N*ive£ji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za tw leto • • •	$6.00
Za pol leta • • • • •	$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHeiaea 3—1242
No. 165. — StevTl 65.
The largest Sbmduk Da3y in ^he	States*
farasd da	Svndavs
and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 16, 1936 —ČETRTEK, 16. JULIJA, 1936
_telefon: OHelsea s—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
ZVEZA MED ANGLIJO, FRANCIJO, NEMČIJO IN ITALIJO?
Lloyd George prerokuje temno bodočnost
NAMERAVANA ZVEZA BI ZELO NEUGODNO VPLIVALA NA RUSKO-FRANCOSKO VOJAŠKO POGODBO
Locarnska konferenca bo najbrž odgodena. — Mussolini ne bo mogel odkloniti zveze, ' če se Francija in Nemčija sporazumeta. — Bivši angleški ministrski predsednik ne smatra Hitlerja za sovražnika Anglije, odločno pa obsoja Mussolini ja.
NOTTINGHAM, Anglija, 1 5. julija. — David Lloyd George, ki je bil začasa vojne angleški ministrski predsednik, je imel pred člani organizacije ''Council of Action for Peace and Reconstruction** zelo značilen govor, v katerem <se je bavil s sedanjim položajem v Evropi. Poudaril je, da se nahaja Evropa na isti poti kakor leta 1914. Tista pot jo je pa privedla v pekel.
Lloyd George je najodločneje obsojal italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, ki ga pa ni imenoval po imenu, dočim je glede Hitlerja rekel, da Anglija nima nobenega vzroka, bati se ga. Hitler tudi ne bo nikdar napadel Belgije ali Francije.
— Voz Lige narodov, — je dejal Lloyd George, — se je po krivdi neveščih voditeljev prekucnil v cestni jarek. Diktatorji pa hite mimo njega z razvitimi zastavami.
LONDON, Anglija, 15. jul.—Winston Churchill, ki je bil leta 1914 prvi lord angleške admirali-tete, je rekel, da je angleška mornarica kos vsaki nalogi ter da se lahko zoperstavi katerikoli kombinaciji evropskih sil.
V	angleški poslanski zbornici je ugotovil Walter Runciman, da je imela angleška trgovina v tekočem letu vsled sankcij nadaljnih dvajset milijonov dolarjev škode.
LONDON, Anglija, 1 5. julija. — Diplomatski krogi domnevajo, da se bodo v kratkem pričela pogajanja za zvezo štirih držav — Anglije, Francije, Nemčije in Italije — ker samo v taki zvezi vidijo možnost za rešitev evropskega problema.
Da ugladi pot za tako zvezo, bo Anglija delala na to, da bo locarnska konferenca, ki bi se imela pričeti ta teden, preložena. S tem hoče pridobiti na času, da napoti Hitlerja in Mussolinija, da se vde-ležita locarnske konference, posebno pa da zbliža Francijo in Nemčijo, kar je po mnenju Anglije edini izhod za pomirjenje Evrope.
V	Londonu pa prevladuje mnenje, da Mussolini ne bo mogel odkloniti zveze, ako pride do sporazuma med Francijo in Nemčijo.
Angleži trdno verujejo, da je mogoče skleniti zvezo štirih držav, toda Francozi imajo glede take zveze več kot pa samo dvom. Francozi zahtevajo še vedno, kot prej, da se še pred pogajanji za zvezo štirih držav sestane jo locarnske države — če treba, tu di brez Italije, — da potrdijo, da so se pogajanja glede poravnave spora z Nemčijo razbila, ko je Nemčija vojaško zasedla Porenje.
Francija gleda na zvezo štirih držav z nezaupanjem tudi zaradi tega, ker bi taka zveza neugodno vplivala na francosko-rusko zvezo, ker bi vojaške točke pogodbe postale brez vsake veljave.
Angleški vladni krogi prav nič ne vedo, kdaj, ali pa ako se bo sploh sestala locarnska konferenca, ki bi se imela pričeti danes. Niti Anglija, niti Francija še ni obvestila belgijskega ministrskega predsednika van Zeelanda, kaj naj stori v tej zadevi.
ŠPIJ0NAŽNA SLUŽBA V PRID JAPONCEM
Farnjsworth je bil postavljen pod $10,000 jam-ščine. — Zatrjuje svojo nedolžnost. — Preiskava se bo nadaljevala.
WASHINGTON, D. C., 15. julija. — Pod obdolžbo, da je nekemu agentu japonske vojne mornarice prodajal tajnosti ameriške mornarice, je bil sinoči aretiran bivši mornariški poročnik John S. Farnsworth.
Zvezni komisar Needham C. Turnage je Farnswortha postavil pod $10,000 jamščine.
Zvezni tajni agenti in mornariški detektivi so Farnwor-tlia že eno leto zasledovali .pri njegovem početju. Farnsworth pravi, da je pri celi zadevi nedolžen.
Ker Farnsworth ni mogel postaviti jamščine, je bil poslan v okrajno ječo distrikta Columbia, kjer bo ostal do zaslišanja 29. julija.
Faiiusworthova prošnja, da bil bil za nekaj dni poslan v bolnišnico, je bila zavrnjena. Po-sian pa je bil v vojaški lazaret. Videti je zelo nervozen.
Mornariški krogi pravijo, da je Farnsworth prodal seier važne, toda ne izvanredno važne mornariške tajnosti. Cela zadeva pa je pri vsem tem važna zaradi tega, ker se vohun-sli slučaji večajo z vsakim dnem.
Justični department pravi, da se bo preiskava proti Fams-worthu nadaljevala in da bo najbrže aretiranih še več sumljivih oseb.
Šele prejšnji teden je bil za radi prodaje mornariških tajnosti Japonski obsojen bivši mornar Harry T. Thompson. Agenti tujih, držav vedno skušajo dobiti poročila o ameriških obrambnih načrtih in zlasti zadnje čase je mogoče v bližini bojnih ladij videti sumljive osebe.
Mornariški krogi zatrjujejo, da sta Farnsworth in' Thompson edina bivša mornarja, ki sta bila zalotena pri vohunstvu za kako tujo državo.
Farnsworth je bil pred devetimi leti odpuščen iz ameriške mornarice. Vojno sodišče v Philadelphiji ga je obsodilo ker <si je proti mornariških predpisom od mornarjev iz-posojeval denar, in ker je ljudi navajal k krivi prisegi.
LINDBERGH BO OBISKAL A. HITLERJA
Za časa svojega bivanja v Nemčiji bo Lindbergh Goeringov gost.—Ogledal si bo tovarne za iz-tovanje aeroplanov.
BERLIN, Nemčija, 15. julija. — Polkovnik Charles A. Lindbergh bo v 'bližnji bodoč nosti obiskal kanclerja Hitlerja. Lindbergh bo 22. in 23. julija v Nemčiji in nemško zračno ministrsto je že odredilo vse za njegov polet.
Ameriško poslaništvo pa izjavlja: "fte ni gotovo, ako bo polkovnik Lindbergh prišel. Glede njegovega obiska pri Hitlerju nam ni ničesar znanega. Ako pa bo Hitler izrazil željo, da bi videl Jjindbergha, je to druga stvar."
Lindbergh hoče obiskati nemške tovarne za izdelovanje aeroplanov in letališča ter si bo ogledal olimpijski stadium in olimpijsko vas.
Zračni minister general H. Goering bo na dan, ko bo Liud bergli obiskal Hitlerja, gostitelj ameriškega letalca. Nemški vladni krogi pa zatrjujejo, da jim o Lindbergh oveni oibi-sku ni ničesar znanega.
Hitler se more v letalstvu postaviti ob stran Lindbergha, kajti zadnja leta je mnogo potoval z aeroplanom, in kakor Lindbergh, ni pri tem imel še nobene nezgode.
Lindbergh bo v Berlinu stanoval pri nekem ameriškem prijatelju, čegar ime pa še ni znano. Lindbergh pravi, da služi njegov obisk v Nemčiji znanstvenim, ne pa političnem namenom.
ROOSEVELT SE JE ODPELJAL NA RIBOLOV
Predsednik bo napravil dolgo pomorsko vožnjo na svoji jahti. — Spremljajo ga njegovi trije isinovi.
NA KROVU LADJE '4LIBERTY", 15. julija. — Predsednik je odložil svoj panama slamnik, si je oblekel ponose-no ribiško obleko ter se je z jahto "Sewaima" odpeljal na ribolov.
Predsednik, ki bo sam krmaril 56 čevljev dolgo jahto, se je dopoldne pripeljal v Pulpit Harbor na vladni jahti "Potomac". Njegovi trije sinovi James, Franklin in John so ga že čakali na jahti in ga bodo dva tedna spremljevali na njegovi pomorski vožnji.
Ostala posadka jalile obstoji iz kapitana Eldena Colibeth, njegovega namestnika iu mornarja Josepha Enmierz.
"Ne vem še, kam se bom peljal, razun da se bom držal vzhodne smeri," je rekel predsednik Roosevelt na časnikarski konferenci na krovu "Po-tomaca", p redno se je od peljal v Pulpit Harbor.
Njegovi načrti za prve dneve po njegovi vrnitvi 1. avgusta še niso določeni. Rekel pa je, da bo obiskal kraje letošmje povodnji v novoaugleškiih državah, v New Yorku, Pennsyl-vaniji in v Ohio.
0BHAJANJE BASTILNEGA DNE V FRANCIJI
Blum je nagovoril milijon levičarjev. — Sto ljudi je bilo ranjenih. Ameriški poslanik je omedlel.
PARIZ, Francija, 15. julija. — Radikalci so obhajali svojo zmago in so se spopadli z nacrijomalisti. Levičarji so prišli ravno s Place de la Nacion, kjer je ministrski predsednik Blum posvaril svoje nasprotnike pred radikalno vstajo. V Champs Elysees je bilo
VODITELJ M0NARHIST0V UMORJEN
Napadalna policija j e ustrelila poslanca Cal-vo Sotelo. — Pet ur pred njim je bil ubit nek častnik.
MADRID, Španska, 14. jnli ja. — Monarhistični poslance, 47 let stari Jose Calvo SotHo je bil zgodaj zjutraj umorjen. Pet ur prej pa je bil ubit mla ] di častnik napadalne policije Jose Castillo.
Kot zatrjuje družina umorjenega Sotelo je prišlo v hišo
ranjenih najmanj 100 oseb, ko več stražnikov "napadalne"
NOVE ŽRTVE VROČINE
CHICAGO, 111., 15. julija. — Vročina je v torek zahtevala nad 1000 človeških življenj, kar je največje število za en dan, odkar je pekoča suša pred 12 dnevi pričela svoje uničevalno delo na osrednjem zapadu. Ko se je hladno vreme z dežjem pr pričelo pomikati proti vizhodu, je doseglo število človeških žrtev vsled vročine 2996.
Škodo na poljih cenijo na biljem dolarjev.
GOVERNER OLSON BO DRUGIČ OPERIRAN
ROCESTER, Minn., 15. julija. — Governer Olson, se bo jutri podvrgel v St. Mary 's bolnišnici že drugi operaciji. Governer boleha na želodcu. .
BREZPOSELNIM PENNSYLVANIJE BO P0MAGAN0
NEČAKA JE POMANDRALA
EL PASO, Tex., IZ. julija. — Dvanajstletna Consuelo Sanchez je jpriznala okrajnemu prawdniku, da je 2 nogami do smrti poteiptala svojega dve leti starega nečaka Manu-ela Rodrigueza. Otrok je jokal, kar jo je tako ujeeilo, da ga je vrgla na tla in začela hoditi po njem.
naroČite se na "glas
NARODA", največji slovenski dnevnik v -7dr DRŽA VAB.
Legislature je dala na razpolago $45,000,000. Demonstranti so se po nekaterih izgredih umaknili iz Harrisburga.
HARRISBURG, Pa., 15. julija. — Po več tedenskem boju med republikanci in demokrati je legislatura države Pennsylvania dovolila $45,000,000 za podporo in demonstranti, ki so oblegali kajpitol, so po nekaterih izgredih zapustili glavno mesto.
Governer Earle je prvotno zahteval za podporo brezposel nim $80,000,000 pozneje pa $55,000,000. Poslanska zbornica *je dovolila 55 milj ono v, ne pa republikanski senat, kar je imelo za posledico, da je bil sklad za podporo izčrpan, pre-dno je bila dovoljena nova vso ta.
Da so bili brezposelni poto-laženi, jim je bilo na-znanjeno, da ni ravno potrebno, da mora $5,000,000 zadostovati do 1. jauarja, temveč bo ta vsota izdana po obstoječi potrebi. Iz
je prišlo pri obhajan ju bastii-nega dne do pretepa med levičarji in desničarj;
Do spopada je prišlo po JBlumovem govoru 11a Place de la Nacion, kjer se je zbralo 1,000,000 njegovih pristašev, katere je pozival, da vzdrže red ter je svaril nasprotnike, da naj ne skušajo ovirati socialističnega vladnega programa.
Tekom nemirov je bilo aretiranih okoli 50 oseb. Pet oseb je bilo odpeljanih v bolnišnice. Nek zdravnik je v stranskih ulicah obvezal nune 11 o-seham.
Ko so se Blumovi pristaši v taksijih z rdečimi zastavami peljali s Place de la Nacion 11a Champs Elysees, so jih napadli nacijonalisti. Mnogo lepo oblečenih žena je bila na strani desničarjev.
Dan se je pričel z velikansko vojaško parado po Champs Ely.sees. Ko je bila parada kon čana, je ameriški poslanik Jesse Isidor Strauss na govorniškem odru omedlel.
Za ta narodni pravnik je bila največja mobilizacija policije, ki je tekom dopoldanske vojaške parade pazila, da se levičarji in desničarji niso spopadli.
Levičarji so kričali: "Lin-čajte la Rocqua!"
Polkovnik Francois de la Rocque je poveljnik veteranske organizacije Croix de Feu, ki je bila razpušcena, katero pa je la Rocque preme nil v francosko socijalno stranko.
Desničarji so levičarjem odgovarjali: "Doli s Blumom.,f
policije. Pozvali so ga, da gre v. njimi na stražnico, da bo iz praševan glede umora poročnika Jose Castillo. Stražniki so ga odpeljali in pol ure pozneje so ga pripeljali v mrtvašnico ter pazniku rekli, da je mrtvec nek mestni uslužbenec, ki so ^a našli mrtvega na ulici.
Ko je paznik mrtveea ogledal, je opazil rano na glavi. Telefonično je poklical policijskega zdravnika, ki je poslanca spoznal in dognal, da je bil ustreljen skozi oko.
Pred Sotelovim umorom je policija aretirala več fašistov, ki so osumljeni, da so umorili poročnika Castillo.
ABESINSKA ŽELEZNICA POPRAVLJENA
RIM, Italija, 15. julija. — Na železnici, ki vozi med Addis Ababo in Džibuti in ki so jo Abesinci prejšnji teden razdejali, je promet zopet odpft.
različnih strani prihajajo zatrdila, da ta vsota ne bo zadostovala dolgo časa, pa če brezposelni dobivajo najmanjši znesek 64 centov na dan.
Governer Earle se bo a aero-planom odpeljal v Harrisburg, da podpiše novo postavo.
ANGLIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO
Vlada zahteva preko 4 milijone dolarjev za nabavo mask. — Zgradili bodo nove tovarne za municijo.
LONDON, Anglija, 15. julija. — Kako zelo pričakuje Anglija zračni napad, je raz vidno iz zahtev v poslanski zbornici za varstvene namene: predložena je bila zahteva za i $4,250,000 za naibavo mask proti strupenim plinom. Samo za zgradbo dveh tovarn za izdelovanje mask je določenih $125,000, za pouk v obrambi proti plinarn pa $25,000.
Poleg tega je določenih $14,-654,500 za nabavo zadostnega števila živine. Vsled teh in ne-I katerih drugih zahtev, je bil proračun, ki ga je sestavil finančni minister Neville Chani-berlaiin, prekoračen za $41,861,-060.
Podadmiral sir H. Brown, ki je bil nekoč angleški mornariški atasej v "VVaahingtonu, je ibil imenovan za generalnega ravnatelja izdelovanja munici-je. Brown je odgovoren za naglo in zadostno izdelovanje municije vsake vrste.
Oni, ki niso zateli citati romana —t "GRAD HUBERTU8", fa lahko pri« čno čitati danes.

New York, Thursday, July 16, 1936
TEE LARGEST SfflVENE DAILY IN VAX.

SLOVENSKI POZIVI V JULIJSKI KRAJINI
Da, po šestih letih šo zopet nalbiti po primorskih in "kraških vaseh slovenski pozivi. In ti pozivi niso preteče ali grozeče vsebine. Ne, vabljivi so in mnogo obetajoči.
Italijanska vlada jih je dala nabiti. Italijanska vlada prijazno vabi in mnogo obeta.
— Seveda, — boste rekli, — Italijane vabi in Italijanom obeta. Za našega človeka ni še nikdar imela dobre in prijazne besede.
Pa se motite, prijatelji. Laška vlada se je kar preko noči odtajala in se je začela laskati — Slovencem.
V pozivih so v lepi slovenščini opisane lepote Abesinije, in v lepi slovenščini so naši ljudje nadvse vljudno in prijazno vabljeni, naj se podajo v Abesinijo, kjer jih čaka sreča.
Slovenca — sreča — -pod italijansko vlado! ?
Po slovanskih vaseh so poleg teh nabiti še drugačni pozivi. Slovenska dekleta pozivajo, naj se izselijo v AbesLnijo.
Laškim vojakom je prepovedano pečati se z Abesinkami.
Italijankam Abesinija ničkaj ne diši. Zatorej naj se slovenska dekleta izselijo v Abesinijo, da se laški vojaki ne bodo dolgočasili v dolgi deževni dobi.
Italijanska vlada je res dobra in materinsko skrbi za svoje podanike.
Naši ljudje pa vedo, da se je treba mačehe takrat najbolj bati, ko je najbolj priliznjena.
i U i " .g—g^MB ' ' * ''i	- " '	j
Pod vaško lipo.
Piše kakor misli PfeANK KERŽE
polnoma tisto, kar so bili poprej. Nikdo ni premenil njihovega prepričanja. Bas nasprotno: čim več zatiranja in preganjanja trpe, toliko večja odločnost dozoreva v njih." Ni treba, da govore, zakaj njihove misli se danels izražajo s samimi pogledi. Italijanski delavski narod Čisto dobro ve, da je danes v Mussolinijevih temnicah, koder »je vse prepovedano razven: h02ana duceju! Vse za-branjeno, razven to, do katerega ni do danes še noben avto-krat mogel priti^ človeške misli, notranja prepričanja. Tam gori večen ogenj, ki se nevidno razširja in prehaja od srca do srca.
Mussolini ni tako neumen, da
AVSTRIJA
Pravijo, da je z medom dosti lažje loviti muhe kot pa z jesihom.
Pred dvemi leti je bil na Dunaju umorjen avstrijski kancler Dollfuss. Tisti umor je bilo iposredno Hitlerjevo delo.
Z umorom pa ni bil dosežen zaželjeni cilj. Kar je iHt-Jerju tedaj izjalovilo, skuša popraviti s sladkimi besedami.
Avstriji je "zajamčil" neodvisnost. Jamstva, ki jih daje A.vstrija v zameno, bodo pa v doglednem času zajamčila nazij-sko Avstrijo.
Avstrijska republika bo dobila močno armado, ki bo pa seveda pod berlinsko kontrolo.
Avstrija obljublja, da se bo smatrala za * '.nemško'' državo, po mnenju nazijev pa morajo biti v§e resnično nemške države — nazijske.
Habsburžani se ne bodo vrnili na avstrijski prestol. Avstrijska armada !bo štela tristotisoč mož. Nazijean, ki so pobegnili v Nemčijo, bo dovoljen p ovratek v Avstrijo. V Avstrijo bodo imeli Hitlerjevi casqpisi in agenti prost vstop. Avstrijski naziji bodo sprejeti v avstrijska mnistrstva.
Kaj pa, če se bo " neodvisna" Avstrija prelevila v nazij-sko državo f To se bo seveda zgodilo. Po tem vendar Hitler stremi.
Ubogi avstrijski kokoški je zajamčena 4 * neodvisnost".
"Neodvisnost" v Hitlerjevem želodcu.
bi tega ne vedel. In ker ve, se boji vojne. Pravite: zakaj(tiho'v ^tah, se navidezno poje pa šel v Etiopijo m jo pod- kore stihoma pa mislijo, jarmil f	j jejQ jn dodelujejo načrte.
Hm, ali ste slisali ze o turs- Kakorhitro pride prvi polom v kih vpadih v kraje naše domo- fašizmu, se bodo kar pojavili po
Ali pride v Evropi do vojne?
Dan za dnem prihajajo razburljiva poročila iz Evrope. Dan za dnem preči tam vsaj par razprav o evropskem stanju. Ker se skoro vsa poročila vje-majo s tem, da je vofrna samo vprašanje časa, tse človek nehote vpraša: ali je res tako? Ali je človeštvo tako hitro pozabilo strahovito svetovno katastrofo, ki se je končala pred osemnajstimi leti? Ali ne vodijo danes politike ljudje, ki so sami videli in izkusili, kaj pomenja vojna ?
Opetovano se omenja dve državi kot posebno neVarni miru. To ste seveda Nemčija in Italija. Z drugimi besedami: Hitler in Mussolini.
Vzemimo najprej Italijo. Ko je Muissolini privlekel svoje čete v Rim, zavzel vlado, mu je bila prva naloga: kako združi Italijo. Italija je bila tedaj porazdeljena na številne stranke, ki pa jih v poglavitnem delimo v dva tabora: Nacijonalne in delavske. Nacijonalisti so bili tisti, kateri so imeli vselej vlado v rokah. Ntjihovi glavni nasprotniki so bili delavci. Italijanski delavec je bil jako zaveden in izredno dobro organiziran. Čim težje je bilo njegovo stanje, toliko bolj se je nagibal na 14levo", kakor pravimo danes v Ameriki. Italijani niso bili navadni parlorski so-cijalisti, ampak naravnost radikalni. Ni (jim bilo za to, da ohranijo Italijo, da io povečajo ali da podjarmijo druge. Oni so hoteli enostavno pravico za delavca, pa naj 'bo potem država v ti ali oni obliki.
V Italiji je bilo izredno mnogo komunistov in nemalo anarhistov. Kapital je delal ž njimi to, kar v drugih deželah: izkoriščal jih do belih kosti.
Po končani svetovni vojni je vse izgledalo, da pride v Itali-jj-i delavec do svoje pravice. Na-cijonalistične vlade so se menjale druga za drugo, nobena ni vedela, kako bi rešila položaj v deželi. Mislili so, da bodo kako z običajnimi frazami in drobtinami zamašili usta tistim, ki so bili preglasni. Dalo bi ise jih tudi drugače ukrotiti — s silo. Ampak kdo bi si J se bori in tudi žrtvuje svoje bil upal rabiti silo proti orga-J življenje, samo da ima jasen in
bro priklenjenega psa. Dosti hav-havov in močni so, da se jih sliši nadaleč. Kdor sodi sa-n\o po glasu, res misli, da je svet v nevarnosti za novo voj no.
Res je sicer, da se Hitler in Mtflssolini pripravljata za vojno — ampak za notranjo. Tako zapiranje človeškega duha ne more trajati dolgo in gotovo je, da bo počilo v Italiji in Nerrfčiji. Avtokrat ni dedna dinastija. Največkrat se konca že za življenja titetih, ki vladajo s silo. Če bo pavtreba čakati njihove smrti, pa tudi ne bo predolgo. Zakaj fašizem iz-gufblja vedno, dan za dnem. Črmdelj se drži, toliko večji in gotovejši bo njegov konec.
Imamo pa še nadaljno in veliko vefljo garancijo proti vojni. To /je današnja Rusija. Naj se govori in piše kar in kolikor se hoče, eno je gotovo: ves svet se je boji. Njena moč ni samo v njeni veličini in pripravnosti, ampak v njenih idejah. Mussolini ve čisto dobro, da jrh je na milijone, ki stdje
I Peter Zgaga.
Tukaj je torej spis v "novi" slovenščini, ki sem ga vam včeraj obljubil:
BINGOLA ALEŠ in FTJFLJA
ADELAJDA Aleš je čelarna, dočista fuflja-sta bingola. Načofotal se je mužljev in čompe, se malo gnocal, poškrnjal s šlabedri in ves čiherno potoglav, ker je-bil betežen, zahlamudral z bingo-lami po stolbah. Sigav je bil in je hohnjal. Kekljal pa je že tako. Presneti galijot! Odet v nekako rantaho, ki si jo je kupil, ko je šla ajda v rdeselj, z moeno ^kranjo in svetliimi gi-zdalsklmi lasmi, jo je odš-mi-gal ščrbanjast, kakor bi imel v ustih ščepke <proti Trnovemu.
"Ti šamlja šamljasta," je zaščeketala žmulava stara šče-ketulja Adeljada s sivimi ru-njami, ki je bogve odkod pri-hrekala, "bes te plentaj, kaj
vine v preteklih stoletjih? Ka{j je bil Mussolinijev pohod v Afriko drugega, ka~kor Čisto navaden roparski izpad, dobro pripravljen in hiter — kakor mora biti vsako večje banditsko delo. Mntesolini ve, da je edin-stvo italijanskega naroda samo na njegovem papirju. Zato je tudi držal doma milijonsko armado — na videz proti zunanjim sovražnikom, v resnici pa proti notranjim. Ne mislite, da je italijanski delavec pozabil na svoje ideje. Da je resig-nirano zapustil staro bojno fronto in vzprejel Mussolinijev evangelij. Ga ni in ga ne bo. Vse to ve Mussolini — ve pa tudi italijanski delavec. Vsak dan ima svoj večer in vsaka noč svoje jutro. Mussolini iz-kuša z "deli" opravičiti svoje grehe nad svobodnim človekom. To so poizfoušali tudi drugi av-tokratje pred njim. Pa so vsi šli k vragu.
Veste, človek je posebne vrste stvarstvo, katerega je treba poznati. Vi daste človeku lahko vsega — ampak on ne bo zadovoljen. On hoče, da ee nekje uveljavi, da nekje govori, posluša, piše, da nekam spada. On ne mara biti narobe obrne-na karta, ki se ne loči druga od druge. Rajši trpi, strada,
vsi deželi in zaigrali tisto godbo, katera jim je biia prepovedana. Mussolini ve, pravim, ali ve tudi Hitler, tega ne vem. Hitler je namreč v primeri z Mnssolinijem precej maljhen. Zato tudi ne dela dragega, kakor kopira. Kot fanatik najbrž ne pozna človeške narave in mogoče res misli, da je zatrl doma vse delavske vrste.
Omenja se dostikrat v dnevnem časopisju, da je tretja sila Japonska, ki podžiga vojno nevarnoist. Pravijo: če Japonska začne na daljnem vzhodiu z Rusijo, bodo v Evropi pritisnili njeni zavezniki, katerih ni malo. Poleg Nemčije imamo zraven Poljsko, kateri 'je Rusija dovolj napoti. Da so Poljaki med Slovani to, kar Irci med angleško govorečimi skupinami, o tem ni treba iskati dokazov. Za čas nekdanje Avstrije so bili vselej z Nemci in marsikatero politično smo izgubili radi izdajstva Po-ljafkov.
paktirali s fašistično Nemčijo, prvi, ki so razbijali lokalne politične pakte. Te je namreč predlagala Rusija in jih tudi več sklenila. V resnici so bili praktični za pomirjenlje povojne Evrope. Nadalje bili so prvi, kateri so začeli izpodkopa-vati vpliv Francije in mogoče
nizovanemu delavstvu, ko je vendar bila armada v tem pogledu tako nezanesljiva. Vladi ni kazalo drugega, kakor držati in čakati.
V takem stanju jo je našel Mussolini, ko je prišel s svojimi črnosrajčniki v Rim. Vlada si ni upala nikogar poklicati, da bi ga bili prijeli in zaprli, kakor navadnega bandita.
iPrisšel (je Mussolini, zavzel vlado in Začel s svojimi reformami. Prvo je bilo: kako zgradi iz razcepljenega italijanskega naroda enotno fronto. Po recept je šel v knjižnico nekdanjih avtokratov in tam je bilo zapisano: razpusti vse organizacije take in take ter vpelji eno samo, tako, kakor si jo sam zamislil, da bo tebi služila, Drugo: prepove j vse svobodno časopisje, vsako javno iz-raižan(je. Nadalje: polo vi vse tiste, o katerih misliš, da so ti napoti ali nevarni in stori ž njimi, kakor ves in znaš.
Tem potom se doseže, da je ves narod edin, da ni istrank,
čist odgovor na tista vprašanja, ki mu jih zastavlja njegova notranjost.
Taki smo vsi. Zato naj se nikdo ne moti, da Mussolini išče vojne. Baš nasprotno: on
bati. Ni pa v tem rečeno, da ne obstoja gotova nevarnost. Za velik požar ni treba več, kakor navadne iskre. In teh je dovolj v Italiji, Nemčiji, in tudi drugod.
Kadar govorimo o vojni v Evropi, mislimo nehote na svojo staro domovino. Vsak se spomni krajev svoje mladosti, ljudi, ki so ran dragi in zaskrbi ga, da ne bi taka nesreča zadela tudi teh. In ko se omenja vojna v naši domovini, se nehote -misli na Italijo.
Res je, da je Jugoslavija silno napoti Mussoliniju. Zakaj njegov namen je, da razširi rimski imperij po Evropi. Na zapad ne more, ker je tam dovolj močna Francija. ^ Na sever ne more, ker je tam Švica. Del Avstrije mu diši, a se boji svojega bratca Hitlerlja.
Kam torej cesta, če ne v Jugoslavijo? Ves Balkan je razkosan v male države, katere bi Muslsolini izlahka premagal kar drugo za drngo. To se bitko' Prayi 2 vsemi bi bila igra primeroma lahka razven z Jngo-
Bili so prvi, kateri so	Pa tuf bi *e
slo. Italija ne mehanično izvrstno pripravljena in kadar pride junak v boi z mašino, vselej izgubi.
Do tukaj bi bil raf*un še pri-lično ugoden za Mussolinija. Zdaj pa pride drugo vprašanrje — to so veliki sosedje. Ne mali, kakor je avstrijska kari-bodo tudi" prvi "k^ bodo plačal i 1katu™ ali madjarska fevdalna
račun za svojega prijatelja Hit lerja. Zakaj tisti poljski koridor — pot do morja skozi nemško ozemlje — je kaft pripravna točka za pohod ene same noči. Hitler je zmožen napraviti
išče miru. Zakaj dokler p j kaj takega in bo tudi napravil, ima, ima tudi dovolj svojih IjiHfcafcoAitro se pokaže prilika, di na razpolago, da krote tiste, j Nemčija je zdaj deljena s polj
ki so vedno živi. Ne rečem, da mu ne bi bil po volji kak roparski vpad, • kflkor ga je izpeljal v Afriki. Tako, kar po-tihoma, čez noč, ko posije jutranja zarja, da je zopet vse na svojem mestu.
Kar velja za Italijo, to velja v polni meri za Nemčijo. Tam se vlada po tistem kopitu, kakor v Italiji. Primerjajte korak za korakom, pa boste videli, da je vse resnica. Tudi Hitler je napravil nekaj roparskih pdhodov, hitro in naglo, da se je vselej ob jutru lahko vrnil domov.
Kdo vpraša: ato je tem av-tokratom toliko za mir, zakaj se pa tako oborožu jejo ?
Igra s "soldati5
je bila od
da ni kritike. No in tako gre j nekdaj tiajljtabša vteem avto-v Italiji pod fašizmom od za- kratom. V njih samih je čut,
četka do danes. Baje je vse edino, vse mirilo, vse priprav-! Ijeno, da popada na kolena in ponavlja danes ediiio dovoljen vzdih: Po tvoji volji naj se zgodi, o dtice!
Ampak — mislite vi, da je bil kdaj na svetu kak zakon ali na-redka, "ki je premenil a človeka . JltnotratljeT Vsi italijanski orga asPnizi
da se nekako ne čutijo varne. In kaj je bolj logičnega, kakor da se obdajo s soldati, ki so to-bože trenirani stražarji svojega gospodarja.
Naj se še toliko govori in »piše o nemški in italijanski nevarnosti — jaz je ne vidim. Vsa vojna nevarnost, ki plava sko-ro v slednjem poročilu, se mi ne
skim koridorjem v dva dela, kar se človetu zdi, da je nenaravno.
Poleg Poljske imamo v pro tiruskem taboru še nadalje tisto karikaturo
aristokracija, katere bi obe rade požrle kolikor mogoče tega, kar ima naša domovina.
V zvezi z Jugoslavijo pride najprej na vrsto Francija, katera je ne samo zaveznica Jugoslavije, ampak še malo več. Francija meji na Sredozemsko moitje in kot taka hoče, da se vzdrži med njo in Italijo nekako ravnovesje. Italija na Balkanu bi bila malo preveč za njo. Potem pride Rusija, ki nič
Madjare kairada ne vidi' da ^ pride iro ki jolmo*na ItaIiia sfeoro pred nos.
imenujemo avstrijska vlada, gori na severu pa so Finci in Norvežani, med katerimi je Japonska jako aktivna.
Kakšna pomoč bi bile te države v slučaju konflikta Rusije in Japonske, je vprašanje, katerega hi lahko odgovoriti. Resnica je namreč, da ima Rusija številne tihe zaveznike v mejah vseh naštetih držav in zaveznik za vojnimi vrstami je
Ob več prilikah je že namignila Mussoliniju, naj ne poizkuša širiti svojih meja proti vzhodu.
Ali bi Anglija držala križem roke, 1 je veliko vprašanje. Nak, ne iz ljubefcni do nas, ampak iz lastnih koristi. Ona ne mara močnejše dkupine na obalah Sredozemskega morja, 'ker to škodi njenim interesom .
In nazadnje: Nemčija. Kar namreč diši Italiji, tisto diši Nemčiji Stari "Dran# nach
bolj nevaren, kakor vojak na.Osten" je danes tako živ, ka-fronti.	kor je bil za čaisa Vilčkp. Da:
Sicer pa niso po mojih mislih bi se Italija razširila in uničila Japonci posebno navdušeni za f nemški vpliv, memški trg — kako vojno proti Rusiji. TSidi tega ne 'bo.
tam se dani. Sila kaipitalistic-
Različni so torej faktorji, ki
nega sistema je razdvojila Ja- skrbe za obstoj Jugoslavije ponce, kakor vse droge narode.Različni so vzroki te naklonjena tsvetu. Tisti, ki nimajo, sofnosti. Glavno pa je eno: d« povsod v veČini. Ce se jih ne! naša domovina ni v nobeni ne-sliši, nič zato. (3-lavno je, da. varnosti ne od te, ne od one vemo, da so. Kadar se pojavi strani. Če je njena notranja po-
gorka pomlad, se razvije življenje iz vsakega zdravega zrna. Vojne, ki bi "bila namerova-
litika ne t>o razdejala, zunanje sile je ne bodo. Ih človek je /zadovoljen da je vsaj nekaj
nizifani ddavci so danes po- - zdi drugega, kakor lajanje do- na ali pripravljena, še torej ni garancije m bodočnost.
vdittj tlapiš po volbki travnlji! Vrzi tisto plahuto vnic, sala-menski švigelj, in vnidi v mojo hišo, ko je vne mraz, da bi človek dobil skmino. Vsaj gradeše si zaslekni, ko klom-paš po lokvah ko vižel za pitov-11 im zajcem.,,
Ko je to izfudlala, se je že zasčutila, da take sholije prav malo zdrmajo drkelj, kakor je to naše drežnjalo Aleš.
"Lintvern, kaj hrnjaš vame? Zares kolpec več ne piha, a saj nisem meljušnik, da bi me mrzlica mektala in bi padel kar naznak, ko zaveje mokre. Kruncljev javalne bo kmalu. Malo sigav sem res, a štu-čo kračo še lahko prevračam. Ne bodi tako urazljiva in pi-pava. Ne lapaj toliko, če ne bi bom dal klapoušnico. Ko bodo bingeljci spet cveteli, bom je-drčat ko trš. Povej rajši, ali imaš kaj povalnika doma, pa kaj od kake basulje za pod ščrbe. Kako blanjo ali štremelj boš bacnila skozi žekno v peč, pa preduh boš zaprla, da ne bo bzikal mraz skozenj. Zadosti pa bo tudi, če boš z biglico za-smodila kupček krezulj. Lo-drice mi ne boš skrila, kaj?"
Oba jako brnjava sta blunka-la in čopljala po bljuzgah. Čo-ravec Aleš je bil videti ko ku-ljav vol, manjuha Adelajda z r.avšvic zavihanimi obrvmi pa bo živa žmula. Zeba jima je zvedčeno poleg pocestne tonje žmerila in ščeketala. Zdajci sta srečala žreca in žolnirja s sabljo. Adelajda, vsa kriva, se je pred žreoem skolehala, da ga je lepo pozdravila, potem pa ga je že hulila.
Mokre je potihnil, ko sta se prikahljala do hiše, za katero je bil majhen miamol v mezini.
44Le vnidi'\ je rekla Adelajda, 44 te bom že cavdoljala z jedjo.
"Nared s^™ " je menil Aleš, "naravnoč k putrhu me pel ji, stari kavkelj. Zdaj me pa res mekta
V tamarju je navdilj krulila basulja, pa je Aleš začel šlepa-ti, ko je sam sedel za mizo in bil nekaj za kmč načrčkal nanjo.
"To sovpada,** je šustnil Adeljadi, ko je prinesla vina in hleb v procajni. "jaz sem ni-štre in šuplje glave, ti pa kaj imaš. Navzoči je, da si bogata, čeprav je tvoja kikla ena sama skruna cunja in čeprav je tvoje stanovanje pravcata kukava. Prinesi makar kakšno torilo s čajem, ogenj v tvoji peči slabo tinja ali pa je peč ničemna. No, vozgrivec sem res, ko ti kar takole štrkam zahteve iz goflje."
"Viš ga, štramljastega zelo-ta, še vož zahtevaj, pa se obesi tam kje v toka vi ali paludu ali pa skoči v krnico. Potem te bodo zagrnili s ponjavo."
Aleš je pil, kakor bi anoral pristoriti, kar je zamudil, in se vperil še v kuhinjo, kjer so ležale po tleh črepe in visele o-krog korčuJje. Tam ie dobil nekaj režljev šunke.
Večerne ten je so se že bližale, ko je naš silak, od vina ves tog ko macelj, prava bridka martra, odtorkljal proti mestu. Oči so temu švigu švagi samo boljščale iz obraza in ničesar ni mogel izkekljati, ko je srečal brate j a. Kar »pipal bi se, pa začel oberoč, to se pravi z obema pažljema, pokolj, a ni i-mel nikogar, ki bi ga potem morali obezati. No, pa Aleš ni tak drkelj, bo rajši brez zdrahe na pametivo tepeškal s ko-robačem ali pa s noglico ža šalo koga urazil. Zdaj si je samo za/pel, tako podobno, kakor bavkajo lisjaki ali vegajo rege, tisto, ki jo je sam zložil:
Vdab navdilj šrčli v paladu sam,
ve si se po štiblah trobelike tam.
Nič pred vižlom strah ga ne mekta,
kftapouha nibce v mok ne dit...
A ifcjrSi
*GW Naroda"
« j (A Corporation) , Owned and Pnbllšhed bj i BLOVENIG PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President__L. Beaedlfc, Treaa.
Place of bnalnew of fbe corporation and addrfliw of above officer«: tl6 West 18th Stmt, Banu«* of Manhattan, New York City, N. 1
"GLAS NARODA" _(Voice of the People)__
loaned Brerj Day Except Sundays ana Holidays
Ea celo leto r&ja sa Ameriko In Za New Yoric aa čelo leto......$7.<
Kanado .....................»6.00 Za pol leta	..............¥3-<
Za pol leta....................$3.00 Za Inozemstvo za eelo leto......$7.<
Za Četrt leta..................fLSfl Za "pol I-ta....................t3J
Subscription Yearly $6.00
_ _Advertisement on Agreement_
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemfil nedelj in praznikov
I	"'GLAS NARODA". 21«; W. 18th Street. New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—1242
DENARNE POŠtLJATVE
Denarna nakazila izvršujemo ^iti&io in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO	V ITAlSJO
Za 9 2.60 ____________________ bin. 160 Za I 9.0« ------------------IJr 180
- $ 5.00 .................. Din. 200	% «-50 ---------------- lir 200
$ 7.25 .................... Din. 300	* 43 JO .....................Lir 500
JML7P ___________________ Din. 5M	$ M*
$23.00 .................... Din. 1000	»165.00 -------------------Tir 2000
$45M ........_________ Din. 2008	$M5M ------------------- Lir 3000
KMB 8*' CBN t SEDAJ tilTEO MENJAJO SO NAVMDKNM CEN M PODTHŽENM 8PBEMMWSI QQB1 ZLI VOLI
Za IzplaHlO veCjib znerftov kot if raj navedeno, bottfil v dinarjih ali Urah dovoljujem ie boljše pecoje.
EZFLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJtB	\
Za Izplafilo t 5— morate peelatl____________________J$ 5.75	\
$!•-— -- " ____________________J1&J8	>
flfc- w " .......................%
ve— ^ Z _____________________r
|Ki— - " ______________________J5L50 V
Prejemnik doM v ataren krafr l^teHli t dblkrjlh.	^
NUJNA NAKAZILA IZVbSdJKMO C/&ILM LfcT**B ZA tU-• irrojBiNo (L—
SLOVENIC Pl/BLISHING COMPANY ^	"Glas
Z okornim smehljajem se je Forbek obrnil ter se vstopil med odprta vrata.
Nalahno so se pozibavale drevesne veje. Padanje kapelj z njih je že začelo pojemati. Tudi šumenje hudournika se je zdelo,, da že poje-njuje; toda bučanjc njegovih valov je bilo še vedno glasno, da je (preglašalo o»ba glasova, ki sta se odzivala z drugega brega.
France je bil srečno prinesel Klesbergovo skozi gozd. Prav trd kos dela je bilo to. Tem napornejši, ker je imel France za opiranje javkajoče varovanke fprogto samo eno laket, z drugo pa je vlekel težko desko, ki jo je bil odtrgal z lope, da bi napravil brv preko s skalami zajezenega potoka. Medtem ko si je gospi-ca Klesibergova v obupu vila roke, je spustil desko na najbližjo skalo. Stopil je na narejeno brv ter se zagugal, da bi preizkusil trdnost deske in da bi teti Gundi vzbudil pogum. "Tako gospica, le pridite!" se je smejal. "Poglejte no sem!" Gugal se je, da se je deska skoraj dotikala brzečih valov. "Ta deska, ta vas lahko vzdrži in lahko bi imeli še nekaj dobrih funtov več!''
"Xe, ne, za ves svet ne!" je vreščala G-un-di Klesbergova in uporno iztegnila roke, kot da bi jo moral s silo vleči v gotovo smrt.
"Rajši ostanem vso noč!"
Medtem ko so se ji solze strahu trkljale po drgetajočih licih, je vreščal njen glas: "Ka-fica, Katica! Ti spaka!" Na vse to gorje se je prebudilo v njej še eno novo: "Kje pa je? Jaz je ne vidim!"
"Gotovo je z mladim slikarjem v kapucinski hišici!" France je iztegnil roke. "Torej dalje, gos-pica, pridite!"
Hotel je pomiriti teto Gundi. Toda strah, v katerega so jo bile spravile njegove besede, je govoril iz njenili široko izbuljenih oči. Hlipa-la je za zrakom. "V celici z nekim...!" Zdaj ji je zopet pošla sapa. Njen strah je bil pa nenadoma izgubil vso smešnost. "V celici, to je pa res pravi kraj! Kot da ni bilo zadosti že na tistem prvem...!" Ali ji je odpovedal glas ali je pa požrla kakšno besedo, ki ni smela priti preko njenih ustnic. "Ne, ne! In če me velja življenje. To hočem preprečiti!"
PRIZNANJE
g-
Doslej se je tole zgodilo:
Sedemnajstletna grofica Katica Ege je Sla s svojo staro teto (»uniji Klesbergovo v gozd čakat svojega očeta, ki se je imel vrniH z lova. V gozdu ju je zajela nevihta. Na pomoč jima je prišel grajski lovec France, ki je najprej Katico odnesel v zapuščen samostan, kjer je slikal mladi slikar Janez Forbek. France se je vrnil po teto Gundi. Katica je bila pa sama s slikarjem in je začela ogledovati njegove slike in skice, predstavljajoče grajsko okolico.
Sedaj čitajte dalje:
Sredi te mrtve preteklosti je zvenel Katičin jasni glas, njen smeh in veselje, s katerim je pozdravljala v$ako skico, katere vzorec je spoznala. Zdaj je odkrila kakega izmed svojih najljubših' prostorčkov ob jezeru, kakšno cesto ali vaško hišico, zdaj spet glave in postave, nekatere tuje, druge njej dobro znane. Več skic je bilo podpisanih z umetnikovim imenom- Janez Forbek. Katica je listala dalje. Po bežnih študijah oblakov, dreves in gorskih sličic, so se vrstile skice, katerih zapletenih črt ona ni razumela: slikarski domisleki, ki jih je ujel z nekaj hlastnimi potezami.
Zopet je bila Katica obrnila list. In prestrašeno je za jecljala: "Kako žalostno!"
"To sem delal v sobi nekega deževnega dne," je skoraj opravičevaje se, tiho dejal.
Risba tega lista je bila skrbnejša kot na drugih sklicah, sive poteze svinčnika so bile navdahnjene z nežnimi barvnimi toni. Pusta, skoraj nepregledna suha in prazna pustinja. Nebo pokrivajo težki oblaki, skozi katerih rdeke razpoke komaj curlja medla svetloba kakor slutnja zastrte luči. Preko pustinje gre surova z nizkim trnjem o'brasla kamenita pot. In na stezi leži napol zleknjena na tleh, opirajoče se na roko, z utrujeno glavo vznak, trudna, bolestna postava genija, zavita v razcapane krpe.
Katica je dvignila oci. "Gospod Forbek?" Plašno je izgovorila njegovo ime. "Kaj naj to predstavlja?" "Nesrečo?"
"Ne!" Obotavljal se je. "Moje detinstvo."
Zdaj je razumela, kaj ji je v prvem pogledu govorilo z njegovega obraza. Nalahno so ji za-drgetala usta. Morala je pomisliti na svoje detinstvo. Tudi njeno je bilo brez ljubezni, brez materine ljubezni. Pred trinajstimi leti je bila njena mati umrla na nekem potovanju, so
ji bili povedali.
Povesila je ooi na list. "Kako je to žalostno!" Dve solzi sta ji počasi spolzeli po licih.
Naši v Ameriki
mSTj
N/UUUIKO K A DOPISNICI
gFdfcdČg SLOVEN8K* NOVI j CE IZ NASELBINE. j
Umrla je v Clevelandu Frances Žnidaršič, roj. Bavec. Doma (je bila iz Nadleska pri Starem trgu. ' V Ameriki je bivala 31 let.
*
V	sredo je pri kopanju v Cle-velandu utonil slovenki mlade-aie. William Šore, star 20 let.
Bojen je bil v Ameriki. ★
V	Cleveland, O., je preminul v St. Alexis bolnici trgovec M. Habiiic. Pokojnik je bil star 46 let. Bojen je bil v vasi Arno-voselo, fara Ardica na Štajerskem, odkoder je prišel^ Ameriko v decembru 1920.
*
V	nedeljo zvečer je po dolgi in mučni bolezni preminula v Lutheran bolnici v Glevelandu Marija Zgonc, rojena Svete. Pokojna je bila stara 38 let. Doma je bila iz vasi Sabočevo, fara Borovnica na Notranjskem. V Ameriki je bivala 15 let. *
V	nedeljo zjutraj je po dolgi mučni bolezni v Glevelandu preminula Marija Resetič, rojena Rolili, v starosti 34 let. Pokojna je bila doma iz vasi Gornji ISuhadol, fara Brusnice na Dolenjskem, odkoder ije prišla v
Ameriko leta 1921.
★
Iz Milwaukee, Wis. poročajo: Na farmi blizu Holy Hill je umrla bivša Milwaučanka, Elizabeth Gelcer. Na farmi je bivala zadnjih 18 let in tamkaj zapušča moža in hčer. — Mladi Joe Ambrož je bil operiran v 'bolnišnici. — Blaž Vodovnik je vsled nesreče izgubil prst na roki. — Joe Morin in žena sta 4. julija slavila 25-letnico svoje poroke. — Poročila sta se G. De Hade in Margareta Prašni-kar. — Neki tujec je zvabil s seboj 9-letno slovensko deklico Angelo Krolnik s sladkarijami, toda rcijaki, ki so to videli, so pravočasno poklicali policijo in tujec je bil aretiran.
DALJE P RIBE
FARMA NA PRODAJ
Proda še vse kar je na farmi: živina, orodje in stroji. Zdaj je vse obdelamo in posejano. Dobra voda; v bližini mesta in šole. Dobra cesta. Prodam, ker ni delavcev.
KATARINA POTOCER Box 67, HARTWICK, N. Y.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poteg- naslova razvidno do !rdnj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, draga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost "»m aU jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z'debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:	I
San Francisco,. Jacob fanJijn KOLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:	,
Indianapolis, Fr. Zupančič. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Ckrro
in Illinois) Joliet, Mary Bambicb La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Auguitin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodoplvee Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania,;
W. Va. in Matylawlh
MICHIGAN: Detroit, Frank State
MINNESOTA:
Chisholm, Frank GOuie Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgiria, Frank HtVatfch MONTANA: Roundup, k. M. Pafcian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:	»
Omaha, P. Bfodertdk
NHJtr YORK:
Qfmanda, Kari Btrnffaa
UW FaUa, MM
r Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-jj linger, Jacob Besnlk, John Slapnlk
OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kmrle Youngstown, Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemahgh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rdfinih | Export, Louis Supaniič R Fiarrel, Jerry Okorn I Forest City, Matb Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauSelj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren j Tttrtle Creek, Fr. Achifror West Newton, Joseph JovAn
WISCONSIN:
Milwaukee, West Allis, Fr. 8k* Sheboygan, Joseph Ktikei
WYOMING:
f Rock Springs, Louis Tauehar
Diamondville, Joe Rolich
Vsak wfafik Isda potrdilo a svata, katero je preJoL T-fipiftg topit
ifMfA tuauanr
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. ali dobiti koga od tam, Jp potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitro. Zato se npno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vixeje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar Je glavno, za najmanjše stroške.
NedrfkvUani ttaj ne odlašajo feo zadnjega trenutka, ker predno se dobi Is Wasfeddgtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj sn mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
NfewYdrk, N. Y. '
.^»V, Utr.i . r., t i
"GLrA8 WAROVZ"
New York, Thursday, July 16, 1936
THE LARGEST SLWtiNE DAJLT IN VS!M
KRATKA DNEVNA ZGODBA
*	_	*	y	<
. * i. ...
HENRI DE BEONTER:
Nimam sina, če bi ga pa imel, bi ne želel, da bi bil podoben mojemu nečaku Jeanu de Li-roir. In vendar, Jean de Liroir je imeniten dečko in malo je takih, da bi se jim poznala, kakor njenm, že na obrazu tako krepka in zdrava mladost. Star je 24 let. Je visok, krepke po- 1 stave, lepo raščen. Ne zadostuje reči o njem, da je eleganten in uglajen. Je lep. Bil je vedno lep: lep novorojenček, lep otrok, lep deček. Zdaj rje lep mladenič, celo lep mož, kajti bil je v vojni. In ne samo, da je »bil v vojni, temveč se je tudi vrnil iz nje in vrnil ise je nedotaknjen, brez najmanjše rane, brez najmanjše praske in z visokim odlikovanjem.
Na to mi utegnete poreči, da mnogo zahtevam od Človeka, da imata moj brat in moja svakinja prav, ko gledata na svojega sina z nežnim in globokim občudovanjem, prav tako kakor moji nečakinji Jeane in Luisa. Obe obožujeta svojega starejšega brata. On je njun malik, je pa tudi malik svojih staršev. Jeanov položaj v rodbini je bil sploh že od nekdaj nedotakljiv. Očetova in materina zaslepljenost se niti pred skrajno mejo pristranosti ni ustavila. Jean je bil silno razvajen. O njegovi vzgoji bi va<m lahko povedal na stotine čudovitrh anekdot, ndjeudovitejše je pa to, da Jean ni postal najslabši falot, za kar se mora pač zahvaliti prirojeni zdravi pameti. Razvajali so ga na vse načine, on je pa ostal pa-! meten. Nobene neumnosti ni napravil. Zato pa tudi velja doma 7,a vzor popolnosti, a voj-j na je njegov prestiž se dvignila.
Ne smete milsliti, da podcenjujem dobre lastnosti svojega nečaka Jeana de Liroir. Rad imam tega fanta in med ver-dunsko ali raznimi drugimi o-fenzivami, 'ki se jih je udeležil, sem preživljal v strahu zan$ težke ure. Toda vse to mi ne brani obsojati ga. Ah, kako bi strmel njegov očp če bi mu povedal, kaj mislim o njegovem sinu, če bi mo pokazal, kakšen je v resnici pod svojo uglajeno zunanjostjo, kakšen je njegov pravi značaj. Moj ubogi brat se iii nikoli kdove kako spoznal na to. On niti ne sluti, kakšna neizprosna volja, kakšen plam-
jteči ogenj, da ne rečem narav-f nost preračunljiva brutalnosti je skrita pod to očarljivo in zapeljivo zunanjostjo. In to njegovo veselje do življenja, kako ruši in tepta pred seboj vse o-vire! Sicer ga pa ne bom karal, da je tak, kakršen je. Molja slabost moje pomanjkanje tiste volje, s katero obvladamo sebe in druge, mi je prinesla že preveč bridkih ur. O tem priča vsa moja dvomljiva eksistenca. Sam moj brat, ki je tako dober in prizanesljiv, mi ne prikriva tega. Zato mu tudi nisem niti z besedico omenil mnenja, ki ga imam o Jeanu. Ne bil bi mi verjel, in pa, če-1 mu bi mu kvaril radolst ob po-' gledu na to, s kakšnim uspehom se je vrgel Jean po krutih letih dolžnosti in žrtev v vrtinec par riškega življenja.
Ta fant ima namreč uspeh in j ima ga po pravici. O njem mi prihaljajo na uho laskavi pokloni. Pripovedujejo mi o njegovih pustolovščinah j ki mi jih sam niti z besedico ni omenil, ker je skromen ali pa zelo rezerviran. Tako sem recimo zvedel, da navdušeno lazi za gospo de Lignery.
Ko sem zaslišal to ime v zvezi z imenom svojega nečaka Jeana de Liroir, me je kar srce zabolelo. Kakšna preteklost je vstala naenkrat pred menoj! Predočil sem isi zopet Diano de Lignery v vsej slavi njene zmagovite burne (mladosti tisto Diano, ki sem jo pred petna j-' stimi leti tako vroče in tako .strastno ljubil in ki je njeno I ime še vzvalovilo moje staro I petdesetletno srce. In vendar kako daleč so že tisti časi! Jaz sem pa prenesel s kruto točnostjo v isedanjost spomine na najino trpko in burno zvezo. Ah, kako me je znala ta Diana de Lignery mučiti in s kakšno ra-finirano umetnostjo je zn'ala zaigrati v meni na vse strune ljubavnih muk! Kako je zlorabljala mojo slabost! Kako se je igrala "L menoj! Kakšen Čustveni vihar je razpihala v meni! Po vrsti je delala iz mene omamljenca in obupanca, doi-mišljavca in ubožca. Pil sem suženj njenih muh, suženj njene vrtoglavosti do tistega dne, ko me je odslovila s taiko nasmejano in tako neusmiljeno tr-dofcrčnostjo. Od tistega dne je
nisem več videl, kar sem bil večinoma odsoten iz Pariza, toda vedel sem, da . je še vedno lepa, brez srca m nevarna. Zdaj je pa naenkrat vstala iz preteklosti Xjubosuimttost in se mi zagrizla v srce. To krasno telo objame zdaj s svojimi mladimi rokami Jean, ta usta ti lasje bodo pripadali njemu! Diana spada med ona bitja, ki čas njihovi lepoti ne more do živega, kakor ne izbriše spomina na nje v srcih onih, ki so jih kdaj srečali.
Komaj sem pa začutil to bolest, me je postalo sram in skušal sem opravičiti jo. Kolika, nevarnost tiči v taki strasti, če gre za mladega moža, kakor je Jean de Liroir. Diana de Lignery je usodna ženska, a Jean v ljubezni najbrž še ni bil izkušen. Tri leta življenja v strelskih jarkih presneto malo pripomorejo k sentimentalni vzgoji. Jean je seveda energičen in žilav dečko, toda kaj more opraviti odločnost in volja proti lokavi subtilnosti in hladni perverznosti ta'ke Diane de Lignerv?
Kaj mora res tudi Jean pretrpeti to, kar sem nekoč pretrpel jaz? Ali začne z njim znova ono kruto igro, ki jo je igrala z menoj ? Toda kako odvrniti od Jeana pretečo nevarnost ? Opozoriti ga ? Ne verijel bi mi in pa, kako bi se ponižal," če bi odprl pred njim stare rane svojega srca. Preprositi Diano de Lignery? Smejala bi se mi v obraz in ta misel mi je bila neznosna.	x
Saj gotovo poznate restavracijo Pellerin na otoku St. Louis. To je diskreten in udoben lokal, kjer se v majhnih kojah dobro je. Včeraj, zatopljen v te mračne misli, sem baš jedel tam, ko ista vstopila moški in ženska. Komaj sem ju zagledal, sem zadrhtel. Diana de Lignerv je stopala s svojim prožnim in ritmičnim korakom za njo pa moj nečak Jean. Do polovice me je zakrivala k sreči španska stena in ^ako me nista opazila. Sedla sta na drugem koncu, toda od moje mize sem ju dobro videl. Spričo tega
(Nadaljevanje na 4. strani.1)
L. Ganghofer:
Grad Hubertus
:: Roman ::
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci", pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konja "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 !
IZ BAGDADA V STAMBUL	Izdajalec; Na lovu; Spet n? divjem zapada;
4 knjige, s slikami, 627 strani	ReSenl milijoni; Dediči
Vsebina:	Cea® ----*Wf
Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti;
Na begu v Goropa; DružbaBn Nacr	y GORAH BALKANA
.............................................4 knjige, s slikami, 576 strani
KRIŽEM PO JUTRO VEM	vsebina-	fc^
v .f,1™*1*®' 8,8 *rMi' 8 *liSaanl	Kova« Šimen; Zarota s zaprekami: S golob- nI
vsebina:	njaku; Mohamedanski svetnik
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem	J '	rmm
▼ Mekko romal; Pri Samarib; Med Jeridi
Cena_________1M
PO DIVJEM KT7RDISTANU	WINETOV	_
4 knjige, 694 steni, s slikami	, 12 knjig, s slikami, 1763 strani
Vsebina-	Vsebina.
Amadlja; Beg is Je5e; Krona sveta; Med	*«
dvema ognjema	Cen* _______________1M	NSo^ lepa	\
Za detektiva; Med Komand in ApaCl; Na \
nsK^i. a^nwr/iDm;	nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana
ro UKZBU SKIPETAKJBV	Bar; Pri Komanflh; Winnetova smrt; Win-
4 knjige, s slikami. 577 strani	^toVa oporoka
Vsebina:	c&m	«**
Brata Aladžlja; Koča r soteski; Mirldlt;
Ob Vardarju Cena ---------L66	j D T j
SATAN IN ISKAKIOT	* knjige, s slikami, 697 strani *
12 knjig, s slikami, 1764 strani	Vsebina: ,
Vsebina:	Boj s medvedom; Jama dragnljev; Kon-
Izseljenci; Turna «ei*r; Na sledu; Nevar-	«no —; Bih, in njegova poslednja pot
nostl nasproti; Almaden; V treh delih »veta;	Oni ........................IJt
Naročite jih lahko pri:	*
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street	New York, N. Y.
L- .	I	r	\	. „ ..	,„ |

New York, Thursday, July 16, 1936
3PM LTOLOWST SZfiVZNE BULI IN UJB2.
Srčna stiska ■
STAVKA MORNARJEV V MARSEJU
"V Kasselu? Ali mi ni baron Winkler rekel, da se nahaja l gospo baronico v Davosu?"
"Ta«n je bila <lo pred kratkim," pravi Katarina.
In malo nczaupno pravi nato Kraft:
"Gospiea Katarina, ne vem, ako vam morem veifleti — zdi se mi. kot bi mi n*»kaj prikrivali. Baron se mi izogibljo."
*'To<ia g-ospod oskrbnik, kaj pa .mislite?" mu ugovarja Katarina, ne vedoe, k;»ij naj bi mu še povedala. Lagati ji je bilo težko. Kot bi iskala pomoči, se ozira okrog. Tedaj |>a sliši, kako baron pred vrati zakliče: "Ali boš ostala zunaj, Dijana? Sedaj te nimam kaj rabiti!" Takoj nato pride ^ največje Katarinino olajšanje v eobo ter vrata zapre za seboj. <:Ta <mrha je popolnoma <livja, kar ne morem je držati! O, ali si še tukaj, Katarina? Vprašati sem te hotel, ako hočeš iti takdj « menoj; takoj moram v vas--"
44Rada, stric, potem mi ni treba iti sama," svojo jopico zopet obleče in se pripravi, da gre.
*4Škoda," pravi Kraft, "pa zopet kmalu pridete, kaj j ne?" prosi.
"Seveda, gospod oskrbnik, in tedaj vam bom kaj brala. Za Božič sem dobila zelo zanimivo knjigo; ima mnogo globokih misli in jo zelo rada berem. Torej, zdravstvu j te, gospod oskrbnik in na svidenje jutri!"
"Na svidenje, pa prav gotovo jutri," in s prosecim pogledom drži njeno roko.
"Pridem," ise smeje Katarina in želje bila iz sobe.
Kraft nasloni glavo v blazino in srečen nasmeh leži nti njegovem obrazu.	•
"Pridem," tako iolažljivo so zvenele njene besede, tako pomirjevalno. Kar mir je prihajal iz lepega tjekleta! Kraft bi vedno sedel in gledal njen ljubki obraz, v njene dobrotljive oči! Kako nežne so bile njene roke! Kako je bila vsa dru-glčna kot Gerta! Bal se je Gerto zopet videti. AH je postala Heluratova nevesta? NaO-brže ne, ker bi mu drugače baron že povedal.
Da mu je rano, zaradi katere bi bil skoro izgubil življenje, prizadela Gerta, je bilo samo naključje in ni ji zameril. Mogoče jo šla ravno zaradi tega Zdoma. Kajti moralo ji je biti mučno biti vsak dan v njegovi bližini in si očitati: "Ti si. tega kriva!" Zato mu je bla njena odsotnost razumljiva —• toda kolikokrat si Ije belil glavo zaradi Helmutovili be«sed — da je Gertin brat!
Kako vendar je bilo to mogoče? To ni bila samo domišljija v vročici, kakor je trdil baron. Toda s svojim premišljevanjem ni prišel nikamor. Njegova glava je bila še preslaba, da bi mogla vse to razumeti. Oči se mu zapro in zadremlje.
Na potu v vas pravi Katarina:
"Stric, mislim, da moraš Kraftu kmalu povedati o Gerti, Vprašal me je po njej in bi se zagovorila, ako ne bi bil ti prišel.
"Ze sam sem o tem premišljeval; dolgo mu ne moremo več prikrivati — samo tako strašno milje težko," pravi žalostno, nato pa, sledeč nenadni misli — "kako bi bilo, ako mu ti poveš?"
41 Jaz, stric?" pravi prestrašena.
"Da," prikima baron, "mislim, da moreš ravno ti storiti najboljše Stori mi to uslugo; meni preostane še mnogo dragega. Kadar še vpraša po mojem ubogem otroku, mu poveš vse."
£OOOOCIOOOOOOOOOOOOOOOOOO<fr
Na parnikili, ki no deb«l« tiskani, se vrše v domovino izleti Dud v* ]»tvoo izkušenega spremljevalca.
PiSite nam za cene vosnlb 11-
SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St^ New York
stov, reserva«-ljo kabln In pojasnila za potovanje.
Prizor v marsejskem pristanišču v Franciji, ko so mornarji zasedli nad petdeset parni-kov in proglasili štrajk za boljše plače in krajši delo vnik. Štrajk se je končal z
zmago mornarjev.
FEDERALNI PRISPEVKI ZA STAROSTNE POKOJNINE
V 32 DRŽAVAH
Do sredi maja je Federal Social Security Board odobril sta-rostno»-pokojninske zakone 32 držav kot odgovarjajoče pogojem, pod katerimi federalna vlada more prispevati svojj delež dotičnim državam. Ta čas skoraj 529,000 oseb v starosti 65 let ali več dobiva pokojnine polovica katerih prihaja iz federalnega sklada.
Znesek pokojnine se jako razlikuje po državah — od najnižjega zneska $3.50 v državi Mississippi do najvišjega $30 v državi Utah in District of Columbia. Povprečna mesečna pokojnina v državi Ohio znaša
PRIZNANJE
Nadaljevanje s 3. tirani.
vah New Hampshire, North Dakota, Texas, Washington in "Wisconsin $20 in v državah Maine, Massachusetts in Oregon po $25.
Newyorski zakon stopi v veljavo dne 1. oktobra.
Novi starostno-varstveni zakon, ki je bil nedavno odobren od legislature države New York Katarina je imela zopet kmalu-priložnost izvršiti to na-1 zniža starostno mejo od 70 na logo. Že nekaj dni zatem, ko mu je brala iz knjige, Kraft nenadno vpraša:	J
"Oprostite, gospica Katarina, ako vas prekinem — preveč sem raztresen in vprašanje mi gori na jeziku — ali mi. nočete povedati, kje je Gerta? Sicer ste mi že povedali, Ha je odpotovala z 'baronico Winklerjevo — toda meni se zdi vse tako čudno — baron se je predrugačil, postaral se je. Vče-i^j, ko je .sedel tukaj pri meni, sem to opazil. Imam občutek, kot da ga tare neka bridkost, ki mi jo hoče prikriti, in neka slutnja mi pravi, da je to v zvezi z Gerto. In to premišljevanje o njej me vznemirja."
"To ne sme biti gospod oskrbnik," pravi Katarina in upre svoje oči vanj. "Vse vam hočem povedati, toda obljubiti mi morate, da se ne boste razburili."
"Tukaj moja roka, obljubim vam! Kar mi poveste, vendar ne more biti nič slabega!"
Z velikim pričakovanjem \jo pogleda. Katarina pomirjevalno prime njegovo roko in jo trdo drzi. "Gerta ni odpotovala."
paj, kot v slučaju moža in že-$15, v Micliiganu $16, v drža- ne ali sestre in brata, morejo
. .	„	sem si premislil in namestu da
kojnine. Povprečna plačila za bi bU odšel> sem naročii še eno
postarne Jjpdi v mestu New kavo Sti bom vsaj lahko do
lork znašajo po $28.16 na me- site„a nagledal te Diane de Lig-
soc V izrednih slučajih, kjer|nerVj ki je toliko let nLsem vi_
prihajajo v postev stroški za
zdravniško lečenje in drugi1
posebni stroški, morejo biti i	lagali: bila je še vedno
plačila še višja. Federalni pri-, lePa- (<as ~ .iL menda ni mopl spevki pa po Social Security do živega. Bil je še vedno isti Act ne morejo presegati po $15 [ krasni obraz, isti bujni lasje, za osebo. Ako tor(\j kdo do- isto elegantno in harmonično biva pokojnino nad $30, mora telo. Nekaij se je bilo pa ven-država povrh federalnih $15 in darle izpremenilo v nii. Toda svojega lastnega prispevka $15 nič ni ogražalo njene lepote. Nič nadodati preostanek iz svojih ni pričalo, da je med njeno in lastnih skladov.	' Jeanovo starostjo tako velika
Ako razni prosilci živijo sku- razlika. Diana de Lignery in
vendar, vendar . . . Ah, kar mi
65 let, in tako je tudi država New York polstaga vpravičena do federalnega prispevka za starostne pokojnine.
Po tem zakonu, ki stopi v vslja 1. oktobra, more vsakdo, moški ali ženska, ki potrebuje pomoč, zaprositi za pokojnino že mesec dni poprej, predno doseže starost 65 let, tako da more dobiti svoje prvo plačilo ob 65. rojstnem dnevu.
Tudi pogoji glede bivanja v državi so bile znatno spremenje ni. Poprej se je zahtevalo, da prosilec za starostno pokojnino je moral prej živeti vsaj deset let v državi in od teh zadnje leto dni v County, kjer vlaga prošnjo. Sedaj zadostraje, da je živel v državi pet let izmed
vložiti prošnjo posebej in dobivali bodo skupen ček za svoje skupne potrebe ali pa, ako želijo, morejo dobivati vsak svoj ček posebej. Na ta način more dvojica oseb skupalj živečih dobivati od države povprečno približno po $58 na mesec. Znesek je različen po najemnini, ki jo morata plačevati, ali ni nikdar manj kot $45 na mesec.
Novi prosilci, ki 1. oktobra dosežejo starost 65 let, lahko začnejo vlagati svoje prošnje v mesecu avgustu. Prosilci iz vseh petih mestnih predelov naj se podajo osebno na Department of Public Welfare, Old Age Security Division, 20 East 21st St., New York City.
je postalo vse jasno in po vsem mojem bitju se je razlil globok mir, obenem z nekim nedobrim zadovoljstvom. Spoznal sem: Diana de Lignerv je ljubila Jeana de Lignerv.
Da, ljubila ga je, ljubila z vročo in brezglavo strastjo, s
suženjsko in onemoglo strastjo. Ljubila ga je_ To se je poznalo na vsaki njeni kretnji, na vsem ravnanju. Ljubila ga je, ker je bil morda zadnja njena strast, tista strast, ki z njo dozoreva zadnji plamen mladosti.
Ali kako pokoma in poslušna bo, da si ohrani tega zadnjega ljubčka; koliko bo popustila od svojega ponoisa; kako rada bo opustila svoje vrtoglavosti!
Nisem se več bal. Trpel ne bo Jean, temveč ona. Spoznala bo, kaj so muke ljubosumnosti, kako človeka boli brezbrižnost,
% 7,
spoznala bo, kai se pravi obrni- „ ,. i , ... ,	t-: v i • | Berengaria v Cherbourg
ti hrbet tistemu, ki te vroče lju-l Euroini v Bremen
bi. Čakajo jo muke, ki jih je s 16. septembra:
tako naslado povzročala dru- Nonnandie v Havre
gim. Sam način, kakoijo je ffle- 17
^	J . * . . Aquitania v Cherbourg
dal Jean z egoizmom svoje ki- 19. septembra:
peče in silne mladosti, svoje ti-1 Conte tli Savoia v cenoa
ranske vihrave, nasičene in tu- " septembra:
j-	,£v_j"	1 ,	... Bremen v Bremen
di ze prefirijene pohote, mi je ^ septembra:
Ijifayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
septembra: Paris v Havre Vuleania v Trst 1*9. septembra:
Europa v Bremen ."JO. septembra :
Norma ud ie v Havre
S. avgusta:
Europa v Bremen Hex v Genoa
12.	avgusta : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre
19.	avgusta : Aquitania v Cherbourg Normaudie v Havre
20.	avgusta: Vulcanla v Trat
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	Champlain v Havre Conte dl Savoola v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta:
He de Prance v Havre Europa v Bremen
2, septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg r». septembra:
Paris v Havre Bremen v Bremen Res v Genoa 8. septembra:
Saturnia v Trst 1». septembra: -Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra:
Champlain v Havre 12. septembra :
lie de France v Havre
potrjeval, da imam prav. Bil, sem prepričan o tem in skoraj I sram me je bilo, da se veselim tega kakor plačila usode. To, kar tu prizna\v*m, ni lepo, vem, toda v človeškem srcu je tudi : podlost in ljubezen ga ne poboljša.
K nji gar na "Glas Naroda"
-Torej je vendarle tukaj in se skriva pred menoj? O, \ zadnjih devetih let. Pačpamo-
tega ji ni treba; prav nič se ne hudujem na njo, ako misli to,
Katarina žalostno zmaje z glavo.
-Ne, gospod oskrbnik, tega ne misli — Gerta je m rtva:"
"Mrtva?" Presenečen ji zre v oči. "Mrtva? i li sem prav slišal? Ne, saj to ne more biti!"	_
—In vendar je! Gerta se {je ponesrečila v jezeru. Saj veste, kako je bila vedno lahkomišljena in drzna, ni se zmenila za nobeno nevarnost, če je hotela izvesti svojo voljo. Baron Brul je ni mogel rešiti — bilo je prepozno."
"In kdaj je bilo to?"
"Vi ste še ležali, gospod oskrbnik! In samo ob sebi je bilo razumljivo, da so vas varovali pred razburjenjem, da so vam morali to žalostno vest prikriti, 'kolikor časa je pač šlo. Baronica Winklei^eva pa je odpotovala in je sedaj v Davosu."
"Ali je bilo res tako — ali?--"
Kraftgine skonča; toda Katarina je brala vprašanje, ki ga je hotel staviti, v njegovih očeh in, gledajoč mu v oči, pravi mirno:
-Povedali «0 mi in nimam nikakega vzroka, da bi o tem dvomila, ker sem Gerto poznala."
Svojih misli in domnevanj o žalostnem dogodku mu ni bilo treba povedati.	>
4 Dalje jKpHKbiji&j
ra dokazati, da je zadnje leto pred vložitvijo prošnje živel v državi New York. Le oni poštami ljudtje, ki nimajo otrok ali sorodnikov, kateri bi mogli prispevati k njihovemu vzdrževanju, so vpravičeni do po-
POTRESI.
V Carigradu so te dni zjutraj začutili potres, ki je trajal 7 sekund in ije imel svoj izvor v Miarmarskem morju. Večje stvarne škode ni bilo, ker so se slabotna poslopja zrušila že pri potresu pred dvema letoma.
Hud potresni sunek so občutili eno izmed zadnjih noči tudi v Livornu in po vsej Toskani v Italiji. Med ljudmi je nastala panika in so v strahu bežali na prosto ter prebili ostanek noči pod neborm. Ognjišče tega potresa je bilo v Apeninih.
216 West 18th Street
New York, N. Y.
ROMANI

(Nadaljevanje.)
Oni. ki niso zabeli iitati romana —' "GRAD HUBERTTS", ga lahko pri-eno citati danes.
L
Jugo Slovanska Kat. Jednota
Je najboljša In najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima -185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih.
Za vstaoovitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Milj ona Dolarjev
Pišite' za pojasnila na GLAVNI URAD J. 8. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........
Zvezek vsebuje povesti Mllčlnskega, P rem k a iu taka. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega "Mladih zanikernežev lasmi življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 878 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ......................................
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostoje*-jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str.. Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katnrgah, utric-!a J?tnl-Skih taborih v' Sibiriji.
ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 stran*.
Cena
Poučna in kratkočasna povest iz kmetskega življenja.
79
.73
2,—
r
.6«
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................ 19
Pregelj je edeu najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nl£ ne 2aostaja za njegovimi dragimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasumljiv tudi preprostemu čl f a tel ju.
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi«. 229
strani. Cena ................................................................75
Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev.
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................
Vsekoz zanimivu povest Iz naSega slovenskega življenja.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Cooan Doyle. 141
strani. Cena ................................................... jg/§
Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v kateren.	Sherlock Holmes slavno vlogo.
Itf
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ,.1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda ves. Cena.... .80
Brofilrana.............60
ČItatelj se mora do solz nasmejati, ko člta poglavja: Kako je izpubll Napoleonov hnzar nho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je n-bil "brata"*: Kako ga je hudič skušal, itd.
ZBRANI SPISI, 388 strani. (IL cvetek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maalja-Podllmbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem.	____ .
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Older ali poštne znamke po 1 al: 9 centa. Če pošljete gotovino, reka-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y,

.. V
18. julija:
Rex v Genoa
julija: Kurufja v Hreuifu lie de Fruuce v Havre Bereugarla v ('lierlMkurg
if>. Julija:
V 11.cuuia v Trs*
-•». julija:
Queeu Mary v ('lierbuurg WHHhuiKKm » Havr»
L avj?ii*t:i: t "bum plain v Havre Breuifii v Brfuit-u
3. avgusta:
Aquitauia v Cherbourg Normaudie v Havre
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 51	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.