20. REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE EMO Celje - skladišče GLASILO DELOVNE SKEPNOSTI EMO CELJE IZ DELA CDS Potrjen zaključni račun za leto 1966 in razpisane volitve v organe upravljanja Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je bil po daljši razpravi potrjen zaključni račun za leto 1966 potem pa je delavski svet sprejel sklep o razpisu volitev v delavski svet, svete obratov, svete delovnih enot in svete poslovnih enot. Na no. vo bo izvoljenih toliko članov navedenih organov upravljanja, ko. likim poteče mandat v letošnjem letu. Po našem statutu morata biti, navzoči na zasedanju delavskega sveta, kadar se potrjuje zaključni račun, dve tretjini članov, sicer delavski svet zaključnega računa ne more sprejeti. V začetku te seje je bila prisotna dvetretjinska večina, po več kot štiriurni razpravi, pa je nekaj članov odšlo, tako da delavski svet ni bil več sklepčen in je moral predsednik delavskega sveta preložiti sejo na naslednji dan. Zakaj se je zasedanje delavskega sveta zavleklo? Predvsem zaradi dolgovezne razprave kake petorice ali šesterice prisotnih, ki se je vrtela kot v začaranem krogu okrog dveh ali treh stavkov o interpretaciji zaključnega računa. Delavski svet ima predpisan poslovnik, ki je bil dan vsakemu članu, žal pa se marsikdo po njem ne ravna ali pa ga predsednik ne opomni, naj se drži poslovnika, ki ne dovoljuje preveč dolgovezne razprave, temveč stvarno in jedrnato, tako da pride čim več članov do besede. Ko se je zasedanje naslednji dan nadaljevalo je bilo krajše, saj je bil dan končno Je predlog, kako naj se glasita »tista dva stavka« in končno je bil zaključni račun potrjen. Iz zaključnega računa je razvidno, da je bil dosežen plan proizvodnje za 2 odstotka višji kot v letu 1965. Po vrednosti je porasla proizvodnja v primerjavi z letom 1965 za 14,4 odstotke. Dohodek je porasel na-pram planu za 8 odstotkov, osebni dohodki pa so večji od planiranih za 2 odstotka. Podjetje je torej zaključilo prvo leto reforme, kljub težavam, kar ugodno. Na dan 31. decembra 1966 je bilo zaposlenih 3.355 delavcev. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 1386 žena in 1969 moških. Delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo je bilo 54 odstotkov. Povprečna starost zaposlenih je v letu 1966 33 let in 5 mesecev. Bolj bo treba poskrbeti, da bomo. kvalitetno izdelovali naše artikle. Naš izvoz bomo morali še nadalje krepiti, predvsem na konvertibilna področja, kajti od tam dobivamo pločevino. Tuje tržišče pa zahteva dobro kvaliteto izdelkov. Računati je treba na konkureco. Naš izvoz ne bi smel biti negativen. V letu 1966 je bilo dokaj nestalnosti pri izplačilih osebnih dohodkov glede na uvajanje novega sistema. V prvem polletju so bili osebni dohodki nižji, po novem sistemu v drugem polletju pa so se ti znatno zvišali, kar je tudi prav glede na tržne cene in druge spremembe v gospodarstvu. Po pokazateljih zaključnega računa pa je bil dosežen dohodek v drugem polletju uporabljen v celoti za izplačilo osebnih dohodkov, kar pa ni v skladu z našimi gospodarskimi zahtevami, kajti podjetje si mora ustvariti tudi potrebne sklade, ker brez teh ne more poslovati. Delitveno razmerje v letu 1966 med skladi in osebnimi dohodki je bilo postavljeno-90 odstotkov za osebne dohodke 10 odstotkov pa za sklade, dejansko delitveno razmerje osebnih dohodkov napram skladom pa znaša 88,56 : 11,44. Do leta 1970 bomo morali preiti po zakonu na dvainšti-rideset-urni delovni teden. Da bomo lahko nspeli, bo treba do podrobnosti izboljšati naš tehnični proces proizvodnje tako, da bodo naše zmogljivosti polno izkoriščene, izkoriščen pa mora biti racionalno tudi ves delovni čas. Člani društva Ljudske tehnike so se dvajsetič sestali, da kritično ocenijo svoje delo in sprejmejo smernice za bodoče delo. Predsednik društva je v svojem pregledu dela lepo prikazal uspehe društva, ni pa se izognil graje. Posebno mesto v poročilu je bilo namenjeno vprašanju izobrazbe in prenašanja znanja od starejših na mlajše. Ugotovljeno je, da se premalo mladine vklučuje v proces izobraževanja in na sploh v ¡dejavnost društva, ki je zelo razvejana po klubih in krožkih. Zelja društva je, da se v dejavnost vključijo tudi strokovnjaki z višjo in visoko izobrazbo in prenašajo svoje znanje na druge člane, posebno na mladino. Društvo se zaveda, da je važen podmladek, ki bo v svoje roke prevzel usodo našega kolektiva. Tudi društvo se je vključilo v proces reforme s tem, da skuša v svoji sredini iti po načelih reforme in doprinesti svoj delež k reševanju in izboljšanju tehnologije ter produktivnosti dela. Važno je dejstvo, da naj bo eden od faktorjev izboljšav izboljšanje medosebnih odnosov in zbliževanje interesov delovnih ljudi. Da so pogoji za uspešno sodelovanje pri izvajanju zamisli reforme nam kaže pregled dela po posameznih krožkih in klubih. 1. Komisija za izvedbo volitev v delavski svet, svete obratov in svete delovnih enot in poslovnih enot izvoljena na 9. rednem zasedanju delavskega sveta 15. 2. 1967 je pooblaščena in zadolžena. da v skladu s sklepom na razpisu volitev sprejetem na 9. rednem zasedanju delavskega sveta z dne 13. 2. 1967 izvede volitve na dan 50. marca 1967, ugotovi število članov delavskega sveta, svetov obratov in svetov delovnih in poslovnih enot, ki jiim poteče mandatna doba, določi volišča in seznam delovnih enot, ki spadajo v posamezne volilne enote in volišča ter v skladu z ugotovitvami objavi koliko članov voli posamezna volilna enota v delavski svet, obratne svete in svete delovnih in poslovnih enot. 2. Komisija za izvedbo volitev posluje v naslednjem sestavu: Orel Franjo — predsednik Emajlirski krožek deluje že 13 let. Bilanca njegovega dela je bogata, osnovna dejavnost pa je, da pomaga pri usposabljanju kadrov za delovna mesta v emajlirnici. Za v bodoče želijo člani krožka še utrditi sodelovanje z oddelkom za izobraževanje, da mu pomaga pri reševanju strokovnih vprašanj, izdelavi učnih programov in s strokovnjaki, -ki so s svojo voljo in strokovnostjo pri vzgoji že dosedaj pokazali dobre uspehe. Tudi racionalizatorsko dejavnost želijo povečati, kar je zelo zaželeno v zvezi s problemi v emajlirnici. Emajlirski krožek sodeluje z inštitutom, posebno v topilniški sekciji in je za pozdraviti zdravo sodelovanje članov inštituta s člani krožka. Avte moto klub pa je dejavnost društva, za katero se člani kolektiva zelo zanimajo. Zanimivo je dejstvo, da ne manjka pionirjev, saj jih je 130, ki kažejo svoje spretnosti na go-kart vozilih. Pionirji so se udeleževali tudi tekmovanj in dosegli v Celju 2-krat tretje mesto, v Mariboru pa prvo, tretje in četrto. Razen tega so se udeležili v Velenju propagandnega tekmovali ja in pomagali pri usmerjanju prometa, vzgoje pešcev in delitvi propagandnega materiala. Avto moto klubu ne bo manjkalo pomladka. (Nadaljevanje na 3. strani) Marolt Anton — namestnik predsednika Dr. Zupančič Franc član Jejčič Emil — namestnik člana Kaurič Jožica — član in zapisnikar . Božič Marjelta — namestnik člana in zapisnikarja. Sedež komisije je v sekretariatu organov upravljan ja soba št. 7, interna tel. št. 207. 5. Glede na ugotovitve komisije za izvedbo volitev, da poteče mandat 40 članom delavskega sveta, izvolijo posamezne volilne enote (VE) naslednje šitevi-lo članov v delavski svelt: , VE št. I. emajlirnica — 9 članov; VE št. II. predelovalnica kovin — 6 članov; VE III. dekor oddelek - 5 člane; (Nadaljevanje na 2. strani) KOMISIJA ZA IZVEDBO VOLITEV V DELAVSKI SVET. SVETE OBRATOV, SVETE DELOVNIH ENOT V »EMO« - CELJE OBJAVA 2 ČAnajfaeC' OBJAVA VE št. IV. pocinkovalnica — 1 elana; VE št. V. delavnica raidiator-jev — '5 člane; VE št. VI. delavnica kotlov — 1 člana; VE št. 'VII. obrat odpreskov in avtokoles — 1 čana; VE št. VIII. orodjarna — 3 • člane; VE št. IX. pripravljalne službe '— 3 člane; VE št. X. vzdrževalne službe VE št. XI. STK — 2 člana; VE št. XII. prodaja in zunain ja trgovina — 2 elana; VE št. XIII. upravno administrativne službe — 4 člane; VE št. XIV. obrat kemičnih izdelkov — 1 člana; VE št. XV. obrat VI — Kru-ševac — 1 člana. 4. Delovne enote izvolijo glede na potek mandatne dobe v obratne delovne svete novo število članov: V obratni svet obrata emajliranih, pocinkanih in aluminijastih izdelkov: VE št. I. emajlirnica —»6 članov; VE št. II. predelovalnica kovin • — 5 članov; VE št. III. dekor oddelek —; VE št IV. pocinkovalnica — 1 člana. V obratni svet obrata toplotnih naprav: VE št. V. delavnica radiatorjev — 5 članov; VE št. VI. delavnica kotlov — 3 člane. V obratni svet obrata odpres. kov in avtokoles: VE št. VII. obrat odpreskov in avtokoles — 8 članov. V obratni svet orodjarne: VE št. VIII. orodjarna — 8 članov. V obratu kemičnih izdelkov tvorijo vsi zaposleni delavci obratni svet, isto v obratu VI-Kruševac. 3. Delovne in poslovne enote izvolijo glede na potek mandate ne dobe v svete delovnih in poslovnih enot novo število članov. VE I — svet delovne enote emajlirnica — 14 članov; VE II — predelovalnica kovin — 11 članov; VE III — dekor oddelek — 6 Članov; VE TV — pocinkovalnica — h člamov; VE V — delavnica radiatorjev — 7 članov; VE VI — delavnica kotlov — 6 članov; VE IX — pripravljalne službe — 8 članov; VEX — vzdrževalne službe — 8 Članov; VE XI — vzdrževalne službe — 8 članov; ■ VE XI - STK 8 članov; VE XII — prodaja in zunanja trgovina — 8 člano v; VE XIII — upravno administrativne službe — 9 članov. 6. V posamezne volilne enote spadajo naslednje delovne enote: V VE št. I emajlirnica, sestavljalnica, učna delavnica itti baT-vni mlin; V VE št. II predelovalnica kovin ;. V VE št. IH dekor oddelek; V VE št. IV pocinkovalnica in pokosi trana; V VE št.‘ V delavnica radiatorjev; V VE št. VI delavnica kotlov in montaža oljnih peči in ser-- vknp ilii /hf4 • V VE Št. VII obrat odpreskov in avtokoles; V VE št. VIII orodjarna, mo-delarna, kovačnica, učenci in inštruktorji; V ViE št. IX priprava dela, tehnološka' služba, nabavna služba, 'transport in investicijski biro,; V VE št. X strojna delavnica, elektrodelavnica, gradbena delavnica, mizarska delavnica, slaivbeni kleparji, precizna mehanika; V VE št. XI služba tehnične kontrole; V VE št. XII prodaja dn zunanja trgovina, skladišče izdelkov; V VE št. XIII finančno računovodski sektor, kadrovska, splošna, pravna in organizacijska služba, služba programiranja in vodstvo podjetja: V VE št. XFV topilnica in mineralni .mlin; V VE št. XV obrat VI - Kru-ševac. 7. Voilišča (V) bodo v naslednjih prostorih: V št. 1 — v emajlimici za VIB št. I; V št. 2 — v predelovalnici kovin za VE št. II; V št. 3 — v dekor oddelku za , VE št. Dl; V št. 4 — v pisarni pocinkovalnice za VE št. IV; V št. 5 — v delavnici radiatorjev za VE št. V; V št. 6 — v delavnici kotlov za VE št. VI; V št. 7 — v obratu odpreskov in avtokoles za VE št. VII; V št. 8 — v orodjarni za VE št. THI; V Št. 9 — v se jni ;Siolbi upravnega odbora za VE št. IX; V št. tO — v strojno ključavničarski delavnici za VE št. X; V št. II — v garderobi STK za VE št. XI; V št. 12 — v komercialni čakalnici v pritličju pred dvorano CDS za VE št XII; V št 13 — v sejni dvorani CDS za VE št. XM; V 5t. H. — v pisarni obrata kemičnih .izdelkov za VE št. XIV; V št. 15 — v obraltu VI — Kruševac. 8. Na posameznih voliščih so imenovani volilni odbori v naslednjem sestavu: Na volišču št. i Umek Edvard — predsednik Medved Franc — član Vodeb Anica — član Na volišču št 2 Dvoršak Stane — predsednik Goričan Pavel — član Vajdič Rudolf — član Na volišču št. 3 Belak Franc — predsednik Čander Jože — član Rejc Marinka — član Na volišču št. 4 Milanez Evgen — predsednik Ravnjak Štefan — član Leskošek Vera — član Na volišču št. 5 Belak Ervin — predsednik Ramšak Alojz — član Brunšek Marija —član Na volišču št. 6 Jandrič Boris — predsednik Remus Anton — član Vrečer Metka — član - Na volišču št. 7 'Krajnc Edli — predsednik Žerjav Franc — član Kvas Franc — član Na volišču št. 8 Dobrišek Jože — predsednik Javšovec Martin — član Goršek Slava — član Na volišču št. 9 Vovk Nada — predsednik Štojs -Jože — član Gregorc Rafko — član Na Volišču št. 10 Pantner Anton — predsednik Krempnš Matija — član Štorman Ivan — član Na volišču št. 11 Podgajski Zlatko — predsednik Kač Peter — član Podpečan Cveta — član Na volišču št. 12 Pilih Marjah — predsednik Federnzberg Anton — član -Cavka Milena — član Na volišču št. 13 Gogič Anica — predsednik Brišar Irena — član Skočir Jože — član Na volišču št. 14 Hudournik Ivan — predsednik Lukman Ivan — član Olga Stavbe — član Na volišču št. 15 vodi volitve posebna volilna komisija v (Sestavu: Kroflič Vlado — predsednik ¡Bojkovic Andjelko — član Radovanovič Dnšan — član Kroflič Justina — član. 9. Kandidatne lilste morajo biti vložene pri komisiji za izvedbo volitev do 21. marca 1967. Predsednik volilne komisije Franjo Orel I. r. SS855VM GLOBUS izrazit prodajni uspeh, so pokazala nova tesnila na vratih,- ki jih izdeluje neko norveško podjetje. Napravo pritrdijo na spodnjem robu vrat. Pri zapiranju se spusti iz naprave trak, ki se tesno prileže ob tla in ne prepušča svetlobe ali prepiha, četudi ni praga. Pri odpiranju vrat se trak zopet dvigne v svoje izhodišče na spodnjem robu vrat. Norveški raziskovalni inštitut je napravo skrbno proučil in jo namestil na vrata, ki so jih zaradi preizkušnje 295.000 krat odprli in zaprli, nedabi prizadeli uporabljivost novega izdelka. I -0— t Od velikih elek. aparatov za gospodinjstvo je v Nemčiji najbolj porasla proizvodnja pomivalnih strojev delali 33.567 strojev, lani že 104.62 komadov in letos v prvih šestih mesecih 62.558 komadov. Polavtomatske naprave se vedno bolj umikajo v korist avtomatičnih aparatov, obenem pa stalno izpopolnjujejo notranji ustroj, eno stav* nost upravljanja in efekt čiščenja. V izpiranju prevladuje šobni sistem. Posebno pazijo na dimenzije strojev: običajno so visoki 85 cm in globoki 60 cm, komande pa vse bolj nameščajo na sprednji strani, kar omogoča postavitev stroja pod izplakovalno mizo. Nove pomivalne stroje intenzivno raziskuje tudi industrija detergentov, ki je postavila na trg niz |poboljšanih kemičnih čistilnih sredstev in preparatov za mehčanje vode. V raziskave se je vključila tudi industrija, katerih izdelki se v napravi pomivajo in že prilagaja svojo bodočo proizvodnjo. Testov še ni zaključila industrija porcelana in stekla ter jedilnega pribora, posebno pri visokovredni de-korirani posodi, pri zlatih dekorjih, nadglazurnem nanosu na steklo, pri jedilnem priboru in strežnemu priboru z jedkartimi ornamenti. Izvoz pomivalnih strojev je napredoval od 23218 komadov v letu 1965 na 21.000 komadov v prvi polovici tega leta. £*vu¡$¡he¿> Globus Splošno pomanjkanje, niklja kot kovine in'drugih njegovih kemičnih derivatov v svetu je posledica hitrega skoka potrošnje te kovine za vojaške svrhe v zvezi z vojno v Južnem Vietnamu. Pomanjkanje nikelj oksida, ki ga potrebujemo koristnatno za proizvodnjo temeljnih frit, bo potrebno nadoknaditi z nakupom kovinskega niklja, ki. se bo predelal v oksid, v SFRJ. Cene niklju kot kovini so v zadnjih treh mesecih v svetu poskočile za preko /00-%. Lahno izboljšanje v preskrbi s to kovino je kratkoročno pričakovati le tedaj, če bo ameriška vlada odobrila prodajo določenih zalog tega strateškega materiala. -D— Vse države . Montanske unije razmišljajo o uvedbi drastičnih ukrepov, ki bi vplivali na omejitev krize v jeklarstvu in premogovništvu EGS držav, vse pa kot posledica prevelikih obstoječih proizvodnih kapacitet. Nameravajo uvesti proizvodne kvote, ki bi dejansko pomenile umetno omejevanje proizvodnje zaradi povečanja prodajnih con v svetu. Če bodo države Montanske unije, ta ukrep s prevedbe, je pričakovati, cla se bodo v prihodnjih mesecih dvignile cene de-kapirani pločevini najmanj za /O«'0. —o— Devet grških emajlirnic porabi letno 900 ton emajl-nih fiit, ki jih kupujejo v ZR Nemčiji,, Holandiji in Italiji. Industrija emajlira ■ predvsem štedilnike, peči. oljn,e peči, hladilnike, dele pralnih strojev, lito-železne kadi in posodo. Največja emajlirnica v Grčiji, ki je pred kratkim postavila svojo. prvo kontinuirano peč za žganje gospodinjskih aparatov, namerava v kratkem postaviti še dve konti peči. Grška vlada daje . ki edite pod ugodnimi pogoji za nova industrijska podjetja zlasti v primerih, ko domača proizvodnja vpliva na zmanjševanje uvoza. <» : i i OBČNI ZBOR BLT Za lačne želodce ob vsakovrstnih prireditvah skrbi gospodinjski krožek, ki priskoči' na pomoč raznim organizacijam, ko je treba pripraviti in postreči članom ob raznih proslavah, občnih zborih in obletnicah. Ni pa to edina dejavnost. Krožek svetuje, vzgaja in pomaga zaposlenim ženam s tečaji in nasveti, kako si naj gospodinja doma olajša delo in s tem prinese v dom razen dela tudi nekaj prijetnega družinskega življenja. Članice krožka so si zadale nalogo, da bodo še bolj kot doslej prisluhnile željam zaposlenih deklet in žena ter tako popestrile svojo dejavnost. Modelarski krožek čeprav še mlad, pa ima najbolj hvaležno dele in najlepše poslanstvo. Da je tako, je razvidno iz tega, da. se v njem zbira največ pionirjev in mladincev. Vzgoja mladega človeka v tej razvojni bi lahko bili boljši uspehi, če ne bi bilo toliko individualizma in več vzajemnega dela. Obveze do JLA so bile izpolnjene, tudi tečaji so se vršili. Mladina se rada zbira v klubu, vendar želeno je, da bi se ,za to dejavnost bolj zanimala tudi mladina iz našega kolektiva. Radioamaterji so se zmenili, da bodo v bodoče bolj krepko zaorali in odprli vrata zelo primernih prostorov, Naloge, ki so si jih zadali niso majhne, vendar smo prepričani, da bo šlo, ker so se zmenili na občnem zboru. Strojno orodjarski krožek pa ima svojo, že od ustanovitve začrtano pot. Po svoji dejavnosti vzgaja mlade, še neizkušene kadre tako, da jih vključuje v delo in jim potom starejših članov posreduje izkušnje. Zelo si prizadevajo za racionalizatorsko dejavnost, da bi se ta poživila in služila kolektivu. Iznešena Mladi modelarji pri delu ... dobi je zelo važna, saj dobi pri modeliranju čut za estetiko, občutek uspeha in vzbuja željo za še večjimi dosežki. Dosedanje delo se je odvijalo v lepo opremljeni delavnici, za naslednje leto pa so se zmenili, da bodo šli bolj v širino, da se bodo udeležili tekmovanj in obiskali šole in druge klube. Krožek podvodne dejavnosti je. upravičil svoj obstoj. Dejavnost se iz leta v leto veča. saj so lani izvedli po vnaprej določenem programu potapljaško akcijo in posneli pod vodo film. Poleg podvodnega športa so bili tudi aktivni v akvaristiki in bili v pomoč marsikomu, ki si je želel doma del življenja pod vodo. Tudi s poklicnimi gasilci in vodnu skupnostjo je krožek v tesni povezavi in je pripravljen zg reševalne- akcije* če bi biiot to potrebno. Radioklub uspešno pošilja znake v eter. Prav ta uspešnost na primopredajnih postajah je vzrok, da je drugo delo precej zastalo in da je bila ideja, da bi skupaj z Inštitutom opremili prototipsko delavnico, kjer bi lahko vsi, vsak po svojih sposobnostih dal poleta fantaziji in. idejam. Foto kino klub, ki je najstarejši klub društva, je v preteklem letu organiziral foto tečaje, kino — amaterski tečaj, sodeloval. na razstavah, priredil interna tekmovanja za razne kategorije amaterjev. Poseben uspeli ie dosegel na filmskem festivalu, kjer. je prpjel diplomo za film »Drzni let dveh sokolov«. Žel ja vseh. pa je,, da še de. javnost in število aktivnih članov, v klubu poveča. Krožek za, predelavo- pločevine pa aktivno pomaga pri reševanju prpblemov proizvodnje v oddelku, kjer sp najbolj pereči problemi varnega dela vzdrževanja orodja in strojev. Člani krožka si želijo pri svojih težavnih nalogah sodelovanja ostalih ‘ krpžlvov,, posebno pa strojno orodjarskega, s katerim imata največ skupnega. Avto moto klub — amaterji pa imajo za sabo bogato bilanco, Saj to je klub, ki ima tako .zanimivo dejavnost, da ni težko aktivirati članstva za razne akcije, od tekmovanj, udeležbe na predavanjih do dela v mehanični delavnici kluba. Prepričani smo, da se bo motorizacija tudi še naprej razvijala in da ta vir . interesov ne bo nikoli usahnil. Po obširnem poročilu predsednika je podal tajnik svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je včlanjeno v društvo 1212 članov, od tega 393 članic. Tudi pionirjev je precej, saj jih je 168. Diskusija, ki je bila zelo pestra, je prinesla marsikatero idejo, kaj bi društvo še lahko vključilo v svoj program dela. Nabolj zanimiva je pobuda, da bi društvo sodelovalo ali celo prevzelo priprave, za organizacijo muzeja, ki naj prikaže razvoj našega podjetja, od ustanovitve do danes. Razen tega pa je bila podana ideja, da bi društvo sodelovalo takrat, če bo prišlo do realizacije, kar se v inozemstvu dogaja, da bo podjetje dajalo posamezne manjše dele.’ (vzmeti, gumbe) delat domov, članom kolektiva, ki bi bili pripravljeni sprejeti naročila. Občni zbor je pozdravilo vrsta zastopnikov raznih društev in forumov ljudske tehnike in zaželelo v bodočem delu mnogo uspehov. Na koncu zbora pa je predsednik glavnega odbora razdelil odlikovanja in priznanja za dvajsetletno delo v ljudski tehniki. Zlato plaketo »Boris Kidrič« je dobil tov. Pavčič Ludvik, srebrno pa tov. Krajec Ludvik. Priznanja za dvajse tleti no delo pa je dobilo še 12 tovarišic in tovarišev. Vsem iskreno čestitamo. Občni zbor je bil dobro obiskan, bil je manifestacija uspeha in želje za še uspešnejše delo v bodoče. NOV »ČUDEŽNI OTROK« KEMIJE Najnovejši v vrsti »čudežnih otrok kemije« je »COLLO — Telklar« čistilo za -ekran iz proizvodnjega programa »COLLO — Reincol-lodium — Köln, G. mbH«. Gre za specialno čistilno in vzdrževalno sredstvo za televizijske ekrane, očala in leče — predvsem pri optičnih napravah. »COLLO — Telklar« čisti na takšen način, ki je posebno primeren za optična stekla. Razen tega ostane na očiščenem predmetu tanek antistatični Jilm, ki odbija prah od stekla. S tem pa še ni zadosti! Preparat vpliva na predmete tudi v tem smislu, da preprečuje -nabiranje, vlage in orositev. f —---------------------------—----------------------------------------------------------------E^MijfiKeo -Občinski sindikalni svel Celje je na svoji plenarni seji 15. februarja 196? obravnaval kompleksno problematiko v ¡zvezi z spremembami na področju socialnega in zlasti zdravstvenega za varovanja, ki so jih sprejeli zvezni in republiški organi ter predlog Izvršnega odbora Skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju z dne 8. 2. 196?, ki se nanaša na uvedbo participacije zavarovancev, nadomestila, opremo novorojenčka, zdravila, potne stroške in uveljavjanje pravice do zdravstvenega varstva. S tem v zvezi je Občinski sindikalni svet Celje sklenil sporočiti Skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju ter pristojnim republiškim in zve,zim organom naslednja S I. Občinski sindikalni svet Celje izreka zveznim in republiškim organom kritiko glede načina sprejemanja predpisov s področja socialnega in zdravstvenega zavarovanja delavcev, ker delavcem - zavarovancem ponovno ni bila dana možnost aktivnega sodelovanja v pripravi spreminjevalnih zakonskih tekstov. Posebej smo zaskrbljeni nad prepogosto se ponavljajočimi spremembami na tem, za položaj in perspektivo delavcev izredno pomembnem področju. Upravičeno dvomimo v sposobnost in strokovnost predlagateljev sprememb in traserjev vsakok r atnih »sistematskih« sprememb, ki se v relativno kratkem času izkažejo koUne-popolne in nesistematske. Zato predlagamo, da pristojni organi a) čimpreje zagotove kontinuirano in znanstveno proučevanje socialnega zavarovanja delavcev Jugoslavije; b) omogočijo javno razpravo pred sprejetjem slehernih bodočih sprememb veljavnih predpisov in zlasti še o novem sistemu socialnega zavarovanja, ki je, kot nam je poznano \ pripravi. V Podpiramo v celoti prizadevanja za reorganizacijo zdravstvene službe in za prilagoditev potrošnje v okvire danih materialnih možosti Zaskrbljuje pa nas obnašanje enega dela odgovornih oseb v zdravstveni službi, ki' išče izhode z razpravami in zahtevki po ohranitvi sedanjega stanja in ne v hitrih ukrepih oziroma prilagoditvi situaciji, ki jo je jasno začrtala gospodarska in družbena reforma. Delavcem v zdravstvenih zavodih priporočamo, da v last. nem interesu in v interesu sodobnejše organizacije zdravstvene službe in izvajanja zdravstvenega varstva zahtevajo hitro realizacijo vseh priporočil in zadolžitev, ki izhajajo iz akcijskega programa na področju zdravstvenega varstva v SRS. Hkrati naj zahtevajo od Strokovnega sveta zdravstvenega centra v Celju, da čimpreje sprejme ukrepe za izvajanje akcijskega programa v celjski regiji. Zavedamo se, >da akcijski program sam po sebi še ni za- TAL dostna osnova za uresničitev naših prizadevanj. Zato predlagamo zveznim in republiškim organom, da najpozneje v teku letošnjega leta sprejmejo pred. piše, na katerih insistiramo že vrsto let in sicer: — zakon o organizaciji zdravstvenega varstva in organizaciji zdravstvene službe ter — zakon o financiranju zdravstvene službe. III. Sprejemamo kot pozitivno, odločitev Skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja, da se uvede participacija zavarovancev za obiske zdravnika na bolnikovem domu, za prevoz bolnika z rešilnim avtomobilom ter za preglede in zdravljenje v primeru akutnih zastrupitev z akoliolpm, katere višino zneska določa Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Pri tem predpostavljamo, da bo ta ukrep v sedanjem, prehodnem obdobju predvsem vzgojnega in ne fi-skanega pomena. ,■ Skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju pa priporočamo oziroma sporočamo: a) da 'vskladi znesek participacije za obisk zdravnika na bolnikovem domu z zneskom, ki ga bo sprejela večina regionalnih skupščin v Sloveniji (5 N-din), ker je predlagani .znsek 8 N-din najvišji v Sloveniji. Menimo, da ni razloga, da bi zavarovance celjske regije šteli za manj vzgojene in jih k normalnejšemu obnašanju prisiljevali z višjim zneskom participacije; b) da zaostri višino participacije pri pregledih in zdravljenju primerov*akutnih zastrupitev z alkoholom od predlaganih 50 N-din na 100 % plačilo stroškov pregleda oziroma zdravljenja za prvi dan in na 50% za vsak naslednji dan. Hkrati predlagamo, da proučite eventualne možnosti za uvedbo participacije tudi na širši seznam obolenj (in poškodb), katerim je vzrok alkoholizirano stanje bolnika oziroma poškodovanca; c) da se strinjamo s predlagano rešitvijo' za participacijo pri prevozu z rešilnim avtomobilom (10 N-din do 10 km in 15 N-din nad 10 km). V V I S, c IV. Skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju predlagamo, da dobro pretehta predlog Izvršilnega odbora, s katerim predlaga uvedbo participacije tudi za nekatere druge zdravstvene usluge, kot so prvi zdravniški pregled pri zdravniku splošne prakse (5 N-din), prvi specialistični pregled (5 N-din) in doplačilo razlike v ceni, če se zavarovanec zdravi v bolnišnici, s katero skupnost socialnega zavarovanja nima pogodbe. Menimo, da širša participacijama lista od one, katero je sprejela Republiška skupščina zavarovancev vsaj v prehodnem obdobju (do uveljavitve novega sistema zdravstvenega zavarovanja) ne bi bila umestna. Tudi stojimo na stališču, da je potrebno predhodno analizirati vzgojne efekte take odločitve (v pozitivnem in negativnem smislu), zlasti pa podvzeti vse, da se odpravi ekstenzivnost v delu zdravstvene službe (sem vključujemo tudi del že zdavnaj nepotrebne in absolutno preširoko zasnovane administrativ, -ne službe), kolikor smo spoznali^ da taka ekstenzivnost resnično obstoji. Obremenjevanje zavarovancev pa bi pomenilo ohranjanje počasnejšega tempa v izvršitvi te naloge znotraj zdravstvene službe same, ki bi na ta način vendarle razpola-laga z dodatnimi sredstvi zavarovancev v ocenjeni višini ca. 600.000,00 N-din. Kolikor to naše stališče iz ekonomskih vidikov, ki naj zaradi finančnega položaja regionalnega sklada nadomeste vzgojno izhodišče za uvedbo participacije, vendarle ni sprejemljivo za komunalno skupt-nost socialnega zavarovanja pa predlagamo sicer kompromisno rešitev, ki naj bi bila v tem, da participira zavarovanec z .zneskom 3,00 N-din le pri prvem obisku pri zdravniku splošne prakse, pri specialistu pa z zneskom 5,00 N-din le v primeru, če je iskal specialistično uslugo na lastno željo in ne po napotnici s strani zdravnika splošne prakse. Soglašamo pa z doplačilom razlike v ceni, če se zavarovanec kljub enakim možnostim v »domačih« bolnišnicah želi zdraviti v bolnišnici, s katero celjska skupnost socialnega zavarovanja nima sklenjene posebne pogodbe. Pri tem se sicer zave- A damo, da gre v tem primeru za poseg v zavarovančevo pravico, pa zaradi tega priporočamo, da hkrati podvzamete vse potrebno ,za dosego »vsklajenih« in »normalnih« cen za zdravljenje v bolnicah vsaj v okviru Slovenije in npr. Zagreba, kjer se zdravi dčl zavarovancev celjske regije. Hkrati predlagamo, da bolnišnice v celjski regiji maksimirajo napore za izboljšanje kvalitete zdravljenja in odnosa do bolnika, ker bo edino po tej poti možno zajeziti »odliv« sredstev, kadar ta ni pogojen s specializacijo zdravstvene dejavnosti. V. Predlog za popolno oprostitev plačila participacije za upokojence z manj kot 400,00 N-din pokojnine je sicer itak pogojen z ustreznim .zvišanjem prispevka republiške skupnosti socialnega zavarovanja za zdravstveno varstvo upokojencev, pa zaradi tega ni podana realna možnost za njegovo osvojitev. Tudi sicer bi bilo treba v primeru pozitivne rešitve istočasno razmisliti o oprostitvah za aktivne zavarovance s podobnim osebnim dohodkom. Če izhajamo iz vzgojnega namena ukrepa participacije, smo mnenja, da ne bi bila umestna oprostitev nobene kategorije zavarovancev. 1 VI. Obstoji dilema ali naj bodo sredstva, .zbrana iz naslova par. ticipacije dohodek zdravstvenega zavoda ali sklada zdravstvenega zavarovanja. Predlagamo, da naj bodo ta sredstva vsaj v prehodnem obdobju dohodek sklada oziroma evidentirana po skladu, katerega organ upravljati z njim in ga disponirati po ustreznih kriterijih za pokritje dejavnosti zdravstvene službe Ijanja bi imel pravico uprav-kot celote. Ta predlog zasluži še nadaljnjo proučitev, kakor tudi dogovor o racionalni tehniki sprejemanja in evidentiranja vplačil (taksa, vrednostni kuponi itd.). VII. Iz predloga izhaja linearno zmanjšanje nadomestila za bolezensko odsotnost nad 30 oziroma 60 dni in sicer ,za 10 % (na 80 oziroma 90%) od dose-daj uveljavljene osnove (90 oziroma 100%). Predlog ni spre- nofíhee 5 jemljiv, ker smo v situaciji, ko življenjski standard ni stabiliziran in ker se ugotavlja osnove po nedavno spremenjenem predpisu po povprečnem osebnem dohodku, ki ga je dosegel zavarovanec v preteklem letu. Zlasti slednji ukrep v zadostni meri stimulira zavarovanca, da čuva svoje zdravje, kadar pa vendarle zboli, pa tudi dovolj ostro poseže v njegov materialni položaj. Kar zadeva nadomestilo zavarovancem, ki so zaposleni pri zasebnikih (delavci, ki so podobno kot ostali hkrati tudi člani sindikata) in jim mora ta izplačati nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti ali nege o-bolelega družinskega člana do 30 dni, predlagamo, da odredite minimum v enaki višini, kot ga občinsko sindikalno vodstvo predlaga organom upravljanja v družbenem sektorju in sicer za prvih 7 dni najmanj v višini 70 % od osnove, od 8. do 30. dneva pa najmanj v višini 80 odstotkov od osnove (kolikor so seveda izpolnjeni polni pogoji za pravice do nadomestila). * VIII. Neurejen sedanji položaj na področju skrbi za otroka (in zaposleno družino) zahteva intervencijo vseh zainteresiranih, da pristojni zvezni organi čimprej, a najpozneje do konca t. 1. sprejmejo ustrezen zakonski predpis. Podobno velja za pristojne organe v republiki. Dokler zakonske rešitve v izrečenem smislu ne bo, ne moremo soglašati s predlogom Izvršilnega odbora komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju, po katerem se zmanjša dodatek .za opremo novorojenca od sedanjih 150,00 N-din na zakoniti mihimum 80,00 N-din. Tudi ne kaže odpirati s tem novih političnih problemov. Kolikor pa Komunalna skupnost vendarle insistirá na prihrankih na tem sektorju izdatkov, ki tudi po našem mnenju niso medicinske \narave, bi bila edina sprejemljiva uporaba cenzusa, po katerem se določa pravica do otroškega dodatka. Tako bi naj dobival tudi vnaprej dodatek za opremo novorojenca v nespremenjeni sedanji višini 150,00 N-din le tisti, ki ima tudi pravico do otroškega dodatka, ostali, ki jim bo ta pravica ugasnila, pa naj, dokler velja zvezni predpis o minimumu, prejemajo ta dodatek v višini 80,00 N-din. i IX. Občinski sindikalni svet Celje opozarja, da utegnejo nastati določeni problemi v zvezi z izplačevanjem nadomestil za odsotnost oziroma nego do 30 dni zlasti v manjših delovnih organizacijah. Te postajajo enako kot večje in velike delovne organizacije temeljna rizična skupnost za to obdobje 30 dni, vendar jih zmanjšani prispevek za socialno zavarovanje oziroma prepuščena sredstva ne bodo mogla pokriti tovrstnih izdatkov. Predlagamo, da stroV-kovna služba komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju vzpostavi tesno sodelovanje zlasti z delovnimi organizacijami z manjšim številom zavarovancev, spremlja pojave, jih analizira in skupno .z njimi išče ustrezne organizacijske oblike ter vsebinske rešitve (even- tualno medsebojno združevanje v močnejše rizične skupnosti). X. Občinsko sindikalno vodstvo soglaša z ostalimi spremembami, ki jih vsebuje cit. predlog Izvršilnega odbora Skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju in hkrati izraža vso pripravljenost za najtesnejše sode. lovanje s Skupščino socialnega zavarovanja delavcev v Celju pri kreiranju vseh družbeno političnih odločitev, ki bi v čim krajšem času normalizirale in racionirale družbeno potrošnjo na področju zdravstvenega varstva v obojestranskem interesu: interesu zavarovanca in interesu zdravstvenega delavca. Za Občinski sindikalni svet Celje Predsednik Bernard Strmčnik 1. r. ZAKAJ TAKO? Pričetek zasedanja namesto ob napovedani uri tj. ob 16.30 ob 16.45. Zamuda, ki je običajna že skoraj na vseh sestankih; zasedanjih, občnih zborih itd. (redke so izjeme) pa sploh nii dala slutiti, kako se bo zasedanje odvijalo. Edina Itooka 9. rednega zasedanja CDS: Obravnava poslovnega poročila odnosno zakjučnega računa za leto 1966, ki ga predlaga upravni odbor. Direktor finančno računovodskega sektorja je na kratko obravnaval strnjeno bilančno poročilo, ki ga je sprejel z manjšimi dopolnitvami UO na svoji seji 9. in 10. februarja. Sicer pa moj namen ni obravnavati poročila kot takega, temveč razpravo na seji in pa zavest tistih, ki se zasedanja niso udeležili. Razprava se je zavlekla pozno v večer, kljub temu pa bilančno poročilo .zaradi neresnosti nekaterih članov ni bilo sprejeto. Ne morem trditi, da nekateri diskutanti niso imeli umestnih pripomb, smatram pa, da je diskutiranje, kakršnega smo bili deležni v zvezi s stavkoma na 31. strani, ki glasita: »Izgleda tudi, da delo priprave proizvodnje ni povsem sinhronizirano z možnostjo in samim delom v obratih, saj neprestane polemike dokazujejo in prispevajo k neizpolnitvi plana... MALT PRIJATELJI VELIKEGA KOLEKTIVA Vsako leto prirejamo jugoslovanske pionirske igre. Učenci 5. a razreda I. osnovne šole v Celju, smo se vključili v pionirske igre.s temo: Struktura gospodarstva domačega kraja — industrija. V ta namen smo si izbrali tovarno EMO. Ker bi bilo lterodno, da bi hodili po tovarni vsi učenci našega razreda, smo izbrali komisijo, ki bo v tesnjšem stiku s podjetjem. V četrtek, 19. 1. 1967 so člani komisije prvič obiskali zastopnike kolektiva. Sprejela sta nas tovariš Jejčič in tovarišica Oračeva. Razložili smo namen našega obiska. Povedali smo, da želimo spoznati zgodovino tovarne, razvoj tovarne do danes. Tovariš Jejčič je pozdravil namen našega obiska in nam že ob prvem obisku marsik&j poučnega povedal. Dal nam je kroniko, v kateri je nakazan razvoj podjetja in opisan težak položaj delavcev v času, ko je bila tovarna last kapitalista Westna. Predstavnika kolektiva smo povabili v šolo, da bi vsem učencem povedal kaj več o njihovem življenju. Vabila ni odklonil. Zadovoljni smo se poslovili, zahvalili smo se za prijaznost ob prvem obisku. Učenci 5. a razreda in: Ekonomske enote in obrati k izvajanju proizvodnega programa bistveno prispevajo, saj sprejemajo plan letno kot tudi mesečno. 'Drži pa, da so tekoče med letom o gospodarje-nju podjetja premalo seznanjeni po svojih delavskih svetih.« kljub odgovoru s strani odgovornih oseb strokovnih služb, zapravljanje dragocenega časa, v našem primeru celo zelo dragocenega časa delavcev v računovodskem sektorju, ki bodo zaradi neresnosti nekaterih navzočih morali vložiti maksimalne napore v delo do popolnega zaključka in oddaje bilance za leto 1966 v primeru nesklepčnosti ponovno sklicanega CDS za naslednji dan bi sploh ne mogli oddati pravočasno vseh poročil, za katere je rok oddaje 15. 2. 1967. Iz nekaterih diskusij je bilo razbrati, kako malo nekateri člani samoupravnih organov med letom spremljajo finančno politiko in sploh poslovanje podjetja, ker bi v nasprotnem primeru ne smelo priti do takšnih razprav. Višek neresnosti pa smo doživeli, ko je okrog 20. ure prišlo do prekinitve električne energije, kar so nekateri izkoristili za odhod ,z zasedanja. Morda se to nekoliko smešno sliši, toda ravno to je poleg diskusije, ki bi bila lahko konkretnejša in nekoliko resnejša, povzročilo, da zasedanju nista prisostvovali več V3 članov CDS, kolikor jih mora biti po 33. členu našega statuta kadar potrjujemo družbeni plan, pravilnike, zaključni račun in "druge važne zadeve. Ker nismo bili več sklepčni^ je predsednik zasedanje prekinil in ga ponovno sklical za naslednji dan ob 13.45. Menim _ in verjetno menijo tako tudi mnogi drugi, da bi bilo potrebno nedisciplinirane člane samoupravnih organov resno kaznovati. Verjetno^ se ti neresni člani ne zavedajo, kakšne težave' so povzročili delavcem v finančno računovodskem sektorju, ki so bili skupno z vodstvom sektorja namesto pohvale deležni nezaupanja s strani CDS. Ker je bilo slišati pripombo »zakaj pa se poročilo ni dalo prej v obravnavo«,^ naj v odgovor takšnim vprašanjem povem, da delo okrog zaključnega računa ni delo ene same osebe in tudi ne delo enega samega dneva, temveč delo. celotnega osebja finančno računovodskega sektorja, ki je naporno delalo, ne samo nekaj dni, temveč že v mesecu decembru, cel januar in še v februarju. Poleg teh težav pa bi zaradi nepravočasne oddaje zaključnega računa nastala še škoda ,za podjetje, saj bi bila gospodarska organizacija zaradi zamude kaznovana s 5,000.000 S-din, odgovorna oseba pa s 100.000 S-dip, kar pa bi bilo zelo neumestno, še posebej v času, ko povsod govorimo o šted-nji finančnih sredstev, ki so prepotrebna v druge namene. Vida Conkaš Že več let sodeluje naše podjetje pri izvršitvi učnega programa celjske gimnazije. Tudi letos je upravni odbor odobril, da dijaki pridejo na proizvodno delo. Dijaki so se zbrali v ponedeljek, 16. januarja pred upravnim poslopjem in opazovali prihod delavcev, ki so hiteli na svoja delovišča. Niso si mogli predstavljati, da bodo tudi oni vključeni v ta tok ljudi za naslednjih 11 dni. Dijake je spčejel oddelek za izobraževanje. Dobili so osnovne napotke o prihajanju na delo, delovnem času in ostalo. Oddelek za varno delo jih je opozoril na možne poškodbe in kakšni so predpisi, po katerih se mora vsak zaposlen držati. Po rasporedu na delovna mesta so začeli spoznavati proizvodnjo in delo. Med proizvodnim delom so na predavanjih dobili še ostala znanja o delavskem upravljanju, organizaciji podjetja, mladinski organizaciji in drugo. Kako so dijaki sprejeli delo ,v proizvodnji in s kakšnimi občutki so prihajali na delo, opisujejo dijaki v svojih dnevnikih, ki so jih morali vsi pisati. Vsak dijak je po svoje dojemal in tako tudi napisal. Nekateri so pisali dnevnike, tako da so opisovali delo, ki so ga opravljali, drugi pa so med opisovanjem dela in predavanj, pisali o svojem počutju in kaj so opa-' žili na delovnem mestu in okolici. Pa poglejmo, kaj so napisali: Dijakinja S. C. ¿Budilka me je zbudila ob zame nenavadnem času. S težavo sem se dvignila iz tople postelje in se zgrozila ob misli, da to ni zadnjič. Svež zrak pa me je popolnoma predramil. Razmišljala sem, zakaj neki so uvedli to prakso? Nisem se zavedala, da bom odgovor na to vprašanje našla še danes...« (v dnevniku ni odgovora). Izgleda, da je dijakinja dobila odgovor, čeprav ga v dnevniku ni najti. Najbrž je prišla do spoznanja, da življenje ni samo- sanjski svet, ampak resničnost in trdo delo za življenje. Drugi opisuje počutje na delovnem mestu: t Dijak K. V. »Dela v proizvodnji sem se že popolnoma privadil. Tudi zgodnje vstajanje mi ne dela več 'težav. Delam pri transportu ročajev, ki jih prevažam v skladišče. Pri tem delu ni mogoče »zabušavati«, ker proces dela Zahteva Svoje. Ko sem se javil naslednji dan, me je prededtavec dodelil k stroju. Čeprav še nikoli nisem upravljal s strojem take vrste, mi je vseeno zaupal takšno delo. Dela sem se razveselil, kajti bilo je nekaj novega zame. Dela pri stroju sem se hitro privadil. Stroj je napravil dve luknji v plošče. Ker nisem vedel za kaj se. te plošče uporabljajo, sem vprašal preddelavca. Ta mi je lepo razložil, da so to zaklop-niki za čajnike.« Dijaka je prevzel ritem in br-zina dela. Njega, kakor izgleda, je proces dela prevzel in mu gode, da delo zahteva svoje. Še ena ugotovitev izhaja iz njegove beležke, da je ponosen, da je »ukrotil« stroj in nekaj ustvaril. Tudi hvaležnost za pojasnila, ki jih je dobil od preddelavca, je odraz želje vseh, ne samo dijakov, ampak tudi delavcev, da so o svojem delu obveščeni in poučeni. Vsi želimo, da smo sodelavci, da še z nami delavca, ki je rekel: »Mojster in mnogi drugi so v tovarni kot bogovi nad oblaki.« Da se bomo razumeli: nič nimam proti tem ljudem, saj je njihovo delo odgovorno, toda stanje in malicanje med vsako delovno uro ni v napoto le meni, temveč vsem, ki zares delajo! Pa brez zamere! Pa še nekaj besed o odnosih med delavci: odnosi med njimi so prisrčni in sproščeni. Ni večjih sporov in podobnega, manjše pa uredijo s »trepljanjem« po ramah. Delavci so večinoma nasmejani in vedno pripravljeni na pogovor, če je le mogoče. Praksa v njihovi sredini je bila res prijetna. Vsem želim veliko uspeha pri delu, obilo razumevanja in medsebojne pomoči.« Ugotovitvp dijaka so pač take, kakršne je on doživljal in kako je reagiralo okolje, v ka- Giinnazijci spoznavajo kolektiv ... dela, vzgaja in poučuje. Nekateri kritično opisujejo delo v proizvodnji in pojave iz medosebnih odnosov v delovni enoti: Dijak K. F. »Med malico so imeli delavci nekakšen sestanek ali posvet, to sem opazil že večkrat. Stvar potrjuje razvitost samoupravnih odnosov v podjetju, kjer so delavci res neposredni upravljavci. Le nekaj mi ni všeč! Ko človek opazuje delo v obratu, vidi ljudi, ki resnično delajo in služijo kruh in ljudi, njihove nadrejene, ki se ne pritaknejo niti koščica pločevine, kaj šele stroja, pa so bili sami nekoč delavci. Vem, da so oni pač visokokvalificirani delavci, da odgovarjajo za proizvodnjo in ljudi v obratu, toda to ni vzrok Za statično opazovanje na koncu obrata. Slišal sem, da morajo mojstri in drugi v drugih razvitejših državah (tudi mi bi morali spadati mednje) vložiti-še več truda kot delavci, tako da dajejo le-tem vzgled. Je pri nas ‘('točneje v EMO) tako? Slišal sem . terem je delal, na razne pojave. Dijak občuti, da bi bilo lahko boljše in lepše, če ne bi občutili razlik med »mojstrom« in delavcem. Nepoznavanje organizacije dela in nalog vodilne osebe, po njegovem »mojstra«, je dalo njegovo mnenje o delu in nalogah. Zamisliti pa se moramo, koliko vodilne osebe delajo s svojo skupino in koliko so »njihovi« po skupnem delu, da lahko dijak, ki je prišel za kratek čas, občuti to, kar ne moremo sami zaznati. To._ je mlad človek, ki nosi v sebi željo za tovarištvom, kar je lepo opisal z odnosi med delavci. Še naprej se v dnevnikih prepleta želja po iskanju pravilnega in dobrega, kar naj bi izboljšalo kvaliteto in odnose: Dijakinja F. M. »Na svoje delo sem se privadila, se seznanila z delom v drugih oddelkih. Moram pa reči, da sem doživela v marsičem tudi razočaranje. Opazila sem, da delavci v nekaterih oddelkih posvečajo delu premalo pozornosti. To velja predvsem za skladišče, kjer včasih premetavajo posodo brez občutka. Na žalost lahko priznam, da to velja predvsem za mladino. Nikakor pa ne smem posploševati,_ saj bi s tem napravila krivico marsikateremu vestnemu mlademu človeku. Da je tako, sem se lahko hitro prepričala, kajti delala sem z Zelo marljivo mlado delavko.« Dijakinja je prizadeta, ker njeni vrstniki in vrstnice niso takšne kot si ona predstavlja. Kritično ocenjuje delo mladih, istočasno pa ostane pravična in noče narediti krivice marsikateremu mlademu človeku. Iz vseh zapiskov pa je videti, da so se dijaki poslovili od kolektiva z- globokimi vtisi, kar lepo opisuje: Dijakinja I. T. »Sprva sta me ropot in množica ljudi motila, kasneje pa sem se privadila. Vsekakor pa sem občudovala red, ki vlada. Steze za vozičke so vedno prazne in pripravljene za promet. Mize so praktično razvrščene ipo moji presoji), ob njih pa neutrudno delajo ljudje. Da, ob njih delajo ljudje! Ta ugotovitev nam, ki smo v procesu proizvodnje in v borbi za plan, včasih preveč zamre. Večkrat pozabljamo, da smo vsi ljudje, v prvi plan pa postavljamo stroje, naprave in nazadnje ljudi. S stroji in napravami pa le delajo in ustvarjajo ljudje. NOVO V KNJIŽNICI — DIN — 6200 BECHER. Stahlblech emailliert (1945). — DIN — 6201 MASCH1N ENTOPFE. * Stahlblech emailliert (1945). — DIN 6202 FLEISCHTÖPFE besonders tiefe gerade Kasserollen. Stahlblech emailliert (1945). — DIN — 6203 TIEFE GERADE KASSEROLLEN. Stahlblech emailliert (1945). — DIN — 6204 FLACHE KASSERROLLEN. , (Nudelpfannen). Stahlblech emailliert (1945). — DIN — 6205 SCHMORTOPFE, Stahlblech emailliert (1946). — DIN — 6215 TEIGSCHUSSELN. Stahlblech emailliert (1947). — DIN — 8940 WURFELEISS CH ALEN für Haushalts-Kühlschräinkte (1956). E^ic^iheo Pred uporabo verige...! V posameznih obratih naše tovarne za dviganje in prenašanje bremen uporabljamo večje število raznih verig. Vse te verige pa uporabljamo dan za za dnem, .že leta in leta... V obstoječem tempu dela in proizvodnje s temi verigami privezujemo, dvigano in prenašamo bremena, ne da bi pomislili 'ali pregledali v kakš-nem stanju so, ali so še dobre in uporabne? Zato ni nič čudnega, da večina uporabnikov verig ne ve od kdaij so posamezne verige v uporabi in zia kakšno obremenitev so predvidene! Nihče dosti ne misli, ali so verige sploh še dovolj sigurne za dviganje in prenašanje raznih bremen? Zato je prav, da nas prav na to opozorijo pregledi verig! Ugotovitev je kratka in jašna:. večina verig je v takšnem stanju, da to ne ustreza tehničnim predpisom in pravilom in jih ne smemo več uporabljati. Po pravilniku o HTV ukrepih pri delu z žerjavi (Uradna list SFRJ, št. 29/64) bi vsaka veriga morala imeti predpisano dokumentacijo. Pri nas take dokumentaciji j e za verige nimamo. Nobena veriga za zapenjanje, nima predpisanega atesta, rezultatov preizkušanja, času preizkušanja, niti podatkov o dovoljeni obremenitvi,. Zakon pa prepoveduje vsako uporabo verig in 'kavljev, ki nimajo atestov in jasnih označb dovoljene obremenitve. Verige smo uporabljali in jih še uporabljamo, vendar o vsem tem nihče, ni razmišljal. Odgovorni mojstri iin obratovodje ter vodje delavnic temu vprašanju še sedaj ne posvečajo potrebne pozornosti. Verige pri nas so v zelo slabem in žalostnem stanju. Členi verig so zaviti in deformirani, mnogi počeni, obrabljeni in stanjšani za več kot polovico prvotnega preseka. Površina členov je polna globokih zarez, tsploščend in strnjeni šo Členi po celi površini. Na take verige pa vsak dan obešamo bremena, prenašamo jih nad glavami delavcev! Nesreča takorekoč visi v zraku, prenašamo jo iz enega dela obrata na drugi! Obrabljeni, raztegnjeni, stanjšani in napočeni členi pretijo, da bodo prenehali nositi breme! To pa se je prejšnji mesec tudi zgodilo! V izdelovalniioi od-veriga utrgala, je treščilo na tla, na srečo brez posledic. Dotrajala veriga je v teku prenosa bremena počila, delavoi so pravočasno odskočili. Vendar te verige niso izločili iz uporabe! Počene člene So enostavno zavarili, verigo uporabljajo naprej! Nepremišljeni postopek! AJd čakajo, da se veriga 9pet utrga, aid čakajo na težko nesrečo?? Naj nam bo v opozorilo lanskoletna nesreča na Reki. Zaradi pretrgane verige, je težko breme zmečkalo delavca! Varjenje počenih členov verige je prepovedano. Počeni člen, je zavarjen, veriga je na videz čela, kakšno obremenitev pa lahko še prenaša, ne ve nihče. Popravljanje verig in njihovo preizkušanje lahko po zakonu izvajajo sarmo specializirane tovarne verig, ki potem izdajo tudi nov 'atest, določijo novo dovoljeno obremenitev... Iz-gleda, da naši mojstri in obratovodje nepremišljeno prevzemajo na sebe veliko odgovorna« t za varnost dela s takimi verigami... za življenje svojih delavcev! Staro obrtniško miselnost in navade, da je vse še dobro, da vse pride še prav, je treba popolnoma in odločno izkoreniniti! Ugotovljeno je, da se do- trajale in izrabljene verige, ponovno vračajo v uporabo? Zakaj?;.. Zato, ker je premalo odgovornosti, skrbi in volje, da se pravočasno naročijo nove verige, stare pa odstranijo iz nadaljnje uporabe... V svojih postopkih in navadah pa smo na splošno želo konzervativni. Nočemo in nočemo razumeti, da je posamezne stvari potrebno izboljšati, stare navade odpraviti, malo premakniti v današnje pogoje in potrebe dela! Poskusi, da se slabo stanje verig opraviči s potrebo varčevanja, iso brez vsake osnove in celo škodljivi! Varčevanje nal račun potrebne varnosti in si- Osrnt K.OSOV/ £££»££ ^EfOK.H/HAjo ¿¿rte veka pa pri tem ne vidijo, enostavno pozabijo! Nihče ni proti varčevanju, vendar vareujmo na drugačen, razumen način! Varčevanje naj se predvsem izvaja z pravdnim, in razumim izkoriščanjem im vzdrževanjem vseh, težko nabavljenih sredstev. Prav to naj velja tudi za uporabo verig, za pazljivo uporabljanje in vzdrževanje novo nabavljenih verig, Izpolnitev teh pogojev je tesno povezana z obstoječimi zakoni, in predpisi. Tudi tu morama spremeniti svoja stališča, ves odpor zakonom din predpisom, moramo zamenjati z prepričanjem, da so pisani na krvavih izkušanjah! Veliko delavcev je izgubilo življenje, da so se pri delu uvedli in daiies zahtevama potrebne varnostne ukrepe, potrebne postopke in odnosa sploh! Zakon predpisuje stalno kontrolo in preglede verig, zahtevaj izvršitev strokovnih pregledov in popravil vsako 'leto v specializiranih tovarnah verig! Četudi ti zakoni veljajo že nekaj let, pri nas verig nismo pregledovali niti pošiljali na popravilo ... Predpisi »zahtevaj o, da mora biti vsalka veriga jasno označena z dovoljeno obremenitvijo! Različno težka bremena ja treba prenašati z verigami, z določeno nosilnostjo in obremenitvami. Pri nas tega ponavadi ne spoštujemo, verige Z manjšo dovoljeno nosilnostjo uporabljamo za dviganje in prenašanje veliko težjih in pretežkih bremen! Z lažjo veriga' hitreje delamo, zato s tako verigo najraje privezujemo vsako breme! c ZABAVNI EM Ne vem ali naj še pišem ali ali ne? Nekateri so tako zelo zamerljivi, da bi bilo bolje, če mojih pisarij ne berejo. To jim tudi svetujem. Sicer pa — najprej se moram lepo zahvaliti Rajaeli za lepo pesmico. Res lepo je, da moje pisanje spodbuja ljudi k razmišljanju, pisanju in celo k razburjanju. To zadnje ni kaj posebno razveseljivo, kaže pa, da sem zanimiva. Torej — kar veselo naprej! Včeraj sem brala v nekem časopisu, da se prt nas (v Jugoslaviji) v časopisju samo kritizira in da smo že vsi preveč vneti kritiki. Pisec pravi, da celo že kritikastri. Sama se sicer nimam za tako, ko pa sem razmišljala, pa sem spoznala, da ne 'vem, kaj naj pri nas hvalim. To je čudna reč, da nimam kaj pohvaliti. Ja, spomnila sem se zopet na naš akvarij in nekoga, ki ga tako pridno čisti, skrbi za ribice in polže, ki se baje nabirajo. Ko ga vidim med delom (beri med službenim časom) ko vneto z zavihanimi rokavi skrbi za svoj hobi. To je lepo. Prav tako bi bilo dobro pohvaliti lepe skodelice in džezvice za kavo, kadar pridejo gostje. Opazujejo naš lepi emajl, vzorčke, upam pa, da ne vidijo, kako zelo so obtolčeni ti naši izdelki. In pohvalimo se lahko, da takšnih ne prodajajo za la. Prav tako se lahko pohvalimo, kako zelo lepo in vzorno imamo urejeno prehrano. Moram pa spet kritizirati posodo v zvezi s to prehrano. Vendar ne ravno posodo kot tako, ampak razstavo porcij po malici v upravi. Kjer koli hočete, jih lahko vidite. Tudi po stopnicah v I. nadstropju se najde katera. Jaz sem sicer mislila, da redimo kakšne cucke in sem čakala, da pridejo jest, pa jih ni bilo, niti tistega, ki je te porcije tam pustil. Pa tudi'pri oknu vhoda na dvorišče jih je vedno nekaj. To sicer ni za pohvaliti, ker se potem ven ne vidi in je to škoda, ker so na dvorišču pri tistem okenčku prav tako burne debate in je včasih škoda, da zapirajo pogled na razno mahanje rok in smeh vnetih diskutantov. Ja, glej jo Spilo, spet obira. Pa saj ne obiram. Tokrat bi rada hvalila. Pa saj vidite, da hočem hvaliti, pa pri tem nehote zaidem spet na kritiziranje. Ker je tako, pa je bolje, da neham za tokrat, se bom pa spet drugič oglasila, če bo čas, da najdem kaj zanimivega. To sicer ne bo sedaj lahko, ker so mi v pesmici postavili pogoj, da moram pustiti obrat pri miru. To pa ne bo lahko, ker je obrat le veliko večji, kot pa upravno poslopje. Tako, da mi je žal da bom tovarišico Rafaelo razočarala. Spila TOLAŽBA Tonček: »Kaj ti je, Miha, da si zadnje čase tako poparjen?« Miha: »Kaj ne bi bil. Od vedno manjših mesečnih prejemkov me že glava boli.« Tonček: - »Zakaj pa potem ne greš v ambulanto, da ti nudijo -prvo pomoč?« KRATKE SLABO IZRAČUNAL Delovodja: »Zakaj te včeraj zopet ni bilo na delo?« štefak: »Zamudil sem vlak, je imel samo 15 minut zamude namesto 30.« I PREMALO ČASA Delovodja: »Za včeraj imaš zopet plavega! Kako boš pa ta> dan opravičil?« Novinec: »Tovariš delovodja! Kaj mislite da imam vsak dan čas hodita na šliiht?« NIKOLI BOLJŠE Delovodja: »Vsak dan. mi zamujaš na delo! N? vera, ali bo ta tvoj vlak sploh kdaj pripeljal po voznem redu?« Grobeljčan: »Tovariš mojster! Naj vam povem, da nikoli, ker ne vozi po voznem redu, ampak po tračnicah.« PRIMERJAVA ' Delovodja: »Kaj pa si.se tako raztegnil po stolu? Mar misliš, da si v kavami?« Delavec: Tudi- upravno poslopje ni kavama pa se vendar v njem dan za dnem napajajo s turško kavo!« NIKOLI PRAV Liza: »Ne vem zakaj je naš šef vedno tako slabe volje?« Lojzka: »Svoj čas, ko smo pri delu dremale mu ni biilo prav. Sedaj pa ko vedno stojimo v kuhinji turške'kave mu pa zopet ni.« KRJ TILE MRjusem nr dopustu , LE REFORM JIH JE PRIPELJRLR NRZRJ K MRRV!. Novo v knjižnici — JUS — K. T3. 120 Granična merila za rupe. ČE-POVI, STRANE »IDE« od 1 do 30 mm (1960). — JUS — K. T3. 121 Granična merila za rupe. ČE-POVI, STRANA »NE IDE«, od 1 do 30 mm. s.— JUS — K. T3. 122 Granična merila za rupe. ČE-POVI DVOSTRANI, od 1 do 30 mm. Sklop (1960). — JUS — K. T3. 130 Granična merila za-jupe. ČE-POVI STRANA »IDE«, .iznad 30 do 100 mm (1960). — DIN — 4564 SCHÜTTEN VORRATSBEHÄLTER für Küchenmöbel — DIN — 4730 ÖLHEIZÖFEN MIT VERDAMPFUNGSBRENNERN. Begriffe, Bau, Leistung, Güte und Prü- • fung (1961). — DIN — 5391 ISOLIERFLASCHEN. Übersicht (1947). — DIN — 5392 ISOLIERFLASCHEN. Abgesprengte Rohkolben (1947). — DIN — 5393 ISOLIERFLASCEN. Nacktflaschen (1947). — DIN — 5394 ISOLIERFLASCHEN. Hülsen. Bodenkappen (1947). (1935). — DIN — 5395 ISOLIERFLASCHEN. Korkstopfen. Becher (1947). — DIN — 6000 KOCHGESCHIRR. Aluminium. Stahlblech emailliert. Übersicht (1948). — DIN — 6001 SCHMORTÖPFE aus Reinalu-minium (1959). — DIN — 6002 FLEISCHTÖPFE aus Reinaluminium (1959). — DIN — 6004 MILCHTÖPFE. Reinaluminium (1959). — DIN — 6005 NUDELPFANNEN MIT GRIFFEN. Aluminium (1927). — DIN — 6005 FLACHE KASSEROLLEN. Reinaluminium (1958). — DIN — 6006 NUDELPFANNEN MIT STEIL. Aluminium (1927). — DIN — 6006 GERADE STEILKASSEROLLEN. Reinaluminium (1958). — DIN — 6007 KONISCHE KASSEROLLEN. Reinaluminium (1958). — DIN — 6012 AUFLIEGENDE DECKEL aus Reinaluminium (1959). — DIN — 6013 EINLIEGENDE DECKEL aus Reinaluminium (1959). — DIN — 6015 WASSERKESSEL aus Reinalu-minium (1959). — DIN — 6024 KONISCHE GEMÜSESEIHER aus Reinaluminium (1959). — DIN — 6025 BAUCHIGER GEMÜSESEIHER aus Reinaluminium (1959). — DIN — 6029 TIEFE SCHÜSSELN aus Rein-aluminium (1959). — DIN — 6039 LITERMASSE. Aluminium (1927). — DIN — 6041 KOCHGESCHIRR. Gusseisen. (1942). — DIN — 6069 KONISCE KASSEROLLEN. (Berliner Kasserollen). Stahlblech emailliert (1930). — DIN — 6070 BAUCHIGE KASSERROLLEN. Stahlblech emailliert (1930). — DIN — 6071 HENKELPFANNEN. (Kölnische Bratpfannen). Stahlblech emailliert (1930). — DIN — 6072 AUFLIEGENDE DECKEL. Stahlblech emailliert (1931). — DIN — 13021 TRANSPORTKÜBEL FÜR SPEISEN aus Reinalumi-I nium (1961). — DIN — 13022 TRÄNSPORTKANNEN FÜR SPEISEN UND GETRÄNKE aus Reinalumtinium (1961). — DIN — 44858 ZEITSCHALTER, SCHALTUHREN. Begriffe, Anforderung, Prüfung (1964). — DIN — 44859 ELEKTROHAUSHALTHERDE. Einbau-Einheiten. Ausführung, Einbau und Prüfung (1964). — DIN — 44904 Elektrowärmegeräte. « GESCHIRR FÜR ELEKTROHERDE. Hauptmasse i(1953). — DIN — 44904 GESCHIRR FÜR ELEKTRO-HEDRE. Hauptmasse. Blatt 1,2 (1965). _ — DIN — 44943 Elektro-Grossküchengeräte. KOCHKESSEL 150 bis 500 Liter. Richtlinien. Blatt 1, 2, 3 (1959). — DIN — 44946 ELEKTRISCHE KIPPBRATPFANNEN. Richtlinien für die Ausführung. Blatt 1, 2 (1962). — DIN — 44947 WÄRMEANRICHTEN. Richtlinien für Ausführung. Blatt 1, 2 (1962). — DIN — 89515 Schiffs-Elektrokochgeräte. SCHIFFS-ELEKTRO-KIPPBRATPFANNEN. Bauarten und Hauptmasse -4 JUS C. B5. 124 CEVI OD C. 0506 BEZ SA VA — glatke — izbor standardine serije za nazivne pritiske 1 do 100 (1957). OGLASI Športni voziček kupim. Javite na tel. št. 322. Kombiniran voziček prodam — tel. št. 322. Dve kuhinjski kredenci prodam, Lamper Jože, skladišče gotove posode. Nujno potrebujem prazno sobo, po možnosti s posebnim vhodom, lahko tudi . izven mesta. Naslov v upravi lista, tel 403. J(acUomke, vc&ti Novi člani kolektiva, ki iso vstopili med 15. II. do 20. II. KOREN Jože — emajlimica, KUKOVIČ Silvo — odprema za določen čas, VEBER Slavko — odprema za določen čas, ŠPAN Stanko — odprema za določen čas, KOMPLET Silvo — odprema za določen čas, KEBER Božidar, odprema za določen čas, JERANKO Anton — odprema za določen čas, DOKLER Drago — odprema za določen čas, GORJUP Silvo — odprema za določen čas, BEZJAK Alojz — izdelava odpreskov, LESKOVŠEK Adolf — skladišče polizdelkov, JAUŠOVEC Vili — odprema, ROVŠEK Drago — služ-Iba tehnične kontrole, URŠIČ Cita — surovinski oddelek za določen čas. IZSTOPILI SO V TEM MESECU: FIDLER Franc — potek po-igodbe, HRIBERŠEK Mihael — sporazumno, KRAJNC Ivan — sporazumno, KOČAR Berta — ‘sporazumno, ZUPANC Terezija — premeščena v inštitut. POROČILI SO SE: ŠTORMAN Ana — KUKOVIČ. Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk vsako drugo sredo v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje GLOBUS i Odkar so pred dobrimi petimi leti odkrili v Libiji prva nahajališča nafte, je ta država v preteklih letih doživela nesluten gospodarski razvoj prav po zaslugi novih naftnih področij. Libija je leta 1965 načrpala že 57 milijonov ton nafte. Narodni dohodek na prebivalca se je v zadnjih petih letih povečal kar za 16-krat. Na tem gospodarskem procvitu je udeleženo tudi naše podjetje, saj se je izvoz v devetih mesecih leta 1965 v emajlirani posodi povečal kar za 3,8-krat v primerjavi z istim razdobjem leta 1963. Splošna inflacija je zajela večino industrijskih panog v Avstriji. Mezde gradbenih delavcev so se povečale za 8%, mezde 450 tisočim delavcem v kovinski industriji pa s 1. 8. 1966 za 7,5 odstotkov. Avstrijska industrija preživlja trenunto močno krizo, saj se s svojimi visokimi proizvodnimi stroški — zlasti v kovinski industriji — ne uspeva vključevati v veljavne prodajne cene v drugih zahodnoevropskih državah. Znani danski proizvajalec emajlirane posode GLUD & MARSTRANDS Fabriken, Kopenhagen — ki je poleg znanega švedskega proizvajalca KOC-KUMS v vseh preteklih desetletjih obvladoval vsa tržišča nordijskih držav — je pod pritiskorh-velikih količin uvožene cenene posode iz Poljske, Nemške demokratične republike, Češke in Kitajske, moral ustaviti vsako nadaljnjo proizvodnjo emajlirane posode. V bodoče bo izdeloval samo izdelke iz plastičnih mas. Obstoječe kapacitete emajliranja in njih opremo nudi v prodajo drugim evropskim emajlirnicam. Tudi proizvodnja sovjetske črne metalurgije hitro raste. SZ zavzema danes drugo mesto v svetovni proizvodnji in je lani proizvedla 100 milijonov ton jekla. S petletnim planom predvidevajo do leta 1970 povečanje na 142 milijonov ton. Številni zahodni strokovnjaki visoko cenijo tehnološke dosežke v SZ.