo gojenja narodnosti; g. Lilling, ki jezajedno člen uprave Kluba avstr. nar., je kazal na potrebo slovanske vzajemnosti, in da jo narodni delavci slovanski hočejo tudi gojiti. — Med
pozdravi je svirala češ'ca godba nekaj slovanskih komadov (Slovanska uvertura, Četvorka iz poljskih na-pevov, Jugoslavia [Hausmannova uvertura], valčik in zmes iz ruskih pesnij). Večer je bil dostojen in lep.
Slovansko trgovsko društvo na Dunaju je zborovalo 8. junija. Govoril je drž. posl. Čeh dr. Dyk; drž. posl. Poljak Nemrovicz, dež. posl. Slovenec dr. Majaron, Srb Zrepajac, Čeha Lilling in Poljak Mikulskv. — Vsi so povdarjali potrebo, rešiti se nemškega kapitala, in preskrbeti slovanski trgovini v Avstriji svoja tla.
Mestni zbor Dunajski je v seji 16. junija sprejel izjavo za Gradec.
Od poslednjih dn»j junija ima D:inaj med svojimi gosti nemške strelce, t. j. strelce iz raznih avst'. dežel in iz Nemčije Zveza strelcev se razteza namreč tudi na Velikonemčijo, analogno, kator turnerstvo avstr. in velikonemških turnerjev. Strelci praznujejo letos jubilej našega cesarja; Dunaj se je njim na čast okrasil. Dne 26. jun. je bil velik sprevod po »Ringu«, in kdor je prišel od slavnosti iz Prage, je čutil, da je nemško prebivalstvo demonstrativno ploskalo strelcem, gotovo bolj, nego običajno in v normalnih odnošajih Da se ob takih prilikah bratijo notranji in zunanji Nemci, je nemškemu novinarstvu umevno samo po sebi. Nemci sami sebi merijo z drugo mero.
Češko. Okrajno glavarstvo v Hebu je prepovedalo odposlati v mestnem zastopu sklenene izjave Gra-škemu mestu, ker je to prekoračenje delokroga.
Razstava stavbarstva v Pragi se je 16. jun. slavnostno otvorila. Slavnost in sprevod raznih zadrug se je pomikal iz Kralj. Vinogradov skvozi mesto do raz-stavbenega prostorišča. Tu je odpelo društvo »Hlahol« Pransov »Koral Čehov«. Preds. odbora, ces. sv. Jahn, je otvoril izložbo s slavaklici na cesarja. Dr. Podlipny je nato opisal velik pomen te razstave.
1 2. julija je bil v Pardubicah shod delavcev iz vshodne Češke ; udeležilo se ga je 90 deputacij raznih društev in v teh črez 400 oseb. Glavni razgovor je bil o avstr. ogerski pogodbi. Posl. Tekl| je rekel, da pri nas se pokori večina manjšini; posl. Udržal, da naj se Čehi združijo z Madjari (!) proti Nemcem. Sklenula se je resolucija proti sedanji krivični kvoti ter za pravično pogodbo.
Namerjani shod slovanskih tehnikov, ki bi se bil vršil v Pragi, je vlada prepovedala.
»Nemško društvo« v Pragi je 27. jun. sklenulo resolucijo, da Palackega proslava dokazuje polno opravičenost obupnega boja nemškega naroda, ter da ni radikalizem, ki zahteva preklic jezikovnih naredeb, temveč da to zahteva samoobramba nemškega naroda. Panslavistični in nemštvu sovražni govori pri tej slavnosti opominjajo resno, da naj se vlada vrne k politiki, ki omogočuje Nemcem udeležbo pri delu za državne zadače, udeležbo, katera je državi potrebna, ako hoče nadaljevati svojo na trozvezi slonečo vnanjo politiko in izpolnjevati svojo zgodovinsko misijo. — Tako presukavajo stvari nemške stranke.
Moravsko. Olomuški mestni zbor je soglasno sklenul izjavo proti ustanovi češke univerze na ivio-ravskem. pač pa zahteva novo nemško!
V Moravskem Novem Mestu je sklenul mestni zastop izjavo polne simpatije razpuščenemu Graškemu mestnemu zastopu — ter zajedno resolucijo proti ustanovi češkega vseučilišča na Moravskem, ker ono nebi bilo praktične vrednosti, češ, daniti Praški vse-
učiliščniki ne dobe dovolj služeb. a bilo bi tudi ognjišče za agitacije proti nemštvu.
Kmečko zadruženje za Moravo je 31. maja v Pre-rovu imelo shod moravskega kmetišlva.
Moravski mirovni odsek je zboroval 11. jul. Dr. Tuček je obžaloval, da nekateri člani odsekovi v javnosti delujejo tako, da je to vrasprotju z intencijami odseka: sklicuje se pri tem na govore dr. Gdtza in d'Elverta, kojih prvi je zahteval preklic jezikovnih na-redeb, drugi pa protestoval proti ustanovi novega češkega vseučilišča. — Dr. Fux izjavi imenom nemških članov, da je preklic jezikovnih naredeb uslovje za pomirjanje, da pa se oni kljubu temu udeležš razprav, ker naj le zbero materija), ki se uporabi pri uresničenju onega uslovja in vrnitvi normalnih političnih razmer. — Dr. Žaček meni, da ta izjava Nemcev pomeni odpoved in povsem nofo stališče.—Bar. d'Elvert pravi, da dokler veljajo jezikovne naredbe, ni v nemškem narodu volje do resničenega pomirjenja. — Dr. Stransky se pritožuje, da so Nemci pričeli agitacijo proti stremljenju k češki univerzi. Cehi niso nikdar zahtevali, da se ne sme ustanoviti nemška univerza.
V	proslavo Palackega bo 14. in 15. avg. v Val. Mezeriču in Hodslavicah vsesokolski shod.
Z ozirorn na demonstracije so v Brnu prepovedane vse slavnosti, sprevodi in shodi.
Galicija. Na mnogih krajih so bili protisemitski izgredi. Židovski poslanci gališki so se sošli z zaupniki iz dežele, dogovarjali, kako bi se dale preprečiti ponovitve, ter sklenuli, da zahtevajo od dež. nam. grofa Pininskega ter od osrednje vlade naj izgrede uduši v početka. Pininski je uže izdal tak ukaz.
Rusi v vzhodni Galiciji so slavili 50 letnico ob-rojenja ruske književnosti.
V	vsej zapadni Galiciji so bili nemiri, in pokazalo se je močno antisemitsko gibanje. Kdor pozna razmere, se temu ne čudi.
V	34 krajih so bili antisemitski pojavi.
Vlpda je razglasila za vso zapadno Galicijo pod nadsodiščem Krakovskim izjemno stanje in za dva pol. okraja (Limanova in Novi Sadeč) preki (nagli) sod. Kri se je uže prelivala; židovsko novinstvo stvari preobrača, samo da bi se odvrnula pozornost od pravih vzrokov tužnih razmer. Židovske pijavke derejo in izsesavajo ubogi in nezavedni narod do skrajnosti. Nikjer niso množice toliko v rokah židovskih, kakor v Galiciji.
Krakovčani so priredili Čehom veličasten sprejem. Na kolodvoru so jih sprejeli s »Kje domov moj?« Podžupan jih je pozdravil, zahvalil se mu je dr. Srb. Pri vhodu v mesto so jih navdušeno pozdravljali.
Zaradi protisemitskih izgredov v Galiciji je bilo zatvorjeno nad 300 ljudij, tudi kri je tekla v Fristikus kjer so žandarmi streljali v množico.
Mickiewieczevo slavlje v Krakovu se je 26. juri izvršilo veličastno. Vse mesto je bilo okrašeno in v zastavah, zvečer pa sijajno razsvetljeno. Došlo je tudi mnogo čeških gostov, ki so bili navdušeno sprejeti; podžupan dr. Srb, posl. dr. Herold, pesnik Vrchlick^ kot zastopnik češke akademije. Dež. maršal grof Stan. Badeni je načrtal zasluge pesnikove, na kar seje odkril spomenik. Govorili so Krakovski župan, vseuč. prof. Tarnovski (imenom akademije), posl. J. Bojko (imenom naroda) in velikošolec Szukievvicz (imenom mladine). — Na banketu, ki ga je priredil mestni sovot, je došlo do oduševljenih izjav za poljsko-češko bratstvo. Prof.
Smolka je napil češkim gostom, posl. dr. Herold pa slavil grofa Kazimira Baaenija.
Dalmacija. Vlada je potvrdila pravila novemu političnemu društvu »Srbsko bratstvo« v Spletu.
Hrvatsko, V Karlovcih so zborovali člani za srbski cerkveni kongres. Odsek je poročal, da so se v vseh prepornih točkah o srbski cerkveni organizaciji med člani kongresa in episkopatom dosegla sporazumljenja. Samo o tem, kako naj se voli 25 zastopnikov korgresa, je še razno mnenje.
Ogersko. V Aradu so Madjari 5. jun. priredili v korist društva za pospeševanje madjarske narodnosti veselico z bazarjem. Srbi so pa v noči raztrgali vse šotore in dekoracije. Ta demonstracija je silno razsrdila madjarske kroge. -
75 letni slovaški svečenik Andrej Rojka, urednik »Krestiana« je bil tožen pred porotniki v Budimpešti radi hujskanja proti Židom, ker je napisal: »Današnja pokvarjena nravnost, današnja korupcija, in gmotni Dropad v deželi je žalostni nasledek židovskega gospodarstva, kateremu se klanjajo čim dalje, tem važnejši krogi.« Tožen je bil, ker. je pisal proti Zidom, ki so glavna podpora Madjarstva. »To je tudi ščuvanje proti državi. Velik delež v 1000 letnem obstanku in današnjem razvitku Ogerske so imeli Zidje. To je atentat zlasti proti Madjarstvu, ker je njih javno življenje združeno z židovskim. Poglejmo na narodnostne kraje, kjer so Židje apostoli Madjarstva; a ako Rojko v slovaškem »Krestianu« ščuje proti Židom, mari tega ne stvori radi tega, ker so oni največi Madjari in madjarizatorji ? Tega se moramo v interesu naše narodne eksistencije obraniti.« Tako je govoril javni tožitelj dr. Aug. Geguss. — Sami madjarski porotniki so se izrekli proti tej nestrpnosti s tem, da so osvobodili toženca.
V Budimpešti je bil 23. jun. od porotnikov obsojen A. Pietor, urednik „Narodnih Novin", zaradi hujskanja proti madjarskim narodnostim na 8 mesecev ječe. Drž. pravdnik je v svojem govoru omenjal Palackega slavnost v 1 ragi, češ, da je panslavistična in veleizdajska, in istega mišljenja je tudi zatoženec, torej sokriv istih pregreh !
Drž. zbor se je sklenul; sezove se najbrže začetkom sept.
Srbija. Nadvojvoda Josip je 22. jun iz Semlina obiskal Belgrad in kralja Aleksandra.
Kralj Aleksander je 28. jun. došel v Niš. V odgovoru na županov pozdrav je ostro obsojal sovraštvo strank ter omenil, češ, da je ljudstvo z izidom volitev dokazalo popolno priznanje srbski politiki. Kralj, vlada in skupščina bodo vzajemno delovali v prospeh domovine. Prva zadača je povzdiga narodne blaginje, urav-nanje financij in popolnitev vojske, in v ta namen je njegov oče prevzel vrhovno zapovedništvo. Srbija mora postati stalni, zanesljivi element miru in reda na Balkanu. Tako je kralj uže večkrat govoril, a politiko je vendar spreminja! z očetom vred, kakor oče njegov.
Črna Gora je dobila od carja nov dar, namreč popolno opravo za vojni lazaret.
Na črnogorsko turški meji vre. Albanci se pripravljajo na boj in napadajo Črnogorce. 17. junija je bila huda bitka.
Okolo Berana ob meji črnogorski so Arnavti napadali Črnogorce. Sultan je poslal na bojišče Saad-Edin-pašo, da je napravil mir. Poginulo je 15 Srbov, 19 jih je ostalo ranjenih.
Novo orožje je mitropolit Mitrofan blagoslovil ob prisotnosti kneževega doma in diplomatskih zastopnikov.
Bolgarsko. V »Drž. Vestniku« bolgarske kneževine je oglašen pravilnik bolgarskega trgovsko-obrtnega muzeja. Namen mu je. da olajša domačim in tujim trgovinam dobavo bolgarskih proizvodov in pospešuje razvoj bolgarske obrti. Trgovcem in obrtnikom bo dajal bezplačno informacijo, vadil imenik trg. in obrt. tvrdk in si uredi knjižnico. Za posredovanja zahteva 2% provizije in za podatke o kreditnih poslih tujih firem pristojbino 2 frankov.
Rusija. Car je poklonil boharskemu emiru poleg drugih dragocenih daril tudi svojo sliko v okvirju z bri-ljanti. V pismu mu priznava, da je bil vedno odkritosrčno udan Rusiji, ter da se nadeja, da se prijateljski odnošaji vzdrže i nadalje.
Ruski posl. Žadovski je dobil nalog, da odmah odide v Belgrad ter sprejme posle v ruskem poslanstvu.
Carski ukaz določuje, da naj se do 1904. ruska mornarica pomnoži za 8 oklopnjačev, 16 križarjev, 3 prevozne ladije in. 30 .torpedovcev. Te ladije bodo veljale 194 milj. rublje v.
Sultan je podelil ruskemu ministru za vnanje posle grofu Muravevu vel. kordon Medjidje reda v bri-ljantih.
O provizorični upravi Krste so se dogovorili 4 kabineti. Upravo naj oskrbuje odbor narodne skupščine pod vrhovnim nadzorstvom admiralov.
V Romuniji se je 23. jun. slavila 50 letnica revolucije. V Bukareštu je šel sprevod na polje, kjer se je 1848 proklamovala revolucija. Metropolit je tam služil mašo. nato so mnogi govorniki povdarjali pomeu tega dne. Nato je šel sprevod na ono stran, kjer se je Bukareška požarna hramba junaško ubranila Turkov. Tu se je položil temelj spomeniku. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in zvečer sijajno razsvetljeno.
Nemčija. V Poznanjskem bo kongres poljskih zdravnikov in naravoslovcev, katerega se udeleži več Cehov. Nemške novine uže hujskajo, da bi vlada prepovedala ta shod. Tudi Bismarkov organ hujska
Novi drž. zbor v Nemčiji šteje te stranke: cen-trum 98 posl., konservativci 60, socijalni demokrati 56, narodno liberalni 48, svobodomisleci 30, svobod, konservativci 20, svobodomiselni zadruženci 14, Poljaki 14, ant.isemit.je 11, južno nem. ljudska stranka 8, Welfi 9; zadruga kmetov 3, bavarska kmečka zadruga 4, EIsačani 8; Danec 1, divjakov 9. Poljaki so izgubili 5 sedežev.
Književnost.
Izvestja Muz. dr. za Kranjsko imajo v 2. seš. razprave: 1. M. Slokevec: Doneski k zgodovini cerkvft in farä na Kranjskem. 2. Valvazorjeva knjiga grbov. 3. Jos. Benkovič: Kranjski bogo-slovci v Rimu. Potem več »malih zapiskov«.
Došla nam je naslednja vest: („Der Süden".) Na Dunaju bode od 1. julija 1.1. izhajal list pod imenom ,.Der Süden«. Organ für die politischen, kulturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. Namen inu bode poglavitno ta, razširjati poznanje naših razmer izven slovenske in hrvatske domovine. Tak list v središču države je Slovencem in Hrvatom živo potreben. Naš narod trpi poglavitno podtem, da se v njemu sovražnem časopisju širijo kriva poročila o nas ter ga dosedaj ni glasila, v kojem oi se taka poročila pobijala. Odpor v domačem časopisju pa ni izdaten, ker je le to le malo razširjeno in drugorodčem neum-
ljivo. — Novo utemeljeni list bode tedaj imel nalogo, da kratko pa odločno in dostojno pobija krive glasove, katere širijo o Slovencih in Hrvatih protivna jim glasila. Nasproti pa bode list tudi domače kroge informiral o dogodkih tikajoč se poglavitno naroda slovenskega iu hrvatskega. List se bode načelno izogibal domačemu strakarstvu in prepiru ter zastopal narod v celoti. — Začne se izdajati kakor polmesečaik,: a da se spremeni v tednik, odvisno bode od občinstva. — Ker bode bolj redko izhajal, mu bode lehko tvarina izbraua. Da se bode v pravem duhu vodil, zato daje poroštvo oseba izdajatelja gospoda Jakoba Pukla, v časnikarstvu izkušenega, dobro poznanega ia tudi izven slovenske domovine čislanega rodoljuba. Cena listu bode 2 gld. 50 n. začelo, 1 gld. 25 n. za pol leta. Uredništvo in upravništvo: Wien, I. Plan-kengasse 4. Na željo se pošlje list brezplačno na ogled«.
„Alpsky vestnik" je pričel s 1. jun. izdavati češki odbor slovenskega planinskega društva. Čiani ga dobe darom, ¿leni tu-ristiških klubov plačajo 1 gld., drugi naročniki 1 gld. 50 kr. na leto.
Dr. Radivoje Simonovič. zdravili« v Somborn, vabi na na-ročbo knjige: Kuga v Sremu 1795. Spis je nagradila Matica srbska. Cena 1 gld. Knjiga tudi slovenskim zdravnikom in medicincem podal bi izvestno mnogo zanimivega. Vzbuja naj i te na strokovno clelo, ki je pri nas najbolj zanemarjeno.
Važen odlomek v korist slovanskega bogoslužja v Istri prinaša „Pensiero Slavo" iz knjige: cerkveni opis škofije justinopoli-tanske (Koprske) škofa Pavla Naldinija, iz leta 1700 (v laškem jeziku pisane). »Bog dovoljuje tudi Slovanom, da se svete ceri-monije, ne samo propovedi, ampak tudi obredi, maše, zakramenti, in kar se mora želeti od dobrega vernika, opravljajo v njih lastnem maternem jeziku,«
„Novice" so pričele prinašati studijo: Tolstoj iii njigova.
dela«.
Dunajski vseuč. prof. dr. Tezner je prijavil studijo o „avstrijskem cesarskem naslovu, njega zgodovini in političnem pomenu'.
Omenja nasprotstva med centralizmom, h kateremu pripada sam. in federalizmom, a je odločno za dvojezičnost uradniška, ker mora mnogojezična država imeli v jezikovnem oziru po možuosti uporabljive uradnike
Vodič po izložbi Vereščaginovlh slika. S autorovim dozvolom iz ruskoga preveo: Armin Koričič. Izdalo društvo umjetnosti u Zagrebu. Zagreb 1898. Str. 75. Cena 20 kr. Na čelu knjižice je slika Vereščagiuova. Kakor znano, je poslednji letos razstavil svoje umotvore (o Napoleonu) tudi v Zagrebu, iti s to knjižic) so dobili Hrvatje na svojem jeziku katalog in komjntar, ki ga je spisal umetnik sam.
..Hrvatski pokret u prolječu godine 1848." S sliko Jalači-čtfvo. Ponatis iz Obzora. Cena 35 kr.
Časopis musealnej slovenskej spoločnostl. Rediguje A. So-kolik. Ročnik I., čislo 1. Na sostanka v Turč št. Martinu 139t se je sklenulo osnovati slovaško muzealno društvo, ki je bilo 1895 potvrjeno. V kratkem času svojega obstanka je društvo delovalo jato marljivo, izdalo uže 4 zvezke »Sboruika« in „Navod, ako sbierat starožitnosti". pričelo nabirati slovaško imenopisje, a letos se je odločilo izdavati svoj časopis. Izhaja vsak drug mesec. Člani ga dobivajo bezplačno, nečlani za 1 gld. letnine.
V Sredcu (Sofiji) je začel izhajati bolgarski časopis „Avtonomija", ki se hoče boriti za Bolgare v Makedoniji.
Pamätnik na oslavu stych narozenin Františka Palackeho vy-dävä Kral, češka společnost nauk, I. a III. trida Češke Akademie cisare Františka Josefa pro vedy, slovesnost a ameni, Matice češka. V Praze 1898. Näkladem Matice češke. — Imenovana društva so hotela doseči dvojni namen: Kar možno ohraniti pisane spomine tistih mož, ki so osebno poznali Palackega in bili v dotiki ž njim, drugič, da bi mlajše pokolenje češkega naroda seznanilo se z deli Palackega, zlasti o zgodovini češki. Takö se je posrečilo pridobiti mnogo prekrasnih, važnih spisov in razprav, priobčenih v tej knjigi, ki obseza 726 vel. stranij in na čelu sliko Palackega, Spisi so razun 3 nemških vsi na češkem jeziku, a svoboda je dana, pisati za ta »Pamätnik« na katerem koli jeziku. — Pripominjamo, da to knjigo so dobili v dar vsi tisti, ki so se udeležili prvega novinarskega shoda v Pragi, potem pa tudi drugi udeležniki slavnostnih Praških dnij ob 10J letni godovščini Palackega.
Palacky narodu. Myšlčnky a stati, vybrane z jeho spisu. Vydäno peči a nakladem vyboru pro oslavu stych narozenin Fr. Palackčho v Praze. Str. 44 fol. Spredej slika Palackega iz mlajših let in s podpisom imena pa gesla njegovega: „Svoji k svemu a vždy die pravdy".
Die Adresse an das Volk in Oesterreich. »Stat nominis umbra«. Leipzig. Verlag von Otto Wigand. 1898. Str. 56. Cena 46 kr. Rezko pisana brošura je ravno kar izšla. V tej št. jo samo naznanjamo.
jfiHBaa CTapnHa. BtinjcK-i, III. n IV. Fo^-t ce.itHoh. C. IIeTep6ypn>. 1898 obseza 5 oddelov, iz katerih navajamo: ^aimua p,jih HapoflHaro Ka.ienjaps 1'Mo.iencKoii ryóepsin bi, cbh3jt ct. na-
poAHtiMii B'bpoBanij)Mu. B. H. ^oopoBo.itCKaro. — rajmnKo-pj'CCKia
noB'tpin o jiiKoii ñaó'fe. K». ílBopcKaro. — Iz kritike: PijóaKOBii, C. MyauKa n nieim j'pa.iBCKnx't. nycn.'iLiiaBi.. C. K. By.niia. D i e Sprachgebiete in den Ländern der ungarischen Krone auf Grund der vom Körrig], nng. statist. Landes-Bureau veröfentlichten Ergebnisse der Volkszählung vom Jahre 1890, berechnet von Eduard Leipen. Wien 1896, — O ana-ieniii JIopaBCicaro ii.in PecaBcicaro Bapinia j.ia coBpejieiiHoti n ncTOpiiiecKOÖ sTuorpatjiiu Ba.iKaHCK-aro no.iyocTposa. — V tem zvezku, ki stoji 2 rub., je spredej tudi kazalo 28 zvezkov „Hviib. Ct," za 7 let. To nčeno. med vsemi velikimi narodi priznano izdanje, katero urejuje V. J. Lamanski j, priporočamo slovanskim raziskovalcem raznovrstnih starin in davnim.
——i—-
Vabilo na naročbo.
Z bodočo štev. (13.) prične drugo poluletje za »Slov. Svet«. Velike, opasne so namere in nakane slovanskih nasprotnikov ; za Slovane avstrijske in za državo je nastala kritična doba. Če kedaj, potrebujejo Slovani in država velikih, dalekovidnib, odločnih mož ; nizko obzorje in ozkosrč-nost pri najboljši volji in marljivosti ob sedanjem kritičnem položeuju ne opraviti nič. Slovani se probnjajo in spoznavajo celó odločilno opasnost, katera jim- grozi: pripoznavajo celó potrebo skupne brambe: ali o kakovosti orožja se niso še zjedinili, in to je velik nedostatek, ki v taki dobi odločitve more postati celó usoden in črez mero opasen. Program avstrijskih pangermanov je Slovane prehitel v poli-tiškem in kulturnem pogledu Politiški se je treba z vso silo upirati temu programu, in uadeja je, da složnost slovanskih narodov avstrijskih sedaj še odmakne, če ne odstrani, ta za državo in narode jednako nevarni program. A v kulturni sili Slovani pri najlepših željah zaostajejo, ker se uiso pripravljali na tist9 skupne kulturne vezi, katere slovanski nasprotniki uže davno imajo ter jih nadalje z raznih stranij krepijo bolj, nego kedaj poprej. Slovani avstro-ogerski se ubranijo popolni nevarnosti jedino na podstavi skupnega po-litiškega programa, ki narekuje analogne kulturne vezi slovanskim plemenom, kakoršne vežejo nže davno ali cele veke vse velike civilizo vane ariške narode. Koncentracija samo na notranje delo vsakega slovanskega naroda v avstro-ogerski monarhiji ni danes možna, ker opasnost od zunaj zahteva upotrebljenje narodnih sil tudi za skupno politiško zaščito — in rekli bi — za vsajenje neizgibno potrebnih skupnih kulturnih vezij v podporo politiških borb in pospeševanje specifično notranjega delovauja vsakega slovanskega naroda.
Tak obsežen poiitiškonacijonalen in nacijoiialnokultureu program zagovarja od začetka in hoče še nadalje utrjevati »Slov. Svet«. Dasi ima ta list mnogo skupnega z drugimi slovenskimi in drugimi slovanskimi listi, vendar je v monarhiji le malo takih, katerih program bi se popolnoma pokrival z njegovim, in še manj takih, ki bili ostali dosledni pri tem programu, ki zadošča vsem odločilnim potrebam slovanskih narodov v našem cesarstvu. Iz razlik drugih programov se razvidi pomen programa »Slov. Sveta«, in tisti, ki gledajo dalje, nego sezajo potrebe raznovrstnega oportunizma, uvažujejo pomen, ki tiči v programu »Slov. Sveta«, in vidijo tudi, da ta program bode aktuvalen še potem, ko
»SI. Sv.« nže davno več nebode. Naj bi le usoda slovanskim narodom pokazala se toliko mila in milostiva, da bi ne bilo prepozno, ko začnejo izvrševati obe odločilni strani tega programa. Prelebkomiselno se je sodilo doslej o tem programu, in le pangermanska grožnja utegne iztreznuti nekatere slovanske dejatelje, da izprevidijo. kako nezadostno so pripravljali svoje narode lia primerno brambo proti agresivnim, v prvi vrsti velikim narodom.
V	interesu slovanske stvari bi želeli mi, da bi slovenski inteligentni ljudje vsaj premišljevali slovanski kulturni program; Schönerer in Wolf jih v novejšem času kar silita nato. Želeli bi pa tudi, da bi »Slov. Svet« v obče bolj čitali vsi tisti, ki so pri narodnem delu, ali ki se pripravljajo na to delo. Kaka — praznina je še v tem pogledu, poročajo nam od raznih stranij, a imamo mnogotere dokaze tudi sami pred očmi. Ko bi hoteli prijaviti svedostva o nevednosti slovanskega kulturnega programa, zarudel bi mnogo-kak poslanec, dejatelj ali celö tak zastopnik, ki se prišteva nacijonalnim prvakom. Taka nevcdnost*pa ne sramoti samo dotičnikov, temveč škoduje narodom. Diletautstva in šar-latanstva je med zastopniki slovanskih narodov le premnogo, in to kaže, da se niti dejatelji slovanski ne drže maksime Palackega, katera zahteva umovo razsvetljenje in delo.
Glede na take okolnosti je pač umestno priporočati, da drijatelji in somišljeniki i nadalje širijo »SI. Sv.« med slovenskimi rojaki, najsi prebivajo ti v domačih ali tujih pokrajinah.
V	drugem poluletju bode »SI. Sv.« razpravljal važne točke svojega programa in podajal poučne kritike in poročila o slovanski literaturi, ki spada v vrsto tega programa. V obče bode list nadaljeval svoje delo in toliko odločniše kolikor se vidi nže doslej, da misleči politiki in dejatelji slovanskih narodov v Avstro-Ogerski se čim dalje bližajo takemu skupnemu programu, in ker grožnja nasprotnikov sili tudi v mišljenju manj energične slovanske rodoljube, da stopajo v kolo slovanskega kulturnega programa.
„Slovanski SvetJ stoji:
za vse ieto......5	gld.	—	kr.
„ pol leta......2	„	50	„
„ četvrt leta.....1	B	25	„
Za učitelje, učiteljice in dijake:
za vse leto......4 gld. —	kr.
za pol leta......2 gld. —	„
„ četvrt leta.....l „ —	„
Posamične številke so po 20 kr. s poštnino vred. Za dežele zunaj Avstro-Ogerske stoji »Slov. Svet« za
vse leto 6 gld. 50 kr. avstr. velj. Sprejemajo se tudi inserati, ki se plačujejo po dogovoru.
Naročnina se pošilja upravništvu ali uredništvu na Dunaj (Wien, IX. Eisengasse 13.)
Uredništvo in npravništvo „Slovanskega Sveta".
VsbiSOi Dunajsko češko društvo »Komensky« za 3. okr. na-
_i pravi 5. (v slučaju slabega vremena 12.) ju), velik
izlet v log Freudenan. Čisti dohodek pripade češki šoli in otrošk. vrtu v 3. oki^, katera vzdržuje društvo za velike svoje stroške. Sodelovala bosta društvo »Zaboj« pa šolska kapela. Slovani se v obče vabijo k obili soudeležbi.
„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50. četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zuuaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema npravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratfi Chrastinove ,ve Vatašskem Meziriči.