Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L	3.500
PODURF.DNIšTVO :	Letna inozemstvo . .	... L	4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
L
Leto XXIV. - Štev. 3 (1185)
Gorica - četrtek, 20. januarja 1971 - Trst
Posamezna številka L 80
Velika želja Kristusovega Srca Italija zopet brez vlade
O miru se veliko piše, govori, razmišlja. Velika dobrina je to, obstoju in razvoju človeštva nujno potrebna. Tudi angeli v božični noči so ga iskreno želeli ljudem dobre volje.
Za mir na svetu je potreben tudi mir med krščanskimi Cerkvami. Le v miru se da moliti, delati in iskati potov, ki vodijo do edinosti vseh, ki verujejo v Jezusa Kristusa Gospoda.
Od 18. do 25. januarja obhajamo molitveno osmino za edinost. Ta osmina je znana pod raznimi naslovi: osmina za edinost, osmina za krščansko edinost, osmina za cerkveno edinost. Zdi se pa, da upada gorečnost, s katero so nekdaj mnogi opravljali to molitveno osmino. Duhovna kriza, ki jo preživlja današnji svet, se pozna tudi tu. Prav zato je treba še bolj delati na to, da bi bila Jezusova molitev, »da bi bili vsi eno«, čimprej uslišana.
Leta 1968 je bila v Upsali na švedskem četrta skupščina »Mednarodnega sveta krščanskih Cerkva«. V sklepni izjavi najdemo besede: »Ekumensko gibanje nas sili k medsebojnemu podpiranju in vzpodbujanju. Sedanji napori za cerkveno edinost zahtevajo iskanja polnejšega občestva s tistimi Cerkvami, ki še niso povezane z nami. Zavedamo se, da ne živimo polnosti tega, kar izpovedujemo, obenem pa stremimo, da Bog prevzame vodstvo.«
Ganljiv simbol na tej skupščini je bilo »drevo sprave«, na katerem so prižgali lučke kristjani iz vseh delov sveta. Kljub nemiru in napetosti v družbi so taki sestanki silno pomembni, saj pomagajo graditi krščansko upanje in ustvarjajo ugodno razpoloženje za mir tam, kjer se porajajo nerešena vprašanja.
POTREBEN JE DUH KRŠČANSKE SVOBODE
Za duha sprave med kristjani pa je potrebna svoboda božjih otrok. Sv. Pavel jo je označil takole: »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje; samo da vam svoboda ne bo pretveza za mesenost, marveč drug drugemu služite z ljubeznijo« (Gal 5, 13).
Vzor krščanske svobode je sv. Frančišek Asiški, ki se je trudil in tudi uspel v obnovi svoje notranjosti, obnovi Cerkve in družbe. Frančišek je užival popolno svobodo božjega otroka prav zaradi svoje velike ljubezni do vseh ljudi. Lc človek, ki se osvobodi svoje sebičnosti in reši predsodkov, katere poraja družba, je sposoben ljubiti z ljubeznijo, s katero nas ljubi Bog.
Kajti svoboda je prostost od vezi samoljubja in zasužnjenosti drugim. Svoboda pomeni ljubezen in skrb za blagor drugih; pomeni žrtvovanje in uslužnost v duhu ljubezni.
Brez duha krščanske svobode je nemogoče uspešno delo za krščansko edinost. Dvoje nas pri tem delu lahko ovira. Prvo je zadovoljstvo s samim seboj. Ker smo v posesti resnice, nas obhaja zmagoslavni občutek, da smo na pravi poti. Ta občutek je resda prijeten, a nas lahko pripelje do napačnega zaključka, da je bilo na katoliški strani vse v redu, da nam ni treba ničesar popravljati, in da razkola nismo povzročili mi. Drugo pa je brezbrižnost ali duhovna otopelost do drugih kristjanov, češ naj si sami pomagajo do resnice. Seveda tako nastrojenje nujno povzroča padanje zanimanja za molitveno osmino.
Molitev za edinost pa mora biti več kot zgolj pobožnost. Izhajati mora iz notranjega prepričanja, da nosi sleherni Kristu sov učenec v sebi soodgovornost tudi za duhovno in večno dobrobit drugih ljudi. To misel je podčrtal tudi sv. oče Pavel VI., ko je na tretjem kongresu laičnega apostolata med svojim govorom tudi opravil sledečo molitev: »O Gospod, naredi nas za svoje učence in posnemovalce, pod-vrži nas svobodne ln učljive skrivnosti edinosti, ki jo tvoja Cerkev pooseblja hi v svetu predstavlja. O Gospod, naj postane naša ljubezen do vseh bratov v Kristusu bolj goreča, dejavna in vedno moč-
nejša v sodelovanju z njimi za graditev božjega kraljestva.«
IZ SMERNIC TAJNIŠTVA ZA EDINOST KRISTJANOV
Eno dejstvo drži: edinost med kristjani in krščanskimi Cerkvami je teh zadnjih 25 let bolj napredovala kot vsa prejšnja stoletja. Toda če edinost zares hočemo, moramo na nov način in z novo gorečnostjo zanjo prositi.
Najprej se moramo zavedati, da je vsaka molitev v Cerkvi soudeležba pri Kristusovi molitvi, ki sam moli v svojem skrivnostnem telesu, v Cerkvi. To molitev nebeški Oče vedno usliši. Takšna molitev ohranja in veča vezi edinosti med vsemi, ki živijo iz Kristusove polnosti, obenem pa izraža našo skupno gorečo željo po polni edinosti, ki jo hoče svoji Cerkvi in vsemu svetu dati Bog. Zato molitev je in ostane duša vsega ekumenskega dela.
Za edinost moramo seveda moliti skozi vse leto. Teden molitve za edinost pa je podkrepljen čas, ko se naša vest prebudi, da se moramo za edinost zares truditi. Ta teden spominja vse kristjane, da ne morejo živeti iz Kristusa in misliti, da so mu povsem zvesti, če jih ne peče razcepljenost v razne Cerkve. Svoja srca morajo v ljubezni odpreti vsem krščanskim bratom, kjerkoli so in kakršnikoli so.
Molitev za edinost pa zahteva tudi, da smo iskreni nasproti ločenim bratom. Priznati moramo, da je naša razcepljenost zares huda rana, ki jo je povzročil greh. Naše vsakdanje življenje skozi vse leto mora dihati resnično voljo za edinost vseh ljudi. Brez te osnove je molitev prazna.
V	tednu krščanske edinosti naj bi prosili predvsem za vidno in očitno edinost vseh, ki verujemo v Kristusa, da bi tako Cerkev postala vedno bolj resnično znamenje in kvas edinosti vsega sveta.
Nova obzorja se odpirajo pred nami. Zato bomo prosili tudi za te milosti: da bi vsi kristjani postali pričevalci evangelija; da bi skupaj premagovali pregrade različnih rasnih, narodnih in razrednih nasprotstev; da bi pospešili dan skupnega obhajanja evharistije, ki predstavlja in uresničuje edinost.
—ej
Kot je bilo pričakovati, je v soboto 15. januarja Colombova vlada odstopila. Italija je zopet brez vlade in v teh dneh nihče ne more reči, čez koliko tednov jo bo znova imela. Nihče tudi ne ve, če bo obnovljena vlada leve sredine in Emilio Colombo ponovno njen predsednik. V vseh vodstvih strank, ki prihajajo v poštev za sestavo nove vlade, bo mrgolelo raznih spletk, povezav, nasprotovanj in trenj. Če ne bo prišlo do močne vlade leve sredine, se kaj lahko zgodi, da bodo Italijani še letos poklicani na splošne državne volitve.
VZROKI KRIZE
Sedanja vladna kriza ni od včeraj. Zorela je že dalj časa, saj je postalo vedno bolj očitno, da so ti, ki bi morali biti lojalni sodelavci v vladi, drug drugemu nasprotovali. Socialisti so se navduševali za povezavo s komunisti, socialdemokrati pa so jo odločno odklanjali. Socialisti so zagovarjali demagoške gospodarske ukrepe, ki so jih republikanci smatrali škodljive za zdrav razvoj gospodarstva ; krščanski demokrati so vztrajali na zakonitosti referenduma o razporoki, socialisti, socialdemokrati in republikanci pa bi ga bili radi obšli.
Najbolj pa se je nesoglasje vladnih strank razkrilo ob nedavnih volitvah državnega predsednika. Tako socialisti kot socialdemokrati kot demokristjani so nastopili s svojim kandidatom. Pri lem so bili socialisti najbolj neiskreni: predlagali so najprej De Martina, nato Nennija, dejansko pa želeli prisiliti demokrščansko vodstvo, da kandidira Mora, ki bi jim v prihodnji predsedniški dobi šel veliko bolj v račun kot pa kandidat iz laicističnih vrst. Ko so republikanci in liberalci, čeprav laicisti, to igro sprevideli, so raje skupaj s KD podprli zmernega katoliškega senatorja Leone-ja kot da bi po hrbtu De Martina
in Nennija prišel na vrh levičarsko usmerjeni Moro.
STALIŠČA POSAMEZNIH STRANK
Tako je postalo očitno, da Colombova vlada v sedanji povezavi ni več zmožna uspešno delovati. Prvi, ki so ji odrekli zaupanje, so bili republikanci. Izjavili so, da jo bodo z 18. januarjem nehali podpirati. Njihov voditelj La Mal-fa je dejal, da bodo republikanci v novi vladi sodelovali le, če si bo leva sredina izdelala nov program, ki ne bo le abstrakten, govorniško gostobeseden in teoretičen, ampak tako začrtan, da bo konkretno pomagal reševati težki gospodarski položaj, v katerem se Italija nahaja.
Isto stališče zastopajo tudi socialdemokrati, ki jih vodi Tanas-si. Medtem ko Tanassi veruje v možnost nove vlade v štirih, sta pa Preti in Ferri iz iste stranke pesimista. Menita, da socialisti na republikanske pogoje ne bodo nikdar pristali in da zato vlada leve sredine štirih ni mogoča. Bila bi morda možna v treh (socialisti, socialdemokrati in demokristjani), toda za to obliko se ne ogrevajo demokristjani, ker se bojijo lastnih volivcev, ki bi jim lahko očitali prevelik odklon na levo in še bolj podprli skrajno desnico kot se je to lani že zgodilo na deželnih volitvah na Siciliji. Zato sta Preti in Ferri mnenja, da so predčasne volitve skoraj neizogibne.
Tudi v Krščanski demokraciji so mnogi, ki zastopajo to stališče. Pravijo, da bo še eno leto vlade leve sredine to vlado še bolj odtujilo demokrščanskim volivcem, ker je pričakovati, da bo nova vlada prav tako nemočna in brez ugleda kot sedanja in da zlasti ne bo zmožna ozdraviti zavoženega gospodarstva, ki so ga dvoletni sindikalni spori zelo oslabili. Še eno leto take vlade, pravijo ti krogi, pa bo drugo leto sedelo v parlamentu namesto 35 neofašističnih sto takih poslancev, ki bodo izvoljeni z glasovi bivših demokrščan-skih pristašev.
Uradno vodstvo Krščanske demokracije zaenkrat odklanja možnost predčasnih volitev in zagovarja novo vlado leve sredine. Ali bo za sestavo bodoče vlade poverjen Colombo, pa je drugo vprašanje. Zanimivo je, da si ga še najbolj želijo videti socialisti. Republikanci ga odločno odklanjajo, pa tudi v demokrščanskih vrstah ne uživa prevelikih simpatij. Tako mu očitajo, da ni znal zaščititi lire, ko je prišlo do razvrednotenja dolarja, da vladnega programa ni dovolj odločno branil pred parlamentom in da je dovolil, da so razni ukrepi postali neučinkoviti.
Slišati je, da prideta kot resna kandidata za predsednika nove vlade v poštev še Rumor in Ta-viani, pa tudi Andreottijevo ime se omenja.
LEONE SE POSVETUJE
Tak je torej notranji položaj v strankah, ki naj bi sodelovale v novi vladi. Predsednik Leone, ki je že začel posvetovanja, bo moral ugotoviti, kateri izmed politikov ima največ možnosti in iz-gledov, da vlado sestavi. Ta posvetovanja bodo trajala verjetno do petka 20. t. m. zvečer. V tem času se je Leone sestal z bivšima državnima predsednikoma Gron-
chijem in Saragatom, s predsednikom senata Fanfanijem ter s predsednikom parlamenta Pertini-jem in od srede naprej s predstavniki vseh političnih skupin, ki so navzoče v obeh rimskih zbornicah.
To soboto ali nedeljo bomo bržkone že vedeli, komu je Leone zaupal sestavo nove vlade. Prvi korak za rešitev krize bo s tem storjen, toda samo prvi korak. Kajti prav lahko se bo prav ob sestavljanju vlade pokazalo, da je kriza veliko globlja in resna kot se zdi in da bodo predčasne volitve edini možni način, da se ta kriza reši.
Smrt danskega kralia
V	petek zvečer 14. januarja ob 19.50 je umrl danski kralj Friderik IX., star 72 let. Njegova smrt je med danskim prebivalstvom povzročila iskreno žalovanje, ker je bil zelo priljubljen. Kadar je prisostvoval sestankom s sindikalnimi voditelji, je hotel, da so ga vsi tikali. Rad je hodil peš po ulicah glavnega mesta, se ustavljal v pristanišču in pil pivo z mornarji. Kot kralj je imel po ustavi večjo oblast kot jo imata kralja na švedskem ali Norveškem. Večkrat je v političnih krizah zelo odločilno posredoval.
Pokojni kralj Friderik se je leta 1935 oženil s princeso Ingrid, hčerko sedanjega švedskega kralja Gustava VI. Adolfa. Z njo je imel tiri hčerke. Ker ni bilo moškega potomca, je bilo treba spremeniti ustavo, da lahko toda ženska nasledi kralju na prestolu. Danci so to spremembo leta 1953 na referendumu z veliko večino potrdili.
Nova danska kraljica je postala naj starejša Friderikova 'hči Marjeta. Stara je 31 let ter poročena s francoskim grofom Henryjem de Mont Pezat. Ta bo imel v bodoče podoben položaj kot princ Filip Edinburški v Vel. Britaniji.
Kraljica Marija II. je zelo izobražena. Filozofske študije je naredila na univerzi v Kohenhavnu na Danskem, humanistične vede je študirala na sorbonnski univerzi, ekonomijo in sociologijo pa v Londonu. Govori pet jezikov, zna judo in se zanima za arheologijo. Razen Avstralije je že obiskala vse celine: bila je celo na Himalaji in v brazilskem pragozdu.
Kralja Friderika so pretekli torek prenesli iz kraljevske palače v kapelo danskega parlamenta, kjer bo njegovo truplo ostalo na mrtvaškem odru pet dni. Medtem pa je predsednik danske vlade Otto Kragg že v soboto 15. januarja v središču glavnega mesta z balkona parlamenta pred desettisočglavo množico proglasil princeso Marjeto za novo kraljico z besedami: »Kralj Friderik IX. je mrtev- — naj živi kraljica Marjeta II.«
Odločno proti splavu
Združenje italijanskih katoliških zdravnikov odločno nasprotuje zakonskemu predlogu, naj se tudi v Italiji dovoli v določenih primerih splav. Osnutek tega zakona so predložili v parlamentu socialistični poslanci. 'Katoliški zdravniki pravijo, da je zdravnikova osnovna dolžnost ohranjati življenje, ne pa ga uničevati, če moderne države nasprotujejo in odpravljajo smrtno kazen celo za največje zločine, če obsojajo vojne, kako je potem mogoče zagovarjati umor nedolžnih nerojenih otrok.
Ne drži trditev', da hočejo s splavom reševati življenje matere. Katoliški zdravniki pravijo, da je danes zdravniška veda tako napredovala, da je življenje matere le redko v resni nevarnosti zaradi nosečnosti ali poroda. Končno pravijo italijanski katoliški zdravniki, da ima moderna država na razpolago dovolj sredstev', da lahko pomaga družinam, 'ki imajo številno otroke.
V petek 14. januarja je prispel v Rim predsednik malteške vlade Dom Mintoff. Prišel je na pobudo italijanske vlade, ki se je v soglasju z državami Atlantske obrambne zveze in Vel. Britanije odločila za posredovanje za rešitev spora okrog britanskih vojaških oporišč na Malti. Posredovanje je uspelo. Na sliki vidimo Dom Mintoffa (na levi) v pogovoru z ministrskim predsednikom Colombom. Ta je naslednji dan z vso svojo vlado odstopil, vršil pa bo še naprej vladne posle do sestave nove vlade
Poimenovanje naših šol v Sorici Trem duhovnikom v spomin
Slovenska javnost na Goriškem je z zadoščenjem sprejela vest, da je državni predsednik: odobril poimenovanje slovenskega učiteljišča ter gimnazije-liceja v Gorici. Zahvalo in čestitke izražamo g. ravnatelju in profesorskemu zboru, da sta podvzola važno pobudo za »pozakonitev« naših šolskih ustanov in poimenovanje tudi dosegla.
Katoliški glas 13. t. m. poroča: »Učiteljišče se bo imenovalo po Simonu Gregorčiču, gimnazija-licej pa po Primožu Trubarju. Tako sta ti dve naši najvišji šolski ustanovi v Gorici dobili svoji imeni. Ne bosta več "otroka bre zirnena”, kot sta bili doslej!«
Ne bosta več »otroka brez imena«! Slovensko šolstvo v Gorioi ima svojega zakonitega očeta, svojega stvaritelja, iki je, prežet s čistim narodnim idealizmom, za ceno težkih žrtev in dolgoletnega boja priklical iz niča v cvetoče življenje vse slovenske mestne šole, od šolskih vrtcev do učiteljišča in slovenske gimnazije, prve v stari Avstriji. Zgodovinsko dejstvo je in ostane, da je bistri politični voditelj go-riškiih Slovencev in predsednik društva »Šolski dom«, dr. Anton Gregorčič, oče slovenskega šolstva v Gorici.
Ko je mladi bogoslovni profesor dr. Anton Gregorčič postal tajnik političnega društva »Sloge« in urednik društvenega glasila »Soče« (1882), je sprožil misel, naj si društvo »Sloga« osnuje v Gorici slovenske otroške vintce in ljudsko šolo. Dogajalo se je tedaj v Gorici nekaj nezaslišanega: medtem ko so 'se v podeželju že desetletja snovale slovenske ljudske šole, se je občinska uprava v Gorioi še vedno na vse kriplje upirala, da bi v mestu samem odprla 'katero koli šolo s slovenskim učnim jezikom. Gregorčičev predlog, naj se slovenski meščani zatečejo k samopomoči in si ustanovijo zasebno šolsko organizacijo, je prodrl v »Slogi«, ki je brž leta 1883 ustanovila v ulici sv. Klare prvi zasebni slovenski otroški vrtec. Društvo »Sloga« je nato pod predsedstvom dr. Antona Gregorčiča odprlo v Gorici še dva otroška vrtca: leta 1892 v ulici BarzeUdni in leta 1894 pod Kapelo..
Malčkom, ki so odrasli otroškemu vrtcu, je bila potrebna slovenska osnovna šola. In spet je bil dr. A. Gregorčič, ki je odprl prvo slovensko dekliško osnovno šolo v Gorici, in sicer I. razred lata 1885, II. razred 1886 in III. razred leta 1890. Nato se je dr. A. Gregorčič posvetil od-raščujoči mladini in ji omogočil slovenske obrtne šole: deško obrtno šolo s pripravnico in dvema razredoma (1894), triletno dekliško obrtno šolo (1896) in dvoletno žensko obrtno nadaljevalno šolo (1898).
Borba za slovensko šolo v Gorici je bila ostra, zlasti po letu 1892 in po razsodbi upravnega sodišča na Dunaju, ko je goriška občina bila prisiljena odpreti prvo javno slovensko osnovno šolo. Vselila jo je v staro, nezdravo in opuščeno Cati-nellijevo vojašnico na šempetrski cesti, na skrajnem mestnem robu. Slovenski starši so se uprli pošiljati tjakaj svoje otroke. Raje so jih pošiljali v zasebne slovenske šole. Tu pa so primanjkovale učilnice in primerne šolske stavbe.
Da bi rešil vprašanje šolskih poslopij, je dr. Anton Gregorčič ustanovil šolsko društvo »šolski dom« (1897). To je prevzelo težko nalogo, da zgradi šolske sta/v-be in docela uredi slovensko šolstvo v mestu. »Šolski dom« je predvsem prevzel vodstvo »Sloglkiih« šol in deloma tudi šol Društva sv. Cirila in Metoda. Nato se je lotil gradnje šolskih poslopij. Dr. Anton Gregorčič je pozval vso slovensko javnost, zasebnike, združenja in ustanove, naj denarno podprejo dejavnost »Šolskega doma«. In itako je mogel jeseni 1898 blagosloviti novo poslopje »šolski dom«, kamor so se brž vselile slovenske osnovne šole, medtem ko so vrtci še vedno ostali v starih poslopjih v ulica sv. Klare, v ulici Barzellini in pod Kostanjevico.
Ker še ni bilo dovolj učilnic in ker se je pokazala potreba, da se tudi v južnem delu mesta postavi šolska zgradba, je dr. Anton Gregorčič dogradil v ulici Randac-cio novo šolsko poslopje »Mali dom« (1906) in pozneje, tik njega, še »Novi dom« (1910). Medtem je ob »Šolskem domu«, v ulici Favetti, dozidal spet novo šolsko stavbo: »Simon Gregorčičev dom« (1908).
Šole »Šolskega doma« v Gorici je obiskovalo 1200 učencev in učenk.
Več let je trajala borba, da bi se premestilo iz Kopra v Gorico slovensko moško učiteljišče. Na ponovno zahtevo državnega poslanca dr. A. Gregorčiča je dunajska vlada leta 1909 končno na to pristala. Dr. A. Gregorčič je vselil učiteljišče
v »Simon Gregorčičev dom«. Septembra 1909 je ta prvi višji srednješolski slovenski zavod začel vzgajati pod vodstvom Viktorja Bežka nove rodove slovenskih učiteljev.
Vnema za izobrazbo slovenske mladine je podžgala dr. A. Gregorčiča, da je dal prvo pobudo, naj se v Gorici osnuje odbor rodoljubov, ki naj ustanovi še zasebno slovensko gimnazijo. Odbor se je osnoval in začel nabirati sredstva. Dr. Anton Gregorčič je kot državnozborski poslanec na Dunaju dosegel, da je -vlada leta 1910 pristala, da se ustanovi v Gorici slovenska državna gimnazija. Nova šolska ustanova s sedežem v »Malem domu« je začela delovati s šolskim letom 1911/12 in je čez leto dni štela že 345 gojencev.
*	*	:|s
Slovensko učiteljišče tar gimnazija-licej bosta odslej nosila imeni dveh izrazitih slovenskih osebnosti. Nadvse posrečena je izbira imena pesnika Simona Gregorčiča, soustvarjalca in velikega prijatelja slovanskega šolstva v Gorici, ki mu je bil v znak vdane hvaležnosti že posvečen »Simon Gregorčičev dam«. Manj primerna je izbira Primoža Trubarja. Osebnost, po kateri je poimenovana neka šolska ustanova, bi marala biti z njo v neki zgodovinski povezavi ali pa ji nuditi nekak življenjski program. Zdi se, da Trubarjevo ime ne odgovarja tem zahtevam.
Hvaležnost nas obvezuje, da se tudi ob tej priložnosti spomnimo na stvaritelja in »očeta slovenskega šolstva v Gorici«, dr. Antona Gregorčiča, in da mu vsaj ob 50-letnioi njegove smrti (1975) postavimo nje-govi ljubezni in velikopoteznemu delu primeren spomenik. Res škoda, da se ob poimenovanju slovenskih šol v Gorici ni nihče nanj spomnil.
Dr. Rudolf Klinec-
Študentovske verske skupine .iz Slovenije in iz zamejstva so sestavile posebno pismo, naslovljeno na papeža Pavia VI., v katerem obravnavajo nekatera pereča in aktualna vprašanja v cerkvenopravni ureditvi škofij in sploh cerkvenega življenja na Slovenskem dn v zamejstvu. Tako poroča »Novi list« v svoji zadnja številki. Iz lista tudi zvemo, da je v polnem teku širša akcija pobiranja podpisov, ker študentje žalijo, da bi pismo podprlo čim-večje število njihovih tovarišev krščanskega prepričanja.
Pisma jaz ne poznam, slišal sem pa komentarje. Če se ne motim, je neki slovenski škof rekel, da so zahteve študentov danes neizvedljive. Prijatelj v Celovcu mi je potožil, da je pismo ostiro in da udarja na levo in desno, kar gotovo ne bo izzvenelo kot priporočilno pismo za tiste, ki ga bodo podpisali, še manj pa za zadeve, ki pričakujejo, da jih bodo prizadete oblasti preučile in rešile.
Pobuda študentov je vsekakor hvalevredna, a pri takih korakih je treba izbrati pravo pot, še bolj pa pravd način. Pametno bi bilo širšo javnost 'seznaniti z vprašanji, ki zanimajo študente in o katerih menijo študentje, da jih je treba predložiti v pretres viški cerkveni oblasti. Če pobuda ne bo imela opore v širši javnosti, ne bo dosegla svojega cilja. Če hočemo kaj doseči, moramo veliko zahtevati. To bo držalo. A kdor veliko zahteva, zahteva včasih veliko, ker noče nič doseči.
Kolikor se da razbrati iz lista in opazk, ki 'sem jih slišal, zahtevajo študentje pomožnega škofa vikarja za slovenske vernike v Trstu, Gorici, Vidmu in Celovcu, ki naj bi bil odvisen od slovenskega metropolita v Ljubljani. To se lepo sliši, toda s cerkvenopravnega stališča je neizvedljivo, kajti »škofov vikar« odvdsi le od svojega škofa. Italijanska konkordat v členu 16 -izključuje vsako odvisnost od škofa, ki ima svoj sedež izven Italije.
Koprska škofija že obstaja, le da je združena s tržaško. Koliko časa bo to ostalo? To bomo videLi ob imenovanju novega tržaškega škofa. AH bo še nadalje tudi koprski škof? Zdi se mi, da je zadeva trenutno zelo komplicirana in da jo bodo lahko rešili edinole razgovori na najvišji ravni. Versko življenje in dušno-pastirsko delo bomo pa okrepili in poživili po ljudeh in ne po pravnem »premetavanju« meja in naslovov.
Versko življenje pri nas peša, pravi »Novi list«, -ko o tem pismu poroča. To naj bi dokazovalo dejstvo, da ni novih poklicev, medtem ko jih je veliko na ozemlju SR Slovenije. Kriza poklicev je
Mrtvaška kronika je v Gorici zabeležila tri duhovniške pogrebe v dveh dneh. Zvrstili so se: v soboto 15. januarja pogreb stolnega kanonika msgr. Jakoba Ciana, v nedeljo popoldne pogreb p. Rossija SJ v Gorici ter pogreb g. Jožeta Maliča na Peči. Trije novi .grobovi duhovnikov'.
Monsignor Cian
Msgr. Giacomo (Jakob) Cian je bil znana osebnost med duhovščino goriške nadškofije. Po rodu je bil pristen Furlan, doma iz Tapogliana, kjer se je rodil lata 1898. Malo semenišče je med prvo svetovno vojno 'obiskoval v Vidmu, kjer je bil sošolec sedanjega pomožnega škofa Pizzonija. Bogoslovje je študiral v Gari-oi. Po mašniškem posvečenju je bil sprva za kaplana, nato je prišel za prefekta in profesorja v malo semenišče v Gorici. Toda njega je mikalo dušnopastirsko delo na deželi. Zato je izrabil prvo priložnost in se vrnil v Furlanijo. Tu je postal žup^ nik in dekan v velikem centru spodnje Furlanije, Cervignanu. Slovel je kot dober ljudski govornik. Ko mu je zdravje opešalo, se je odpovedal župniji in prišel v Gorico za kanonika. Istočasno je bil tudi za kaplana v goriški civilni bolnišnici. Na tem mestu je naredil veliko dobrega vsem bolnikom, tudi slovenskim, ker je s svojim veselim značajem in prijazno besedo prinesel vedrost in tolažbo vsakemu bolniku. Ko so službo kaplanov v civilni bolnišnici sprejeli frančiškani, se je msgr. Gian umaknil in bil na razpolago v stolni cerkvi za vse potrebe. Vendar je z njegovim zdravjem šlo zmeraj bolj rakovo pot. Zadel ga je srčni infarkt. Smrti so ga .tedaj rešili v videmski bolnišnici, kjer so mu vsadili poseben aparat za utripanje srca. Za čudo je aparat tako dobro deloval, da je msgr. Cian lahko šel na turnejo
pri nas vsekakor dejstvo, nastopila pa je že ali bo nastopila tudi v Sloveniji.
Toda fantje! Ali ne bi bilo bolj junaško in lepše, ako bi se kdo iz vaše mladinske skupine odločil za duhovniški poklic? Ali ne bi s tem več dosegli kot pa z zbiranjem podpisov? Ali ni iskanje odgovornosti pri višjih oblasteh le beg pred lastno odgovornostjo, beg pred božjim klicem, ki me vabi, naj primem za plug in globoko za-orjem v božjo njivo?
Pa brez zamere, saj vam želim vse dobro in še novih pogumnih korakov.
Dr. Lojze Škerl
Med trnjem in osatom
Gravamina... in Primorski dnevnik
Primorski dnevnik je 7. januarja letos ponatisnil pismo, ki ga je pok. msgr. Jakob Ukmar 8. 'Septembra 1946 v imenu slovenske in hrvaške duhovščine tržaško-koprske škofije poslal g. škafu Antonu Santinu. Gre za važen dokument, o katerem se je veliko razpravljalo in ki ohranja še danes svojo važnost. Gre pa tudi za nekatera vprašanja, ki so zaradi spremenjenih razmer ali rešitve izgubila svojo važnost.
Pred pismom je Primorski dnevnik postavil sledeči stavek: »Po 25 letih ponati-skujemo dokument, ki ga ob smrti 93-Iet-nega slovanskega duhovnika niso hoteli omeniti niti tisti, katerih dolžnost je bila, da bi to storili.« Zakaj bi morali to storiti? In .po 25 letih? Sicer pa je dr. Ukmar sestavil več zelo važnih dokumen tov: naj vse panatiskujemo?
Še ene stvari ne razumem. List pravi, da je bil msgr. Ukmar najuglednejši in naj starejši duhovnik tržaške škofije. Ali ni bil msgr. Ukmar najuglednejši duhovnik tudi leta 1946, ko je pismo poslal? Ali ni bil še vedno najuglednejši tudi leta 1947, ko so ga v Istri skoraj do smrti pobili, tirali pred sodišče in dali v ječo?
Letos bo poteklo 25 let. Pričakujemo, da bo Primorski dnevnik ponatisnil svoja poročila in komentarje k dogodkom v Istri leta 1947, ko je msgr. Ukmar komaj ušel smrti, a je za večje število let ostal ob strani vsemu našemu javnemu življenju. Ali ni bila s tem prizadeta tržaškim Slovencem nepopravljiva škoda? Primorski Slovenci zlasti pričakujemo, da se v »dobi destalinizacije« obsodi napad na dr. Ukmarja v Istri in da se razveljavi njegova krivična obsodba.
e. 1.
po Sredozemskem morju. Zdravniki sami so se čudili uspešnosti tega aparata pri njem. Toda pridružile se je druga neozdravljiva bolezen. Msgr. Cian >se je živo zavedal tega, a je vendar bil zmeraj poln optimizma. Kadar so bolečine popustile, se je do zadnjega znal tudi pošaliti. Ves čas težke bolezni je ohranil polno vdanost v božjo voljo in zaupanje v Kristusa. Umrl je v petek 14. januarja. Pogrebne obrede je vodil nadškof msgr. Cocolin. K večnemu počitku so ga položili v skupni grobnici duhovnikov na goriškem pokopališču.
Slovenski Don Bosco
V	nedeljo 16. januarja je bil na Peči pogreb pok. g. Jožeta Maliča, salezijanca, ki je bil tam doma. Pokojni g. Malič je bil simpatična osebnost med slovenskimi salezijanci. Bil je med prvimi Slovenci, ki so stopili v salezijansko družbo pred prvo svetovno vojno. Študiral je med drugim tudi v Turinu. Šel je za misijonarja v Patagonijo na najbolj južnem delu Latinske Amerike. Od tam je prišel v Slovenijo in bil za profesorja in vzgojitelja v salezijanskem zavodu v Veržeju. Tam se je vsem priljubil in so ga zaradi podobnosti z Don Boscom imenovali slovenski Don Bosco. Iz Veržeja se je vrnil v Italijo im bil po raznih salezijanskih zavodih. Zadnja leta je preživel v Este pri Padovi; tam je tudi umrl. Njegovi sorodniki na Peči so pa želeli, naj stric počiva v domači vasi, zato so ga prepeljali na Peč, kjer je bil pogreb v nedeljo.
Pokojni Jože Malič je večino življenja bil daleč od rodne vasi. Toda 'kljub temu je bil z dušo in telesom povezan z domačimi. Vsake počitnice, kadar je le bilo mogoče, je prišel domov. Tu je obiskoval znance in se povsod vozil s kolesom. Pred tremi leti je prav -tako prišel domov. Imel je že 84 let. Pa je sosedom potožil: »Težko gonim kolo; kupil si bom motorin.« Tako žilav je bil pokojni g. Malič. Lansko poletje je kakor vsako leto prišel domov na Peč. Želel je iti še v Slovenijo, toda moči mu niso več dopuščale tako dolgega potovanja. Sedaj je konec njegovih voženj s kolesom in konec želje, da bi si kupil motorin. Leži v domači zemlji pod gričkom sv. Katarine, ki mu je zmeraj živo blestel v 'njegovih številnih patih v tujini. Umrl je v starosti 87 let.
Pogrebno mašo .in pogrebne obrede je opravil domači župnik Dragotin Butko-vič, ki je bil pok. g. 'Maliču kot duhovnik najbližji. Prišli so še številni duhovniki, posebno salezijanci iz Este pri Padovi in iz Slovenije, da se zadnjič poslovijo od svojega sobrata. Med mašo in na .pokopališču sta pela domači mešani zbor in zbor »M. Filej« iz Gorice. Ob grobu so se od rajnega poslovili inšpektor salezijancev iz Slovenije, zadnji predstojnik g. Maliča v Este in pa domačin Kovic Dominik.
P. Rossi
Tretji duhovnik, ki nas je zapustil te dni je p. Arturo Rossi, jezuit. Pokojni je bil doma iz pokrajine Treviso. Rodil se je leta 1905. Stopil je v Družbo Jezusovo in študiral filozofijo v Gorici. Posvečen je bil v mašniika leta 1937 in odšel za misijonarja v Albanijo. Tam je ostal, dokler ni sedanji režim izgnal vseh misijonarjev. Vrnil se je v Italijo in bil za kaplana delavcev in železničarjev v Padovi. Tri leta je bil tudi predstojnik v jezuitski hiši v Gorici. Zadnja tri leta je znova preživel v Gorici, toda bil je že zelo bolehen. Spovedoval je in opravljal druga lažja opravila. V soboto je Gospod poklical k sebi svojega zvestega služabnika. Pogreb je bil v cerkvi Srca Jezusovega in so somaševali g. nadškof Cocolin ter 11 drugih sobratov jezuitov in salezijancev'.
Bog daj vsem trem mašnikom Gospodovim večni pokoj in zasluženo plačilo v nebesih.
RAZNO
Bodoči pravoslavni koncil
V	Ženevi &o objavili vprašanja, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem skupnem pravoslavnem koncilu. Gre za šest problemov, in sicer o božjem razodetju in o tradiciji. Ta osnutek je pripravila carigrajska Cerkev. Druga tema je sodelovanje laikov pri bogoslužju in življenju Cerkve. Osnutek je izdelala bolgarska Cerkev. Tretja tarna je prilagoditev posta današnjim razmeram. Osnutek je pripravila srbska Cerkev. Četrta tema so zadržki pri sklepanju zakona. Osnutek je izdelala ruska Cerkov. Osnutek za razpravo o koledarju je izdelala grška Cerkev. Romunska Cerkev
pa je pripravila predloge za razpravo o delitvi zakramentov in o sprejemanju krivovercev v Cerkev.
Predloge so objavili v grškem, ruskem, francoskem dn angleškem jeziku. Pripravljalna komisija jih bo močno .razširila, 'da bi lahko potem zbrala različne odmeve na predloge.
Kdaj se bo pravoslavni koncil sestal, še ni nič znanega.
V Litvi ni verske svobode
Iz Litve prihajajo vesti, da duhovniki niti po cerkvah ne smejo zbirati otroik in jih poučevati v krščanskem nauku. Več duhovnikov, ki se niso držali te prepovedi, je sodišče obsodilo na daljše zaporne .kazni.
Ledene rože
v.
V	zadnjih dveh »Ledenih rožah« sem v polemiki z B. Samsom pokazal na včasih pristranski odnos matične domovine do zamejskih Slovencev. Toda poštenost zahteva, da omenim tudi to, kar je na slovenskem nebu svetlega in jasnega.
Ta jasnina prihaja od slovenskih kulturnikov. Ti so namreč prvi začutili, da smo končno vsi, ki po slovensko govorimo, le del enega in istega naroda, pa naj Živimo v mejah Jugoslavije ali izven nje v zamejstvu in v zdomstvu. Ustvarili so tako pojem o »enotnem slovenskem prostoru« in vanj zajeli tudi rojake, ki idejno niso levičarsko usmerjeni.
Zaslugo za to imajo razni kulturni delavci, ki so se oglašali posebno v »Naših razgledih« iti v »Goriških srečanjih«. Ob raznih priložnostih so poudarjali, da žive izven meja Slovenije rojaki, ki so Slovenci in da bi morala veljati za vse ista merila, to je, da bi domovina ne smela gledati nanje skozi partijska očala kot v preteklosti. Zgled za tako vseslovensko gledanje je tudi Pismo, ki ga je Jožko Šavli objavil v Naših razgledih dne 5. novembra 1971 in iz katerega povzemam nekaj misli.
»O čutu odgovornosti do naših zamejskih ljudi večina naše javnosti niti ne razmišlja, malokdaj se kdo zave, da s svojim ravnanjem podpiramo ali spodbijamo obstoj slovenstva v zamejstvu, ki je zmeraj bilo in je še živi del domovine, za katero še zmeraj kulturno in duhovno ustvarja, kljub navzočnosti tujejezične večine... Ze nekajkrat se je priznalo, da je bil naš odnos do zamejstva v preteklosti zgolj idejno-nazorski. To pomeni, da se našim rojakom v zamejstvu ni priznavala pravica do idejne raznolikosti, priznavala pa se je državi, v kateri živijo, in njenemu večinskemu narodu. Čeprav je danes prišlo že do drugačnega spoznanja, ni bilo v praksi... narejenega skoraj nič... Še vedno so v veljavi omejitve iz časov idejnega prepiranja, zamejski tisk še zmeraj ne prihaja v matično domovino tako, da bi ga ljudje redno kupovali in neposredno spoznavali vprašanja in življenje zamejskih rojakov. Ne ve se sedaj, ali je v takem gledanju še vedno bojazen, da bi lahko zamejska glasila po svoje komentirala dogodke pri nas... V Sloveniji lahko kupite v prosti prodaji skoraj vsa politična glasila iz glavnih evropskih držav tja do desničarskega tržaškega II Piccola ter množico barvastih, plehkih ali celo pol pornografskih revij, ne morete pa kupiti celovškega Našega tednika ali Slovenskega vestnika, tržaškega Novega lista ali ljudskoprosvetne revije Mladika, levičarskega Zaliva, če omenjamo le najvažnejše...« Pisec tega Pisma zaključuje: »Nekaj misli, ki smo jih podali, je samo zunanji odsev problematike, ki je dolgo čakala na reševanje. Naša pripravljenost bo zadobi-la pravo spoznanje samo, če bo naša narodna in družbena zavest imela pravo narodno in pravilno mednarodno širino.«
Tako »pravo narodno in pravilno mednarodno širino« pa ne ustvarja Zveza komunistov Slovenije in slovenski pristaši KPJ, temveč slovenski kulturniki doma in v zamejstvu. Zaradi tega prisostvujemo v zadnjih dveh letih uspešnemu kulturnemu sodelovanju v zamejstvu, ki se mu obeta pomoč tudi iz matične domovine. Slovenska in italijanska partija tukaj le capljata za tem, kar je neizbežen imperativ našega narodnega obstoja v zamejstvu in v zdomstvu, imperativ, ki ga čutijo kulturniki. Če bi še zmeraj veljala partijska volja, bi še danes živeli v prav enakem ideološkem sporu kot pred dvajsetimi leti in v prav enakem »apartheidu« kot prva leta po vojni.	(r+r)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Slovenski šoifntit motni Pavlu VI.
VeHkmMiSkilimem Bariči
Na vabilo SKPD »Mirko Filej« dz Gorice sta v nedeljo gostovala v dvorani Katoliškega doma pevski mešani zbor »Ja-cobus Gallus« iz Trsta in »Tržaški oktet«, ki je prvič nastopil v našem mestu. »Gallus« je v dvorani KD že nastopil pred nekaj leti, 'goriško občinstvo pa ga že prav dobro pozna po njegovih nastopih na mednarodnem pevskem 'tekmovanju »Se-ghizzi«.
Že decembra sem na straneh našega lista pisal o nastopu obeh ansamblov v tržaškem Kulturnem domu, ko je zbor »Gallus« predstavil tržaškemu občinstvu nekak »resume« svojih zadnjih nastopov, zlasti kar zadeva programski del. Razlika med tržaškim in gardskim nastopom je med drugim v ten, da je v Trstu nastopil tudi moški del zbora »Gallus« z lastnim programom, medtem ko je v Gorici program nekoliko spremenil. Zato je pa Tržaški oktet podvojil svoj spored in s tem še bolje prikazal svojo dejavnost.
Po tem marginalnem uvodu naj se zaustavim predvsem ob razporeditvi in programskem delu nedeljskega koncerta. Celoten spored je začel zbor »Gallus« s štirimi pesmimi. Sledil je nastop »Tržaškega okteta«, ki je odpel skupno osem skladb, program pa je spet zaključil »Gallus« s petimi pesmimi. Ker je bil spored nekoliko drugačen od onega na vabilih, je bilo treba posamezne točke napovedovati. Za to je prav lepo in posrečeno poskrbel sam dirigent prof. Ubald Vrabec, ki je s svojo 'besedo ustvaril tudi dokaj domačo atmosfero.
Pomuditi se hočem najprej ob tržaškem mešanem zboru »J. Gallus«, ki nam je podal vrsto del raznolike literature — od polifonije z Gallusovo »Media vita« v več-zborni tehniki mimo sodobne umetne ,pesmi slovenskih in jugoslovanskih avtorjev do slovenske narodne oziroma črnske duhovne pesmi. Torej res zelo pestra slika zborovega deda, študiranja in poustvarjanja. Gotovo je, da nudi podobna izbira programa zelo veliko pregledanost poustvarjalnih sposobnosti zbora samega, obenem pa ga stavi tudi pred večje težave in rizike. V istem nastopu mora ansambel namreč podajati toliko raznovrstnih zborovskih tehnik ter interpretacij, kolikor jih pač nudi predvajani material. Jasno je namreč, da npr. renesančne polifonije ni mogoče peti na isti način kot slovenske narodne pesmi ali zopet črnskega spi-rituala kot hrvaško kolo. Treba je različnih nastavkov glasu, menjajoče barvitosti, dinamike, razlik v doziranju — treba je docela spremeniti interpretacijo. Moram reči, da je to »Gallusu« v veliki meri uspelo, čeprav bi ga npr. sam raje poslušal enkrat samo v polifonskem, drugič samo v folklorno-umetnem programu. Morda bi lahko tudi razporedil svoj program tako, da bi povsem ločil podifonski del od ostalih in s tem nudil večjo enovitost svojega interpretativnega bogastva.
Težo programa so nosile umetne pesmi oz. umetne priredbe folklornih motivov. Če sta Vrabcev »Veter« ;in Ukmarjev »In če sem samo vetru brat« dognani osebni deli, je Tanjejeva »Sončni vzhod« z bogatim liričnim razpletom nudila zboru dovolj možnosti, da se je dejansko poslužid vseh razpoložljivih tiimbričnih prijemov. Morda je zbor sam dosegel višek v podajanju MateafeRonjgove »Čače moj« s polno dramatično izrazno silo. V tej pesmi, ki je že sama zasnovana skoraj orkestralno, je zbor pokazal vse zvočne in dinamične efekte, pri tem pa vseeno ni zašel
v kako muzikalno retoriko. Dirigent-skla-datelj Ubald Vrabec je še podal svoje značilno narodno-umetne skladbe kot »Protuletje«, »Bratci veseli« in »Polževo ženitev«. Zadnji del programa je obsegal še Papandopulovo »Skoči kolo« in spiri-tual »Jericho«, ki kar reže v svoji epski zasnovi.
Pri vsem tem velja poudariti suverenost ir; veščost dirigentske roke prof. Vrabca, ki je zboru vlil vso svojskost lastnega glasbenega sveta.
Če bo »Tržaškemu oktetu«, ki ga zelo temperamentno vodi Ivan Sancin, posvečenih nekaj mam j vrstic, s tem nikakor ni rečeno, da ta ansambel zasluži manj pozornosti od »Gallusa«. Oktet sestavljajo prijetni in že precej amalgamirani glasovi, z mehkim tenorjem za solistične vloge in seveda markantnim basom vodje ansambla samega. V celoti kaže Tržaški oktet na obetajoče lastnosti v podajanju različnega vokalnega materiala. Tako smo lahko poslušali vrsto umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev, od Lassusa mimo Langleya do Aljaža, Vrabca, Preka in Mo-kranjca. Večjo izrazitost je oktet pokazal v Vrabčevi modemi skladbi »Komen«, v črnski duhovni »Look away«, dokaj tenkočutno pa je predvajal dve beneški narodni, Kernjakovo »Mojeej« in zlasti lirični del Mokranjčevega rukoveta.
Nedeljski koncert je v cedoti uspel, udeležba je bila prav velika in publika ni sledila z aplavzi. Predstavnica SKPD je podarila 'tržaškim pevcem cvetlični dar, ki je pomenil tudi simbolično zahvalo vseih navzočih za tako bogat kulturni nastop.
a. b.
Na Tržaškem se je zadnje tedne mudil slovenski misijonar p. Jože Cukale. Predstavniki raznih verskih in prosvetnih organizacij so ga povabili na svoje sedeže, kjer jim je z živo besedo pojasnjeval probleme lastnega misijonskega dela.
Posebno pozornost so njegova izvajanja vzbudila pri udeležencih neposrednega razgovora v Društvu slovenskih izobražencev v ul. Donizetti 3. V več kot dveurnem razgovoru je p. Cukale z njemu lastno zavzetostjo, živahnostjo in intuicijo razložil ali dopolnil naše površno znanje o duhovni in materialni podobi indijskega podkontimenta s posebnim ozirom na Bengalijo ter zadnje politične dogodke v zvezi z njo. Tako smo med drugim dz napo-tvorjenega vira zvedeli, da pričakujejo Bengalci zelo veliko od nove samostojne države Bangla deš, ki naj bi slonela na skupnem jeziku in kulturi.
Katoliški tedniki v Italiji
V	Italiji je nad 130 različnih tednikov, katere izdajajo katoličani, ki imajo skupno okoli 800.000 izvodov naklade. Med njimi so velike razlike. Nekateri dosežejo
50.000	izvodov naklade, a večina komaj štiri do pet tisoč izvodov. Najboljši položaj imajo tedniki v škofij ali Treh Bene-čij. Skupno dosežejo 350.000 izvodov. Uredniki ikatodišikih tednikov so nedavno zborovali v Rimu in proučevali vprašanja, kako naj bi tedniki vplivali na življenje katoličanov. Vatikanski list L’Osservatore Romano, ki prinaša poročilo o tem srečanju, omenja tudi slovanski tednik »Katoliški glas«.
Ob zaključku tedna edinosti bo v nedeljo 23. januarja v Trstu
VZHODNA LITURGIJA
v	cerkvi brezmadežnega Srca Marijinega v ulici sv. Anastazija blizu železniške postaje. Nato bo v župnijski dvorani ekumensko srečanje. Sodeluje ekumenski zbor pod vodstvom dr. Z. Hareja. Med nami bo naš kraški rojak g. Jožko Markuža iz Rima.
Marijin dom v ul. Risorta 3
Na prvo nedeljo v letu nas je obiskal misijonar Jože Cukale SJ, ki že 22 let .deluje v Indiji. Na zanimiv način nam je razložil položaj v Bengaliji. Povedal je tudi, kako so se katoličani njegove misijonske postaje zavzeli za 'begunce dz Vzh. Pakistana. Predavanje je spremljalo več diapozitivov, V dvorani se je zbralo lepo število ljudi, ki so z veliko pozornostjo sledili misijonarjevemu predavanju.
V	petek 7. januarja zvečer je predaval Franc Bergant iz Londona, kakor je bilo naznanjeno, »O "mitih” v sv. pismu«. V predavanju je razložil, kaj so mki, kako
jih nekateri pripisujejo sv. pismu stare in nove zaveze. Zlasti se je ustavil več časa pri protestantskem biblioistu Rudolfu Bultmannu, ki zatrjuje, da je treba sv. pismo očistiti mitov, da bo bolj dostopno umevanju modernega človeka. Nekaterim poslušalcem od bilo všeč, da je toliko o njem govoril. Pojasnil je, da pač zato, ker se njegovih razlag mnogi oprijemljejo in ker so njegove trditve v tesni zvezi z danes razširjeno filozofijo eksistencializma. Med svetopisemskemi učenjaki so Budt-mannove trditve že povečini premagane. Potrebno pa je, da so katoličani nanje opozorjeni, da jih ne zbegajo. Pri razpra-
vi	se je pokazalo, da bi o sv. pismu bilo potrebnih še več predavanj, da bi ga bolj spoznali in ga pravilneje razlagali.
Naslednjo nedeljo je p. Miha žužek SJ imel dopoldne duhovno obnovo za mladino, popoldne pa za Marijino družbo. Njegovi govori so vedno aktualni, zanimivi m 'dobro pripravljeni, škoda le, da mladi ljudje še ne doumejo, kako koristno bi bilo zanje, če bi jih poslušali in bi zato take priložnosti 'bolje izrabili.
Prihodnje predavanje bo imel v naši dvorani kanonik Rafko Lešnik iz Ljubljane »O pravičnositi v svetu« v petek 28. januarja ob 8. uri zvečer.
Delavsko sindikalni problemi
Zaradi zaprtja tovarne čevljev »Lucky shoe« na področju prostega pristanišča je 270 delavk ostalo na cesti. Lastnik podjetja, ki je ameriški državljan, je nepričakovano sklemdd qpustiti izdelovanje čevljev ter zaprl tovarno.
Še vedno je tudi nerešeno vprašanje krize v tovarni stekla »Vetrobel« v industrijskem področju. Vodstvo .podjetja je že pred časom napovedalo, da bo moralo odpustiti z deda 170 delavcev zaradi zmanjšanja naročil. Sindikati si močno prizadevajo, da hi preprečili odpuste. Deželni odbornik za delo Stopper je posredoval pri delegiranem upravniku belgijske družbe Glaverbel, ki je lastnica tržaškega obrata Vetrobel, naj vodstvo spremeni svoje napovedano zadržanje ter skuša s pridobitvijo novih naročil prebroditi trenutno krizo v podjetju.
Končno naj 'beležimo še primer predilnice »S. Giusto«, ki je odslovilo okrog 200 delavcev ter grozi celo, da bo prekinila obratovanje.
Zaradi tega so delavci in delavke vseh •treh omenjenih tovarn demonstrirali po tržaških ulicah in na trgu Uniita. Njihovo zastopstvo so sprejeli župan ing. Spaccind, predsednik pokrajine dr. Zanetti, deželni odbornik Stopper ter prefekt dr. Abbre-scia.
Mladinski zbor iz Mačkovelj je pod vodstvom Ljube Smotlak nastopil lani na taboru Slovenske prosv. na Repentabru. Spredaj napovedovalca Alenka Rebula in Peter švagelj
 ..............................   »"""""....................................  IIIIII....Hlinili..Illllllll.Illllllllll.Illllllinmilllll..........................................................................................................................................................................................
Papeški letopis
Vatikanska tiskarna je nedavno izdala Annuario Pontifioio — papeško letno poročilo za 1971. Tako poročilo je bilo prvič natisnjeno leta 1885. Papeško letno poročilo podaja trenutno stanje Cerkve. Poročilo navaja, da ima Cerkev7 2.189 škofij, 84 apostolskih vikariatov v misijonskih deželah im 74 apostolskih prefektur. Narodnih škofovskih konferenc je 90. Apostolskih muncdatur je 70 — to so predstavništva Sv. sedeža pri raznih vladah. Prvi izvod letnega poročila je državni tajnik kardinal VAldot izročil sv. očetu.
SLOVENSKA PROSVETA IZ TRSTA
vabi na
SPOMINSKO PROSLAVO
v počastitev goriškega slavčka Simona Gregorčiča
v nedeljo 20. januarja ob 17. uri
v Kulturnem domu v Trstu
Na proslavi sodeluje okoli 200 pesnikovih rojakov iz Kobarida z mešanim zborom, otroškim zborom in zborom recitatorjev ter orkestrom študentov glasbene akademije iz Ljubljane pod vodstvom Avgusta Ipavca. Vabila je dobiti od ponedeljka 24. januarja dalje na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, ulica Donizetti 3/iI vsak dan od 16. do 19. ure - tal. 76818.
V	nedeljo 23. januarja ob 15. uri bo
gostovala v Finžgarjevem domu na Op činah in ob 17.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu farna dramska skupina dz Želdmelj pri Ljubljani s Finžgarjevo igro
VERIGA
DAROVI
Dobnar Mila, Milan, daruje za Zavod sv. Družine 5.000 lir v počastitev' spomina pok. dr. J. Ukmarja in 3.000 lir v spomin pok. sestre Lize Žgur.
Pok. Fani Brešan iz Gorice je pred smrt-jc poklonila po 10.000 lir za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za Katoliški dom, za katoliški tisk, za slovenske misijonarje in za Marijino družbo v Gorici.
Za Marijanišče: dr. Pia Geyer, Opčine, v spomin pok. strica 20.000; Zuodar Justina, Como, 1.000 dir.
Za lačne po svetu: Marija Giacuzzo
1.000 lir.
Za tiskovni sklad Katol. glasa: N. N.
25.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Dog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 29. januarja 1972
Petek: 17.45 Veseli robot. 18.30 Obisk iz Italije. 18.45 Vzgojni problemi. 19.00 Mestece Peyton. 20.30 Angleški film.
Sobota: 12.55 Won.gcn: Smuk za moške.
16.30 Košarka: C. Zvezda: Partizan. 18.15 Mladinski quiz. 20.30 Zabavno glasbena oddaja. 21.25 Stan in Olio. 21.25 Oddelek S.
Nedelja: 9.30 Narodna glasba. 11.00 Otroška matineja. 11.50 Šola smučanja. 11.55 Mestece Peyton. 15.00 Slalom za moške.
16.30 Košarka: Oriolik : Beograd. 18.00 Lio-la - italijanski film. 20.30 Gogolj: Kvartopirci.
Ponedeljek: 17.55 Žogica Marogica. 18.25 Z avtobusom. 20.30 Nori Jack - tv igra.
Torek: 17.50 Konj Karel. 18.30 Stare melodije. 19.05 Računalniki. 19.30 Mikroeko-nomika.
Sreda: 17.50 Doktor Dali Ule. 18.30 S Henčkovim ansamblom. 19.05 Na sedmi stezi.
Četrtek: 17.50 Deček Jarbol. 18.30 Boj za obstanek. 19.00 Anatomija orkestra.
Petek: 17.20 Velikii in majhni. 18.35 Vzgojna problematika. 18.45 šola smučanja. 18.50 Mestece Peyton. 20.30 Nikoli v nedeljo - ameriški film.
Sobota: Košarka: Rabotnički : Lokomotiva. 18.15 Mladinski quiz. 20.35 Glasbena križanka. 21.35 Stan in Olio. 21.55 Oddelek S - serijski film.
•J. JK.
(16)
V KRALJESTVU SY. ŠTEFANA
Poleg ite mošeje se Peč ponaša na svojem južnem koncu še z mošejo Hasana Jakovalija, ki je bila v času turške zasedbe versko središče ondotnih muslimanov.
Ponos mesta pa je katoliška stolnica. Nastala je na 'kraju starokrščanske kapele v 12. stoletju v romanskem silogu. Krasita jo na vsaki strand dva značilna zvonika. Levo od južnozahodnoga zvonika so leta 1922 odkrili grobndeo Cella tnichora iz 4. stoletja po Kr., ki se ponaša z zgodnjimi krščanskimi freskami, 'katere prikazujejo biblične prizore.
Poleg s stolnico se Peč ponaša tudi z bogato univerzitetno knjižnico. V njej je
300.000	izvodov knjig. Porabskim Slovencem pa je postala Peč poznana »lasti prod desantni leti, ko je bil za nadškofa v Peči imenovan njih rojak dr. Rogač (Rogaoz),
teološki profesor v Monoštru, središču 'Porabja. Tudi ita kraj sem si namenil obiskati.
Peč je sedaj že kar veliko mesto, saj ima 130.000 prebivalcev. Ker je s severa zavarovana z griči Meček, jo Madžari zelo oenijo kot počitniški kraj.
Mesto mi je bilo všeč v vsakem pogledu: s srbohrvaščino sem .si že kar precej lahko pomagal, dosti je bilo zanimivosti, ki so bile vredne ogleda, sprehod na vrh gričev Meček je bul prav slikovit. Na vrhu stoji mogočen televizijski stolp, ki služi tudi kot razgledna točka. Proti jugu je videti svetlo črto Drave, ki tvori jugoslo-vansko-madžarsko mejo, protii vzhodu pa Donavo. Onstran Donave leži mesto Ka-locsa, tudi sedež nadškofije, kjer živi sedanji predsednik madžarske škofovske konference.
Po ogledu 'mesta in spokojni noči sem naslednji dan spot sedel na vlak. Do Monoštra, upravnega središča Porabskih Slovencev, je bilo .treba napraviti kar precejšen ovinek, ker so vse proge usmerjene proti Budimpešti, prečnih prog pa skoro nii. Tudi v 'tam je Madžarska podobna Ar-
gentini, kjer še najlaže kam prideš, če se pelješ v .Buenos Aires in od tam spet naprej.
Proga je .tekla najprej do mesta Barcs ob Dravi, nato je raki sladila do sotočja z Muro in to ves čas ob državni meji, nato je zavila proti Veliki Kaniži '(Nagy 'Ka-nizsa), k j ar sem prespal prvo noč na Madžarskem. Od Velike Kaniže, kjer sam moral prvič presesti, je šla ostro na sevier preko Zalaarszega (mesto nosi ime po relki Zali, ki izvira blizu našega Prekmurja znotraj Madžarske in se izliva v Blatno jezero), dokler se ni zaključila v mestu Szom-bathalyju, od ikodar je žalezniiški odcep proti Monoštru in dalje proti Gradcu na avstrijski strani.
DVA TISOČ LET STARO MESTO
Sombatalj (Szombathely) je eno tistih častitljivih madžarskih mest, ki je obstajalo že 'takrat, ko so se Madžari kot nomadi potikali še po stepah v Turkestanu. Leži ob reki Gyongyos na skrajnih obronkih Alp v bližini madžarsko-avstrijske meje. Danes je eno naj važnejših mest zahodne Madžarske dn se ponaša s stalno rasto-
čo industrijo.
Sombatelj je ustanovil leta 43 po Kr. rimski cesar .Klavdij. Zato je naselbina 'tuli po njem dobila dime Olaudia Colonia Sabaria. V spomin na to dobo obhajajo v Sombatelj u vsako leto teden »Sabaria«.
V	Sabariji je bil cesar Septimij Sever (197-212) proglašen od rimskih legionarjev za cesarja. Sabaria je bila nekaj časa itudi sedež rimske province Panonije, postala je važno cestno 'križišče in trgovsko središče. Pravijo, da se je v tem mestu leta 361 rodil tudi sv. Martin, poznejši škof v Toursu na Francoskem. V 17. stoletju je bila na dozdevnem kraju njegovega rojstva pozidana cerkev, posvečena spominu tega tudi v naših krajih tako priljubljenega svetnika.
Seveda tudi Sabariji zgodovina ni prizanesla. Delno so jo razrušili Huni, delno pa leta 455 hud potres. Kasnejši Sombatalj je postal pomemben šele v 18. stoletju. Leta 1777 je namreč postal sedež škofije. Tedaj so 'tudd naši Prekmurci prišli pod to škofdjo. Nova državna meja leta 1918, ko je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji, cerkvene ureditve ni spremenila. Va-
tikan, ki je znam po svoji včasih kar pre-tirani opreznosti, je odlašal z vključitvijo Prekmurja pod Maribor vse do lata 1960. Nad 40 let je bil mariborski škof le apostolski administrator tega slovenskega ozemlja.
Ob koncu druge svetovne vojne je Sombatelj doživel vrsto težkih zračnih napadov. Tedaj j® bilo uničenih 30 % vseh poslopij, stolnica (iz leta 1780) pa težko poškodovana. Seveda po tridesetih letih o tem razdejanju ni več opaziti v mestu kake sledi.
Kot sem že omenil, se Sombatelj 'ponaša, im to upravičeno, zlasti s svojo daljno preteklostjo. V muzeju Sabaria najde obiskovalec mnogo zanimivosti arheološke, etnološke in kulturne zvrsti.
Ponos Sombatelj a je Romkert, vrt razvalin. V njem je vsak kamen, ki je raz stavljen, pristen. V bližini je stal v rimski dobi tempelj, posvečen bogovom Jupitru, Junoni in Minervi. Na njegovem mestu je nato zrastla krščanska bazilika, katere tlak iz mozaika je sedaj odkopan in si ga obiskovalci lahko ogledajo.
(se nadaljuje)
Pater Jože Cukale med slovenskimi izobraženci
Stran 4
Goriški nadškof odhaja v Afriko
Tudi letos bo goriški nadškof msgr. Peter Cocolin obiskal zahodnoafriško državo Slonokoščena obala, kjer se nahaja gobavsko naselje Manikro, ki ga vzdržujejo verniki goriške nadškofije s svojimi prispevki. Istočasno se prav tako s pomočjo garaške nadškofije gradi v bližini mesta Bouake novo dušnopastirsko središče.
Goriški nadškof je bil izrecno povabljen s strani vlade Slonokoščene obale in Evropske zveze prijateljev gobavcev', da obišče Slonokoščeno obailo v času, to se obhaja svetovni dan gobavcev. Letos bo 30. januarja.
Msgr. Cocolina bosta na potovanju, ki bo trajalo od 28. januarja do 7. februarja, spremljala duhovnika Giuseppe Baldas, ki je vodil dosedanje postne akcije v korist misijonov in Luoiano Vidoz, sedanji tajnik škofijskega urada za misijone. Vse potne stroške je prevzel g. Reeipon, kateri je hotel na ta način ■ustreči želji apostola gobavcev Raoulu Follereauju, ki bi zelo rad imel na svetovni dan gobavcev goriškega nadškofa ob sebi.
Goldonijeva komedija v slovenski priredbi
Carlo Goldoni je komediograf, ki še vedno s svojimi deli privlačuje občinstvo, čeprav je od njegove umetniške ustvarjalnosti minilo že 200 let. Ena njegovih najboljših komedij so »Primorske zdrahe« (Le baruffe ohiozzotte), ki jih je v slovensko tržaško narečje prelil dr. Mirko Rupel. Že pred časom jih je — in to zelo uspešno — uprizorilo Slovensko gledališče iz Trsta.
Ker je še vedno komedija tista, ki najbolj ugaja, se je tudi Primorsko gledališče iz Noive Gorice odločilo, da za začetek gledališke sezone 1971/72 naštudira omenjeno Goldonijevo komedijo. Predstava je bila lani v septembru na prostem in je žela velik uspeh.
V sredo 12. januarja so se novogoriški igralci predstavili s »Primorskimi zdrahami« tudi slovenskemu goriškemu občinstvu, ki je v velikem številu prišlo na predstavo. Predstava je bila vključena v abonmajski spored letošnje slovenske gledališke sezone na Goriškem in je bila v gledališču Verdi.
Novogoriški igralci so igro dobro po-dali, niso pa dosegli tiste usovršenostd, ki smo jo svoj čas občudovali v drugi Goldonijevi igri »Tast po sili«. V prvem dejanju :so tudi zelo nerazločno govorili, tako da je bilo težko slediti izraženim mislim. Tudi občinstvo ni bilo komediji do-raslo: smejalo se je ob posameznih bolj krepkih 'besedah, kat da bi bil Goldoni v te banalne besede položil moč svoje igre.
Od igralcev je spet blestel Stane Leban i' vlogi ribiča Lipeta. Tudi izkušena igralka Berta Ukmarjeva je zelo doživeto podala svojo vlogo Lipetove žene. Od drugih ženskih vlog naj omenimo še zelo dobro interpretacijo Teje Glažarjeve (Urška) in Metke Ferrari (Pepka).
Morda smo od igre preveč pričakovali. Tako lahko rečemo, da nas ni čisto zadovoljila in ogrela. Morda smo bili še preveč pod vtisom mogočne Eliotove drame »Umor v katedrali«.
-jk
Štandrež
Kulturni večeri zadobivajo vedno pomembnejšo vlogo, posebno še, če so skrbno pripravljeni. V prvi vrsti so privlačna skioptična predavanja, ker nudijo poleg razlage tudi lepe barvne slike.
V nedeljo 16. it. m. je bilo v župnijski dvorani v štandrežu tako skioptično predavanje o Rusiji, za katerega je poskrbel slavist prof. Tone Požar iz Vipave. Prikazal je posnetke o zanimivostih in naravnih lepotah ruske zemlje. Poseben poudarek je predavatelj posvetil kulturni tradiciji ruskega naroda, orisal je življenje in delo nekaterih velikih mož, ki so s
svojim umetniškim ustvarjanjem obogatili ves kulturni prostor. Predavatelja je navdušilo tudi glavno mesto Moskva s svojimi karakterističnimi cerkvami in drugimi pomembnimi in zanimivimi spomeniki ter mavzoleji. Celotno predavanje je bilo izredno zanimivo in je navdušilo prisotne.
ZA KMETOVALCE
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: Dr. Igor Franko v spomin na pok. Karmelo Bednarik 10.000; ga. Bitežnik v -isti namen 5.000; Marija Giaouzzo, Tržič, 3.000; Pelizon Zmaga 2.000; De Reja Nada, Gorica, 4.000; Ferlat Silvija, Gorica, 2.000; Ana Petarin, Gorica, 500; Vetrih Irena 20.000; Milka Velikonja 5.000; Ljudmila Lukežič 10.000; A-malija Ferigo 2.000; N. N., Gorica, 15.0000; N. N., Nabrežina, 5.000; upokojena učiteljica 100.000; G. M. v spomin na pok. Angelo Vižin roj. Batistič 5.000; N. N. 25.000; družina Bitežnik v spomin pok. Karmele Bednarik 5.000 lir.
Za Katoliški dom: F. B. 10.000; družina K. V. 5.000; Marijina družba 10.000; Bre-mec Štefanija 2.000; N. N. 1.000; N. N.
1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 25.000; Julka Skvarča 12.000; Milka Marinič 2.000; Jožef Porin 2.000; Faganel 2.000 lir.
Za Alaj/.ljevišče: A. Ferigo 2.000; M. Bra-taševec 1.000; S. Ferlat 2.000; N. N. 25.000; namesto cvetja na grob Karmele Bednarik; Anton Gašperčič 10.000, M. K. 2.500; družina Bitežnik v spomin .iste pokojnice 5.000; -verniki cerkve sv. Ivana v Gorici namesto cvetja na grob pok. Fani Brešan 28.250 lir.
DRAMSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA »ŠTANDREŽ«
uprizori v nedeljo 23. januarja ob 16. in ob 20. uri v župnijski dvorani v Štandrežu Manzarijevo komedijo v treh dejanjih
»MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV«
Režija: Aleksi j Pregare VSI VAB 1.1 ENI!
Misijonar Jože Cukale iz Indije, ki ss mudi med zamejskimi Slovenci v Italiji, bo predaval
O INDIJI, SVOB. BENGALIJI IN O ONDOTNIH RAZMERAH
v sledečih krajih : v petek 21. januarja ob 20.30 v Sovodnjah; v soboto 22. januarja ob 20.30
v župnijski dvorani v Doberdobu; v nedeljo 23. januarja ob 16. uri
v	Katoliškem domu v Gorici.
G. misijonar bo kazal slike iz svojega misijonskega področja, obenem pa vodil razgovor in odgovarjal na vprašanja, ki jih bodo prisotni zastavili.
Volitve za kmečko bolniško blagajno
Minister za delo in socialno skrbstvo Donat Cattin je na zadevno vprašanje poslancev Škerka in Lizzera odgovoril, da je njegovo ministrstvo sklenilo sklicati valitve za sestavo upravnega odbora pokrajinske bolniške blagajne za neposredne obdelovalce v Trstu v najkrajšem času. Sedanji komisar dr. Degrandi pa je pred kratkim sporočil predstavnikom Kmečke organizacije, da bodo zadevne volitve 5. marca letos.
Z izvolitvijo upravnega odbora se bo končala komisarska uprava, ki traja že dvanajst let. Podrobnosti o poteku in postopku volitev niso še znane, vendar je sedaj na slovenskih kmetih, ki tvorijo pretežno večino na Tržaškem, da demokratično uveljavijo svoje naravne ter strokovno poklicne pravice. Predvsem bi bilo želeti, da se volitve ne bi politizirale oziroma, da se liste ne bi sestavljale po kri' teriju političnih strank. Naši kmetovalci so dovolj sposobni in uvidevni, da ne potrebujejo nikakega pokroviteljstva.
Zavarovalni prispevki za zaposlene v družinskih gospodinjstvih
Z ministrskim odlokom z dne 25. oktobra 1971 so bile določene srednje plače in na podlagi teh zavarovalni prispevki za zaposlene v družinskih gospodinjstvih.
V občinah čez 100.000 prebivalcev je zavarovalni prispevek določen za moške na
1.355 lir (od tega plača uslužbenec 400 lir) ki za ženske 965 lir (od tega prispeva uslužbenka 285 lir), če je zaposlitev polna. V primenu polovične zaposlitve znašajo prispevki za moške 1.165 (uslužbenec prispeva 345 lir) in za ženske 680 lir (uslužbenka prispeva 200 lir).
V občinah z manj kot 100.000 prebivalcev so ob polni zaposlitvi odmerjeni enaki prispevki kot veljajo za večje občine pri polovični zaposlitvi. V istih občinah pri polovični zaposlitvi je za moške določen prispevek 965 lir (od tega prispeva uslužbenec 285 lir) 'in za ženske 385 lir (od katerih je 145 lir v breme uslužbenke).
Pastirček štev. 4
Po štirinajstdnevnih počitnicah so se naši otroci vrnili v (šolske prostore, kjer jih je že čakal njih zvesti prijatelj »Pastirček« z oznako št. 4.
Najprej najdemo v tej četrti številki članek o škofu A. M. Slomšku. Kako se ne sme obhajati krščanski božič prikaže Ana Marija Frandodič. Vera opiše slovensko obalo na Tržaškem od Sv. Križa do Devina. M. Perat je prispevala zgodbo o pastirčku Andrejčku, Bruna Pertot in Ljubka Šorli pa .pesmici Teta Mica in Igla bode.
O pripravah na olimpijske igre v Nemčiji poroča Branko. Isti na duhovit način osmeši ljudske množice, ki se izživljajo v nogometu. Skavtskih obletnic se spominja Ivo. Zelo poučen je članek »Zemlja in Luna«. Spisal ga je Peter. Objavljena je pesem v notah »Otroci pesniku Prešernu«. Besedilo je od Ljubke Šorli, glasbo pa je prispeval Zorko Haraj.
Četrto številko zaključijo številni dopisi. Več mladih dopisnikov je odgovorilo na razpis SLOKAD-a o počitniški koloniji v Dragi. Njih odgovori so prav zanimivi. Tudi ostala pisma so duhovita. Kar za štiri strani jih je. Želimo, da bi ti mladi dopisniki ostali »pismeni« tudi tedaj, ko bodo zapustili slovenske šole in stopili v življenje.
-jk
VAŽNO ZA NAROČNIKE ! Zaradi splošnega dviga stroškov pri tiskanju in izdajanju smo bili primorani povišati naročnino našega lista od 3.C00 na 3.5C0 lir za Italijo in od 4.000 na 4.500 lir za inozemstvo. V tujih valutah je naročnina sledeča: 8 USA oz. kanadskih dolarjev, 3 funtšter-linge, 180 avstrijskih šilingov, 7 avstralskih dolarjev, 25 nemških mark, 30 švicarskih frankov, 40 francoskih frankov in 380 belgijskih frankov.
RADIO
TRST A
Odbojka. Qlympia je začela svojo pot v »Meddeželni Seriji D« ne preveč dobro. V nedeljo 9. januarja so se morali podati igralci v Valdagno proti moštvu DAM Marzotto. Bilo jih je samo sedem (M. Špacapan, Soban, Koimjanc, Tommasi, Marko Kranner, Mačus, Černič), kar je odločno premalo za take tekme. Izgubili so z 1:3. Splošna sodba je, da bi morda zmagali, če bi imeli na razpolago1 menjave. Tekma je pokazala, kar smo že zapisali: manjka predvsem obramba (blok!); manjka vsaj še en napadalec; sprejemanje in dviganje je še.vedno pomanjkljivo.
Drugo tekmo so »olympijci« igrali doma preteklo soboto proti moštvu Gasilcev iz Belluna. Igralcev je bilo to pot ido-volj na razpolago (Špacapan, Komjanc, Soban, Antonič, Valentinčič, Mačus, Devetak, Černič, Tommasi, Uršič). Toda smola in nesreča tudi letos zasledujeta ekipo. Še vedno je odsoten Susič; Čemic, ki se je komaj vrnil od vojakov, še ni dosegel svoje prejšnje forme; Devetak ni mogel trenirati; in za nameček je bil pretekli četrtek nujno operiran Marko Kranner, ker se mu je predrl črevesni čir, in tako ni mogel voditi moštva in ne bo mogel več mesecev igrati. 01ympia je izgubila z 0:3 (7:15, 2:15, 3:15). Pokazalo se je, da kdor ne trenira, kljub dobri volji ne vzdrži tempa igre, ker mu manjkata tako fizična vzdržljivost kot tehnična rutina. Mladi igralci so tehnično zadovoljili, so pa še vedno razdražljivi, nepotrpežlji-
vi	in premalo izkušeni. Sprejemanje in dviganje je močno šepalo, in tako napad ni mogel delovati. Manjkal je tudi blok. Nujno bo treba dobiti vsaj enega izkušenega dvigača.
Prihodnja tekma bo v soboto doma proti ACEGAT iz Trsta.
*	* *
Mladinci (juniores) pa so spet zmagali.
V	nedeljo so gladko odpravili ekipo PAV v Vidmu s 3 : 0 (15 : 1, 15 : 2, 15 : 8). Igrali so Uršič, Mačus, Špacapan, Oman, Pavletič, Tommasi, Cotič Marko.
V	nedeljo 23. januarja bodo mladinci igrali v Vidmu zadnjo tekmo proti močni Reanese.
Za slovenske misijonarje: Ljudmila Lukežič 10.000; Amalija Ferigo 2.000 lir.
OBVESTILA
V tednu osmine za krščansko edinost
bosta v Gorici dve srečanji katoličanov z evangeličani. Pivo bo v petek 21. t. m. ob
20.30 v evangeličanski cerkvi, drugo pa v torek 25. januarja ob 20.30 v cerkvi Srca Jezusovega. Poleg dušnih pastirjev, redovnih in župnijskih skupnosti je zlasti zaželena navzočnost mladinskih skupin.
Ravnateljstvo učiteljišča v Gorici obvešča, da se bo vršil v četrtek 20. januarja ob 18. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v uliai Croce. Starši dijakov in njihovi namestniki so vljudno vabljeni, da se sestanka udeležijo.
O pravičnosti na svetu bo predaval v v petek 28. januarja ob 20. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 v Trstu kanonik Rafko Lešnik iz Ljubljane. Po predavanju bo razprava.
Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu Tennes-seejevo igro »Tramvaj poželenje« in sicer v petek 21. januarja ob 20.30 (abonma red B), v nedeljo 23. januarja ob 16. uri (abonma red C) in v ponedeljek 24. t. m. ob
20.30 (abonma red C mladinski v sredo).
V torek 25. januarja ob 15.30 bo Sloven sko gledališče v Trstu uprizorilo pravljično igro v treh dejanjih »Trnuljčica«.
Peti abonmajski koncert Glasbene Matice - Trst bo v soboto 22. januarja ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu. Nastopil bo Tržaški baročni ansambel. Rezervacija in prodaja vstopnic je v pisarni Glasbene Matice (ul. R. Manna 29, tel. 418605) tei eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4.
GLASBENA MLADINA GORICA vabi na
KONCERT
BAROČNEGA ANSAMBLA IZ TRSTA
ki bo v petek 21. januarja ob 20.30 v
palači Attems. Na sporedu so skladbe Telemanna, Bacha, Naudota, Purcella.
Vstop prost.
Ugodna priložnost za romanje v Palestino
»Inex Turist« iz Ljubljane pripravlja štiridnevno romanje v Sveto deželo in sicer od četrtka 2. marca do nedelje 5. marca. Potovanje je organizirano tako, da romar zares preživi cele štiri dni v Palestini. Prvi dan je prihod v Tel Aiviv že kmalu po 7. uri .in četrti dan je odhod iz Tel Aviva zvečer ob 8. uri.
V	programu je predviden obisk skoraj vseh tistih krajev v Palestini, ki se jih navadno obišče, kadar -traja romanje 8 ali 10 dni: Nazaret, gora Karmel, gora Tabor, Galilejsko morje in kraji v okolici Tiberiade, Tagba, Kafarnaum, Gora blagrov, Samarija, Jakobov vodnjak.
Zadnja dva dneva sta namenjena za svete kraje v Jeruzalemu in okolici. V programu je celo ipobožnost križevega pota. Potem obisk Betlehema in pastirskega polja.
Program vsakega dne je natrpan, morda calo preveč. Ima pa to štiridnevno romanje razne prednosti. Vrši se v času, ko v Palestini še ni vročine. Romarji bodo našli deželo v prvem pomladnem zelenju. Predvsem pa je cena izredno nizka,
83.000	lir.
Vsa pojasnila daje in sprejema prijave turistični urad v Trstu »Aurora«, ul. Cice-rone 4. Vpisovanje traja do 31. januarja. Romarje bo spremljal duhovnik iz Ljubljane, ki je bil že večkrat v Palestini. Kdor si želi poceni in na hitro ogledati svete kraje, naj izrabi priložnost.
Stanko Zorko
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Spored od 23. do 29. januarja 1972 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Beethoven. 11.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. Dram. mlad. zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke.
11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo-, kdaj, zakaj. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.45 Miniaturni koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 I. Tavčar: »Cvetje v jeseni«. Dramatizirana povesit. 18.50 Canzonissima 1971. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 19.45 Mali ansambli. 20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Naši kraji in ljudje v slov. umetnosti.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni orkestri.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.40 Zbor »C. A. Seghizzi«. 20.35 Pesmi brez zatona.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00	Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 19.10 A. Černigoj, umetnik in vzgojitelj. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Pesmi in plesi iz Normandije. 20.35 Verdi: »Emani«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Kitarist Povvell. 12.10 Brali smo za vas. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Godalni kvartet iz Celovca. 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 Kristusov nauk v sodobnem svetu. 19.45 Zbor »J. Gallus«. Vodi ga prof. U. Vrabec. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve Novega sv. Antona v Trstu. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 »Gor m dol po sred' vasi«. 19.10 Zgodovina italijanskih političnih strank. 19.30 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 20.35 G. Cassieri: »Gospa spremeni kožo«. 21.25 Zabavni orkester RAI iz Milana.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Na elektronske orgle igra Latora. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Slovenski narečni dokumenti (15) »Barkovljanske apokrifne molitve iz leta 1844«. 19.40 Moški vokalni kvartet, ki ga vodi prof. Mamolo. 20.35 Gospodarstvo in. delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.20 Ritma in pesmi. 21.50 Fokl. plesi.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2000. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio. 16.10 Album operet. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Protagonisti popevke. 19.40 Vokahio-instrumentalni ansambel »Dalmacija«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Klik-klak«. Radijska revija. 21.10 Winterhalter-jev orkester.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
30. januarja, ko bomo obhajali »Nedeljo katoliškega tiska« bo v Katol. domu v Gorici ob 16. uri
PRIREDITEV V KORIST NAŠEGA KATOL. TISKA
Igralska skupina katol iškega kulturnega društva »Hrast« iz Doberdoba bo predvajala trodejanko
»PRIČE«
ki je vzeta iz sodobnega indijskega življenja. Prireditev bo združena z na dobitkih bogatim srečolovom v korist slovenskega katoliškega tiska.
Vabimo na štiridnevno
ROMANJE V SVETO DEŽELO
s posebnim letalom DC-9 iz letališča Brnik pri Ljubljani od 2. do 5. marca 1972. Cena na osebo je 83.000 lir. Vsa pojasnila daje in sprejema prijave potovalni in turistični urad »Aurora« v Trstu, ul. Cicerone 4, tel. 29243. Vpisovanje traja do 31 t. m.