Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 1-2 UDK 630 / ISSN 0024-1067 januar-februar 2003 uvodnik Spremembe, spremembe… Toliko jih ‘e zlepa ni bilo. Pravkar smo dobili Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki med drugim uzakonja ustanovitev agencij in podeljevanje koncesij za opravljanje javne slu‘be. V zadnji fazi izdelave so Smernice za izdelavo novega Nacionalnega raziskovalnega programa. S preteklim smo le delno zadovoljni. Vlaganja v R&R so bila pod pri~akovanji. V NRP bodo med drugim navedena tudi prioritetna podro~ja, med njimi tudi novi materiali. Potrudili se bomo, da tokrat ne bo izpadel les - high tech narave! @e res, da je star prek 300 milijonov let, vendar {e danes ne poznamo vseh njegovih lastnosti in uporabnosti. Torej vendarle nov material …Od lesa bi lahko ‘ivelo in se grelo mnogo ve~ Slovencev! Skupaj z gozdarji sku{amo uveljaviti na~ela modernega sonaravnega, trajnostnega in multifunkcionalnega gozdarstva. V naslednjem mesecu se obeta bibliometri~no ocenjevanje programskih skupin M[Z[, tudi “Lesarstva”. Jo bomo obdr`ali? Morda pridobili celo ve~ sredstev? Vsekakor bo treba program na novo definirati in ga smiselno povezati z lesarskim grozdom in napraviti uporabnega. O tempora …! EU in NATO sta pred durmi. Referendumi …! Na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu “gradijo zaupanje”, medtem ko na Svetovnem socialnem forumu v Portu Alegre-Antidavosu zahtevajo “druga~en svet”. Vojna v Zalivu? Trdijo, da se rodil ‘e tretji kloniran otrok. Vesoljska bitja so Vorilhonu razodela, da so ona ustvarila ~loveka z genskim in‘eniringom iz inertne deoksiribonukleinske kisline! Poleg ~loveka so morali potemtakem izdelati tudi milijone drugih organzmov. Kar lepo delo! Le kako jim je uspelo dose~i temeljno sorodnost pri umetno ustvarjenih organizmih, kot jo danes spoznava moderni evolucijski nauk in na katerem temelji taksonomija - znanstvena klasifikacija organizmov?! S samokloniranjem naj bi si ~lovek zagotovil ve~no ‘ivljenje … Smemo?? “Bog, daj nam razum, da bomo sprejeli, ~esar ni mogo~e spremeniti; Daj nam pogum, da bomo spremenili, kar se mora spremeniti; Daj nam modrost, da bomo razlikovali prvo od drugega. (Reinhold Niebuhr) Niko TORELLI dogodki, odmevi kazalo stran stran 6 13 Lesni prah v industriji Wood dust in Koncept ciljnih stro{kov kot orodje izbolj{evanja avtorji Dominika GORNIK BUČAR, Tadej MRAK, Vesna TIŠLER konkuren~nega polo`aja podjetja stran avtorica Maja ZAMAN Aplikativno razvojni projekt “Zvi{anje potresne odpornosti lesenih monta`nih objektov” avtor Bruno DUJIČ Spremembe, spremem ae ... 1 Niko Torelli Novost iz Iskre: tra~ni brusilnik BSC 2675 19 Ale{ Likar Ljubo doma ... / Monta`ne hi{e na pohodu 27 Intervju z Andrerjem Matetom in @eljkom Venetom ob sejmu DOM 2003 Sanja Pirc Slovenska vlada potiska pohi{tvenike v neenakovreden polo`aj 32 Alojz Kobe Mednarodni pohi{tveni sejem Köln 2003 40 Katarina Globo~nik Stanko Hrovatin - rezb ar iz Vitovelj 43 Darinka Kozinc iz vsebine 34 Evropski trg oken v 2003 ve~ji za 0,9 % Furnirana okna - rezultat nove teh nike 35 JELOVICA - okna v so`itju z narav o 36 INLES d.d. odmevno na sejmu BA U 38 Pri~akovanja nem{kih proizvajalce v pohi{tva se niso uresni~ila 39 Miha Humar - nov doktor lesarski h znanosti 42 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a Podro~je: furnirji in plo{~e - 1. del 44 kratke novice Nova oprema pod okriljem skupine TOM Dru‘ba TOM oblazinjeno pohi{tvo iz Mokronoga je decembra lani za 155 milijonov tolarjev kupila 75,35-odstot-ni dele‘ v slovenjegra{ki tovarni oblazinjenega pohi{tva Nova oprema. Povod za to poslovno potezo so obeta-jo~i sinergijski u~inki, s katerimi lahko skupaj postanejo bolj konkuren~no in evropsko primerljivo podjetje za proizvodnjo oblazinjenega pohi{tva, je ob predstavitvi ciljev prevzema povedal TOM-ov prokurist Bruno Gri~ar. Koro{ko podjetje Nova oprema je tako postalo del skupine TOM, ki nastaja ‘e leto in pol in sedaj obsega sedem podjetij s 410 zaposlenimi.”S tem ‘eli-mo odgovoriti na izzive, ki se postavljajo v prihodnosti,” je dejal Gri~ar, ki poudarja, da gre za prijateljski prevzem in ne uni~evanje konkurence. Cilj je pove~anje prometa – skupina TOM namre~ na~rtuje v leto{njem letu za pet milijard tolarjev realizacije. ^eprav je Nova oprema dolgo dajala vtis, da je kot do nedavnega na{a najve~ja proizvajalka oblazinjenega pohi{tva zdravo podjetje, je ‘e nekaj ~asa poslovala z izgubo - slednja je konec lanskega leta zna{ala 200 milijonov tolarjev. Vzroke za negativne rezultate vidijo novi prevzemniki v nekaterih slabih poslovnih ijaLes 55(2003) 1-2 dogodki, odmevi kratke novice odlo~itvah prej{njega vodstva dru‘be in v velikih stro{kih podjetja. Podjetje TOM je z nakupom ve~inskega dele‘a v Novi opremi prevzelo tudi vseh 220 zaposlenih in jih zaenkrat ne namerava odpu{~ati. Novi lastniki na~rtujejo, da bo Nova oprema z zamenjanim vodstvom ‘e leto{nje leto sklenila s 50 milijoni tolarjev dobi~ka. Sinergijske u~in-ke vidijo v organizaciji, nabavi in prodaji, predvsem pa v razvoju. Prav tako razmi{ljajo o odprodaji nekaterih od-ve~nih proizvodnih povr{in oz. prostorov, v Slovenj Gradcu pa ‘e i{~ejo novo lokacijo za razstavni salon. Cilj skupine TOM je postati stoodstotni lastnik Nove opreme. Ve~inski paket delnic so kupili od Probankine dru‘be za upravljanje ter Kada in Soda. Po besedah direktorja koro{ke poslovne enote Probanke Rudolfa Rajzerja ter dosedanjega predsednika nadzornega sveta Nove opreme pa sta se za nakup slove-njegra{ke oblazinjene velikanke zanimala tudi KRAS OPREMA iz Duto-velj in ljubljanski ITEO. SVEA Zagorje v nem{ki reviji “Möbelmarkt” Redko se zgodi, da bi v vodilni nem{ki strokovni reviji za trgovino in proizvodnjo pohi{tva “Möbelmarkt” pisali o slovenskih podjetjih. Razumljivo je, da v njej predvsem obravnavajo dogajanja na nem{kem trgu pohi{tva. Poleg bogate predstavitve proizvodov razli~-nih proizvajalcev je v njej najti iz~rpne analize in statisti~ne podatke o gospodarskih gibanjih pohi{tvene industrije in trgovine. Po tematiki je revija dokaj aktualna in poro~a o va`nej{ih dogodkih panoge v Nem~iji pa tudi na bli`-njih in daljnih tr`i{~ih. V decembrski {tevilki 12 /2002 na strani 116 v njej lahko preberemo tudi o sejmu Ambienta v Zagrebu. Novinar zelo objektivno in pohvalno opisuje sejemska dogajanja in tamkaj{ne razmere. Na sejmu so razstavljali 604 razstavljalci iz 27 dr‘av. Sejem Ambi-enta je pomenil tudi sre~anje med strokovnjaki z razli~nih podro~ij, ki jih povezuje pohi{tvo. Po mnenju pisca pa je manjkalo kupcev iz inozemstva. Sejem Ambienta je bil zelo pester in raznolik, zato so bile tudi razpisane nagrade zelo razli~ne kot npr.: za dizajn, za videz razstavnega prostora, za ogla{evanje in celostni nastop. Zlato medaljo za dizajn je prejelo podjetje Svea Zagorje za razstavljeno kuhinjo. “Möbelmarkt” je objavil fotografijo odlikovane kuhinje z generalnim direktorjem Miroslavom [trajharjem z medaljo v roki. Zagorjanom ~estita-mo tudi mi, iz revije Les. Fani Poto~nik MONVI d.o.o.- v ste~aju Tovarni{ka c.51 2342 RU[E Objavlja na podlagi sklepa ste~ajnega senata Okro‘nega sodi{~a v Mariboru op.{t.: ST114/2001 2 .JAVNO DRA@BO za prodajo nepremi~nega in premi~nega premo‘enja ste~ajnega dol‘nika. I. PREDMET PRODAJE Predmet prodaje je su{ilnica lesa z upravnim in skladi{~nim poslopjem locirana v Ru{ah ob Tovarni du{ika Ru{e na Tovarni{ki cesti 51 z opremo in zalogami kot sledi: 1... Nepremi~nine ( v ocenjeni vrednosti 207.1 mio SIT), ki sestojijo iz objekta su{ilnice na zemeljski plin izdelovalca JORGENSEN INTERNATIONAL APS (Woodoyer system) kapacitete 860 m3 lesa v {estih komorah stoje~e na 7101, 4 m2 povr{ine s pripadajo~im nadstre{kom v velikosti 1.157,31 m2 in upravno proizvodnim objektom v velikosti 914,72 m2 neto povr{ine, vse komunalno urejeno. Nerazdelno se prodajajo {e parcele last ste~ajnega dol‘nika {t. 169/1 in 165 pripisane k z.k. vlo‘ku {t. 1207k.o. Ru{e in 1831/4, 163/2, 159/1, 159/2, 158/1, 157/1 pripisane k z.k. vlo‘ku {t. 1051 k.o. Ru{e v skupni povr{ini 10.049 m2 po cenitvi ki jo je opravil za potrebe ste~ajnega postopka izvedenec in cenilec Stipan Mudra‘ija 12.4.2002; 2 . Oprema ( v ocenjeni vrednosti 95.5 mio SIT), ki sestoji iz pisarni{ke in proizvodne opreme (vklju~no z opremo su{ilnice pod 1) po korigiranem spisku iz cenitve, ki jo je pripravil za potrebe ste~ajnega postopka stalni sodni cenilec Stojan Bohinc 2.3.2002; 3. Skupaj 401 m3 zalog ( v ocenjeni vrednosti 25.8 mio SIT) razrezanega in su{enega ve~inoma bukovega lesa v razli~nih dimenzijah po korigiranemu spisku sodnega cenilca in izvedenca Arti~ka Konrad- Radota z dne 29.1.2002. Premo‘enje se prodaja v paketu, zemlji{ko knji‘no stanje ni urejeno. Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno in predmet prodaje ni mo‘no reklamirati. II. IZKLICNA CENA Skupna izklicna cena za predmet prodaje je 295,7 mio SIT, kar je za 10% zni‘ana cenitvena vrednost. V izklicni ceni ni zajet davek na promet nepremi~nin in DDV. Predpisane dav{~ine je kupec dol‘an poravnati ob pla~ilu kupnine po veljavnih predpisih, kot tudi druge dajatve in stro{ke v zvezi s prenosom lastni{tva. III. KRAJ IN ^AS JAVNE DRA@BE Javna dra‘ba se bo vr{ila dne 21.marca 2003, ob 11. uri na Okro‘nem sodi{~u v Mariboru, soba {t. 253/II. IV. POGOJI JAVNE DRA@BE 1. Pred javno dra‘bo mora vsak ponudnik pla~ati var{~ino v vi{ini najmanj 10 % izklicne cene na transakcijski ra~un {t... 02280 – 0090906291 pri Novi LB d.d. z navedbo “pla~ilo var{~ine za javno dra‘bo”. Pred pri~etkom dra‘be se mora dra‘itelj izkazati s potrjenim pla~ilnim nalogom o pla~ani var{~ini. 2. S pla~ilom var{~ine sprejme ponudnik obvezo, da pristopi k dra‘bi. V primeru odstopa ponudnika od javne dra‘be ‘e pla~ana var{~ina zapade v korist ste~ajne mase. 3. Pla~ana var{~ina se bo kupcu v{tela v kupnino. Dra‘iteljem, ki na dra‘bi ne bodo uspeli, bo brez obresti vrnjena v 8 dneh po kon~ani dra‘bi. 4. Kupec, ki bo na dra‘bi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v 15 dneh po kon~ani dra‘bi in pla~ati celotno kupnino na ra~un ste~ajnega dol‘nika v roku 60 dni po podpisu pogodbe. Za zavarovanje pla~ila pa mora ob podpisu pogodbe izro~iti ban~no garancijo na prvi poziv brez protesta vnov~ljivo pri slovenski banki. 5. ^e dra‘itelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in pla~al celotne kupnine v pogodbi dolo~enem roku, se prodaja razveljavi, pla~ana var{~ina pa zapade v korist ste~ajne mase. 6. Kupec postane lastnik prodanega premo‘enja z dnem, ko je pla~ana celotna kupnina. Vse stro{ke v zvezi z vpisom v Zemlji{ko knjigo in prenosom premo‘enja v last in posest nosi kupec. 7. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe ste~ajnemu upravitelju predlo‘iti javno listino pristojnega organa, da ne obstojijo dejstva in okoli{~ine iz 153.~lena ZPPSL. V. OGLED PREDMETA PRODAJE Ogled premo‘enja kot vpogled v cenitve premo‘enja je mo‘en vsak delovni dan po predhodnem dogovoru s ste~ajnim upraviteljem po tel. 041/615-816. ijaLeS 55(2003) 1-2 dogodki, odmevi Nagrada GZS za Janeza Kosca iz podjetja Roltek d.o.o. Gospodarska zbornica Slovenije je tudi letos podelila nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetni{ke dose‘ke. Posamezni nagrajenci so nosilci odli~nega razmi{ljanja, odlo~anja in delovanja, nagrade pa ka‘ejo smer ‘elenega delovanja in so isto~asno moralno priznanje posamezniku in podjetju. Med leto{njimi nagrajenci v skupini malih podjetij je bil tudi Janez Kosec (1970), direktor podjetja Roltek d.o.o. iz Doba pri Dom‘alah, ki je pri nas prvi za~el s proizvodnjo aluminijastih rolet. Ustanovil je podjetji tudi v Avstriji in Republiki Hrva{ki. Na avstrijskem trgu je navzo~ ‘e od za~etka, na Hrva{kem pa deluje od leta 2000. Leta 2000 je na sejmu MOS prejel laskavo priznanje za najbolj urejen sejemski prostor. V letih 2001 in 2002 se je uvrstil med najuspe{nej{e podjetnike po raziskavi “GAZELE iz Gospopdarskega vest-nika”. Cilji direktorja dru‘inskega podjetja ROLTEK so jasni. Biti najbolj-{i ne le v Sloveniji, temve~ tudi na Balkanu. Na vstop v Evropsko unijo je Roltek ‘e pripravljen, raz{irjeno tr-‘i{~e pa mu predstavlja {e ve~ji izziv. Tudi ob leto{njem DOM-u se bo v dvorani Forum, Dunajska 18, odvijalo strokovno obsejemsko dogajanje, ki ga pripravlja in koordinira Zveza lesarjev Slovenije. sreda, 5. marca 2003 10 00 - 1200 Posvet o monta`ni gradnji (lesene konstrukcije, za{~ita lesa ...) v organizaciji BF, Oddelka za lesarstvo (dvorana FORUM) ~etrtek, 6. marca 2003 Celodnevni mednarodni strokovni posvet na temo NOTRANJEGA OPREMLJANJA. Organizatorka je Nada Mati~i~ iz Istituti Callegari, italijanske {ole za notranje opremljanje v sodelovanju z BF – Oddelkom za lesarstvo. Redek tovrsten dogodek pri nas bo gotovo vreden obiska, saj bomo imeli prilo‘nost poleg ‘e poznanega doma~ega prof. Janeza Suhadolca, sli{ati tudi uveljavljenega italijanskega oblikovalca prof. Marca Pivo, sicer rednega profesorja na Evropskem in{titutu za oblikovanje v Milanu. Celodnevni posvet bo sklenil prof. dr. Franc Pohleven iz BF, Oddelka za lesarstvo. 10 00 – 1030 Pozdravni govor prof. dr. Franca Pohlevna in prof. Lina Callegarija 10 30 – 1245 prof. dr. Marco Piva: KULTURA IN POMEN NOTRANJEGA OPREMLJANJA V ITALIJI 1245 – 13.00 odmor 13 00 – 1430 prof. Janez Suhadolc: NA STOLIH IN OB STOLIH 14 30 - 1445 odmor 14 45 - 1530 prof. dr. Franc Pohleven: KAKO ZA[^ITIMO LES PRED [KODLJIVCI? petek, 7. marca 2003 Sre~anje Sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{, ki ga sklicuje njen predsednik @eljko Vene, bo tako v petek, 7. marca ob 11.00 v PREZENTACIJSKI SOBI Ljubljanskega sejma, Dunajska 10. Q vijaLes 55(2003) 1-2 dogodki, odmevi VEČGU\V VEČVE ali ustanovitev Lesarskega kadrovskega kluba Novo leto 2003 se je hitro bli‘alo, z njim pa uveljavitev novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v praksi. In{tituti, taki ali druga~ni so prirejali (prodajali) tovrstne seminarje o ZDR kot po teko~em traku, mi iz prakse pa smo nazadnje ugotovili, da nam kljub silnemu novemu osvojenemu znanju ni ~isto jasno, kako po novem naprej. Precej pozno (‘e skoraj pred vrati novega leta) smo staknili glave vodje iz kadrovskih slu‘b treh slovenskih lesarskih firm: LIP Radomlje, LIKO Vrhnika in KLI Logatec. Ugotovili smo, da smo v istem “zosu” in na marsikatero novost ZDR nimamo zadovoljivega odgovora. Ugotovili smo, da sami {e vedno premalo vemo. Morda pa ({e) kaj ve~ vedo kolegi. Menili smo, da sploh ne bi bilo slabo, ~e bo se slovenski lesarski kadroviki (ne)formalno povezali med seboj. Razlogov za na{o povezavo je bilo poleg problematike ZDR (dopusti, zaposlitvene pogodbe, sistemizacija delovnih mest, nadomestila ...) {e kar nekaj: skupna politika in na~in izobra-‘evanj(a), enoten nastop lesarstva kot zapostavljene panoge do dr‘ave in sindikatov, povezovanje in izmenjava izku{enj itd. Na{o pobudo je urednica revije, ki jo pravkar berete, sprejela tudi za svojo in poiskala ustrezne e- ter sicer{nje naslove lesarskih kadrovnikov po vesoljni Sloveniji, rezervirala dvorano na GZS za ustanovni sestanek dne 5.12.2002 in pripravila vabilo zanj. Ker je bil prednovoletni ~as, se nas je zbralo le nekaj, ravno toliko, da smo izbrali predsednika, njegovega namestnika in tajnico Lesarskega kadrovskega kluba (LKK), kot je bilo soglasno sprejeto ime na{e neformalne kadrovske (z)dru‘be. Dogovorili smo se tudi, da bomo vsak naslednji sestanek in njegovo tematiko opredelili vnaprej. Tako smo se dogovorili, da bo naslednje sre~anje 15.1.2003 ob 15.00, prav tako v prostorih GZS, z dvema osrednjima to~kama: dopusti po novem ZDR in obravnava tez “Temeljnega akta Lesarskega kadrovskega kluba”. Sestanek se je na na~rtovani dan tudi “pripetil”. Udele`ba je bila bistveno {tevil~nej{a kot prvi~, razprav pa kar ni bilo konec, tako da smo morali sestanek in vro~o debato kolegic ne`no pripeljati h kraju, ker je po dveh urah potekel ~as rezervacije prostora. Nav-zo~i smo kot zadovoljiv predlog opredelitve dopustov po novem ZRD sprejeli KLI-jevo varianto in se zavezali, Naslednji sestanek LKK bo ponovno v prostorih GZS, dne 12.3.2003 ob 1 3 .00, z osrednjima temama “Sistemizacija, delovna mesta, zaposlitvena pogodba in preme{~anje” in sprejetje dopolnjenega besedila “Temeljnega akta Lesarskega kadrovskega kluba”. Vse kolegice in kolegi lesarske kadrovske srenje, prisr~no vabljeni na ta sestanek! da si bomo med sabo izmenjali re{itve, ki smo jih pripravili v na{ih firmah. Glede tez Temeljnega akta Lesarskega kadrovskega kluba je bilo dogovorjeno, da se poglavje Namen in cilji kluba raz{iri in dolo~neje definira v smislu vzpostavitve enotnosti dialoga lesarske panoge z njenimi sindikati in vlado. Jo`e PERKO, predsednik LKK BREST POHI[TVO podelilo nagrade V okviru Brestovega Sklada za nagrajevanje raziskovalnih nalog iz obmo~ja Notranjske in Sne‘nika, o katerem smo jeseni poro~ali tudi v na{i reviji, so v Brest Pohi{tvo decembra podelili tri nagrade. Prejeli so jih: Ale{ A. Smrekar, dipl. geograf in dipl. etnolog za svojo magistrsko nalogo VARSTVO KRA[KEGA OKOLJA NA PRIMERU CERKNI[KEGA JEZERA; Metod Koro{ec za svojo diplomsko nalogo SOCIOLO[KI VIDIKI VAROVANJA NARAVE: PRIMER PRESIHAJO[KEGA CERKNI[KEGA JEZERA NEKDAJ IN DANES ter Jana Kus Veenvliet za diplomsko nalogo IZBIRA HABITATA TRAVNI[KIH PTIC PEVK NA CERKNI[KEM POLJU. Brestovci so se vsem udele‘encem na-te~aja iskreno zahvalili, nagrajencem pa ~estitali z ‘eljo, da bodo na svoji poklicni poti aktivno prispevali k ohranjanju narave na obmo~ju Notranjske in Sne‘nika. kratke novice pripravila Sanja Pirc ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 65.011.1 preglednidni strokovni ~lanek (Professional Paper) Lesni prah v industriji Wood dust in industry avtorji Dominika GORNIK BUČAR, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Tadej MRAK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana, Vesna TIŠLER, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Podana je definicija prahu, njegovo nastajanje v proizvodnji in njegovi vplivi na zdravje. Omenjene so tudi tehni~ne te‘ave, ki jih povzro~a. The article describes the definition of dust, formation in industry and influence on health. There are also mentioned technical trouble caused with dust. Klju~ne besede: lesni prah, industrija Keywords: wood dust, industry DEFINICIJA PRAHU S pojmom prah poimenujemo vsako drobno zmleto ali zdrobljeno trdno snov in zraka. Prah so trdni delci, ki nastanejo z drobljenjem, ‘aganjem, bru{enjem ve~jega materiala; drobci ohranijo lastnosti in strukturo prvotne snovi. Zna~ilni predstavniki so npr. prah apnenca v kamnolomu, moke v mlinu, lesa pri lesnoobdelovalnih strojih ali bru{enju povr{in. Delci prahu so po pravilu razmeroma veliki, do 100 mm, izjemoma pa tudi zelo majhni, velikosti okrog 0,5 mm ali manj. Prah nastane z mehanskim trganjem molekularnih vezi prvotne snovi v kosu. Za trganje molekularnih vezi je potrebna energija. Ta je odvisna od vezalne energije med molekulami. Bolj ko so v postopku drobljenja nastala drobna zrna, ve~ molekularnih vezi je treba pretrgati, ve~ energije je treba za drobljenje. Zaradi tega nastaja drobni prah predvsem pri postopkih, pri katerih je na voljo veliko mehanske energije, npr. pri mletju, drobljenju, bru{enju. Na sve‘e nastali povr{ini zdrobljenega materiala molekularne vezi niso nasi-~ene, kot so v kosovnem materialu. Zaradi prostih vezi na relativno veliki povr{ini je enaka masa drobnega prahu kemi~no in fizikalno boj aktivna, kot ~e ima obliko velikih zrn ali kompakt- ne snovi. Zaradi velike bolj ali manj aktivne površine je prah praviloma tem bolj škodljiv, vnetljiv, nevaren za samovžig, eksploziven ipd., čim bolj je droben (Gspan in Hrašovec 1993). FRAKCIJE PRAHU Od celotnega prahu, ki nastaja pri določenem postopku, se zelo veliki delci izločijo iz zraka že v neposredni bližini mesta nastanka in zato ne dospejo v območje delavčevih dihal. Drugi delci lebdijo manj ali dalj časa v zraku in zato lahko pridejo do človekovih dihal. Od teh delcev ločimo tri frakcije, ki so pomembne za vpliv prahu na človeka, in sicer: • Inhalabilna, inspirabilna ali groba frakcija je tisti del celotnega prahu v zraku, ki ga pri dihanju vdihnemo skozi nos ali usta. Kot inhalabilno štejemo rudi tisto frakcijo, ki jo vsrka sesalna šoba instrumenta za merjenje prahu, če je hitrost vsesanega zraka na ustju šobe 1,25 m/s, pa tudi tisto frakcijo, ki jo prepusti filter, katerega prepustnost za različno velike aerodinamične premere delcev (privzeta je gostota 103 kg/ m3) je prikazana v preglednici 1. ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj Preglednica 1. Prepustnost glede na velikost delcev (Gspan in Hra{ovec 1993) Premer (mm) Prepustnost (%) 0 100 1 97,1 2 94,3 5 87,0 10 77,4 20 65,1 50 52,5 100 50,1 Groba frakcija je pomembna pri ocenjevanju tveganja zaradi tistih vrst prahu, ki se lahko v dihalnem ali prebavnem traktu topijo in preidejo v človekov organizem, ali tistih vrst, ki lahko škodljivo delujejo že v zgornjih dihalnih poteh. • Alveolarna, respirabilna ali fina frakcija. Del vdihanega prahu (inhabilne frakcije) je tako fin, da uide obrambnemu sistemu gornjih dihalnih poti in se deponira v pljučnem tkivu na območju bronhiol in alveol globlje od dosega ciliarnega mehanizma čiščenja. Alveolarna frakcija je pomembna za prah, ki povzroča škodljive posledice globoko v pljučih. Sodobnejša definicija alveolarne frakcije definira prepustnost filtra za delce, odvisno od aerodinamičnega premera, kot je navedena v preglednici 2. • Ekstratorakalno ali nosno-ustno frakcijo tvori tisti del celotnega prahu, ki ne prodre v dihalih dlje od grla, torej je to razmeroma grob prah. Ta frakcija je pomembna za tiste vrste prahu, ki škodljivo ali moteče deluje predvsem v nosni in ustni votlini, npr. dražljivi prah, nekatere vrste prahu eksotičnih lesov, kromati. Preglednica 2. Prepustnost glede na velikost delcev (Gspan in Hra{ovec 1993) Premer (mm) Prepustnost (%) 1 100 2 96,8 3 80,5 4 55,9 5 34,4 6 19,8 7 10,9 8 5,9 9 3,2 10 1,7 12 0,5 Samočistilni obrambni mehanizem lahko prah s tega predela delno odpravi v prebavni trakt. • Torakalna frakcija prodre v dihalih dlje od grla. Pomembna je pri prahu, katerega učinki so posebno izraženi v predelu sapnika in bronhijev, npr. pri prahu, ki povzroča bronhialno astmo. Samočistilni mehanizem lahko prah s tega predela odpravi v prebavni trakt (Gspan in Hrašovecl993). NASTAJANJE PRAHU Lesni prah nastaja pri brušenju, struženju in žaganju. Pri obdelavi lesa odpadajo kompaktni delci lesa v velikosti 1 cm ter prah, manjši od mm. Klasifikacija velikosti odpadnih snovi je tale: • delčki nad 1 mm velikosti so nevarni za mehanske poškodbe, • delčki z velikostjo, manjšo od 1 mm, so nevarni za pljuča. Poseben je učinek prahu z velikostjo od 1/10 do 1/1000 mm. IZVOR PRAHU PRI OBDELAVI Vsak korak pri obdelavi lesa proizvaja prah. Obremenitev s prahom se začne z žaganjem desk. Z zadovoljivim odse- savanjem prahu se lahko zmanjša ali celo prepreči onesnaževanje. Emisija lesnega prahu pri skobeljnih strojih je zelo majhna. Največ ga je pri žaganju, če žagalni stroj nima odsesavanja. Zelo težko je obvladovati rezkanje, posebno takrat, ko odsesavanje neposredno od rezila ni mogoče (zaradi oblike obde-lovanca). Na splošno je delež prahu pri rezkanju majhen. Pri širokotračnem brusilnem stroju ni skoraj nobenega prahu. Pri ročnem brušenju je emisijo prahu težko nadzirati. Najbolj enostavni postopki, kot je npr. brušenje z brusnim papirjem, lahko povzročijo velike obremenitve s prahom (Pro-dinger 2000). NASTAJANJE PRAHU PRI @AGANJU Najpomembnejše naprave za žaganje so: • ročni žagalniki: vbodni žagalnik, ročni krožni žagalnik, Slika 1. @aganje pri poti ‘aginega lista navzgor (Prodinger 2000) Vbodni žagalnik 1 Zagin i ist h Obddovancc ?%^Ä5^J^$^ Manj delcev - veliko prahu ••'. Slika 2. @aganje pri poti ‘aginega lista navzdol (Prodinger 2000) ijaLes 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj • mizni žagalni stroji: krožni in tračni žagalni stroj..., • čelilni krožni žagalni stroj (čelilnik). Razvoj prahu lahko razložimo kot skupno učinkovanje med žagalnim strojem in obdelovancem. Vsak žagin list vodi zobe v enakomernem zaporedju za odžag. Ko pride žagin list z zobmi do lesa, odletijo delčki lesa iz rezalne linije. Pri žaganju nastane zelo veliko žagovine in zelo malo prahu. Pri vzvratni poti pa zobje zadenejo ob sveži Slika 3. Nastajanje prahu pri kro‘nem ‘agalnem stroju (Prodinger 2000) Slika 4. Skica modernega zgornjega odsesavanja (Prodinger 2000) Slika 5. Pot prahu pri tra~nem ‘aganju (Prodinger 2000) ‘ag in trgajo drobne del~ke, pri ~emer pa dobimo zelo velik del lesnega prahu (slika 1, 2). Za nastajanje lesnega prahu je krivo lesno vlakno v ‘agu, ki ga ‘agin list ob povratni poti odtrga. Situacija je enaka pri kro‘nih ‘agalnih strojih. @agin list je pritrjen na mizo ali v le‘i{~e pri ro~-nih kro‘nih ‘agalnikih. Vrtenje ‘agi-nega lista in njegovih zob je usmerjeno tako, da ‘agin list pritisne obdelovanec na mizo. Pri ‘aganju iverje odleti pod mizo in je tako pravilno odsesano. Pri ro~nih kro‘nih ‘agalnikih pa je izhod iverja prost, tako da ga usmerimo v za to primerno vre~o ali pa ‘agalnik pri-klju~imo na odsesavanje. Pri ‘aganju s kro‘nim ‘agalnim strojem, kjer je obdelovanec tako kratek, da potujejo zobje samo enkrat skozenj, je emisija prahu zelo nizka. Meritve so pokazale, da zgornje odsesavanje ni potrebno. Koncentracija prahu je manj-{a kot 1 mg/m3. Situacija pa se popolnoma spremeni, ~e je obdelovanec dalj{i in zobje ‘aginega lista te~ejo dvakrat skozi obdelovanec. Pri tem zadevajo ob lesna vlakna in jih trgajo, kar pove~uje koli~ino prahu. Pri taki obdelavi so stroji lahko brez zgornjega odsesavanja, ~e proizvajajo manj kot 5 mg prahu na m3. Prah je v primeru, ko je obdelovanec dalj{i, usmerjen v smeri vrtenja ‘aginega lista, direktno proti poslu‘evalcu stroja. Srednja vrednost obremenitve s prahom se giblje okrog 3,3 mg/m3, maksimalna pa okoli 22 mg (slika 3, 4). Strnjeni tok prahu lahko zajamemo samo z zgornjim odsesavanjem. Odse-savanje pritrdimo v {pranjo na klin tako, da ne ovira ‘aginega lista. Tudi monta‘a z posebno za to narejenimi pritrdili je mogo~a. Kljub enostavni re{itvi le-ta nudi zelo dobro vodenje zra~nega toka in s tem zelo dobro od-sesavanje prahu. Pri ~elilniku se obdelovanec lo~uje pre~no na vlakna. V glavnem so ~elilni ‘agalni stroji nastavljeni za ‘aganje pravih kotov. Zaradi komplicirane konstrukcije pri starej{ih ~elilnih ‘a-galnih strojih velikokrat le-ti nimajo mo‘nosti priklopa odsesalne naprave. Tipi~ni ~elilnik ima ‘agin list pritrjen ob zgornji strani obdelovanca. Iverje in prah ki nastajata pri ‘aganju, odpadata v smeri stran od poslu‘evalca ‘a-galnega stroja. S ~elilnim ‘agalnim strojem ‘ago se ne raz‘aguje ve~jih plo{~ ali ve~jih obdelovalnih kosov. ^elilni ‘agalni stroji brez odsesavanja ne proizvajajo velikih koli~in prahu, predvsem zato, ker z njimi ‘agamo predvsem sve‘ masiven les. Tra~ni ‘agalni stroji proizvajajo znatne koli~ine prahu. Pri njih te~e skozi ob-delovanec ‘agin list. Prah in z njim iverje leti navzdol. Zelo pogosto najdemo stare tra~ne ‘agalne stroje, ki imajo nezadostno odsesavanje ali pa sploh nimajo urejenega vodenja iverja in lesnega prahu (slika 5). Pri tra~nem ‘aganju tra~ni ‘agin list ne naletuje na dvignjena vlakna. Prah skupaj z iverjem pada v smeri gibanja lista (dol). Obremenitev s prahom dosega pri tra~nih ‘agalnih strojih z odsesavanjem koli~ino od 1,4 mg/m3 zraka, brez odsesavanja pa do 13 mg/ m3. Srednja vrednost se giblje okrog 6 mg/m3. Pri tra~nih ‘agalnih strojih je mogo~a naknadna dogradnja odseso-valnih naprav razen, kadar obdelujemo kompleksnej{e dele. V takih primerih je potreben ve~ji poseg na strojih. Danes je odsesavanje pri tra~nih ‘agalnih strojih obi~ajno ‘e vgrajeno tako, da sta iverje in lesni prah odstranjena. Najve~ja nevarnost je, ~e ‘agin list zadene ob sistemo odsesavanja (Prodinger 2000). NASTAJANJE PRAHU PRI SKOBLJANJU IN REZKANJU Pri skobljanju in rezkanju masivnega lesa nastajajo majhne obremenitve s ijaLes 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj prahom. Ve~je koli~ine prahu se lahko razvijejo le v primeru rezkanja poljubnih oblik na vezanih ali MDF plo{~ah. Pri taki obdelavi lahko izmerimo do 10 mg/m3. Obi~ajna vrednost obremenitve s prahom pri rezkanju in skoblja-nju se giblje v predpisanih mejah (Prodinger 2000). NASTAJANJE PRAHU PRI BRU[ENJU Bru{enje je najve~ji izvor prahu. Medtem ko pri ‘aganju, rezkanju in skobljanju nastajajo ve~je koli~ine prahu in iverja zaradi rezalne poti, nastaja pri bru{enju zelo droben in manj o~iten prah. Z razli~no zrnatostjo brusilnih trakov odstranjujemo ve~ja ali manj{a vlakna iz lesa. Dalj{i kot je kontakt med brusilnim trakom in lesom, bolj se zmeljejo lesena vlakna. Pri tem nastaja zelo droben prah (Prodinger 2000) (slika 6). Nastajanje drobnega prahu je potrebno ob vsakem bru{enju upo{tevati. Pri tem nista va‘na velikost in cena brusilne naprave kot tudi ne, ~e je brusilna naprava na stojalu. Pri obstoje~em odsesa-vanju na brusilni napravi so bile izmerjene naslednje vrednosti obremenitve s prahom (preglednica 3). Zgornje vrednosti so bile dobljene iz knjige in veljajo samo za primerjavo med različnimi mesti nastanka. Kot je razvidno iz tabele, so najbolj obremenjena majhna brusilna sredstva, saj ravno pri teh ni urejenega odsesavanja, medtem ko pa imajo večji stroji dobro urejeno odsesavanje in je zaradi tega obremenitev s prahom bistveno manjša (Prodinger 2000). Tračni brusilni stroj Izvršena je bila raziskava na 25 različnih brusilnih napravah s starostjo do 25 let. Vse naprave so bile priključene na odsesavanje. Pomanjkljivosti na brusilnih napravah so bile: • napaka na zaboju za prah, • napaka na odsesovalnih ceveh, netesnost, slabo naleganje, • preluknjana vreča za prah, • premalo odsesavanja, • ni odsesavanja na zunanjem obračalnem kolutu, • odprte rešetke • prevelika razdalja med odsesa-vanjem in izvorom prahu. Poleg teh problemov je treba omeniti še dva. Pogosto nastajajo problemi s prahom ob pnevmatičnem vodilu pri napenjanju brusilnega traku. Vodilo napetosti traku deluje tako, da je pri višji napetosti Slika 6. Nastajanje prahu pri bru{enju (Prodinger 2000) prašni delci vzdolž odsesavanje j brusilnega traku obde|ovanj brusilni trak " •"'"............■ Preglednica 3. Obremenitev s prahom po napravah (Prodinger 2000) Naprava Obremenitev s prahom Maksimalna Minimalna Srednja Tra~ni brusilni stroj 8,7 015 3,4 [irokotra~ni brusilni stroj 4 ,1 0,3 1,5 Kotni brusilni stroj 3 1,5 3,0 9,1 Ro~ni brusilnik 3 1,5 0,64 7,6 Vse vrednosti so v mg/m3. ■**» D Slika 7. Učinek odsesavanja v bližini brušenja (Prodinger 2000) odsesavanje prasni delci vzdolž brusilnega traku obdelovanje brusilni irak obdelovana ~ 7 rešetka (odprta) ' ' Slika 8. Učinek odsesavanja, ki je oddaljeno od brušenja (Prodinger 2000) ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj Slika 9. Izdelava delovnega mesta z razsvetljavo in urejenim sistemom za odsesavanje prahu (Prodinger 2000) Slika 10. Delovna miza z odsesavanjem za obdelovance nepravilnih oblik (Prodinger 2000) Slika 11. Pokrov krta~e (Prodinger 2000) nim brusilnikom lahko brusimo: letvice, žlebiče, kote in posebne gradbene dele. Najpogostejše težave pri tem so: • ni zadostnega vsesavanja, • neznaten uspeh vsesavanja, • dovodi za sesanje prahu so pogosto zaradi pogostega prestavljanja pokvarjeni, zlomljeni, • sesalna vrečka je pokvarjena (raztrgana), premajhna aH preveč polna, • cevni dovodi ne tesnijo dovolj, • sesalni pokrov ni zaprt, tako da podpritisk vsesavanja ne učinkuje, • slabo ločevanje, • pogonski motorji so močno zaprašeni in se lahko pregrevajo. Pri merjenju prašnosti ni bilo še za noben kotni brusilnik ugotovljeno, da bi v zrak emitiral manj kot 2 mg prahu. Merjenja so pokazala vrednosti od 3 mg do 31 mg prahu na m3 zraka. Že majhne spremembe, kot je npr. uporaba sesalnega lijaka ali drugačna oblika ročaja na obdelovanem kosu, lahko pomeni precejšnje spremembe pri izmerjeni prašnosti v zraku. Srednja vrednost prašnosti je bila pri 9,4 mg, ki je zelo visoka (Prodinger 2000). Ročno brušenje Pri merjenih vrednostih za ročno brušenje je vseeno, ali brusimo s strojem, ali ročno. Pri merjenjih mestih je bila vrednost precej pod dovoljeno mejo prašnosti. Do dobrih rezultatov lahko pridemo pri primerjavi vrednosti pri ročnem brušenju in brušenju na sesalni mizi. Prašnost v vrednosti 5 mg je lahko pri brušenju stola znižana na 2,8 mg. Pri merjenju je bilo treba upoštevati, da je stol sestavljen iz elementov in da se prah kot pravilo pojavi več 10 cm nad delovno površino, kar pomeni, da gre le del prahu skozi rešetko na mizi. Pri obdelovanih kosih z ravnimi površinami so vrednosti prahu v zraku pod 2 mg. Paziti je treba, da je možno nastali prah vsesati v razdalji vsaj 10 cm od obdelovanega kosa lesa, da prah ne bi prosto uhajal v zrak. Delež prahu, ki je nastal pri ročnem brušenju, pa lahko postane manj pomemben, če upoštevamo kakšno oviro lahko pomeni pri delu sesalna cev. Tudi tu so uporabniki našli dobro rešitev: vsesavanje prahu je možno skozi napeljave (cevi), ki so inštalirane na stropu nad delovnim mestom. Na ta način dosežemo, da sesalna cev ne visi navzdol in moti delavca pri bru{e-nju. Dodatno pa je izbrana sesalna cev iz bolj gladkega materiala, tako da v eventualnem kontaktu z obdelovanim kosom ne pride do kakr{nih koli drgnjenj ali zatikanj oz. v tem primeru lahko hitro re{imo cev (slika 9). Prednosti tako urejenega delovnega mesta so zelo velike. Tako lahko za kose, ki jih obdelujemo in za katere bo potrebno veliko ro~nega bru{enja (kot npr. sanacija vrat ali pohi{tva), opravimo veliko le-tega brez nepotrebnega gibanja in menjavanja prostora. Orodje, na katerega pritrjena razsvetljava, npr. vrtalni stroj, ima lahko ‘e vpet sveder in lahko z njim takoj vrtamo, ne da bi izgubljali ~as z iskanjem, vpenjanjem svedra in podobno. Mo‘en pa je {e en na~in vsesavanja prahu v delavnicah, kjer je stalna pra{nost zaradi bru{enja, ‘aganja, vrtanja. Gre za monta‘o nerjave~e kovinske mre‘e pod delovno mizo in pa sistem vsesa-vanja prahu v vi{ini mize (Prodinger 2000) (slika 10). Nastanek prahu pri krta~enju Nepravilno oblikovane dele lesa pogosto obdelamo tudi s krta~enjem tako, da bi dobili povr{ine, ki so gladke in prijetne na otip. Tako lahko obdelamo povr{ine na koncu obdelovalnega procesa ali pa med njim. Naprava za krta-~enje je sestavljena iz vrte~e se krta~e s trdimi {~etinami in pritrjenega brusilnega papirja. [~etine na krta~i dajejo brusilnemu papirju potrebno oporo, da lahko dobro zbrusimo obdelovani kos lesa. Krta~e imajo premer 40 cm in delujejo kot velik, prosto stoje~ ventilator. Nastajajo~i, zelo drobni prah je z zrakom odpihnjen v okolico. Povpre~ne merjene vrednosti prahu so od 10 do 12 mg, ~e ni sistema vsesavanja. Pri krta~enju lahko za krta~o predvi- ijaLeS 55(2003) 1-2 dimo nekak{en pokrov, ki naj bi bil montiran tako, da bi lahko obdelovani kos lesa lahko prosto obra~ali in brusili, prah, ki nastane pri bru{enju, pa bi lahko {el direktno v cevi sistema za vsesavanje. Popolna zapora nastajanja prahu pri krta~enju ni mo‘na, ker vedno potrebujemo odprtino, da bi lahko obdelovali kos lesa. Dodatna re{itev za krta~e-nje je opisna v naslednjem odstavku (Prodinger 2000). Bobnanje Pri bobnanju postavimo kos pohi{tva, ki ga obdelujemo (lahko manj{i kos pohi{tva ali stol), v velik boben s premerom najmanj 1 m. Boben je nepre-du{no zaprt in do polovice napolnjen z gladkimi steklenimi kroglicami. Br‘ ko se boben za~ne obra~ati, je kos pohi{tva obsut s steklenimi kroglicami, ki zgladijo povr{ino. Prednost bobna je popolna zaprtost, kjer lahko nastane emisija prahu samo pri menjavi obdelovanih kosov pohi{tva. Boben je stalno ~i{~en z zrakom, ki odna{a prah skozi vsesovalne cevi. S steklenimi kroglicami, ki imajo 1 cm ali 2 cm premera, lahko obdelamo ravne povr{ine, medtem ko je za obdelavo raznih ‘lebi-~ev in utorov {e vedno potrebno ro~no delo (Prodinger 2000). NEKATERI DRUGI IZVORI PRAHU Odlagali{~e prahu Na vseh vodoravnih povr{inah se stalno nalaga prah tudi v {e tako nepra{nih delavnicah. Najpomembnej{e se je izogibati neravnim stenskim oblogam, napeljavam in razsvetljavi, ki se te‘ko o~istijo. Prah se pogosto odlaga na delovnih strojih in v njih, v ogrevalnih napravah in na zalogah materiala. Odstranitev povr{in, kjer se nalaga prah, {e posebej plo{~ ali skladi{~enega materiala, lahko prispeva k mo~nemu ijaLeS 55(2003) 1-2 zmanjšanju prašnosti. Najbolj zanesljiv ukrep pri zmanjševanju prašnosti pa je seveda redno sesanje vsej površin. Prah pa se nabira tudi na delovnih oblekah. Pogosto v s prahom zelo obremenjenih delavnicah delujejo po tem principu: najprej opravljajo zelo prašna dela, kot so brušenje aH žaganje, potem pa ta prah s stisnjenim zrakom odpihnejo z obleke, vendar se lahko zaradi pritiska zraka prah raznese po vsej delavnici (Prodinger 2000). Odpihovanje Odstranjevanje prahu z odpihovanjem s stisnjenim zrakom je napačno ravnanje. Prah je ob tem le razpršen in čaka na naslednjo priložnost, da bo lahko spet škodljivo deloval. Kroženje prahu je pri odpihovanju preprosto: • pranje odpihnjen s stisnjenim zrakom in razpršen v okolico, • prah se usede na vse vodoravne površine, • prah je skozi gibanje delavcev, premikanje obdelovanih kosov lesa spet aktiviran in že drugič škoduje delavcu, • delovna površina ali obdelovani kos lesa je očiščen s stisnjenim zrakom, s čimer se kroženje prahu konča. Samo dosledno odstranjevanje prahu že pri nastajanju lahko pomaga pri izogibanju problemu prašnosti. Navodilo za ravnanje podjetjem: Manj prahu v delavnici pripomore k boljši klimi (vzdušju) v delavnici (Prodinger 2000). Viličar Eden od pogosto podcenjenih izvorov prašnosti je lahko tudi viličar: pri hitrem transportu, kjer se viličar veliko obrača in pri tem dviguje prah s tal. Priporočljiv ukrep je redno čiščenje tal raziskave in razvoj in namestitev gladkih talnih površin. Dizelski viličar je zelo velik emisijski izvor prahu. Dizelski motorji lahko v svojih izpušnih plinih vsebujejo do 4 g saj na m3. Saje iz izpuha se porazdelijo tako, da jih je nemogoče takoj opaziti. Glede na to, da morajo dizelski viličarji kar pogosto voziti po proizvodnih halah, je nujno potrebna rešitev montaža filtra proti sajam (Prodinger 2000). Ogrevanje Eden od nadaljnjih izvirov prašnosti je tudi ogrevalni sistem. Za to še posebej velja ogrevanje s pihajočim zrakom, ki lahko na začetku kurilne sezone emitira v zrak velike količine prahu, ki se je nabral med ploščami. Da bi znižali prašnost, je bilo predlagano, da se na začetku kurilne sezone ogrevanje nastavi na maksimalno delovanje, vsa vrata in okna naj se odprejo in pihanje toplega zraka tudi nastavi na maksimum, da bi v enem poskusu odstranili čim več prahu. Med tem postopkom v delavnici ne smejo biti ljudje. V največ pol ure mora koncentracija prahu v zraku pasti. Razpoložljiv sistem vsesa-vanja je ob tem postopku tudi lahko vključen tako, da lahko pripomore k hitrejšemu in bolj učinkovitemu pre-čiščevanju zraka (Prodinger 2000). V zimskih mesecih je prašnost višja kot poleti iz dveh razlogov: • okna in vrata morajo ostati zaprta, da bi ohranili toploto v delavnici, • pri ogrevanju je zrak bolj suh tako, da je tudi prah lažji in se hitreje dviga. Povišana vlažnost zraka poleti vpliva tudi na večjo vlažnost lesa in večjo težo lesnih prašnih delcev. Poleti je vlažnost v glavnem od 5 do 15 g vode na kilo-gram zraka, pozimi pa od 1 do 3 grame. Manjkajoča teža vode v prahu povzroči hitrejše in lažje dvigovanje prahu (Prodinger 2000). m raziskave in razvoj VPLIVI LESNEGA PRAHU Boj proti lesnem prahu ni problem, ki je pomemben samo za specialiste za medicino dela in zaposlene v lesarski industriji. Nevarnosti, ki jih predstavlja lesni prah, segajo vse od negativnih vplivov na zdravje (suha sluznica) do slabše kvalitete izdelkov in neposrednih nevarnosti in poškodb. VPLIVI LESNEGA PRAHU NA ZDRAVJE: Škodljivost prahu je odvisna od (Gspan 1984): • koncentracije prahu, • ekspozicije prahu, • kemične sestave, • velikosti spektra delcev, • oblike prašnih delcev. Lesni prah deluje na več načinov: • fizično delovanje z izsuševanjem lesa, • kemično delovanje z izločevanjem substanc iz lesa. Medtem ko so fizični učinki splošno znani - suha sluznica, kašlji, razpokana koža in občutekžeje pri delu na prašnih delovnih mestih, pa imamo le malo podatkov o kemičnih učinkih. Obstaja namreč upravičen sum o nastanku nosnih karciomov pri vplivu lesnega prahu hrasta in bukve. Študija o lesnoobde-lovalnih podjetjih z izmerjeno praš-nostjo in preiskave zdravnika za grlo, nos in ušesa (otorinolaringologa) bi bile zelo zaželene, da bi lahko odpravili zgoraj omenjene sume (Sj D ström in Alenk 1999). Manjši je prašni delec, globlje v pljuča se lahko zarije. Večji delčki velikosti okoli 1/10 mm so ustavljeni že na nosni sluznici, medtem ko se manjši (pod 1/ 100 mm) prebijejo do bronhijev in celo v pljučne mešičke. Odločilnega pomena za zdravstvene EE “okvare” zaradi lesnega prahu je koncentracija in trajanje izpostavljenosti. Za oceno stopnje nevarnosti je upoštevana izpostavljenost prizadetih. Prizadetost osebe je ocenjena skupaj s trajanjem del in izračunana za 8-urni delavnik. Posamezne najvišje vrednosti lahko pomenijo skupno le malenkostno obremenitev s prahom, medtem ko samo malenkostno preseganje meje prašnosti, vendar v obdobju dalj trajajoče izpostavljenosti, lahko povzroči resne probleme. Danes uporabljene metode za merjenje prašnosti v zraku izhajajo iz količine prahu na kubični meter zraka. Majhne vrednosti (pod 1 mg prahu na kubični meter) lahko dajejo vtis varnega delovnega okolja, razen v primeru, da oseba, ki dela, nima alergijskih reakcij na prah. Prav najmanjši in gravimetrično najmanj vplivni delci povzročajo pri nekaterih ljudeh razvoj alergij. Obsežna preiskava rizikov prašnosti bi morala poleg izmerjenih vrednosti preveriti tudi velikosti delcev in njihovo razvrstitev upoštevati v skupni oceni (Gspan in Hrašovec 1993). ŠKODLJIVI VPLIVI NA KVALITETO IZDELKA Kupec pričakuje neoporečen izdelek. Tudi najmanjši prah, ki se odlaga na izdelku, mora biti očiščen, kar pomeni dodatno delo. Seveda pa se pri skladiščenju vedno odlaga prah. Bistveno bolj neprijetno je odstranjevanje prahu v lakirnici, ker lak prašne delce veže v novo polakirano plast. Nečista površina je zelo slaba reklama za neko podjetje, tako pomanjkljivost pa lahko takoj opazijo tudi laiki. Dodatna popravila in izguba ugleda podjetja, da o denarju niti ne govorimo, so lahko pogosto posledica (Prodinger 2000). TEHNIČNE TEŽAVE, KI JIH POVROČA LESNI PRAH Najosnovnejša nevarnost zaradi prahu je zmanj{anje trenja tal, kar pomeni, da lahko pride do padcev zaradi spo-drsavanja. Manj o~itne so nevarnosti, ki jih prah lahko povzro~i na razsvetljavi in motorjih. Tako lu~i kot motorji se lahko pri delovanju znatno segrejejo, tako da se lahko v‘ge prah, ki se je nabral na njihovi povr{ini. Dobro vzdr-‘evanje ~isto~e teh naprav je zelo u~in-kovit ukrep proti samov‘igu. Pri pra{nosti je pogosto podcenjeno delovanje prezra~evalnih naprav. Vsak vklop zra~nika povzro~i dvigovanje prahu, ki se je nabral v sistemu prezra-~evalne naprave ali na mre‘i zra~nika. Menjava smeri pihanja zraka vsaki~ povzro~i novo odlaganje prahu, temu pa bi se bilo treba izogniti. Poseben problem je napetost (el. naboj) delov brusilnih naprav, ki se ustvarja pri bru{enju. Pri {irokotra~nem brusilnem stroju lahko stati~ni naboj zgornjih valjev dose‘e napetost 15.000 V, kadar se brusilni trak drgne ob nosilec valjev. Naboj se preko mo~nih elektri~nih isker razelektri pri ozemljenem okviru stroja. Pri pove~ani koncentraciji prahu je mo‘en v‘ig zra~no-pra{ne me{anice. [e posebej pri brusilnih napravah je velika verjetnost, da nastaja stati~ni naboj na razli~nih sestavnih delih. Te‘ave lahko odpravimo tako, da poskrbimo za ~is-tost naprav. Zadnje podro~je, ki ima lahko pomembno vlogo pri lesnem prahu, je se-‘iganje. Nekateri ogrevalni sistemi zelo slabo reagirajo na velik dele‘ prahu in se nagibajo k pokanju (Prodinger 2000). 1. Gspan, P.: Ekologija dela, priro~nik, Iskra Tozd Tele-matika v sodelovanju z Zavodom SRS za varstvo pri delu, Kranj, 1984 2. Gspan P., Hrašovec, B.: Prah v proizvodnji, Zavod Republike Slovenije za varstvo pri delu, Ljubljana 1993 3. Prodinger, K.: Staub, 2000 4. SjDström, E., Alen, R.: Analitical methods in wood chemistry, pulping and papermaking, Springer-Verlag Berlin, Heidelberg, New York, 1999 ijaLes 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 338.58:339.13 strokovni ~lanek (Professional Paper) Koncept ciljnih stro{kov kot orodje izbolj{evanja konkuren~nega polo`aja podjetja avtorica Maja ZAMAN, Ekonomska fakulteta Zaradi procesa globalizacije trgov so podjetja vse bolj izpostavljena neizprosni svetovni konkurenci, kar vse bolj odseva tudi v te‘nji k stalnemu zni-‘evanju stro{kov. Sodobni trendi zahtevajo od podjetij visoko raven fleksibilnosti tako na podro~ju strate{kega po-slovodenja kot na podro~ju vseh izvajalnih funkcij. Ob tem se spreminja vloga ra~unovodstva, ki mora slediti spremembam v podjetju in njegovem poslovnem okolju ter se jim prilagajati z namenom preskrbovanja pomembnih, zanesljivih in pravo~asnih informacij za poslovodsko odlo~anje na vseh ravneh. Podjetja, ki so tak{ni konkurenci izpostavljena, med drugim opa‘ajo, da je dolo~anje prodajnih cen na podlagi stro{kovnih cen postalo z vidika trga nedopustno in da dobiva ve~ji pomen koncept ciljnih stro{kov1 kot element donosnosti poslovanja in strate{ko orodje za izbolj{evanje konkuren~nega polo‘aja podjetja. Opredelitev koncepta ciljnih stro{kov V slovenski literaturi najdemo ve~ (sorodnih) definicij koncepta ciljnih stro{kov. Najpogosteje je uporabljena definicija, po kateri so “ciljni stro{ki najve~ji dovoljeni stro{ki v celotni dobi povpra{evanja po izdelku in so ponavadi opredeljeni za vsako stopnjo v tem okviru posebej” (Turk, Kav~i~, Ko- kotec-Novak, 1998, str. 122). Podobno Tekav~i~eva (1997, str. 172) pravi, da so “ciljni stro{ki razlika med prodajno vrednostjo proizvoda v njegovem `iv-ljenjskem ciklu in pri~akovanim do-bi~kom od njegove prodaje”. V tuji literaturi je ve~ definicij, ki izpostavljajo pomen uvajanja tega koncepta v najzgodnej{ih fazah ‘ivljenjskega cikla izdelkov. Horvath (1993, str. 4) s pojmom koncepta ciljnih stro{kov razume “skupek in{trumentov za planiranje, nadzor in odlo~anje o stro{kih, ki nastopijo ‘e v zgodnjih fazah na~r-tovanja proizvoda in proizvodnje, z namenom, da pravo~asno oblikujejo stro{kovne strukture glede na zahteve trga”. Seidenschwarz (1992, str. 199) pa opredeljuje koncept ciljnih stro{kov kot “in{trument strate{kega stro{kov-nega managementa, ki pa ni usmerjen na proizvodnjo (kot je to zna~ilno za tradicionalne stro{kovne metode) tem-ve~ na zgodnje faze v integriranem ‘iv-ljenjskem ciklu proizvoda”. Fessler in Fischer (2000, str. 33) pa omenjata Katovo definicijo, ki pravi, da je “koncept ciljnih stro{kov celoten program zni‘evanja stro{kov, ki se pri~ne {e pred pripravo osnutkov in prvih skic novega izdelka. Je pristop, ki te‘i k zni‘evanju stro{kov novih izdelkov skozi njihovo celotno ‘ivljenjsko obdobje, ob tem pa upo{teva zahteve kupcev po kvalitetnih in zanesljivih izdelkih in i{~e uporabne ideje za zni-‘evanje stro{kov v fazi planiranja, razvojni fazi in fazi izdelave prototipa”. Kljub velikemu {tevilu definicij koncepta ciljnih stro{kov je ve~ini definicij skupno, da opisujejo proces, ki se pojavlja v konkuren~nem tr‘nem okolju, za katerega je minimiziranje stro{kov klju~en element donosnosti. Razvoj in pomen koncepta ciljnih stro{kov ^eprav so koncept ciljnih stro{kov sistemati~no pri~eli uporabljati in ga tako popularizirali Japonci, je bila ideja zasnovana in v preprosti obliki prvi~ uporabljena ‘e v za~etku 20. stoletja v podjetju Ford Motor Company (Shank, Fisher, 1999, str. 74). Na Japonskem pa mesto pionirja na pod-ro~ju uveljavljanja in razvijanja koncepta ciljnih stro{kov pripada podjetju Toyota (Bellis-Jones, Oldman, Mills, 1999, str. 29), ki je pri~elo razvijati koncept ciljnih stro{kov sredi {estde-setih let, kmalu pa so mu sledila tudi druga japonska podjetja (npr. Nissan, Sony, NEC, Olympus, Daihatsu in Matsushita). Danes je metoda ciljnih stro{kov pomembna tehnika na pod-ro~ju stro{kovnega ra~unovodstva tako v japonskih kot tudi v ameri{kih in evropskih podjetjih2. ^eprav ji je v znanstveno-raziskovalnih krogih na- ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj menjeno nekoliko manj pozornosti kot drugim inovativnim metodam na pod-ro~ju stro{kov (med temi {e posebej izstopa koncept stro{kov po aktivnostih poslovnega procesa - t. i. ABC metoda), raziskave (Pierce, 2002, str. 30) ka‘ejo, da je metoda v praksi za‘ivela bolj kot mnoge druge sodobne stro{kovne metode3. Konkurenca zahteva od podjetij rigo-rozne spremembe na podro~ju politike prodajnih cen. V preteklosti, ko so {e prevladovali “trgi proizvajalcev”, je bila politika prodajnih cen podjetij razmeroma preprosta. Ustrezen pribi-tek na stro{kovno ceno proizvoda je ob odsotnosti konkurence zagotavljal `elen dobi~ek. Nara{~ajo~a konkurenca je ob nespremenjeni politiki prodajnih cen neugodno vplivala na poslovanje podjetja. Ker so se kupci zaradi velikega {tevila ponudnikov lahko pri~eli obna{ati racionalno, trg visokih prodajnih cen, ki so bile posledica visokih stro{kov in visokih mar` proizvajalcev, ni ve~ sprejemal. Proizvajalcem sta ostali le dve mo`nosti: zni`evanje mar` in/ali zni`evanje stro{-kov. Zni`evanje stro{kov v kasnej{ih fazah `ivljenjskega cikla izdelka se je sicer pogosto izkazalo za u~inkovito, vendar so (pre)visoki za~etni stro{ki in z njimi povezani stro{ki rein`eni-ringa `e neugodno vplivali na poslovni rezultat podjetja, kar je mnoga med njimi pripeljalo v propad. Razumljivo je, da so podjetja zaradi tak{nih neugodnih izku{enj pri~ela namenjati ve~jo pozornost stro{kom `e v najbolj zgodnjih fazah razvoja novih izdelkov. Osnovna logika koncepta ciljnih stro{-kov je razmeroma preprosta. Izra~u-nani ciljni stro{ek je najvi{ja dopustna stro{kovna cena, ki si jo sme podjetje privo{~iti, ~e ‘eli ob prevladujo~i tr‘ni ceni realizirati ‘eleni dobi~ek. Ciljne stro{ke dolo~a na eni strani konku-ren~ni trg, na katerem konkuren~ni ED ponudniki izpodrinejo nekonkuren-~ne, na drugi strani pa vrhnje poslovodstvo, ki na osnovi postavljene strategije in finan~nih ciljev dolo~i ‘eleno stopnjo dobi~ka. Ker je pomen koncepta ciljnih stro{-kov izredno velik ravno v za~etnih fazah ‘ivljenjskega cikla proizvoda in ne {ele v kasnej{ih fazah, ko obstoje~a tehnologija in ‘e uveljavljeni procesni postopki v veliki meri zmanj{ujejo fleksibilnost pri zni‘evanju stro{kov, prevladujo~a konkuren~na cena za proizvod pogosto ({e) ne obstaja. V tak{nih primerih je namesto konku-ren~ne tr‘ne cene potrebno skrbno prou~iti, kak{no ceno bo tak{nemu (novemu) proizvodu priznal trg. Po mnenju nekaterih avtorjev (Shank, Fisher, 1999, str. 74, Ho~evar, 2001, str. 176) je namre~ kar 80 % stro{kov dolo~enih v obdobju oblikovanja pro-izvoda4, zato je najpomembneje stro{-ke obvladovati prav v fazi razvijanja in oblikovanja in v fazi dolo~anja procesov za njegovo proizvodnjo. Namen dolo~anja ciljnih stro{kov je tudi v tem, da izberemo tak{ne proizvajalne procese, ki v prihodnosti omogo~ajo dodatno zmanj{evanje proizvajalnih stro{kov (s tem se ka‘e povezava med konceptom ciljnih stro{kov in konceptom stalnega zni-‘evanja stro{kov). Raziskave ka‘ejo, da se koncept ciljnih stro{kov najpogosteje uporablja na podro~ju razvitih industrijskih panog, za katere so zna~ilni relativno kratki ‘ivljenjski cikli proizvodov in pogoste spremembe modelov proizvodov. Koncept ciljnih stro{kov torej zahteva spremembo tradicionalnega koncepta razmi{ljanja, po katerem je dobi~ek funkcija prihodkov in stro{kov (odhodkov). V konceptu ciljnih stro{kov povezava namre~ te~e v nasprotni smeri, saj stro{ki postajajo funkcija prihodkov in ciljne stopnje dobi~ka5. Proces vpeljevanja metode ciljnih stro{kov in analiza vrednosti Proces vpeljevanja metode ciljnih stro{kov se pri~ne z ugotavljanjem ali predvidevanjem tr‘ne cene, s katero bi podjetje lahko doseglo ‘eleni tr‘ni dele‘. Glede na postavljene finan~ne cilje je potrebno dolo~iti ciljni dobi~ek in tako dolo~iti ciljne stro{ke. Tako izra~unane ciljne stro{ke je potrebno primerjati s predvidenimi stro{ki (oziroma z dejanskimi stro{ki v primeru, da se koncept ciljnih stro{kov uvaja v kasnej{ih fazah ‘ivljenjskega cikla). ^e se izka‘e, da predvideni stro{ki presegajo ciljne stro{ke, ki vodijo k ‘elenemu dobi~ku, je potrebno poiskati na~ine za zni‘evanje stro{kov. Predvidene stro{ke je potrebno zni‘e-vati toliko ~asa, da dose‘ejo raven ciljnih stro{kov. Tekav~i~eva (1995, str. 124), ki mo‘nosti za zni‘evanje stro{-kov v podjetju i{~e z vidika aktivnosti6, priporo~a predvsem iskanje re{itev v dveh smereh: 1. podjetja se morajo osredoto~iti predvsem na za‘elene in potrebne aktivnosti in zmanj{ati ali povsem odpraviti tiste aktivnosti, ki v ni~emer ne prispevajo k vrednosti z vidika kupca ali k nemotenemu poslovanju v podjetju7 ter 2. vsako od za‘elenih in potrebnih aktivnosti morajo podjetja opraviti brezhibno v prvem poskusu - tako zni‘ujejo stro{ke, povezane z opravljanjem posameznih aktivnosti, s tem pa tudi celotne stro{ke poslovanja. Analiza vrednosti je proces, v katerem je potrebno pregledati vsak sestavni del proizvoda in vsako njegovo funkcijo. Gre za sistemati~en postopek, katerega namen je ugotavljanje, ali je posamezen sestavni del ali posamezno funkcijo proizvoda mogo~e proizvajati z ijaLes 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj ni‘jimi stro{ki. Pri tem je potrebno posebno pozornost nameniti funkcionalnosti, kakovosti in privla~nosti proizvodov, ki bi se utegnili zni‘ati zaradi pretiranega zni‘evanja stro{kov8. Namen analize vrednosti je tudi ugotavljanje, ali je mogo~e zmanj{ati {tevilo delov, ki vstopajo v proizvodnjo kon~-nega proizvoda. Zmanj{evanje {tevila delov in njihova standardizacija vodita k ve~ji kakovosti in zanesljivosti proizvoda ter zni‘ujeta stro{ke pridobivanja in skladi{~enja delov, stro{ke dela in poprodajnih storitev9. Ker kupljeni materiali, deli in polpro-izvodi pogosto pomenijo pomemben dele‘ stro{kovne cene proizvoda, je potrebno pozornost nameniti {e dvema vpra{anjema: 1. odlo~anju med mo‘nostjo nabave delov od dobaviteljev in lastno proizvodnjo le-teh ter 2. do kolik{ne mere je smiselno te‘njo po zni‘evanju stro{kov raz{iriti na dobaviteljsko verigo. Uvajanje koncepta ciljnih stro{kov v podjetje namre~ ne zahteva le izbolj-{ane u~inkovitosti v procesih, ki potekajo v podjetju, temve~ tudi zunaj njega - predvsem pri dobaviteljih. Celovit program na podro~ju obvladovanja stro{kov zahteva oblikovanje delovnih teamov, v katere so vklju~eni tudi in‘enirji strate{kih dobaviteljev podjetja, katerih skupni cilj je doseganje ciljnih stro{kov za proizvodnjo izdelka z natan~no opredeljeno funkcionalnostjo, kakovostjo in privla~-nostjo10. Primer uporabe ciljnih stro{kov na konkretnem izdelku Primer uporabe ciljnih stro{kov bo prikazan na zni‘evanju stro{kov pri izdelavi kabelskega snopa11. Po posebnem kabelskem snopu je povpra{evalo podjetje iz Nove Zelandije, ki je bilo pripravljeno za proizvod pla~ati 123,23 denarnih enot. Na osnovi strate{kih ciljev je podjetje dolo~ilo ciljni dobi~ek 16,00 denarnih enot na proizvod in si tako postavilo ciljne stro{ke v vi{ini 107, 23 denarnih enot na proizvod. Izra~unu ciljnih stro{kov sta sledila dva koraka: 1) izra-~unavanje predvidenih stro{kov in 2) zni‘evanje predvidenih stro{kov oziroma pribli‘evanje ciljnim stro{kom. V preglednici 1 je prikazana raz~le-nitev kabelskega snopa po kosovnici na posamezne komponente s pripada-jo~imi predvidenimi stro{ki, ki vklju-~ujejo stro{ke materiala, dela in amortizacije. Posamezni deli kosovnice, ki jo je pripravil kupec, so bili ‘e v procesu priprave prve stro{kovne ocene v soglasju s kupcem nadome{~eni s primerljivimi deli, ki jih je bilo mogo~e kupiti pri obstoje~ih dobaviteljih, pri katerih je podjetje dosegalo bistveno ni‘je cene. Ker so bili izra~unani predvideni stro{ki vi{ji od ciljnih stro{kov, mo‘-nost nadomestitve posameznih delov s primerljivimi pa je bila ‘e izkori{~e-na, je bilo potrebno poiskati alternativne na~ine za zni‘evanje stro{kov. Med deli, ki se vgrajujejo v kon~ni proizvod, so stro{kovno izstopali predvsem deli D1, D4 in D6. Medtem ko Preglednica 1. Predvideni stro{ki proizvodnjo kabelskega snopa sta bila stro{ka pri D1 in D4 utemeljena, je analiza vrednosti pokazala, da je stro{ek D6, glede na njegove lastnosti, previsok. Ob dejstvu, da ta del dobavlja proizvajalec z monopolnim polo‘ajem, se je podjetje v soglasju s kupcem dogovorilo, da bo del proizvajalo samo. V novem izra~unu stro{-kovne cene je bilo potrebno upo{tevati dodatne stro{ke, ki jih bo povzro~ila lastna proizvodnja novega dela (dodatni stro{ki materiala, dela in amortizacije). Lastna proizvodnja dela D6 je pov-zro~ila, da so se standardni stro{ki spustili pod raven ciljnih stro{kov (107,23 denarne enote) in tako omo-go~ila podjetju preseganje ‘elenega dobi~ka. Zaradi lastne proizvodnje so sicer nekoliko narasli stro{ki materiala (D9), dela (O7) ter amortizacije (PO3), vendar je bilo povi{anje stro{-kov bistveno manj{e od prihranka. Sklep Sodobni pristopi k obvladovanju stro{-kov postajajo v pogojih nara{~ajo~e konkurence pomembno orodje izbolj-{evanja konkuren~nega polo‘aja podjetja. V prispevku smo prikazali zna~il-nosti koncepta ciljnih stro{kov, ki so ga po japonskem vzoru v veliki meri ‘e “posvojila” ameri{ka, v manj{i pa tudi evropska podjetja. Zaradi opisanih materiala, dela in amortizacije za STRO[KI MATERIALA IN DELOV STRO[KI DELASTRO[KI AMORTIZACIJE Del stroški/proizvod Opravilo stroški/proizvod Amort. opreme stroški/proizvod D1 12,56 Ol 2,73 A1 0,91 D2 744 02 4,54 A2 0,91 D3 7,25 03 1,14 D4 40,69 04 1,14 - D5 3,98 05 3,64 - D6 12,51 06 3,41 - D7 4,47 - - - D8 2,67 - - - Skupaj Skupaj stro{ki/proizvod 91,57 109,99 Skupaj 16,6 Skupaj 1,82 ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj zna~ilnosti koncepta ciljnih stro{kov ga v ve~jem obsegu vpeljujejo predvsem podjetja s podro~ja razvitih industrijskih panog, za katere so zna~ilni relativno kratki ‘ivljenjski cikli proizvodov. Cilj koncepta ciljnih stro{kov ni mini-miziranje, pa~ pa obvladovanje stro{-kov. Ta cilj pa je mogo~e dosegati le s spremembo tradicionalnega koncepta razmi{ljanja, po katerem je dobi~ek funkcija prihodkov in stro{kov (odhodkov). Prikazali smo, da v konceptu ciljnih stro{kov povezava te~e v nasprotni smeri, saj stro{ki postajajo funkcija prihodkov in ciljne stopnje dobi~ka. Koncept ciljnih stro{kov je tesno povezan z drugimi sodobnimi koncepti na podro~ju obvladovanja stro{kov, s katerimi podjetje izbolj{uje ne le svoj trenutni konku- ren~ni polo‘aj temve~ si zagotavlja tudi mo‘nost nenehnega izbolj{evanja poslovanja. Preglednica 2. Predvideni stro{ki materiala, dela in amortizacije za proizvodnjo kabelskega snopa (pri lastni proizvodnji dela D6) Opombe 1 V slovenski literaturi kot prevod angle{kega izraza “target costing” zasledimo tudi izraze metoda ciljnih stro{kov, ciljno obra~unavanje stro{kov, ciljno dolo~anje stro{kov in druge. 2 Pierce (2002, str. 30) omenja raziskavo, ki je pokazala, da vsi japonski proizvajalci avtomobilov `e uporabljajo metodo ciljnih stro{kov, medtem ko dele` tak{nih podjetij v ZDA {e nara{~a in trenutno dosega 40 %. Ker je v evropskih podjetjih metoda ciljnih stro{kov trenutno {e nekoliko manj zastopana, imajo evropska podjetja na tem podro~ju {e potencial za zni`evanje stro{kov in izbolj{anje konkuren~nega polo•aja. 3 Ve~ o drugih novej{ih pristopih v obvladovanju stro{kov (koncept stro{kov po aktivnostih poslovnega procesa, predra~unavanje na podlagi aktivnosti, poslovodenje na temelju analize aktivnosti, koncept stro{kov `ivljenjskega cikla poslovnega u~inka, koncept ravno ob pravem ~asu, celovito obvladovanje kakovosti, koncept nenehnih izbolj{av poslovanja, prenova poslovnih procesov in drugih) glej [ink, 2001. 4 To je pomemben razlog proti uvajanju koncepta ciljnih stro{kov v kasnej{ih fazah `ivljenjskega cikla proizvoda v podjetjih z nizkim dele`em spremenljivih stro{kov in relativno kratkim `ivljenjskih ciklom. Na drugi strani pa podjetja z vi{jim dele`em spremenljivih stro{kov in dalj{imi `ivljenjskimi cikli proizvodov lahko koncept uspe{no uvajajo tudi v kasnej-{ih fazah. 5 Prav v dejstvu, da so ciljni stro{ki funkcija prihodkov in ciljne stopnje dobi~ka, se metoda ciljnih stro{kov razlikuje od koncepta nenehnega zni`evanja stro{kov (tako imenovan kaizen costing). Po tem konceptu stro{ki niso neposredno povezani s prodajno ceno, temve~ s te`njo po nenehnem izbolj{evanju stro{-kovne u~inkovitosti. Oba koncepta pa sta si sorodna v tem, da se odmikata od tradicionalnih sistemov STRO[KI MATERIALA IN DELOV STRO[KI DELASTRO[KI AMORTIZACIJE Deli in Amort. material opreme stroški/proizvod stroški/proizvod Opravilo stroški/proizvod D1 12,56 Ol 2,73 A1 0,91 D2 744 02 4,54 A2 0,91 D3 725 03 1,14 A3*** 2,22 D4 40,69 04 1,14 - - D5 3,98 05 3,64 - - D6 0,00 06 3,41 - - D7 4,47 07** 2,22 - - D8 2,67 - - - - D9* 1,87 Skupaj Skupaj stro{ki/proizvod 80,93 103,79 Skupaj 18,82 Skupaj 4,04 stroškov in da na stroške gledata kot na dinamično kategorijo, na katero pomembno vplivajo dejavniki zunaj podjetja, predvsem konkurenca. 6 Aktivnost je definirana kot vsako delovanje, ki v procesu ustvarjanja poslovnih učinkov trosi prvine poslovnega procesa - delovna sredstva, predmete dela, delo in tuje storitve, pri čemer logična zaporedja določenih aktivnosti tvorijo posamezne poslovne procese. 7 Oblikovalci novega proizvoda se bodo tako odločili za tiste aktivnosti, ki se bodo odražale v čim nižjih stroških. Ta postopek se imenuje predvidevanje stroškov (angl. cost estimation), saj nadzor nad stroški temelji na predvidenih stroških, torej stroških, ki se ugotavljajo v fazi načrtovanja in oblikovanja proizvoda (Sink, 2001, str 32). 8 V procesu analize vrednosti pa ni potrebno zasledovati cilja maksimalne kvalitete ob najnižjih stroških Maksimalne kvalitete kupci ne želijo, saj je običajno (pre)draga. Zato sodelujoči v procesu analize vrednosti običajno sledijo načelu “ne tako dobro, kot je možno, temveč tako dobro, kot je potrebno!” (Hor-vath, 1993, str. 181). 9 Poznan je primer visoko avtomatiziranega obrata podjetja Hitachi (Radebaugh, Gray, 1997 str. 582), katerega poslovodstvo želi znižati število delov, ki jih je potrebno vgraditi v končni proizvod, in iz proizvodnje eliminirati nestandardne dele. S tem ciljem je bila kot osnova za razporejanje splošnih stroškov izbrano število delov, na proizvodnjo nestandardnih delov pa se obračuna še pribitek k razporejenim splošnim stroškom. 10 Kljub temu, da je delovanje omenjenih teamov omejeno zaradi nepripravljenosti njihovih članov do razkrivanja s stroški povezanih informacij, so v praksi (predvsem japonskih in ameriških podjetij) poznani primeri uspešnih stroškovnih projektov v sodelovanju s predstavniki dobaviteljske verige. Primer takšnega projekti je podjetje Chrysler, ki je v zaDetku devetdesetih let izvedlo projekt SCORE (Supplier Cost Reduction Effort), s katerim je v sodelovanju z dobavitelji prek vzpostavljanja tesnejših dobaviteljskih povezav (podobno japonskemu keiretsu) uspelo močno znižati proizvajalne stroške (Pierce, 2002, str 31). 11 Gre za testirno napravo, ki jo izdeluje slovensko podjetje v verigi dobaviteljev v avtomobilski industriji (podjetje ne želi biti imenovano, zahvaljujem pa se Maji Zaje za dovoljenje za objavo podatkov). Podjetje je proizvodno in komercialno podjetje, ki zaposluje 40 ljudi. Njegova glavna dejavnost je proizvodnja kabelskih snopov s poudarkom na snopih za prenos telekomunikacijskih signalov. Ta dejavnost podjetju zagotavlja 80 % skupnih prihodkov. literatura 1. Bellis-Jones, R.; Oldman A.; Mills R.: Trends in Cost Management Practice. London, Management Accounting; 77(1999), 7, str. 28-30. 2. Fessler Nicholas, J.; Fischer, J.: Target Costing. V: Binker Barry J. (ured): Guide to Cost Management. New York: John Wiley & Sons, Inc., 2000, str. 31-49. 3. Ho~evar, M.: Sodobne re{itve pri obvladovanju stro{kov. Zbornik referatov 33. simpozija o sodobnih metodah v ra~unovodstvu, financah in reviziji. Portoro‘, 21.-23. marca 2001, str. 167-182. 4. Horvath, P. : Target costing - marktorientierte Zielkosten in der deutschen Praxis. Stuttgart: Schaefer-Poeschel Verlag, 1993. 232 str. 5. Pierce, B.: Target cost management: Comprehensive benchmarking for a competitive market. Dublin, Accountancy Ireland, 34(2002), 2, str. 30-32. 6. Radebaugh Lee, H.; Gray Sidney, J.: International Accounting and Multinational Enterprises. New York: John Wiley & Sons, 1997. 696 str. 7. Seidenschwarz, W.: Target Costing - marktorientiertes Zielkostenmanagement, München: Verlag Franz Vahlen, 1992. 278 str. 8. Shank John, K.; Fisher J.: Target Costing as a Strategic Tool. Cambridge, Sloan Management Review, 41 (1999), 1, str. 73-82. 9. [ink, D.: Poznavanje in uporaba novej{ih pristopov v obvladovanju stro{kov v slovenskih podjetjih. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2001. 124 str. 10. Tekav~i~, M.: Koncept stro{kov po aktivnostih poslovnega procesa. Doktorska disertacija. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1995. 202 str. 11. Tekav~i~, M.: Obvladovanje stro{kov. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1997. 193 str. 12. Turk, I.; Kav~i~, S.; Kokotec Novak, M.: Poslovodno ra~unovodstvo. Ljubljana : Zveza ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Slovenije, 1998. 620 str. 13. Zajc, M.: Teoreti~ni in prakti~ni vidik metode ciljnih stro{kov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2002. 45 str. ijaLes 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 624.011.1:624.04 strokovni ~lanek (Professional Paper) Aplikativno razvojni projekt “Zvi{anje potresne odpornosti lesenih monta`nih objektov” avtor Bruno DUJIČ, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Med gradbenimi konstrukcijami je dinami~ni odziv lesenih konstrukcij pri potresni obte‘bi najslab{e raziskan. Lahke konstrukcije so na splo{no veljale kot potresno odporne konstrukcije, za katere je del strokovne javnosti menil, da jih ni potrebno ra~unsko preverjati na potresni vpliv. Vendar je velika materialna {koda, ki je v zadnjem desetletju nastala zaradi po{kodb tako man-j{ih kakor tudi ve~jih lesenih objektov med potresi v ZDA in na Japonskem, pripeljala do obse‘nih eksperimentalnih in analiti~nih raziskav tovrstnih objektov. Tako so preverjene ra~unske metode, s katerimi se lahko natan~no dolo~i odziv lesenih konstrukcij pri potresni obte‘bi in predvsem njihova uporabnost v praksi, nujno potrebne za nadaljnji razvoj lesenih konstrukcij. V Sloveniji pri reklamiranju lesenih monta‘nih hi{ in objektov obi~ajno zasledimo, da so tovrstni objekti varni pred potresom. Do sedaj so bile to le grobe ocene in predvidevanja proizvajalcev, ki pa nimajo nobene ra~unske podlage in tako kupcu ne dajejo nikakr-{nega zagotovila, da se njihova monta‘-na hi{a ob mo~nej{em potresu ne bi po{kodovala. Za oceno potresne ali vetrne odpornosti dolo~enega objekta je namre~ potrebna ra~unska analiza, s katero doka‘emo, da deformacije objekta v primeru nastopa obte‘be ne bodo ve~je od priporo~enih, ki {e za- gotavljajo, da objekt ostane nepo{ko-dovan. Seveda so osnova, da postane konstrukcijski sistem dolo~enega proizvajalca monta‘nih hi{ izra~unljiv, eksperimentalne preiskave osnovnih stenskih elementov (slika 1), mehanskih stikov in sider, ki narekujejo obna{anje celotne konstrukcije pri vetrni in potresni obte‘bi. V fazi projektiranja se tako izra~una velikost eta‘nega pomika oziroma vodoravne deformacije objekta na pri~akovano velikost vodoravne ob-te‘be. V primeru, da so ra~unsko izkazane deformacije objekta ob nastopu predvidene obte‘be ve~je od priporo-~enih mejnih vrednosti, mora projektant z dolo~enimi konstrukcijskimi ukrepi konstrukcijo utrditi. Mejne vrednosti vodoravnih deformacij oziroma eta‘nih pomikov objekta namre~ {e zagotavljajo dolo~eno stopnjo nepo-{kodovanosti objekta predvsem v smislu po{kodb na in{talacijah, notranjih in zunanjih zaklju~nih slojih ter oknih in vratih (slika 1). Ker se monta‘ne hi{e obravnavajo kot sklopi, so celotni objekti gradbeni proizvodi. Ti imajo pod pogojem, da izpolnjujejo bistvene zahteve direktive, prost dostop na tr‘i{~e Evropske unije. Ker pa je graditev stvar nacionalne zakonodaje, je pomembno, da so proizvodi “opremljeni” s podatki, s katerimi bodo lahko projektanti v kateri- koli dr‘avi preverili, ali so objekti ustrezni za uporabo v njihovi dr‘avi. V obdobju pred vstopom v Evropsko unijo se bodo na{im proizvajalcem za~ela izdajati t.i. “Mnenja o primernosti monta‘nih hi{ za uporabo v Republiki Sloveniji” kot prvi pribli‘ek bodo~ega evropskega tehni~nega soglasja. Glede na zahteve pri izdaji teh-ni~nega soglasja o nosilnosti in stabilnosti sistema se bo od proizvajalcev zahtevalo, da podajo za osnoven konstrukcijski sistem in tipi~ne mehanske zveze osnovne karakteristike, na osnovi katerih bo mogo~e konstrukciji dolo~iti odpornost na razli~ne vrste ob-te‘b. Tak{ne karakteristike konstrukcijskega sistema pa se lahko dolo-~ijo le z eksperimentalnimi preiskavami, saj so ra~unski postopki (~e le-ti obstajajo) nenatan~ni in lahko z njimi ijaLeS 55(2003) 1-2 raziskave in razvoj Slika 2. Lesena masivna bio hi{a Riko Slika 3. Riko hi{e so popolnoma ekolo{ki izdelek Slika 4. Detajl kota Riko hi{e s konstrukcijsko sestavo elementov ED le ocenimo nosilnosti, ni~esar pa ne vemo o deformabilnosti dolo~enega stika oziroma konstrukcijskega sklopa. Podjetje RIKO HI[E d.o.o. izdeluje lesene masivne bio hi{e (slika 2), ki se precej razlikujejo od drugih sistemov lahkih monta‘nih objektov. RIKO hi{e so popolnoma ekolo{ki izdelek, saj tehnologija gradnje ustreza vsem strogim ekolo{kim zahtevam, objekt pa je v celoti izdelan iz okolju prijaznih materialov [ 1] . Ena izmed bistvenih razlik glede na druge konstrukcijske sisteme monta‘nih objektov je prav v nosilni konstrukciji, ki je izdelana iz masivnih lepljenih lesenih stenskih elementov. ^eprav so RIKO hi{e predvsem ni‘ji objekti do dveh eta‘, se direktor podjetja Janez [krabec in vodja poslovne enote proizvodnja Ribnica Janez Pucelj zavedata, da lahko z blagovno znamko RIKO HI[E ponudijo kupcem tako na evropskem kakor tudi na doma~em trgu zanesljive in konstrukcijsko varne hi{e le, ~e je konstrukcijski sistem natan~no raziskan in so njihovi objekti ra~unsko preverjeni na vse obte‘ne primere, ki jim je objekt na dolo~eni lokaciji lahko izpostavljen v svoji ‘ivljenjski dobi. Podjetje RIKO HI[E se je v okviru sodelovanja s strokovnjaki za potresno odpornost lesenih objektov na Katedri za presku{anje materialov in konstrukcij na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo v Ljubljani lotilo aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom “Zvi{anje potresne odpornosti lesenih monta`nih objektov”. Projekt smo skupno prijavili na Javni razpisa za (so)financiranje temeljnih in aplikativnih projektov v letu 2003 (Uradni list RS, {t. 83/02). Projekt, katerega odgovorni nosilec je prof. dr. Roko @arni}, je bil s sklepom Vlade Republike Slovenije, {t. 690-01/2001-2 z dne 31.12.2002 uvr{~en na nacionalno listo temeljnih in aplikativnih pro- jektov Ministrstva za {olstvo, znanost in {port. Ministrstvo bo aplikativno razvojni projekt sofinanciralo v skupnem trajanju treh let, pri ~emer se projekt za~ne izvajati s 01.01.2003. Izhajajo~ iz dosedanjih izku{enj avtorja prispevka in drugih sodelavcev na Katedri za presku{anje materialov in konstrukcij [ 2,3,4] bomo v okviru projekta eksperimentalno preiskali obna-{anje osnovnih nosilnih elementov, tipskih mehanskih zvez (slika 3) in sicer pri cikli~no spreminjajo~i se obte‘bi. Na osnovi eksperimentalno dolo~enih mehanskih lastnosti konstrukcijskega sistema bomo razvili ra~unsko orodje, s katerim bo mogo~e izra~unati odziv razli~nih lesenih objektov, ki jih proizvaja podjetje RIKO HI[E, na vodoravno obte‘bo. S tem bo konstrukcijski sistem RIKO HI[E prvi leseni mon-ta‘ni sistem v Sloveniji, ki bo izra~un-ljiv na delovanje vodoravne obte‘be, kot sta potres in veter. ijaLes 55(2003) 1-2 1. 1. nagrada za Okoljski izdelek 2002, ki sta jo 28. novembra 2002 v Portoro‘u podjetju RIKO HI[E d.o.o. za leto 2002 podelila revija Gospodarski vestnik in Ekolo{ki razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad. 2. Duji~, B.: Eksperimentalno podprto modeliranje odziva lesenih okvirnih panelov na vodoravno cikli~no obte`bo, doktorska disertacija, 2001. 3. Duji~, B., @arni}, R., 2001: Numerical Predictions of the Seismic Response of a Two-Story Woodframe House, Numerical Model & Prediction – Team Slovenia, CUREe-Caltech Woodframe Project – International Benchmark Workshop, University of California, San Diego, La Jolla, Californija, objavljeno vabljeno predavanje, 2001. 4. Duji~, B., @arni}, R.: Izhodi{~a za projektiranje potresnoodpornih monta`nih hi{, revija Les, 2002, let. 54, {t. 1/2, str. 15-18. 5 Srp~i~, J.: Nosilnost elementov monta`nih hi{” Monta`ne hi{e, Zveza lesarjev Slovenije, revija Les, 2002, let. 54, priloga, str. 24-30 znanje za prakso Novost iz Iskre: tra~ni brusilnik BSC 2675 avtor Ale{ LIKAR ^asi se spreminjajo in mi z njimi, bi lahko dejali. Pa ne samo mi, tudi orodje, ki ga uporabljamo, do‘ivlja kup sprememb, izbolj{av in tisto, kar je bilo {e pred nekaj leti te‘ko dostopno oziroma malo znano, je sedaj tu in z nami. Res je, da se osnove obdelave ne spremenijo tako revolucionarno, kakor se to morda dogaja na kak{nem drugem podro~ju, spremenijo pa se izde-lavni materiali, pogonski stroji, za{~it-ni deli, skratka vse tisto, kar naredi orodje prijaznej{e in s tem tudi uporab-nej{e. Nekaj takega bi lahko dejali tudi za nov model Iskrinega brusilnika, orodja, ki bo zanesljivo na{el mesto v marsikateri profesionalni in “hobi” delavnici. Brusilnik nosi ime BSC 2675 in je novost v ponudbi na{ega proizvajalca Iskra ERO. Vendar, pojdimo lepo po vrsti: Prvi vtis Brusilnik je na prvi pogled natan~en in domi{ljen izdelek. Kvaliteta posameznih sestavnih delov in njihovo pri- leganje je na profesionalni ravni. Tudi zelo natan~en pregled ni pokazal kakr{-nih koli slabo ali nedodelanih elementov stroja. Dovr{enost brusilnika je o~itno rezultat strokovnega pogleda na uporabnost in namen te vrste orodja. Verjetno poznate razo~aranje, ko ugotovite, da ima va{a nova pridobitev (pa naj gre za avto ali obdelovalni stroj-~ek) kar nekaj skritih nepravilnosti, morda niti ne odlo~ilnih za delovanje, ve~inoma so to lepotne napake, pa vendar vas zaboli okrog ‘elodca, ~e{: “morda bi pa lahko …” Kaj takega na tem brusilniku nisem na{el, pa sem ga neusmiljeno razdiral, precej ve~, kakor ga bo marsikdo med vami. Ugotavljanje, kaj ~emu rabi in kako bi kaj lahko uporabili, poka‘e dodatne izvrtine in vstavljene matice, ki dajo slutiti velike mo‘nosti vpenjanja in uporabe dodatkov. Zaenkrat takih dodatkov {e nisem imel na razpolago, verjetno pa bodo tudi te stvari kaj kmalu na policah trgovin. Tu mislim predvsem na stojala, varovalne okvire, kotne prislone in morda {e kaj. Posebnost, ki takoj pade v o~i, pa je brez dvoma ro~aj, oblikovan tako, da je oprijem lahko zelo kontroliran, zelo pomemben dejavnik posebej pri bru{e-nju furnirja. Dvojnost namena ro~aja (kot ro~aj in tudi kot odsesovalna cev) je duhovita re{itev, posebej primerna pri monta‘i cevi sesalca, ko prav ta Slika 2. Bru{enje macesnovih vrat Slika 3. Obnova skobeljnika Slika 4. Mo‘nost druga~nega na~ina bru{enja ijaLeS 55(2003) 1-2 Slika 1. Novost v ponudbi: BSC 2675 – Iskra ERO znanje za prakso cev ne bo ve~ “opletala” vse naokrog slika 1). Presku{anje Prvi vklop stroja je vedno nekaj posebnega. Kar takoj me je presenetil njegov miren tek, res je, da je bilo potrebno polo‘aj traku uravnati in kasneje {e enkrat, tako da se je trak “ulegel”, toda to je bilo treba tudi pri~akovati. Re-gulirni vijak je podobno kakor pri drugih modelih lahko dostopen in dovolj ob~utljiv. Za{~itne kerami~ne plo{~ice v ohi{ju so garancija, da trak ne bo kar tako “preglodal” plasti~nih delov. Vklop stroja je klasi~en, dodatek v obliki elektronskega nastavitvenega gumba pa je na najprimernej{em mestu. Hrup pri bru{enju je manj{i kakor pri primerljivih modelih, visokih, mote~ih tonov (sicer zelo zna~ilnih za te vrste strojev) je ob~utno manj. Pri uporabi elektronskega regulatorja se hrup {e bistveno zmanj{a, zato menim, da je to ena od velikih prednosti tega modela. Brusili smo (so – dijaki na{e {ole) trenutno aktualne izdelke delavnice, najprej nekaj masivnih vrat, izdelanih iz macesnovine, nato pa smo obrusili {e ploskve skobeljnikov ene od u~ilnic (slika 2, 3). Uporabljena granulacija brusnega traku je bila pri vratih 100, pri sko-beljnikih pa 80. Fantje so u‘ivali, pa ne samo zaradi dejstva, da vsega tisti dan ni bilo treba brusiti ro~no, temve~ po njihovih besedah tudi zaradi ergono-mi~nosti stroj~ka, ker takoj postane “podalj{ek” roke, ki dela skoraj sam. Kljub precej{nji kvadraturi in ne nazadnje ne preveliki ~isto~i skobeljnikov, je en trak ve~ kakor zado{~al. Mislim, da je razlog v primerni brusni hitrosti traku, kar ne povzro~a “ma{enja” traku in posledi~no njegovega uni~enja. Skrivnost je v elektronskem regulatorju vrtljajev, dodatek, ki je bil na brusilnikih manj pogost, pa vendar se izka`e, da je {e kako uporaben. Verjetno pa bi se pri tem brusilniku veljalo poglobiti prav v uporabo takih detajlov, glede na to, da imamo mo`nost nastavitve hitrosti. Prav ta regulacija je lahko marsikdaj odlo~ilna pri kvaliteti in kvantiteti dela. Na primer: brusni trakovi niso zastonj in ~e zaradi prevelike hitrosti trak na mastni povr{ini uni~imo, je to vsekakor lahko dvakrat slabo: uni~eni trak in ne nazadnje tudi slabo obru{ena ploskev. Posebej velik problem je bru{enje starih opleskov, sinteti~ni (v~asih pa {e oljni) premazi se ne pustijo odstraniti kar tako. Trak se po nekaj minutah “napolni”, oto~ki stopljene barve se nabirajo na zrnih, nekoliko kasneje pa je trak `e neuporaben. ^i{~enje s ko{~-kom plastike je sicer mo`no, ~e pa to ponavljamo dlje, kakor potem brusimo, nas veselje kaj hitro mine. S spremembo hitrosti vrtenja traku se ti problemi krepko zmanj{ajo in ko ugotovimo, kaj to pomeni, potem nam takale – na videz – malenkost, kakor je elektronski regulator, postane - nujnost (slika 4). Zanimiva mo‘nost pa se je pokazala pri bru{enju mo~no onesna‘ene delovne ploskve, kjer se je oblika ro~aja izkazala z do sedaj popolnoma novo mo‘nostjo uporabe brusilnika: z vklopljenim stikalom je mo~ brusiti v (sicer neobi~ajni) nasprotni smeri. Prednosti takega dela so precej{nje, vodenje stroja je zaradi nasprotne sile med bru{enjem bistveno bolj kontrolirano, s tem pa je tudi delo lahko kvalitetneje izvedeno. Vsekakor nov, po mojem mnenju prav ni~ varnostno ali delovno sporen na~in dela! Razstavljanje Da bi ugotovil kvaliteto monta‘e sestavnih delov, sem brusilnik razstavil. Dostopnost posameznih vitalnih delov je v glavnem zelo primerna, mo‘nost menjave pogonskega traku in {~etk pa ve~ kakor enostavna. Pogonski zobniki so kovinski, kar pri nekaterih drugih modelih ni ravno nujno, to pa pomeni, da bodo trajnej{i, pri preobremenitvah ne bodo kar takoj odpovedali sodelovanje in jeze ne bo. Pri nekaterih delih sem opazil kar nekoliko nenavadno – urarsko natan~-nost, ne prav pogosto vidno pri obdelovalnih stroj~kih, ka‘e pa, da nove tehnologije izdelave takega orodja omo-go~ajo marsikaj. Zanimiv dodatek je antistati~ni vodnik, ki precej pove o proizvajal~evi skrbi za varnost delovanja uporabe in delovanja stroja. Kar nekajkrat do sedaj se mi je pri takih “pogledih v drobovje” dogajalo, da je bila kasnej{a sestava velik problem, nekateri deli ne gredo ve~ na svoje mesto, tu in tam kak{na vzmet povzro~a glavobol, vijaki kar naenkrat ne gredo ve~ na svoje prej{nje mesto. No, tega v tem primeru ni bilo; kljub precej “globokemu” posegu je bila sestava logi~na in brez te`av (slika 5). Vendar, da ne bo pomote: NE DELAJTE TEGA DOMA , kakor pravijo v takih primerih Ameri~ani. To so stvari, ki bodo bolj kakor uporabnike razveseljevale serviserje, meni pa so povedale veliko o kvaliteti izdelka. In na ta na~in tudi vam. ijaLes 55(2003) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja 18. seja Upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva, 18. december 2003, LIP Radomlje Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 17. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Analiza Ljubljanskega pohi{tve-nega sejma in usmeritve za sejem Dom in pohi{tveni sejem v letu 2003 3. [olstvo: a) Prenova poklicnega izobra‘e-vanja po novih izhodi{~ih b) Predstavitev programa BF-Oddelek za lesarstvo 4. Informacija o pripravah za nadaljevanje pogajanj s sindikati o pano‘ni kolektivni pogodbi 5. Poro~ilo o delu GZS-Zdru‘enja lesarstva v tem mandatu s poudarkom na leto 2002 6. Sprejem programa dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2003 7. Razno: Imenovanje uredni{kega odbora za L-portal Sklepi: 1. Zapisnik sedemnajste seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva (9. oktober 2002) je bil v celoti soglasno sprejet. 2. Programski svet tako Ljubljanskega pohi{tvenega sejma kot sejma Dom {e nadalje vodi strategijo obeh sejmov. 3. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira predlog, ki ga je pripravila pogajalska skupina predstavnikov GZS-Zdru‘enja lesarstva skupaj z Ministrstvom za {olstvo in {port, da naj ostane za Srednjo lesarsko {olo v Postojni in Novi Gorici pogoj za vpis najmanj 17 u~encev v {olskem letu 2003/ 2004. 4. Na pobudo Biotehni{ke fakultete, Oddelka za lesarstvo v Ljubljani, UO podpira ve~je sodelovanje s to institucijo (testirni center -akreditacija). 5. BF, Oddelek za lesarstvo bo predlagal v delovno grupo CEI-Bois in vklju~il vanjo svoje strokovne sodelavce. 6. Naslednja seja UO GZS-Zdru‘e-nja lesarstva bo namenjena praviloma tematiki izobra‘evanja. Strokovna skupina v sestavi Ale{ Hus, Franc Pohleven, Franc Zupanc in dr. Jo`e Korber pripravi izhodi{~a za Komisijo za izobra‘evanje, le-ta pa pripravi sklepe za (izredno) sejo UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, ki bo predvidoma konec januarja 2003. 7. Na eno izmed naslednjih sej UO GZS-Zdru‘enja lesarstva bomo povabili Darka Kon~ana, dr‘avne-ga sekretarja na Ministrstvu za finance, na razgovor o temi “Prenova sedanjega sistema direktnih davkov pred vstopom v EU”. 8. UO podpira predlog pravne slu‘be GZS, da se na nivoju dejavnosti, sindikata in Zdru‘enja delodajalcev Slovenije (za leto dni) izda mnenje glede no~nega dela ‘ensk (pravna podlaga v 2. odstavku 153. ~lena Zakona o delovnih razmerjih). Do ureditve te problematike s sporazumom na ravni dejavnosti GZS-Zdru‘enje lesarstva izdaja mnenja v zvezi z no~nim delom ‘ensk na podlagi individualnih zaprosil podjetij GZS -Zdru‘enje lesarstva. 9. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema Poro~ilo o delu GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2002 in Program dela GZS-Zdru‘enja iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 1/2003 7. februar 2003 Iz vsebine: Z DELA ZDRU@ENJA PROGRAM DELA GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA ZA 2003 PORO^ILO O DELU GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA ZA LETO 2002 POMEMBNO OBVESTILO PONUDBE IN POVPRA[EVANJA IZ DELA ZDRU@ENJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 55(2003) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva lesarstva za leto 2003. 10. V program dela GZS-Zdru‘enja lesarstva za leto 2003 se vnesejo aktivnosti {e na podro~ju uporabe za{~itnih nalepk v evropskem prostoru (npr. Echt Holz) in certificiranje lesnih izdelkov (FSC, PEFC). 11. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva sprejema sklep o imenovanju Uredni{kega odbora za L-portal v naslednji sestavi: vodja odbora Ester Fidel, JAVOR Pivka, in ~lani odbora: Bernard Likar, RCL Pivka, Zvone Frelih, ALPLES @elezniki, Mateja Grabnar, NOVOLES Novo mesto, Januša Verdev, Gorenje Notranja oprema Velenje in prof.dr. Marko Petrič, BF-Oddelek za lesarstvo. 12. V zvezi s problematiko MEBLO Iverka GZS-Zdru‘enja lesarstva naslovi dopis na ministra, mag. Janeza Kopa~a, s pribli‘no enako vsebino, kot ga je sprejelo predsedstvo GZS-Zdru‘enja lesarstva avgusta 2002 v podporo nadaljnjemu delovanju Meblo Iverka, d.o.o., Nova Gorica. Predsednik UO, Peter Tom{i~, se je ob zaklju~ku zadnje seje UO v letu 2002 zahvalil vsem ~lanom UO in strokovni slu‘bi GZS-Zdru‘enja lesarstva za uspe{no delo in sodelovanje v iztekajo~em se letu, za‘elel lepe praznike in uspe{no 2003 ter se zahvalil gostitelju Astu Dvorniku in LIP Radomlje, d.d., za izkazano gostoljubje. POROČILO O DELU GZS-ZDRUŽENJA LESARSTVA ZA LETO 2002 Poleg rutinskih in standardnih opravil smo v okviru zdru‘enja opravili v letu 2002 {e naslednje pomembnej{e aktivnosti: V letu 2002 je UO GZS-Zdru‘enja lesarstva imel 4 redne sestanke, en izredni sklic in eno koresponden~no sejo, na katerih je obravnaval in re{eval zlasti naslednjo problematiko: • Varstvo okolja pri predelavi lesa v Sloveniji in EU • Standardizacija in direktive ter certificiranje za lesne proizvode v Sloveniji in EU • Pohi{tveni sejem v Ljubljani z obsejemskimi aktivnostmi • Sejem Dom v Ljubljani z obsejemskimi aktivnostmi • Prenova pano‘ne kolektivne pogodbe s sindikati • Strokovno izobra‘evanje na podro~ju predelave lesa • Varstvo okolja • Standardi, direktive in certificiranje v lesarstvu. Posebej pomembne so bile naslednje aktivnosti GZS-Zdru‘enja lesarstva: • Organizirali, financirali in izdelali smo nadgradnjo strategije razvoja lesarstva in analizo njenega izvajanje v letu 2001 s tiskanjem ustrezne publikacije. • Aktivno smo sodelovali z Ljubljanskim sejmom, d.d., pri organizaciji in izvedbi sejma Dom in Pohi{tvenega sejma z obsejemskimi aktivnostmi. • Soorganizirali smo sejemski nastop na{ih pohi{tvenikov na sejmihv Kölnu in v Beogradu. • Poizkusno smo uvedli uporabo v okviru GZS portal e-lesarski portal. • Organizirali in izvedli smo {tudijski obisk ~lanic FEMIB v slovenskih podjetjih. • Sodelovali smo na pomembnej{ih sestankih evropskih pano‘nih zdru‘enj, v katerih smo polnopravni ~lani (CEI Bois, FEMIB, FESYP FEIC). Vsaka izdaja revije Les je imela informacije iz dela Zdru‘enja. Izdali smo publikacijo Okolje-varstvo - Potrebne aktivnosti v GZS-Zdru‘enju lesarstva za sinhronizacijo stanja z okoljevar-stvenimi zahtevami EU. Izdali smo publikacijo Standardi -Presku{anje in certificiranje na podro~ju lesarstva. Pripravili smo posebno publikacijo o poslovanju lesne industrije v letu 2001 in prvem polletju 2002 s posebnim poudarkom na pohi{tveni industriji. Pripravili smo predstavitev lesarstva v Glasu gospodarstva. Sprejeli smo na obisk g. Borg-ströma, predsednika Evropske lesarske konfederacije (CEI Bois). Sodelovali smo z RCL. Organizirali in izvedli smo obisk delegacije ruskega zdru‘enja pohi{tvenikov v Sloveniji. Organizirali in izvedli smo obisk UO GZS-Zdru‘enja lesarstva pri Norve{kem nacionalnem lesarskem zdru‘enju. Sodelovali smo z Zdru‘enjem srednjih lesarskih {ol. Sodelovali smo z Zvezo potro{nikov Slovenije s poudarkom na pripravi bro{ure Okna in vrata za osve{~anje potro{nikov pri nakupu teh proizvodov. Delovna telesa UO so imela naslednje aktivnosti: • Sekcija proizvajalcev gotovih hi{ v Sloveniji (~lani te sekcije, ki ima domicil v na{em zdru‘enju, so tudi nekateri proizvajalci, ki so ~lani drugih zdru‘enj GZS) je imela v letu 2002 en sestanek, na katerem je dala poudarek posvetu proizvajalcev monta‘nih hi{ v ijaLeS 55(2003) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva okviru sejma Alpe-Adria Dom. • Sekcija proizvajalcev stavbnih elementov je imela v letu 2002 en sestanek, na katerem je oblikovala svoji delovni skupini za okna in notranja vrata. Na svojem sestanku so člani sekcije dali poudarek, poleg oblikovanja delovnih grup, tržni situaciji na področju oken in vrat ter študijski poti članov FEMIB v Sloveniji. • Komisija za izobraževanje je imela dva sestanka, na katerih se je posvetila naslednjim problematikam: novostim na področju poklicnega izobraževanja, prenovi poklicnega izobraževanja po novih izhodiščih, vpisu v izobraževalne programe, poklicni maturi, usposabljanju zaposlenih v lesni industriji in višješolskemu študiju v lesarstvu. PROGRAM DELA GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA ZA LETO 2003 • Tekoče bomo reagirali na probleme, ki jih bodo nakazale naše članice ali vladne institucije (za področje predelave lesa). • Uvedli in vzdrževali bomo e-lesarski portal na zbornične internetne strani kot poglobljen informacijski sistem za naše članice in kot pilotski projekt za GZS. • Aktivno bomo sodelovali z evropskimi združenji, katerih člani smo, in seznanjali naše članstvo prek revije Les oz. prek e-Portala o vsebinskem delu v teh združenjih. • Posebno pozornost bo namenjena problematiki varstva okolja in standardom oz. tehničnim predpisom s področja predelave lesa. • SpremljaH bomo ekološko problematiko, vezano na predelavo lesa v evropskem prostoru praviloma preko evropske konfederacije lesne industrije CEI Bois. • Spremljali bomo problematiko na področju standardizacije in tehničnih predpisov oz. direktiv za področje predelave lesa praviloma preko evropske konfederacije lesne industrije CEI Bois. Poseben poudarek bo dan prevzemanju tehnične regulative in vsebinskim vprašanjem njihove uporabe. • Izvajali bomo aktivnosti na usmeritvah, ki jih je dala Strategija razvoja lesarstva do leta 2010, ter aktivno spremljali njeno izvajanje v skladu z zastavljenimi programi. Ugotavljali in analizirali bomo tudi eventualne odmike od predvidenih gibanj, ki jih predvideva Strategija. • Izvedli bomo letne in polletne ekonomske analize panožnega poslovanja in njenih segmentov. • Sodelovali bomo pri organizaciji skupnih nastopov naših članic na mednarodnih sejmih, ki bodo v programu GZS. • Izvajali bomo pogodbene obveznosti med Ljubljanskim sejmom in GZS-Združenjem lesarstva ob pohištvenem sejmu 2003 v Ljubljani in sejem DOM 2003 (stavbno pohištvo). • Novelirali bomo tiskani katalog naših članic. • Podpirali bomo tudi uporabo elektronskega kataloga za našo panogo. • Združenje bo spremljalo prakso javnih naročil in sodelovalo pri usposabljanju za sodelovanje na mednarodnih razpisih. • Sodelovali bomo z izobraževalnimi institucijami za področje predelave lesa pri razre{evanju skupnih problemov. Na podro~ju dualnega sistema poklicnega in strokovnega izobra‘evanja na podro~ju predelave lesa bomo sodelovali pri ugotavljanju izobra‘evalnih potreb dejavnosti, definiranju tipi~nih del za pripravo izobra‘e-valnih programov ter zagotavljanju pogojev za prakti~no izobra‘evanje. Nadaljevali bomo pogajanje s sindikati za prenovo pano‘ne kolektivne pogodbe. Izvedli bomo volitve za nove voljene organe GZS in GZS-Zdru‘enja lesarstva. Spremljali in analizirali bomo evropsko uporabo nekaterih za{~itnih znakov oz. nalepk (kot npr. Echt Holz itd.) in o rezultatih teh aktivnosti obve{~ali ~lane Zdru‘enja. Skrbeli bomo, da bodo aktivnosti za certificiranje izdelkov (FSC, PEFC) potekale tako, da bo tak{no certificiranje ~imprej pri{lo v uporabo. ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13841 / 01 Slovensko podjetje i{~e proizvajalca okroglih palic iz smrekovega lesa I. kvalitete, fino bru{enih, premer 30 in 35 mm, dol‘ine do 80 cm, mese~na dobava. Podjetje: GZS - INFOLINK Kontaktna oseba: Tanja Jamnik Ulica: DIMI^EVA 13 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 5898 105 faks: 01 / 5898 100 ijaLeS 55(2003) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstva ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13847 / 02 (15294) Slovensko podjetje i{~e poslovnega partnerja s poslovnim prostorom 80 -100 m2 v centru Ljubljane ter obratovalnim dovoljenjem za trgovinsko dejavnost (prodaja ekskluzivnega pohi{tva, hi{nega tekstila ter drugega tekstila in notranje opreme) za odprtje fran{izne trgovine. Podjetje: POVEZANOST D.O.O. Kontaktna oseba: Snje‘ana Geering Ulica: TRG OSVOBODITVE 1 Pošta: 2230 LENART Država: SLOVENIJA tel.: 02 / 4605 430 faks: 02 / 4605 437 e-mail: POVEZANOST@SIOL.NET [tevilka PP 13833 / 01 Slovenko podjetje nudi varnostna in izolacijska vhodna vrata iz lesa za hi{e in stanovanja. Podjetje: DOORS, D.O.O. Kontaktna oseba: Davor No~ Ulica: DOVJE 117 Po{ta: 4281 MOJSTRANA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 04 / 5891 130 faks: 04 / 5891 108 e-mail: info@doors.si www: www.doors.si [tevilka PP 13829 / 02 (15020) Slovensko proizvodno podjetje nudi leseno embala‘o, lesene palete in zaboje po naro~ilu; drugi lesni program. Podjetje: HERCOG STANKO S.P. Ulica: HERMANOVA 3 Po{ta: 2250 PTUJ Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 02 / 7878 830 faks: 02 / 7878 831 [tevilka PP 13838 / 01 Slovenski podjetnik nudi proste kapacitete na podro~ju monta‘nih storitev v mizarstvu ter i{~e poslovne partnerje za razli~ne oblike sodelovanja. Podjetje: MIZARSKE STORITVE VIHARNIK JANEZ S.P. Ulica: ZADRU@NA ULICA 1A Po{ta: 4000 KRANJ Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 040 / 314 237 NALOGE IN AKTIVNOSTI Naloge Rok Skrbnik Reagirati na probleme, ki jih naka‘ejo na{e ~lanice ali vladne institucije za podro~je predelave lesa 2 dni Korber Udele‘ba na UO CEI Bois - 2 - letno in objava sklepov v reviji Les ali e-lesarskem portalu mar/nov Korber Udele‘ba na Generalni skup{~ini CEI Bois in objava sklepov v reviji Les ali e-lesarskem portalu november Korber Ekonomska analiza pano‘nega poslovanja: * polletno na podlagi ankete po podskupinah, september * letno na podlagi oddanih zaklju~nih ra~unov po podskupinah, marec * polletno o proizvodnji, zalogah in prodaji lesarskih proizvodov, december * polletno in letno o izvozu in uvozu lesarskih proizvodov po dejavnosti in po dr‘avah oz. skupinah dr‘av. oktober / april Kožar Prek e-lesarskega portala bomo posredovali podatke: * o indeksih rasti (po potrebi), * o standardizaciji in tehni~nih predpisih oz. direktivah, * o varstvu okolja, * o delu organov zdru‘enja, * druge aktualne informacije. mesečno Kožar V ~asu Ljubljanskega pohi{tvenega sejma bomo organizirali obsejemske prireditve (seminarje, predavanja). november Korber Sodelovali bomo z Oddelkom za promocijo GZS pri organiziranju promocijskih nastopov na{ih razstavljavcev na pohi{tvenih sejmih, ki bodo zajeti v planu GZS. januar, november Korber Enkrat letno bomo na UO GZS-Zdru‘enja lesarstva obravnavali * probleme varstva okolja, * probleme standardizacije, tehni~nih predpisov in atestiranja. december Korber Pregled pano‘nih podatkov na e-lesarskem portalu mesečno Kožar Skrbni{tvo nad polnjenjem e-lesarskega portala kontinuirano Kožar POMEMBNO OBVESTILO V lanski 12. {tevilki Revije Les je bilo na podlagi vira EGOLES, d.d., iz [kofje Loke zapisano: “Podjetje Egoles, d.d., iz [kofje Loke nas je obvestilo, da je v leto{njem letu sklenilo pogodbo z dru`bo TEC-MA srl in izvajalcem Catrelan, obe iz Italije, o dobavi in monta`i lepljencev. V skladu s pogodbo bi morala biti linija predana v redno obratovanje v 39. tednu 2002. Stanje linij ne zagotavlja pogodbenih kapacitet in kvalitete, omenjena pogodbena partnerja pa ne `elita nadaljevati in dokon~ati pogodbeno dogovorjenega posla, zato je bila dru`ba Egoles prisiljena spro`iti sodni spor. Dru`ba Egoles opozarja vse ~lanice GZS-Zdru`enja lesarstva k maksimalni previdnosti pri sklepanju poslov z italijanskimi podjetji TEC-MA srl, TRIMAC srl in CATTELAN”. Od odvetni{ke dru‘be ^EFERIN o.p., d.n.o., smo prejeli 5. februarja 2003 dopis, v katerem nas dru‘ba opozarja: “... da ni res, da dru‘bi TEC-MA in TRIMAC ne zagotavljata pogodbenih kapacitet in kvalitete. Kot tudi ni res, da TEC-MA (TRIMAC sploh ni pogodbeni partner) ni ‘elela nadaljevati pogodbeno dogovorjenega posla in ni res, da je bila dru‘ba Egoles prisiljena spro‘iti sodni spor. Zadeva je namre~ glede na pogodbena dolo~ila v fazi za~etka arbitra‘nega postopka”. ijaLeS 55(2003) 1-2 znanje za prakso “Wood Design Package”- novost v programiranju CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev Namesto posami~nih elementov – kompletno pohi{tvo priredil Gregor KMECL, Lesnina in‘eniring d.d. Z novo programsko opremo “Wood Design Package” je nem{ki proizvajalec strojne opreme WEEKE BOHRSYSTEME, ki ga pri nas generalno zastopa LESNINA IN@ENIRING d.d. Ljubljana, odprl novo poglavje pri programiranju CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev. Namesto programiranja posameznih sestavnih delov pohi{tva je sedaj mo`no enostavno programirati kompletno pohi{tvo – vse v 3D tehnologiji. V proizvodnji pohi{tva so v zadnjem ~asu zna~ilni vse kraj{i ~asovni roki od naro~ila do izdelave, ob tem pa so izdelki vse bolj raznoliki. V praksi to pomeni dodaten izziv za vse, ki se ukvarjajo s pripravo dela in programiranjem sodobnih, ra~unalni{ko vodenih, obdelovalnih strojev. Ravno mno-‘i~nost razli~nih modelov pohi{tva je doslej pomenila, da so morali programerji pogosto pripravljati obdelovalne programe povsem na novo, pa~ v skladu z zahtevami stranke. Ob neprestanih stikih z uporabniki sta se WEEKE BOHRSYSTEME GmbH, danes eden najve~jih proizvajalcev CNC strojev na svetu, in IMOS AG, programska hi{a z obilico izku-{enj na tem podro~ju, zavedala zahtev, ki jih prina{a sodoben na~in proizvodnje. Dru‘no sta pristopila k razvijanju programskega paketa WOOD DESIGN PACKAGE, ki omogo~a bistveno hitrej{o pripravo programov tudi uporabnikom, ki niso najbolj ve{~i dela z ra~unalniki. WOOD DESIGN PACKAGE omo-go~a interaktivno konstruiranje kor-pusnega pohi{tva. To pomeni, da delo poteka kot dialog, saj uporabnik od programa ves ~as dobiva povratne informacije o poteku konstruiranja hkrati pa tudi navodila za nadaljnje korake. Vsi ‘e dolo~eni detajli pohi{tva se sproti izrisujejo na 3D sliki, ki jo je mo‘no tudi prosto obra~ati v prostoru in si tako objekt ogledati iz vseh strani. Nova programska oprema ponuja povsem drug na~in programiranja strojev, kot je bil v veljavi doslej. Na~rtovanega pohi{tva ni ve~ potrebno deliti na posamezne sestavne kose in za vsakega posebej pripravljati program obdelave, temve~ se uporabnik osredoto~i le na izgled in konstrukcijske značilnosti, izdelava programov za posamezne kose pa se vrši samodejno v ozadju. Tovrsten način dela prinaša nekaj bistvenih prednosti: • hitro uvajanje stroja in skrajšane uvajalne faze, • veliki časovni prihranki pri programiranju, • manjša možnost napak, saj ima programer ves čas pred seboj 3D sliko izdelka. Potek priprave programov je enostaven: uporabnik iz obsežne knjižnice izbere osnovo, ki jo nato individualno prilagaja zahtevam in ji po korakih določa osnovne dimenzije, notranjo delitev in polnila (predali, vrata, police ...), določi pa tudi posamezne podrobnosti kot so oblika podnožja, zamik polic v omari, krovna plošča, uporaba ravnih oz. krivih odmičnih spon itd. Uporabiti je mogoče že shranjene podatke o okovju in načinu montaže aH pa določiti nove. Tako zasnovan kos pohištva se takoj izriše na zaslonu v 3D prikazu (slika 1), ki ga je mogoče poljubno obračati v prostoru ter povečevati in si na ta način izdelek natančno ogledati iz vseh strani. Uporabnik lahko določa barvo ali dekor posameznih površin iz bogate zbirke raz- ijaLeS 55(2003) 1-2 znanje za prakso li~nih lesnih vzorcev, vklju~no z razli~nimi kovinskimi in steklenimi materiali. Lo~eno lahko nastavi tudi barvo robov. To omogo~a, da pri individualnih naro~ilih stranki takoj pre-do~imo izdelek in ga po potrebi skupaj korigiramo. Omogo~en je tudi prikaz ‘i~nega modela (slika 2), ki olaj{a vpogled v konstrukcijske detajle, z razli~-nimi barvami pa nudi dober pregled nad uporabljenim okovjem in vodili. Ko so dolo~ene vse podrobnosti izdelka, zadostuje ‘e pritisk na gumb in WOOD DESIGN PACKAGE ge-nerira kosovnice ter vse programe za izdelavo za vsak posamezni sestavni del. Pri tem se upo{tevajo tudi predhodno shranjeni podatki o geometriji in tehni~nih karakteristikah orodja, ki je na razpolago. Ti programi se potem posredujejo programu WoodWOP, ki se sicer uporablja za upravljanje in programiranje CNC strojev WEEKE. Tako lahko tudi za zahtevnej{e omare, za katere je doslej programiranje obdelav lahko trajalo tudi ve~ ur, pripravimo programe v nekaj minutah. Programski paket WOOD DESIGN PACKAGE deluje v okolju Windows in se lahko uporablja na PC ra~unal-niku v pripravi dela ali pa neposredno na obdelovalnem stroju. WEEKE BOHRSYSTEME GmbH vse nove stroje ‘e v standardni izvedbi opremlja z WOOD DESIGN PACK-AGE-om, za vse uporabnike, ki ‘e delajo z Weekejevimi stroji pa obstaja mo‘nost naknadne nabave software-a. Prodaja, {olanje in telefonska podpora uporabnikom se izvaja izklju~no prek WEEKE GmbH in njegovih poslovnih partnerjev. Glede na {tevilne zadovoljne uporabnike Weekejeve strojne opreme, ki jih je tudi v Sloveniji precej, ne dvomimo, da bo tudi novi program na{el {irok krog interesentov, ki bodo znali izkoristiti vse njegove prednosti. Slika 1. Zaslonska maska programa s prikazom objekta v renderski obliki. Slika 2. @i~ni model objekta z barvnim prikazom okovja in posameznih konstrukcijskih elementov. Slika 3. Dolo~anje posameznih podrobnosti – v tem primeru na~in izdelave podno‘ja ijaLes 55(2003) 1-2 intervju intervju Ljubo doma … avtorica Sanja PIRC Na doma~em sejemskem prizori{~u je za~etek leta zaznamovan s sejmom DOM. ^eprav je namenjen bolj gradbeni{tvu, so na njem navzo~i tudi lesarji. Sejem DOM, ki si ga bomo tokrat lahko ogledali od 4. do 9. marca, je namre~ mati~ni sejem za proizvajalce stavbnega pohi{tva in monta‘nih hi{. Za oboje velja, da so prete‘no vezani na nem{ki trg, katerega pa zadnje ~ase pretresa recesija, ki ji kljub nekaterim optimisti~nim napovedim {e ni videti pravega konca. O tem, kak{ne so trenutne razmere tako na enem kot na drugem aktualnem tr‘i{~u, sta nam podala kratko oceno predsednika obeh za to podro~je pristojnih sekcij, ki delujeta v okviru GZS – Zdru‘enje lesarstva: za stavbarje mag. Andrej Mate, direktor INLES Ribnica d.d., in za proizvajalce monta‘nih hi{ @eljko Vene, pomo~nik direktorja MARLES HI[E Maribor d.o.o. Mag. Andreja Mateta smo kot predsednika sekcije proizvajalcev stavbnega pohi{tva, ki deluje v okviru GZS – Zdru‘enja lesarstva, povpra{ali predvsem o stanju v doma~i stavbariji. Izrazito izvozno usmerjeno panogo, ki se po {tevilu zaposlenih uvr{~a na drugo mesto (takoj za pohi{tveno), zaradi turbulenc tako na doma~ih kot izvoznih trgih pestijo velike te‘ave. Andrej Mate je direktor najve~jega in najuspe{nej{ega slovenskega izvoznika stavbnega pohi{tva INLESA d.d. iz Ribnice. Podjetje, ki bilo v~asih orientirano bolj na jugoslovanska tr‘i{~a, se je ‘e zgodaj zavedalo, da brez pravih prodajnih poti in logistike ni mogo~e prodreti na zahodnoevropska tr‘i{~a, Nem~ijo in Avstrijo. Zato so se prek podjetja LESCO, ki je pravzaprav podalj{ana roka INLESA v Nem~iji, in skupne blagovne znamke ISARHOLZ, na tem trgu uvrstili z nekaterimi svojimi programi v srednji, z nekaterimi pa tudi v vi{ji cenovni razred. Ob velikih investicijah v tr‘no razpoznavnost in logistiko v Nem~iji in Avstriji so se pravo~asno odzivali na trende in doma vseskozi vlagali v razvoj izdelkov, tako da imajo danes celovito ponudbo programov (les, plastika, aluminij). Stavbarji ‘e nekaj ~asa opozarjate na resne te‘ave, v katerih se je zna{lo va{a panoga. Ve~ ali manj je izvor gorja recesija, ki ‘e nekaj ~asa pretresa va{a najpomembnej{a zahodnoevropska tr‘i{~a. Kje {e gre iskati poglavitne krivce za potapljanje? Situacija na trgu stavbnih elementov, kamor spadajo okna, vhodna in notranja vrata, je izjemno te‘ka, in kar je {e toliko slab{e, se negativni trendi nadaljujejo. Kot klju~en problem, ki se pojavlja, je na eni strani prevelika pre-dimenzioniranost kapacitet, ki je nastala v zadnjih petih, sedmih letih, izklju~no kot posledica proizvodnje stavbnih elementov iz novih materialov. Na drugi strani pa se kot problem pojavlja globoka recesija prakti~-no na vseh za slovenske proizvajalce glavnih trgih. ^e se nekoliko osredo-to~im na posamezne trge oziroma na posamezne programe, je potrebno lo~iti situacijo pri tako imenovanih tradicionalnih proizvajalcih, ki izhajamo iz proizvodnje lesenih stavbnih elementov, in pri novih proizvajalcih, ki kot osnovni material uporabljajo bodisi aluminij bodisi plastiko ali pa razne kombinacije iz njiju. V zadnjih nekaj letih smo namre~ soo~eni z vedno ve~jim upadanjem dele‘a lesenih proizvodov – po zadnjih podatkih se jih na nem{kem trgu proda le {e 20 odstotkov, medtem ko je doma ta {tevilka le malenkost vi{ja. So-~asno s tem je moralo priti do korenitih sprememb proizvodnih programov – danes se tudi v velikih podjetjih izdelujejo izdelki prak-ti~no samo {e naro~ni{ko, dele‘ ti. standardnih programov, lager programov za neznanega kupca je v izrednem upadanju. Kajti vsi tisti, ki v tem ~asu investirajo v objekte, ‘elijo imeti predvsem unikatne re{itve. Te nagle spremembe so porok velikim te‘avam tudi v Sloveniji. Vsi doma~i proizvajalci stavbnega pohi{tva namre~ niso dovolj hitro reagirali na te trende, ijaLeS 55(2003) 1-2 intervju dodatno pa nas je vse presenetila predvsem situacija hitre zamenjave lesenih izdelkov s predvsem plasti~nimi. Tako so nekateri izpadli iz dolo~enih klju~-nih oz. zelo pomembnih evropskih trgov, posledica tega pa je, da se sedaj odvija na zmanj{anem tr‘i{~u velika cenovna vojna. To velja predvsem za obmo~je biv{e Jugoslavije in tudi za Slovenijo. Te‘ave, s katerimi se ubadate slovenski proizvajalci stavbnega pohi{tva, niso bistveno druga~ne od tistih v EU. Kje torej vidite v bodo~e svoje prilo‘nosti? Po vseh napovedih na tem podro~ju nikakor ne moremo pri~akovati neke konjukture. Na eni strani zaradi splo{-ne recesije na vsem gospodarskem podro~ju, obenem pa so nerazveseljivi tudi najnovej{i podatki ve~ine dr‘av na{ih najpomembnej{ih trgov, ki ka-‘ejo, da se izdaja vse manj gradbenih dovoljenj. To pomeni, da se gradnja ne odvija v takem tempu, kot se je v preteklosti. Na drugi strani vidimo tisti, ki smo se pravi ~as preusmerili na nove programe, prilo‘nost v tem, da se bo ve~ji del trga odvijal pri zamenjavi stavbnega pohi{tva kot pri novogradnji - trendi na zamenjavi so na sre~o trenutno nekoliko bolj{i kot pri novogradnjah. Neizpodbitno pa je dejstvo, da bo v prihodnje prihajalo {e do dodatne selekcije med proizvajalci in posledi~no tudi do zmanj{anja {tevila zaposlenih. Sam menim, da sta za na{o panogo odlo~ilni prihodnji dve leti – torej da se bo trg o~istil in bodo ostali le tisti, ki bodo zagotavljali ustrezne kakovostne izdelke. Ali imate pri tem v mislih tudi selekcijo v smislu povezovanja med proizvajalci oziroma kako je s tem v tujini? V na{i panogi ne prihaja do povezovanja podjetij ravno zaradi tega, ker so kapacitete ‘e tako ali tako prevelike. Kljub globalizaciji, ki se je v zadnjem obdobju nekoliko ustavila zaradi globalne recesije, do povezovanj ne prihaja, saj vsak kr~evito brani svoj te‘ko izborjen vrti~ek. Zato tudi ni pri~akovati, da se bo to v bodo~e – vsaj naslednji dve leti – odvijalo; {lo bo predvsem za ~i{~enje tako podjetij kot programov. Tudi v tujini se proizvajalci ne povezujejo. Tam je namre~ {e mo~nej{i trend propadanja podjetij, ker je precej mo~neje izra‘en interes dobi~konosnosti. Zato se mora podjetje, ki v relativno v kratkem obdobju ne ustvari pozitivnih rezultatov, temve~ globoke minuse, kar je zna~ilno za celotno panogo, hitro ali finan~no sanirati ali se prek raznih postopkov o~istiti dolo~enih izrazito nerentabilnih proizvodnih linij in potem delati naprej. Povezav v zadnjem letu ni bilo, kve~jemu narobe: sam poznam nekaj primerov, ko so se ‘e povezana podjetja zopet lo~ila. Ta k trend je pogojen z izredno te‘ko gospodarsko situacijo. Za razliko od Zahodne Evrope pa v Sloveniji delamo s pomo~jo umetnega dihanja. Mnogo podjetij dela dejansko na robu svojega obstoja, vendar zaradi neke inercije, na~ina dela, ki je bil zna~ilen v preteklosti – da se lahko torej tudi izguba vle~e {e nekaj let in se nekako {e ‘ivotari. Vendarle bo slej ali prej tudi pri nas temu konec. Taki do-ma~i trendi so nekako v nasprotju s tujimi istovrstnimi panogami, kjer je bolj navzo~a druga realizacija. Te‘ave doma vam poleg lojalne povzro~a tudi nelojalna konkurenca. Poznamo {tevilko, koliko ponudnikov je na slovenskem trgu? Natan~ni podatki o tem niti ne obstajajo, ker je veliko tudi tako imenovanih gara‘nih proizvajalcev, predvsem na podro~ju plastike pa tudi aluminija. V Sloveniji je ponudnikov okrog 100, pri ~emer odpade najve~ji dele‘ na proizvajalce plasti~nih elementov. Koliko verjamete v prilo‘nosti na doma-~em trgu, ki naj bi se pojavile s spro{~a-njem var~evalskih shem? V to le delno verjamem. Mislim, da se bo ve~ji del tega trga, zanimivega za stavbne pohi{tvenike, odlo~al za obnove, in to predvsem dolgoro~ne narave. Po mojem prepri~anju v naslednjih dveh letih kakih pravih u~inkov od tega {e ne bo. Kljub globalni krizi pa se proizvajalci precej posve~ajo razvoju. Veliko slovenskih proizvajalcev, med njimi tudi vi, se je predstavljajo na leto{njem sejmu BAU v Münchnu. Kaj je novega na podro~ju stavbnih elementov? Novosti na tem podro~ju vsekakor so vedno. Tudi najnovej{i trendi, ki so bili letos januarja predstavljeni na sejmu, ki ste ga omenili, ka‘ejo predvsem na celovitost ponudbe razstavljalcev. Druga zna~ilnost je, da se glede na nekatere nove predpise, ki se predvidevajo, izdelujejo vse bolj tehni~no zahtevni izdelki. Na drugi strani pa ravno pri teh prihaja do paradoksa, da zanje zaenkrat {e ni dovolj povpra{e-vanja. Ta k primer so recimo ‘e vse debelej{a okna (iz debelej{ih profilov) na podro~ju plastike; v naslednjih letih naj bi jih zahtevale dolo~ene EU regulative, vendar pa dandanes {e nimajo dovolj potencialnih kupcev. Novost, ki ijaLes 55(2003) 1-2 intervju se je v celoti uveljavila, je, da so lesena okna v popolnem zatonu; kot sem že omenil, imajo v Nemčiji le še 20-od-stotni tržni delež. V veliki meri so jih že popolnoma zamenjala na eni strani plastična, na drugi strani pa aluminij-plastična okna - na notranji strani aluminij, na zunanji pa plastika različnih barv, tako da se lepo ujema s fasado. Splošen trend pri stavbnem pohištvu pa je - to velja absolutno za notranja vrata in vedno bolj tudi okna - da se te elemente vse bolj obravnava kot kose pohištva, tako v smislu dizajna, barv in obdelave. Seveda pa morajo poleg pohištvenih estetskih zakonitosti ustrezati tudi tehnološkim in energetskim zahtevam. Koliko slovenskih proizvajalcev je sploh prilagojenih za nastop na zahodnih konkurenčnih trgih? Težko je govoriti o kakšnih številkah. Dejstvo je, da je po naših podatkih INLES edini, ki pokriva celotno paleto vseh izdelkov. Za vse tradicionalne proizvajalce je bilo minimalno, kar so morah narediti za svoj obstoj v preteklih letih, da so se razvili tudi v proizvajalce plastičnih in alu-les oken. Ta trend celovite ponudbe, ne pa toliko specializacije (zato tadi ne povezovanja) se tukaj nadaljuje. Dejansko pa je krog takih, ki so oziroma bodo v kratkem času še sposobne izvažati na evropsko tržišče, izjemno majhen. \a račun tega se, kot semže prej povedal, odvija čedalje večja cenovna vojna na trgih bivše Jugoslavije in Slovenije. Da pa je stvar še toliko slabša, se je v zadnjih nekaj letih odprlo ali pa razvilo zelo veliko lokalnih proizvajalcev na področju bivše Jugoslavije, pri čemer prednjači zlasti plastika - gre za nekoliko kakovostno slabše in cenovno nižje izdelke. Nenazadnje, kar je še povsem zanimivo za ta čas, pa je kar nekaj malih podjetij začelo s proizvodnjo lesenih stavbnih izdelkov, predvsem na neki predpost^ki izrabe domače surovine. Kam torej prodajati slovenska okna in vrata? Sam ocenjujem, da so za slovenske proizvajalce – skoraj si upam trditi da ‘e kratkoro~no, vsekakor pa dolgoro~no trgi biv{e Jugoslavije manj zanimivi – to velja predvsem za proizvajalce oken in vhodnih vrat. Nekoliko druga~e je pri notranjih vratih, kjer zagon proizvodnje, zlasti za furnirna vrata, zahteva izredno visoko investicijo, ~esar sedanji in potencialni konkurenti zaenkrat niso sposobni. Predvidevam pa, da bo v prihodnje v skladu s konjunkturnimi trendi - in ~e bo uspe{na tudi var~evalska shema, rasla prodaja na doma~em trgu. Za Slovenijo posebna in v evropskem pogledu tudi nekoliko unikatna zna~ilnost je, da ima izredno veliko ljudi individualne hi{e. Zelo veliko jih je bilo grajenih v sedem-destih, osemdesetih letih, zato so potrebne adaptacije, zamenjave oken in vrat. Po makroekonomskih napovedih naj bi se na na{ih glavnih trgih – to sta predvsem Nem~ija in Avstrija – v le-to{njem prvem polletju tudi kon~ala recesija; vendar se to vle~e ‘e kar nekaj let, tako da na kak{no posebno zanesljivost v teh prognozah ni ra~unati. ^e ‘e govorimo o trgih EU, je treba tudi poudariti, da kljub nenehnemu govorjenju o poenotenju standardov to v praksi {e zdale~ ne deluje. Okna, ki ustrezajo nem{kim standardom, ne more{ nikakor prodajati npr. v Anglijo ali Francijo, saj so v gradbeni{tvu povsem drugi na~ini in navade, tako da se je proizvajalec pravzaprav prisiljen specializirati za dolo~ene trge. Pri tem imam v mislih na eni strani germanske trge, kamor spadajo Avstrija, Nem~ija, dr‘ave Srednje Evrope, tudi Rusija, ter na drugi anglosaksonske, kot sta npr. Anglija in Francija, kjer je, kolikor mi je znano, navzo~ih izredno malo slovenskih izvoznikov. Do unificiranja standardov na tem podro~ju sploh ni pri{lo, kar ob ‘e tako nero‘natih razmerah {e dodatno ote‘uje in dra‘i prodajo. Naslednja te-‘ava, ki se pojavlja zaradi hude krize, je zastoj ne toliko v razvoj kot v investiranje – to je velika nevarnost, da bo Slovenija pri teh proizvodih tehnolo{ko zaostala. ^lanov Sekcije proizvajalcev stavbnega pohi{tva je kar veliko – INLES, LIKO Vrhnika, KLI Logatec, LIP Bled, GA[-PER, GLIN ‘agarstvo, JELOVICA … Kak{ni so na~rti sekcije v prihodnje? Kak{nih ve~jih ciljev ni mo`no napovedati ob nezaupanju, ki vlada med proizvajalci - deloma zaradi te`ke tr`ne situacije, deloma pa tudi zaradi negativnih izku{enj iz pretekosti. Obstaja ve~je upanje, da bodo sti~ne to~ke sodelovanja na{li posamezni proizvajalci, ker govoriti o globalnem sodelovanju med pre{irokim krogom konkurentov ni produktivno in uspe{no. v.ljubljanski-: DOM je eden od treh sejmov ki so iz{li iz tradicionalnega mednarodnega sejma Alpe Adria in se od leta 1996 odvija samostojno. Letos bo organiziran tako ‘e 43. po vrsti. Trenutno pomeni najve~ji vsakoletni spomladanski sejemski dogodek v Ljubljani. V sklopu sejma so se razvile naslednje najpomembnej{e razstavne skupine: gradbeni materiali in storitve, stavbno pohi{tvo, notranja oprema, ogrevalna in hladilna tehnika ter vrtni program. Sejem DOM je ciljno {iroko orientiran; namenjen je predvsem kon~nemu uporabniku – kupcu, zato je organizator Ljubljanski sejem d.d. poskrbel tudi za ugodne cene vstopnic: odrasli obiskovalci bodo zanje od{teli 900 SIT, upokojenci in {tudenti pa 700 SIT. Prav tako so tudi tokrat uvedli mo‘nost nakupa dru‘inske vstopnice, pri ~emer si bo lahko 4-~lanska dru‘ina ogledala sejem ‘e za 1.800 SIT. ijaLes 55(2003) 1-2 intervju Monta`ne hi{e na pohodu @eljko VENE, predsednik Sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{ Kot dolgoletni vodja programa monta‘-nih hi{ pri Marlesu in predsednik Sekcije proizvajalcev monta‘nih hi{, ki je bila zadnja {tiri leta v slovenskem prostoru precej aktivna predvsem v ~asu sejma DOM, zelo dobro poznate razmere na tem podro~ju. Kak{na je slika doma in v tujini, katera so prednostna podro~ja na podro~ju razvoja in raziskav pri monta‘-ni gradnji? Natan~nih podatkov o tem, koliko novih hi{ v Sloveniji je bilo izvedenih in postavljenih v monta‘ni gradnji, nimam, opa‘am pa pri vseh proizvajalcih, da so svojo prodajo pove~ali, predvsem na slovenskem trgu. ^e govoriva o proizvajalcih monta‘nih hi{ v evropskem merilu, so med njimi vsekakor paradni konji Avstrijci, ki so v lanskem letu dosegli 35- odstotni tr‘ni dele‘ in so bistveno presegli tudi Nemce, ki so tokrat pristali na okoli 21, 22 odstotkih. Je pa res, da avstrijski tr‘ni dele‘ raste predvsem zaradi sprejetih novih energetskih omejitev, ki so bile sprejete v Evropski uniji. Objekti nam-re~ ne smejo porabiti ve~ kot 7 litrov kurilnega olja na m2 v eni sezoni. Evropska zdru‘enja proizvajalcev mon-ta‘nih hi{ pa zahtevajo celo manj kot 5 l/m2 na sezono. Glede na to, da je energetska kriza pred vrati, se ta {tevilka niti v snu ne bo zvi{ala, ampak kve~-jemu {e zni‘evala. Vsi te‘ijo k temu, da bi v svoj redni program vnesli tudi pasivne hi{e, ki pravzaprav porabijo {e manj kot 3 l/m2 na sezono. Za bolj{o energetsko var~nost hi{e ‘e dolgo ve~ ne {teje zgolj debelina stene, ampak so v te dose‘ke var~nosti zajeti {tevilni dejavniki, od na~ina ogrevanja, pre-zra~evanja, do uporabe pitne vode kot medija za segrevanja in seveda uporabe solarnih celic kakor tudi fotovoltaika, pri katerem se lahko son~na energija direktno pretvori v elektri~no itd. Ali bo ob vstopu Slovenije v EU prej omenjena energetska direktiva tudi pri nas? Gotovo da bo ta direktiva slej ko prej veljala tudi pri nas. Upam, da bodo tudi zakonsko dolo~eni pogoji za proizvajalce - in da jo bomo tudi izvajali. V nasprotnem primeru hi{ doma ne bomo ve~ postavljali mi, ampak tuja konkurenca. Kako ste na to pripravljeni slovenski proizvajalci monta‘nih hi{? Ocenjujem, da so ta trenutek maksimalno {tirje. Za MARLES lahko to z gotovostjo potrdim; v na{em programu ‘e imamo hi{e, ki popolnoma ustrezajo nem{kim predpisom in se pribli‘u-jemo meji potro{nje okoli 3 l/m2 na sezono. Sicer taka hi{a {e nobena ne stoji, je pa ‘e kon~ana v razvojnem oddelku in ~aka na prvo postavitev, ki bo letos marca v Frankfurtu. Prej ste omenili, da vsi proizvajalci bele‘ite porast prodaje monta‘nih hi{ na doma-~ih tleh. Kako ocenjujete ta podatek – ali Slovenci na splo{no ve~ gradimo ali se ve~ odlo~amo za monta‘no gradnjo ali vsega po malo? Mislim, da je prihajajo~a globalizacija nekak poligon, na katerem so se zna{li tudi na{i potencialni kupci. Posku{ajo kupiti to, kar so do v~eraj njihovi sosedje. Pomeni, da se posku{ajo primerjati z evropskimi kupci, to pa seveda zahteva tudi ve~je znanje oz. ve~jo {irino ob nakupu hi{e. Konec koncev je to ‘iv-ljenjska odlo~itev in vsak ‘eli za denar, ki ga vlo‘i v objekt, iz njega tudi maksimalno iztr‘iti. Zato je pomembno, da ima{ s hi{o ~im manj{e stro{ke – predvsem pri ogrevanju, zra~enju, klima-tizaciji … V prihodnje mora biti ena od idej monta‘ne gradnje tudi ta, da bi za~eli sistemsko vgrajevati stensko ogrevanje, ki ga je ‘e v proizvodnji mo‘-no pripraviti preceji dale~. Tako stensko ogrevanje dose‘emo v vseh letnih ~asih – poleti za hlajenje, pozimi za ogrevanje, v bistvu z enim in istim medijem. To je vsekakor prednost pred tako imenovano klasi~no ali pa te`ko gradnjo. Je pa zanimiva primerjava -ko sem na nekem sejmu videl, kako zidarji predstavljajo hi{o, ki naj bi bila po svojih karakteristikah enakovredna monta‘ni hi{i, je bil zid sestavljen iz 20 cm debelega zidaka, spredaj pa je imel 30 cm stiropora – tako da ne vem, kaj prevladuje: ali tisto monta‘no ali zidano? Res, to je bilo sme{no videti. V kak{no potro{ni{ko skupino sodijo va{i kupci in kak{ne hi{e kupujejo? Rekel bi, da so kupci monta‘nih hi{ tisti, ki imajo denar in se zavedajo, da ga bodo na ta na~in dolgoro~no pamet- ijaLes 55(2003) 1-2 intervju no nalo‘ili. V glavnem pa – kar je zanimivo – se prodajo zelo drage hi{e. Bolje re~eno, zelo bogate, tudi tlorisno zelo razko{ne. Ocenjujemo, da je pov-pre~na hi{a v zadnjih petih letih narasla po kvadraturi za vsaj 15 odstotkov. Povpre~na monta‘na hi{a ima danes bivalne povr{ine najmanj 175 m2. Zanimivo, ali ne? Se kaj posebej pripravljate na sprostitev var~evalnih shem, obljubljene de‘ele nacionalne stanovanjske politike – prve bodo aktualne ‘e prihodnje leto? Seveda. Zavedamo se, da bomo zanimivi za tiste, ki bodo prodajali svoja stanovanja in se selili v hi{e – naklju~no opravljene ankete ka‘ejo, da je med var~evalci takih najve~. Mislim pa, da bo precej ve~ji problem kot hi{a zem-lji{~e. Tisti, ki bo imel dovolj razpo-lo‘ljivih gradbenih zemlji{~, bo v bistveni prednosti pred proizvajalci hi{ oz. gradbeniki. Mi si sicer prizadevamo tudi na tem podro~ju ~im bolj pribli‘ati kupcu – imamo nekaj mo‘nosti tudi za pridobitev zemlji{~, vendar pa vsekakor premalo, saj so izredno draga. Zaradi velikega povpra{evanja so v tem trenutku zemlji{~a nenormalno precenjena. Proizvajalci monta‘nih hi{ ste precej vezani na nem{ki trg. Recesija je bila, potem je naj ne bi bilo, pa je vseeno bila … Kako do‘ivljate in pre-‘ivljate te spremembe? Nem~ija se pravzaprav seli nazaj, z vzhoda na zahod. Tako kot smo zadnjih deset let veselo delali v Vzhodni Nem~iji – ki smo jo v bistvu s takim na~inom gradnje izgradili -, se sedaj vse to seli na zahod, kjer so zahteve kupcev neprimerno vi{je, hkrati ob kakovosti pa je bistveno vi{ja tudi cena proizvodov. Na za~etku najinega pogovora ste omenili Avstrijce in Nemce - ali lahko govoriva o slovenskem tr‘nem dele‘u v Evropi? Konkretnih {tevil~nih podatkov nimam, tako da o kak{nih odstotnih dele‘ih ne bi mogel govoriti. Se pa npr. slovenski MARLES po velikosti oz. koli~ini uvr{~a nekje na {esto, sedmo mesto na lestvici evropskih proizvajalcev. Kaj pa prodaja na trgih biv{e Jugoslavije? Kar zadeva podro~je biv{e Jugoslavije, ugotavljamo, da sta interes in povpra-{evanje nenormalno velika, `al pa ne prodamo ni~. Finan~no srednje situi-ran sloj ljudi namre~ nima dovolj denarja, kreditov pa tudi ni na razpolago. Na drugi strani pa za populacijo, ki se koplje v denarju, nimamo dovolj drznih tipov hi{ v stilu arabskih {ejkov. Zato je na{a prioritetna naloga pripraviti podlage tipov hi{, ki bodo zadovoljevale potrebe bodo~ih kupcev. V zadnjih petih letih je va{a sekcija vlo‘ila veliko naporov v ru{enje predsodkov in promocijo sodobne monta‘-ne gradnje – bili ste pobudniki {te-vilnih, tudi mednarodnih strokovnih posvetov, v Ljubljani ste postavili naselje vzor~nih hi{, lani ste zaradi nelojalne konkurence na doma~ih tleh k sodelovanju pritegnili tudi Zvezo potro{-nikov. Res je. Mislim, da so se stvari premaknile na bolje, da so ljudje ravno skozi delovanje sekcije proizvajalcev mon-ta‘nih hi{ nekatere stvari spoznali, se nau~ili ali vsaj za~eli razmi{ljati o njih. [e vedno pa vlada na slovenskem trgu velika zmeda, saj se prakti~no vsak teden pojavi na sceni nov ponudnik; ~e je moj podatek {e to~en, je sedaj ‘e prek 30 ponudnikov monta‘ne gradnje. Seveda jih ve~ina ponuja nekaj za ni‘jo ceno – problem je v tem, da tudi za ni‘jo kvaliteto. Kje pa je tista meja, da je dana kvaliteta {e sprejemljiva, pa je pravzaprav te‘ko definirati, ~e ne po-zna{ izdelka, ki ga nekdo ponuja. Zgodilo se je to, da so doma~i veliki proizvajalci – to so MARLES, JELOVICA, LUMAR, KAGER - vsa ta leta vlagali izdatna finan~na sredstva v osve{~anje, reklamo, prospekte, ateste …, kar sedaj drugi, zasledovalci, s pridom uporabljajo. Sami se namre~ ne ukvarjajo niti z razvojem niti z raziskavami. Upam, da se bo z vstopom Slovenije v EU, kjer se bodo morali vsi ponudniki prilagajati poenoteni zakonodaji in direktivam, tudi doma~i trg pre~istil in prevetril. ijaLeS 55(2003) 1-2 strokovne vesti Slovenska vlada potiska pohi{tvenike v neenakovreden polo‘aj avtor Alojz KOBE, Lesnina in`eniring d.d. Glede na novo uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav ve~ kot 200 slovenskih pohi{tvenikov kr{i slovensko zakonodajo, in{pektorji za varstvo okolja pa izdajajo protizakonita dovoljenja za delovanje kurilnih naprav. V skladu z novo uredbo je namre~ na{e Ministrstvo za okolje in prostor kot prvo na svetu prepovedalo kurjenje ostankov iverke, vlaknenih plo{~ in vezanih plo{~ v kurilnih napravah. Za tako prepoved vsekakor ni nobene strokovne podlage. Za razliko od Slovenije vse ~lanice Evropske skupnosti stimulirajo kurjenje z biomaso, v katero pri{tevajo tudi ostanke iverke, vlaknenih in vezanih plo{~. Na{i sosedje Avstrijci - po katerih se velikokrat tako radi zgledujemo - dodelijo celo do 41% nepovratnih sredstev podjetjem, ki investirajo v kurilne naprave na biomaso. Skoraj polovico Dunaja se ogreva z energijo iz se‘igalnice odpadkov, medtem ko se v Sloveniji grejemo na premog iz Indonezije ter tako {e dodatno onesna‘ujemo zrak, na Barju pa pridno kopi~imo odpadke. V Sloveniji je trenutno odprtih ve~ kot {tirideset projektov za kurjavo na bio-maso, vendar ekolo{ko osve{~eni investitorji ne morejo nadomestiti starih kurilnih naprav z novimi, saj bi tako investirali v nekaj, kar je v Sloveniji prepovedano. @alostno je, da je hkrati isto ministrstvo podpisalo Kiotski sporazum, ~eprav sploh nima znanja, da ga izpolni. Ame-ri{ki predsednik Bush je Kiotski sporazum vsaj zavrnil in vsemu svetu pokazal, da mu je ve~ za zaslu‘ke naftnih lobijev kot za ekologijo in prihodnost. Stroka je dala jasen odgovor, na kak{en na~in je mo‘no zmanj{ati emisije toplo-grednih plinov. Potrebno je omejiti uporabo fosilnih goriv, kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno iskati in uporabljati alternativne vire energije (sonce, veter, voda, biomasa) ter zmanj{ati onesna‘evanje z avtomobili. Povpre~en avtomobil namre~ bistveno bolj onesna‘uje okolje kot 100 kW moderna kurilna naprava. V modernih kurilnih napravah se proces izgorevanja ves ~as nadzira in regu- lira odvisno od vsebnosti kisika v izhodnih dimnih plinih. Izgorevanje poteka pri temperaturah med 980 in 1200 °C, ko prakti~no vse organske spojine razpadejo. V Nem~iji ve~ kot 75 % pohi{tvenih podjetij uporablja Noltingove pe~i na biomaso. Trenutno veljavna nem{ka in avtrijska zakonodaja sta v primerjavi s slovensko stro‘ji, kar se ti~e emisijskih vrednosti, vendar se v obeh primerih poleg lesa, lesnih ostankov in obdelanega lesa lahko kurijo tudi lesna tvoriva in nastali ostanki, ~e ti niso premazani z za{~itnimi sredstvi (fungicidi) ali oplemeniteni s halogenidi. Kot lesna tvoriva in iz njih nastale ostanke nem{ki zakon navaja: a) pobarvan, lakiran ali oplemeniten les in pri tem nastali ostanki, ~e nanje niso bila nanesena sredstva za za{~ito lesa oziroma oplemenitenja niso iz halogenskih spojin; b) vezane plo{~e, iverne plo{~e, vlaknene plo{~e ali drug lepljen les kot tudi pri tem nastali ostanki, ~e niso bili tretirani z lesnimi za{~itnimi sredstvi. Kljub navedenemu torej, da v kurilnih napravah kurijo tudi vezane plo{~e, iverne plo{~e, vlaknene plo{~e in tudi pobarvan in lakiran les, kurilne naprave delujejo bistveno pod dovoljenimi emisijami, ki so v Nem~iji – kot ‘e povedano – stro‘je kot v Sloveniji. Problem torej nikakor ni v ekologiji. To je mo‘no med vrsticami sklepati tudi iz 12. ~lena uredbe. Po tem ~lenu lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, dovoli za posamezno veliko kurilno napravo, ki uporablja doma~i premog, odstopanje od mejnih emisijskih vrednosti, pri ~emer je onesna-‘enje bistveno ve~je kot pri kurjenju z biomaso. To isto ministrstvo pa je pred mesecem dni prav tako ustavilo proizvodnjo doma~emu proizvajalcu iver- ijaLes 55(2003) 1-2 nih plošč, ki je zaposloval prek 130 ljudi, ker je presegal mejne emisije. Pri tem se ministrstvo ni oziralo na dejstvo, da je proizvajalec že začel s sanacijo. Problematika prepovedi je večplastna: 1. Preostala Evropa med biomaso šteje tudi ostanke vezane plošče, iverne plošče in vlaknene plošče kot tudi pobarvan in lakiran les. Pri nas pa se to šteje med odpadke. Posledice so naslednje: • Slovenija iz ekoloških strukturnih skladov Evropske skupnosti ne bo dobila nobene pomoči. • Kurjenje z biomaso ne povzroča dodatnih emisij C02, ker se pri razpadu biomase sprosti ista količina C02 kot pri izgorevanju. Zaradi tega vse normalne in ekološke države spodbujajo kurjenje z biomaso. Ker je v Sloveniji to prepovedano, bo potrebno izpadlo energijo nadomestiti z drugimi viri. Namesto zmanjšanja emisij C02 bomo dosegli njihovo povečanje. Slovenija bo zaradi neizpolnjevanja mednarodnih obvez plačala kazen. 2. Nova uredba ne upošteva določil Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. 1. RS št. 84/99, 45/00, 20/01). 18. člen pravilnika pravi, da mora imetnik odpadkov zagotoviti njihovo predelavo ali odstranjevanje. Slovenski lesarji pa bomo prizadeti večkratno: • Ne dobimo nikakršnih subvencij kot npr. sosedje Avstrijci. • Koristni ostanki so razglašeni za odpadke, ki jih je potrebno posebej skladiščiti, transportirati, deponirati in plačati deponiranje. • Namesto kurjenja ostankov bomo morali kupiti kurilno olje ali plin. ijaLeS 55(2003) 1-2 • Ker smo prisiljeni kuriti ekološko sporne energente, bomo plačali še takso na emisijo C02. Navedeno nedvomno kaže, da je Ministrstvo za okolje in prostor postavilo slovenske lesarje v nekonkurenčni položaj. Zato moramo lesarji zahtevati najmanj to, da se v najkrajšem možnem času sporna uredba prekliče in se vzpostavi stanje kot v drugih evropskih državah, če že slovenski lesarji nismo deležni nikakršnih subvencij. Glede na to, da je uredba v veljavi že več kot eno leto, in da pripombe, ki jih je na ministrstvo poslal sekretar GZS Združenja lesarstva dr. Jože Korber, niso obrodile nobenih sadov, predlagam, da se skliče okrogla miza, kjer naj se strokovni argumenti soočijo s stališči ministrstva. Kljub temu, da je “Kopačeva” uredba neskladna z evropsko zakonodajo, je zakon, ki ga moramo navadni davkoplačevalci spoštovati (čeprav je taisti minister za neki drugi zakon izjavil, da ga ne bo izpolnjeval). Prepričan sem, da je naša pravica, • da vlada ne potiska Slovenije in lesarjev v nekonkurenčni položaj; • da Ministrstvo za okolje in prostor neusklajenost z evropsko zakonodajo argumentira s svojimi argumenti, če jih sploh ima, sicer pa po hitrem postopku spremeni odredbo. Glede na to, da je trenutno v Sloveniji zelo aktualno zbiranje podpisov za referendume, upamo, da ne bomo tudi lesarji prisiljeni uporabiti te drage metode. Če želimo lesarji preživeti, se moramo -ogrevati z biomaso! D strokovne vesti Pozitivni signali na Weinigovem hi{nem sejmu V nasprotju z vsesplo{no znanim objavljenim stanjem v gradbeni{tvu in strojni industriji zaradi upadajo~e konjunkture, predvsem v Nem~iji, je bilo v Tauber-bischofsheimu na 12. mednarodnem hi{-nem sejmu skupine Weinig ~utiti velik optimizem. Z ve~ kot 2.600 strokovnimi obiskovalci je sejem dosegel in presegel veliko zanimanje iz preteklega leta. Predstavitev, ki je potekala pod geslom “Wood is life - les je `ivljenje” in ki je prikazala celotno masivno predelavo lesa, si je ogledalo veliko obiskovalcev, predvsem iz tujine (kar iz 37 dr`av). Najbolj jih je zanimal razvoj visokozmogljivih strojev in naprav za obdelavo masivnega lesa. Pri teh je Weinig svojo ponudbo raz{iril tako glede zmogljivosti kot razli~nih cenovnih razredov. Leto{nji sejem se je vtisnil predvsem po novostih, inovacijah in inteligen~nih re-{itvah. Poleg nadaljevanja razvojnega programa rezkalnih strojev je med drugim aktualen razvoj skobeljnega stroja in novega cenovno ugodnega optimiranega ~elilnika. Te‘i{~e je tudi na linijah in strojih za izdelavo lesenih oken, saj je Weinig ‘elel predstaviti prednosti lesenih oken. Tako so bili obiskovalci sejma lahko navzo~i na demonstraciji Iniciative ProHolzFenster (IPH), kjer so videli, da ima leseno okno v primeru po‘ara bistveno bolj{e lastnosti kot plasti~no okno. Z novim ~elilnikom OptiCut S 50 je Dimter raz{iril svoj prodajni program na spodnji meji m strokovne vesti POGLED SKOZI OKNA IN VRATA avtor Franc MIHIČ Evropski trg oken v 2003 ve~ji za 0,9 % Nem~ija tudi v naslednjih letih v minusu Letni obseg prodaje na evropskem trgu z okni se je v zadnjih letih zmanj{al za 2,5 %. Za leto 2002 se pri~akuje ni~elna rast, v letu 2003 pa naj bi se prodaja pove~ala za 0,9 %. V letu 2001 so evropski proizvajalci oken, vrat in fasadnih elementov, ki zaposlujejo skupaj 320.000 delavcev, prodali za okoli 38,5 milijard EUR. Prodajni volumen je zna{al 100,5 milijonov okenskih enot na leto. [tevilke za celotno Evropo bi bile lahko {e vi{je, ~e ne bi bila prodaja na nem{kem trgu, kot enem treh najve~jih, {e vedno v upadanju. Nem{ke tovarne zaposlujejo skupaj 60.000 delavcev v tej panogi. Kar zadeva pri~akovanja za leto 2002 in 2003 je Nem~ija edina regija, kjer letni prodajni volumen nazaduje. V letu 2002 se je v Nem~iji obseg prodaje zmanj{al za 9,1 %, v letu 2003 pa {e za 5,2 %. Kot ka‘e negativni trend {tevila izdanih gradbenih dovoljenj, v Nem~iji {e ni videti konca gradbeni krizi. Te podatke je ob predstavitvi jesenske ekspertize na sejmu “Glastech 2002” v Düsseldorfu, poudaril Karl Heinz Herbert, predsednik nem{kega “Zdru‘enja proizvajalcev oken in fasadnih elementov” in generalni sekretar evropskega zdru‘enja proizva- jalcev oken in vrat “Euro-Windoor” . V letu 2003 morajo trgovci in proizvajalci ra~unati z upadom prodaje v vi{ini minus 0,1 % {e v alpskih de‘elah z Italijo in de‘elah Iberskega polotoka v vi{ini 1,1 %. V vseh drugih velikih evropskih regijah bo obseg prodaje porasel. Porasti se bodo gibali med 0,5 % v Rusiji in baltskih dr‘avah, v srednjeevropskih dr‘avah, ki pristopajo v EU (Poljski, ^e{ki, Slova{ki in Sloveniji), pa se bo obseg prodaje pove~al za 5,6 %. V celoti je evropski trg oken in fasad v letu 2002 stagniral, v letu 2003 pa naj bi porasel za 0,9 %. V absolutnih {tevilkah bo v letu 2003 v Evropi prodajni volumen zna{al predvidoma 101,5 milijonov okenskih enot, od tega bo nem{ki trg obsegal 15 milijonov okenskih enot, enako bodo imele najve~je dele‘e {e Francija, de‘ele Beneluxa in Britanija. Glede na uporabljeni material, to je les, umetna masa-PVC, aluminij, so se dele‘i v Evropi od leta 1997 bistveno spremenili. V letu 1997 je bil dele‘ lesenih oken {e 33,5 %, a se je v letu 2002 predvidoma zmanj{al na 29,7 %. Okna iz PVC-ja so v Evropi najbolj raz{irjena. Njihov dele‘ se je zvi{al od 39,1 na 41,5 %. Aluminijska okna so svoj dele‘ pove~ala od 23,4 na 24,8 %. Ta razmerja med na{tetimi vrstami oken so od leta 2000 dalje razmeroma stabilna. Neprestani porast pa so zabele‘ila les-aluminij okna, katerih tr‘ni dele‘ se je v Evropi dvignil z 2,5 na 3,1 %. V primerjavi s temi evropskimi povpre~ji pa v posameznih regijah prevladujejo posamezni materiali. Lesena okna imajo neobi~ajno visoke tr‘ne dele‘e v dr‘avah na Balkanu, in sicer 69,2 %, v Skandinaviji 56,1 %, v Rusiji in Baltskih dr‘avah pa 48,3 %. Okna iz umetne snovi-PVC-ja imajo nadpovpre~ne dele‘e v egejski regiji z 74,1 %, na britanskem otoku z 58,7 %, kakor tudi v Nem~iji s 53,7 %. Aluminijska okna imajo visoke tr‘ne dele‘e na Iberskem polotoku s 73,1 % in v alpskih de‘elah z Italijo z 41,2 %. Evropski trg oken se bo lahko stabiliziral {ele potem, ko bo obseg prodaje prenehal upadati tudi na nem{kem trgu. Zato je za evropski trg v celoti va‘no, da bi se v Nem~iji izbolj{ali pogoji poslovanja za okensko panogo, je ob tej priliki poudaril g. Herbert. Ponovil je zahtevo nem{ke okenske panoge, da naj se prepolovi davek na dodano vrednost za nakupe energetsko var~nih oken, ko gre za energetsko sanacijo stavb oz. sanacijo okenskih odprtin. Vir: Holz-Zentralblatt / 8. november 2002 ijaLes 55(2003) 1-2 strokovne vesti Furnirana okna - rezultat nove tehnike Okna se pogosto ozna~ujejo kot “o~i hi{e”, gledano seveda od zunaj. Takoj pa lahko to oceno zunanjega videza prenesemo tudi na notranjo stran in notranji pogled. Okno iz lesa, ki je oble~eno {e s furnirjem, pa postaja markanten detajl videza prostora. Doslej so le-tega dolo~ali v prvi vrsti le vrsta talne obloge, stene in stropa in seveda ustrezna notranja oprema pohi{tva. Okno je doslej veljalo samo kot nepomemben “senčni design”, čeprav je njegov pravi namen pravzaprav, da skozi okno vstopa dnevna svetloba. Lesena okna, natančneje rečeno les-aluminij okna, lahko tudi takoj postanejo “paša za oči”. Njihova nova izvedba z veliko možnostjo svobode oblikovanja daje tako rekoč okvir za design bivalnega prostora. Zunanja aluminijska obloga, ki ščiti leseni del okna pred vremenskimi vplivi, nudi sedaj zato večjo možnost izbire vrst lesa, kar je bilo doslej komaj mogoče. Tako lahko za zunanjo stran izberemo prezračevano aluminijsko oblogo, skladno z videzom hiše, v skoraj vseh RAL in eloxal barvnih tonih. Ta obloga pomeni zaščito proti vetru, dežju, obsevanju sonca in UV žarkom; ne zahteva pa tudi nikakršnega vzdrževanja, saj zunanjo okensko oblogo ni treba več premazovati. Aluminijska obloga in leseni del okna imajo dodatno odlične izolacijske sposobnosti. Okna so zato energetsko varčna. Lesena krila in okvir okna so izdelana iz “vitkih” profilov s “soft” zaobljenimi robovi. Okenski profili so zlepljeni iz več masivnih lamel in so lahko poleg do sedaj običajne izvedbe (masivni profili / lamele, dolžinsko spojeni) lahko oblečeni tudi s furnirji. Za to so na razpolago skoraj vse lesne vrste, tako da se lahko v celoti izkoristi naravna lepota lesa. Poleg standardnih vrst, kot so javor, smreka in bukev, sedaj lahko izbiramo tudi plemenite furnirje češnje, oreha, jesena, macesna, duglazije, palisandra, mahagonija ali tudi cedre. Oblikovalska svoboda ob atestirani sistemski varnosti Naštete možnosti oz. rešitve dajejo oknu cenjeno pohištveno kvaliteto kot tudi videz, ki ustreza konkretni notranji opremi. Tako okno ni več monoton ali moteč detajl prostora, temveč je njegov Kazen detajl, prilagojen arhitektonski situaciji. To pomeni za arhitekte ali lastnike stanovanj široko možnost oblikovanja prostora. Odločilna konstrukcijska posebnost novega les-aluminij okna so na zajero oz. s poševnim kotom izvedene kotni spoji krila in okvira. Trajno lamelirano masivni profili okvirov so iz funkcionalnih kakor tudi statičnih razlogov natančno in trajno spojeni z veznim elementom v obliki dvojnega “lasto-vičjega repa”, ki se vtisne v ustrezno odprtino. Uporabljen je tudi dodatni moznik, ki rabi za lažje pozicioniranje pri montaži. Tako izvedena kotna vez ima najprej čisto funkcionalen pomen, omogoča pa tudi, da ima okno “vitek” videz. Sistemska varnost te nove tehnike je bila potrjena s preizkusi dveh neodvisnih raziskovalnih institucij iz Nemčije in Švice, ki sta preskušali rešitev kotne vezi oz. kotnega spoja izrecno glede njene vremenske obstojnosti in njene trdnosti oziroma trajnosti. Proizvodnja iz standardnih komponent Lamelirani okenski profili se dobavljajo v 6-m dolgih palicah in so dokončno brazdani in furnirani, pripravljeni za lakiranje aH pa so po želji dokončno “finiš" lakirani in opremljeni z “naka-širano” zaščitno folijo (ta folija se po vgradnji okna odstrani), tako da v nobenem primeru niso potrebne običajne zaloge materialov. Oprema za proizvodnjo oz. strojna oprema je glede na do sedaj običajne okenske sisteme s kotno vezjo na pero/ utor ali podobne izvedbe prav “špar-tansko” skromna; poleg enega dvojnega kotnega žagalnega stroja (za raz-žagovanje lesenih in aluminijskih profilov) in enega rezkalnega stroja za za-gozdo / utor oz. vrtalnega stroja (za izdelavo žepastega utora in luknje za moznik) ni potrebna nobena druga oprema in tudi ne nobeno posebno “okensko” orodje (nova cena za vse: 30.000.- EUR). Tisti, ki želijo večjo gospodarnost, pa lahko uporabijo za v ta namen optimi-rani večosovinski, večstopenjski obdelovalni stroj (nova cena okoli 70.000.-EUR). Spojni element v obliki dvojnega “lastovičjega repa” oz. dvojnih zagozd vleče oba pod kotom prirezana in z lepilom namazana okenska profila zelo precizno skupaj in ju trajno poveže. Aluminijske obloge so v poševnih kotih povezane s kotnimi vložki in tudi zlepljene. Potem, ko je izrezkana odprtina za odtok vode, se profili pritrdijo na leseni del okna s zaskočniki, ki omogočajo učinkovito izdelavo oz. montažo. ijaLeS 55(2003) 1-2 strokovne vesti Gospodarna izdelava nudi tr‘ne mo‘nosti V primerjavi s sicer potrebno strojno opremo za proizvodnjo obi~ajnih lesenih oken je za opisano re{itev investicijski stro{ek najni‘ji. Poleg tega ni potreben kapital za zaloge lesenih surovin in profilov in aluminijskih profilov (oboje dobavlja po komisionih in naro~ilu ponudnik novega sistema). Nova tehnika izdelave novih furniranih les-aluminij oken zahteva samo {e del-~ek dosedanjega, obi~ajno za to potrebnega izdelovalnega ~asa in bistveno manj delavcev. Da ne govorimo o prihrankih energije, ki jo sicer potrebujemo za pogon naprav za vzdol‘no in pre~no profiliranje lesenih elementov in sklopov. Ocenjuje se, da je prihranek ~asa nasproti obi~ajnemu les-aluminij-oknu pribli‘no 30 %, v primerjavi z “~istim” lesenim oknom (ravno tako v do sedaj obi~ajni izvedbi / izdelavi) celo okoli 40 %. Tako je sedaj mogo~e ponuditi ugodno prodajno ceno furniranega les-aluminij okna, ki lahko tako vsekakor konkurira ~istemu lesenemu oknu. ^e pa pri tem dodamo na tehtnico, k sicer ‘e tako kakovostnemu lesenemu oknu, {e “pove~ano vrednost” zaradi zunanje aluminijske obloge in znotraj zaradi plemenitega furnirja lesenih profilov okna, odlo~itev kupcu gotovo ne bi smela biti te‘ka. Vir: Furnir-Magazin 2002 Dana{nji potro{nik je bombardiran z zelo razli~nimi reklamnimi informacijami - triki, katerih isti cilj je pridobiti ga na svojo stran in mu vsiliti svoj izdelek. Vse premalo je poljudnih in nevsiljivih informacij, ki bi kupca ne zavajale in mu dale svobodno izbiro. Vsi proizvajalci znamo poudarjati samo dobre lastnosti svojih izdelkov, slabosti pa vidimo samo pri konkurenci. Pomembno pa je kupca izobraziti in mu svetovati. Kako naj se nekdo, ki planira ali pa ‘e gradi hi{o, odlo~i za pravi gradbeni material - stavbno pohi{tvo, da bo na koncu lahko rekel: “ To je bila naj-bolj{a izbira za moj dom.” Namen naslednjih vrstic je podati primerjavo karakteristik oken iz PVC, lesa in kombinacije les-aluminij, katerih namembnost je ista, pri drugih karakteristikah pa pride do razhajanja. ^e pogledamo material: les na eni strani, PVC na drugi in kombinacijo les-alu-minij na tretji strani, so to zelo razli~ni materiali, ki imajo svoje specifi~nosti in zato tudi razli~ne {ibke to~ke. Vse te specifi~nosti se v dolo~enem izdelku lahko izrazijo ali pa tudi ne. Les je naraven material in kot tak ima cel kup prednosti. PVC je derivat in je ekolo{ko manj primeren. Kombinacija les-alu pa zdru‘uje prednosti obeh materialov. Okna iz PVC materialov so relativno mlad izdelek; ~eprav jih ‘e kar dolgo poznamo, pa prav velikih izku{enj s staranjem tega izdelka {e ni, tako da bi lahko z gotovostjo trdili, kaj se bo dogajalo z njim. Tudi konstrukcijsko so lesena okna precej druga~na od PVC oken; le-ta so narejena iz profilov, ki so po celotnem obodu enaka, imajo razli~-no {tevilo komor in v svoji notranji strukturi oja~itve. To pomeni kakovostno razli~ne profile. Kon~ne definicije, kak{na je optimalna karakteristika in s tem kakovost profilov, pa {e ni. Izdelava lesenega okna je v Sloveniji veliko bolj temeljita, saj jo dejansko lahko za~nemo iz surovine – lesa. Proizvodnja PVC oken pa se za-~enja z dobavo PVC profilov, lahko re~e-mo, da z lastno izdelavo ne moremo vplivati na lastnosti profilov, nasprotno pa pri lesu imamo to mo‘nost. Izdelava PVC okna je zelo enostavna (raz‘a-govanje profilov, varjenje in sestava profilov), pri lesenem oknu pa je ve~ operacij in je zato izdelava zahtevnej{a. Po drugi strani to pomeni tudi to, da za proizvodnjo lesenih oken potrebujemo ve~ delovnih mest oz. jih ohranjamo. Tudi poraba energije je pri izdelavi lesenih oken manj{a. PVC profili po videzu lahko imitirajo les, primera, da bi les imitiral plastiko, pa ni zaslediti. To so estetski momenti, ki so absolutno na strani lesa. Toplotna prevodnost je pri oknu v glavnem odvisna od vrste stekla, saj le-ta zavzema najve~jo povr{ino. ^e pa primerjamo les in PVC med sabo, pa je ijaLes 55(2003) 1-2 strokovne vesti prevodnost pri lesu odvisna od vla‘nosti, od vrste lesa, pri PVC pa od {tevila komor. Lahko re~emo, da je leseno okno ekvivalentno trikomornemu sistemu pri PVC oknu. Neprepustnost za zrak lesenega okna je bolj{a kot PVC okna, nasprotno pa je neprepustnost za vodo pri PVC oknih s sredinskim tesnilom nekoliko bolj{a kot pri enakih oknih brez tega tesnila in samo z nale‘nim tesnilom. Leseno okno pa mora biti dobro izdelano. @ivljenjska doba je pojem, ki ga je zelo te‘ko definirati, medtem ko je nepre-pustnost za vodo la‘e ozna~imo: okno pu{~a ali pa ne pu{~a vode. Dejansko je proizvajalec tisti, ki mora definirati, kolik{na je ‘ivljenjska doba okna, to pa pomeni , da je to doba, v kateri naj bi se namembnost izdelka normalno ohranila. Pri tem pa je seveda zelo pomembno vzdr-‘evanje izdelka. To velja {e zlasti za lesena okna. Z rednim in preventivnim vzdr‘eva-njem se ‘ivljenjska doba lesenih oken zelo podalj{a. Nasprotno pa imajo PVC okna dolo~eno prednost, saj je predvsem kakovost profilov tista, od katere zavisi trajnost, in ima vzdr‘e-vanje zelo malo vpliva. Vendar je tudi PVC okna potrebno vzdr‘evati. Na drugi strani pa obstojnost PVC okna zavisi predvsem od kakovosti profila. Njegova kakovost se izbolj{uje, saj so bili prvi profili, ki so pri{li na trg, nagnjeni k spreminjanju barve. [e vedno je UV sevanje tisto, ki lahko PVC po{koduje. Pojavi se vpra{anje, kako je na vi{je le‘e~ih legah, kjer je UV sevanje mo~nej{e. Pri PVC oknu je zelo pomembna dobra kakovost lepljenih spojev, kajti v nasprotnem primeru zrak, ki pride v komo- ro z armaturo, za~ne kondenzirati; ~e pa je zrak iz slanega okolja, {e toliko slab{e, ker to povzro~i propadanje armature in lahko se za~nejo spro{~ati razne spojine, ki difundirajo skozi profil in povzro~ijo slab{o kakovosti profila. Lahko re~emo, da je ‘ivljenjska doba plasti~nih oken omejena in je kraj{a v primerjavi z lesenimi okni. ^e pa na drugi strani zdru‘imo les in aluminij, dobimo okno, ki je primerno za ekstrem-ne izpostave, saj aluminij v veliki meri eliminira vremenske vplive na les in bistveno podalj{a ‘ivljenjsko dobo izdelka, brez posebnega dodatnega vzdr-‘evanja. Gorenje lesa (okna so obdelana s premazi na vodni osnovi) ne povzro~a onesna‘evanja okolja, nasprotno pa se pri PVC oknih spro{~a nevarni rakotvorni dioksin. Les kot naravni material ‘ivi in diha, kar pomeni, da tudi ~isti zrak in hkrati izravnava vla‘nost v prostoru. ^e rezimiramo vse na{tete karakteristike in na njihovi podlagi naredimo ran-giranje, je rezultat naslednji: 1. ~e je cena odlo~ujo~i faktor, potem je odlo~itev na strani PVC oken, ki dajo na eni strani udobnost vzdr‘evanja, vendar v prostoru delujejo hladno; 2. ~e pa je cena drugotnega pomena, potem pa je odlo~itev vsekakor na strani oken les-alu, katerih notranji leseni del daje toplino in doma~-nost prostoru, zunanji aluminijski del pa nudi udobnost vzdr‘evanja in dolgo ‘ivljenjsko dobo izdelka; 3. tisti pa, ki imajo radi zlato sredino, hkrati pa so privr‘enci vsega naravnega, se bodo odlo~ili za leseno okno. Poudariti moramo, da je, ko se ‘e enkrat odlo~ite za tip okna, zelo pomembno, da si izberete tudi kakovostnega proizvajalca teh oken z dolo~eno tradicijo, z izdelanim sistemom kakovosti in re-nomejem. JELOVICA na sejmih Jelovica kot proizvajalec stavbnega po-hi{tva in monta‘nih hi{ posku{a pridobiti nove kupce tudi s navzo~nostjo na razli~nih sejmih, tako doma kot v tujini. Januarja smo se tako predstavili na enem izmed vodilnih evropskih gradbenih sejmov BAU v Münchnu. Tudi manj tradicionalna tr-‘i{~a vzhodne Evrope postajajo za nas zelo pomembna, zato smo svoje izdelke “po pre{ernovsko” na ogled postavili tudi na mednarodnem gradbenem sejmu Bud-ma v poljskem mestu Poznan. Udele‘ba na takih sejmih pomeni, da (postajamo) prepoznavni tudi v {ir{em prostoru, hkrati pa dobimo dobre povratne informacije o pravilnosti na{ih razvojnih usmeritev. Trendi, opazni na omenjenih sejmih, nam potrjujejo vrednost napora, ki ga Jelovica vlaga v razvoj svojih programov. Na trgu zunanjega stavbnega pohi{tva {e vedno spremljamo boj lesa, plastike in aluminija. Pred leti je plastika za~ela izpodrivati les, aluminij je bil v ozadju, sedaj se ka‘e sprememba v relaciji PVC-ALU. Vsaj na nem{kem trgu so aluminijasta okna v porastu, dele‘ PVC oken pa pada. Tr‘no zelo zanimiva je tudi kombinacija les-aluminij. Izdelek z dolgo ‘ivljenjsko dobo naj bi bil energetsko var~en in okolju prijazen. Kupci kupujejo kakovost, funkcionalnost, udobnost in zanesljivost, mi pa se vedno bolj prilagajamo njihovim specifi~nim potrebam in ‘eljam. Pravilo, ki velja na podro~ju notranjega stavbnega pohi{tva, je sledenje oblikovalskemu trendu stanovanjske opreme.Trendi, ki so bili nakazani ‘e v preteklih letih, gredo v smer uporabe svetlih tonov lesov in enostavnih, mehkih in ~istih, a vendar modernih oblik. Leto{nja izstopajo~a zanimivost so bile lesne intarzije. Najve~krat gre za enostavne, geometrijsko pravilne like v kontrastnem furnirju. Ko sedaj delamo ocene sejmov, lahko samo z veseljem ugotavljamo, da so vlo‘ena sredstva in trud opra-vi~ila svoj namen. Prva ve~ja naro~ila pa samo {e potrjujejo, da dileme o tem, ali sodelovati ali ne, enostavno ni. Jana Ko{ir, Marijan Ko{ir, mag. Nada Slovnik, JELOVICA d.d. ijaLes 55(2003) 1-2 strokovne vesti INLES d.d. BAU 2003 Ribni{ki Inles d.d. se je skupaj s svojo h~erinsko firmo Lesco GmbH & KG, ki je 100 % v njegovi lasti, uspe{no predstavil kot “Inles-Lesco Group” na najve~jem evropskem gradbenem sejmu BAU 2003. Sejem je potekal od 13. do 18. januarja v Münchnu. Sejem BAU je najve~ji evropski gradbeni sejem, kjer je razstavljalo 1.800 razstavljavcev iz 40 dr‘av sveta. Sejem je specializiran za prikaz tehni~nega napredka in razvoja inovacij v gradbe-ni{tvu. Namenjen je predvsem strokovni in poslovni javnosti, ki predstavlja 97 % obiskovalcev. Slogan tokratnega 15. mednarodnega sejma BAU je bil “INOVACIJE ZA EVROPO”. Razstavljavci so na vseh segmentih dejavnosti, to je v konstruiranju, oblikovanju in sami gradnji, prikazali trende in inovacije, za~en{i z novimi cenej{imi in okolju prijaznimi postopki gradnje in gradbenimi materiali, z novimi re{itvami za izbolj{anje za{~ite pred hrupom in re{itvami za izbolj{anje bivalne klime in seveda predstavili trende in inovacije na pod-ro~ju novih naprav, tehnik in materialov za var~no rabo energije. Predstavljene so bile teme kot “Bodo~a gradnja” in “Inovativni ovoji/fasade stavb” kot “rezultat raziskav in razvoja” panoge. Na sejmu je bil razen klasi~nim gradbenim izdelkom dan velik poudarek tudi fasadnim elementom. Razstavljali so predvsem vodilni srednjeevropski proizvajalci oken in vrat. Med temi je imel markantno stojnico tudi Inles, ki na zahodnih trgih svoja okna tr‘i pod blagovno znamko “ISARHOLZ”. Na okenskem trgu Srednje Evrope je ‘e ve~ let vedno ve~ja konkurenca. To velja zlasti za nem{ki trg, kjer prodaja m na sejmu oken upada ‘e od leta 1995 in konec recesije v gradbeni{tvu {e ni na vidiku. Reakcija Inlesa na te trende na trgu je pove~ano vlaganje v prepoznavnost blagovne znamke in pove~ana pestrost programov oken in vhodnih vrat ter ekskluzivnost modelov in re{itev. Funkcionalna in tehni~na dovr{enost izdelkov pa je pri Inlesu ‘e vrsto let standard, ki ga narekuje zahtevni zahodni trg. Ta programska atraktivnost skupaj z visoko razvito logisti~no podporo u~inkovitemu poteku prodaje ‘e vrsto let privla~i specializirane trgovce, da se odlo~ajo in investirajo v prodajo Inlesovih oken in vrat, ki jim omo-go~a profitabilno poslovanje. [iroko razpredena mre‘a lokalnih specializiranih trgovcev v {ir{em srednjeevropskem prostoru pa je eden bistvenih elementov Inlesove tr‘ne strategije. Pestrost programov in ekskluzivnost modelov sta bili tudi glavni zna~ilnosti stojnice “Inles-Lesco Group” na sejmu BAU. Tako je bil predstavljen program PVC oken z osmimi izvedbenimi verzijami, tri nove konstrukcije lesenih oken, tri nove konstrukcije aluminijskih oken, enako konstrukcije sodob- nih les-alu oken in PVC-alu oken. Poleg tega so bili predstavljeni sistemi komarnikov za za{~ito pred insekti, sistemi rolet, lesena in PVC vhodna vrata ter bogata nova paleta eksklu-zivnih modelov aluminijskih hi{nih vrat. V kratkem pa bo ponudba dopolnjena {e s sistemom zunanjih aluminijskih oblog za naknadno monta`o na `e vgrajena lesena okna s ciljem njihove dodatne trajne za{~ite. V okviru programa PVC oken je bila prikazana tudi nova izvedba Si 82. To je okno z debelino profila 82 mm in z do 8 komorami s ciljem pove~ane toplotne izolacije okenskih okvirov. Ta nova re{itev nudi trgovcem mo‘nost, da investitorjem ponudijo tudi re{itve PVC-oken, ki so popolnoma v skladu z evropskimi EnEV standardi za var~-no rabo energije. Inles svojim pogodbenim trgovcem nudi tudi program za pospe{evanje prodaje. To so paketi vzorcev presekov za vse okenske programe in za alu-vhodna vrata, barvna karta s {iroko paleto barvnih tonov in podobno. Trgovcem nudi tudi specialni ra~unalni{ki program za naro~anje, v kratkem pa bo trgovcem omogo~eno tudi naro-~anje po elektronski po{ti. V pripravi pa je tudi atraktiven pregled Inlesove ponudbe na internet spletnih straneh. Inles oziroma “Inles-Lesco Group” pa bo seveda tudi po sejmu nadaljeval s tr`enjsko podporo svojim trgovskim partnerjem, med drugim z organiziranjem informativnih sre~anj v lani postavljenem razstavno-informativ-nem centru v Bonnu in v prostorih podjetja v Ribnici. O atraktivnosti Inlesove tr‘ne strategije in ponudbe je v sejemski {tevilki pohvalno pisal tudi vodilni nem{ki “Marketingmagazin Bau”, specializiran za panogo stavbnega pohi{tva. Slu‘ba za stike z javnostjo, Inles d.d. ijaLes 55(2003) 1-2 strokovne vesti Pri~akovanja nem{kih proizvajalcev pohi{tva se niso uresni~ila avtorica Fani POTOČNIK Nem{ka pohi{tvena industrija in trgovina s pohi{tvom sta v zadnjih letih bele‘ila stagnacijo in upadanje prometa. Tudi leto 2001 je bilo nespodbudno in zaskrbljujo~e. Vsi, proizvajalci, trgovci in njihova zdru‘enja, so si bili enotni, da je treba takoj ukrepati in s skupnimi mo~mi zaustaviti voz, ki drvi navzdol. Leto 2001 je bole~e zaznamoval tero-risti~ni napad na World trade center v New Yorku 11. septembra, ki je pretresel skoraj slehernega ~loveka. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemi tr‘enja v pohi{tveni panogi Nem~ije, so menili, da bo ta dogodek vplival na potro{nike, ki bodo od sedaj naprej spremenili svoje ‘ivljenjske navade in bodo spet na{li svoj “dom”. Zdru‘enja proizvajalcev in trgovcev pohi{tva so s skupnimi ogla{evalskimi akcijami za~eli vzpodbujati potro{nika, da bi namenil ve~ pozornosti svojemu doma~emu bivanju, da bi bil pripravljen tudi ve~ tro{iti za pohi{tvo. Pove~ano povpra-{evanje po pohi{tvu pa bi pomenilo izhod iz krize. @al pa so pri~akovanja in optimisti~ne napovedi za leto 2002 popolnoma odpovedali. Celotna pohi{tvena panoga Nem~ije bele‘i v prvih osmih mesecih l. 2002 upad prometa za 7,6 % v primerjavi z istim obdobjem prej{njega leta. ^e so v istem obdobju prej{njega leta ustvarili promet v vi{ini 25,93 mrd. EUR, je bilo v obdobju januar-avgust 2002 ustvarjeno za 2 mrd EUR manj, to je 23,96 mrd EUR. [tevilo zaposlenih v panogi se je v istem obdobju zmanj{alo od 276.091 v letu 2001 za okoli 18.559 v letu 2002. [tevilo podjetij pa se je v teku leta 2002 do avgusta zmanj{alo za 205, ali od 3.383 na 3.178. Pri posameznih segmentih pohi{tvene industrije so bila gibanja v tem obdobju {e bolj neugodna. Najbolj je upadel promet s pohi{tvom za jedilnice, spalnice in dnevne sobe (kar za 17,2 %), proizvodnja pisarni{ke opreme in opreme za opremljanje trgovin je upadla za 11,5 %, proizvodnja kuhinjskega pohi{tva je upadla za 8,1 %. Na podro~ju tape-ciranega pohi{tva je padec pribli‘no 5 %, pri ~emer je treba imeti v vidu, da so v to statisti~no postavko zajeti tudi sede‘i za avtomobilsko industrijo (zato je verjetno upad prometa manj{i). Podobne slabe rezultate na podro~ju proizvodnje in prodaje pohi{tva bele-‘ijo tudi druge dr‘ave Evropske gospodarske skupnosti, kamor sicer nem{ka pohi{tvena industrija najve~ izva‘a. Torej tudi izvoz ni mogel nadomestiti prenizke prodaje na doma~em trgu. Negativni trendi so zabele‘eni tudi pri proizvajalcih pohi{tvu sorodnih artiklov, kot npr. v proizvodnji plo{~, lesnih elementov, ‘agarskih izdelkov itd. V teh podro~jih se giblje upad prometa od 4,5 do 4,3 % v primerjavi z letom 2001 (obdobje januar - avgust). Pod- ro~je gradbenih lesnih elementov bele-‘i padec 4,6 %. Kje so vzroki? Negativna gibanja, ki se ka‘ejo v zmanj{anju delovne sile, v finan~nih te‘avah in v zapiranju podjetij, naj bi bila odsev te‘ke politi~ne in ekonomske situacije v Nem~iji. Na borzah ni nobenega razcveta, grad-beni{tvo je v zastoju (Michael Kniper-predsednik nem{ke gradbene industrije omenja 250.000 delavcev v gradbe-ni{tvu, ki so bili junija 2002 prakti~no brez dela), brezposelnost in strah pred njo se pove~ujeta, uvedba evra (“ti-ha”podra`itev) je povzro~ila pove~anje izdatkov za vsakdanje nakupe. Ponovno izvoljena vlada je povi{ala davke za podjetja in za dr`avljane. Povi{an je okoljevarstveni davek in pove~ani so izdatki za socialne storitve. V takem vzdu{ju so potro{niki izgubili voljo po tro{enju in nakupovanju trajnih dobrin. Ker tudi v bli‘nji prihodnosti na poli-ti~no-ekonomskem podro~ju ni pri~a-kovati sprememb na bolje, se tudi v letu 2003 ne pri~akuje o‘ivitev trga pohi{tva v Nem~iji. Vodilni kadri v pohi{tveni panogi so si lani ob takem ~asu veliko obetali od skupnih reklamnih akcij, ki bodo pro-svetlile in pritegnile potro{nika, da bo pripravljen ve~ izdati za opremo stanovanja, zaradi zdravega ‘ivljenja, dobrega in varnega po~utja v njem. Poleg drugega pa lahko urejen in sodoben dom vi{jim dru‘benim slojem pomeni statusni simbol. Zdi se, da so se zmotili. Ljudje so na grozote 11. sept. relativno hitro pozabili. Teroristi~ni napadi jih niso za dolgo odvrnili od potovanj in dopustov, dobrim avtomobilom se tudi niso odrekli. Kljub vsem prizadevanjem in ogla-{evalnim akcijam pohi{tvene panoge je pohi{tvo spet ostalo na dnu nakupovalnega seznama. ijaLeS 55(2003) 1-2 strokovne vesti Mednarodni pohi{tveni sejem KÖLN 2003 avtorica Katarina GLOBOČNIK, ALPLES d.d. Med trinajstim in devetnajstim januarjem je na kölnskem sejmi{~u potekal mednarodni pohi{tveni sejem, ki velja za enega najpomembnej{ih dogodkov na tem podro~ju v Evropi. Med 1.350 razstavljavci je bilo tudi 13 slovenskih podjetij. Proizvajalci pohi{tva so imeli prilo‘nost predstaviti novosti, ki naj bi zaznamovale leto 2003. Sejem je bil odsev sodobne dru‘be, ki jo zaznamujejo socialne in gospodarske spremembe, globalizacija in razvoj tehnologije. V hitrem tempu sodobnega ‘ivljenja posameznik potrebuje ob~utek doma~nosti in udobja, ki mu ga lahko nudi le pohi{tvo, prilagojeno njegovemu lastnemu ‘ivljenjskemu slogu. Ponudba pohi{tva je namenjena {ir{emu krogu ljudi, zato se je na sejmu pojavila pisana paleta razli~nih mo‘-nih re{itev. K {irini predstavljenih izdelkov je prispevala tudi mednarodna udele‘ba razstavljavcev. Sodobna tehnologija omogo~a kvalitetno izdelavo razli~nih detajlov serijsko proizvedenega pohi{tva, svojo vlogo pa igra tudi vdor tehnike in dru‘benega (delo na domu) na podro~je zasebnega. Iz teh razlogov je sodobno pohi{tvo na splo{no udobno, ve~namensko in fleksibilno in bolj ali manj kvalitetno izdelano. Zanimivost leto{njega sejma je bila postavitev dveh modelov idealnih hi{ (hi{ iz sanj), katerih avtorja sta vrhunska oblikovalca Karim Rashid (NY) in Konstantin Grcic (München). Pri materialih je prevladoval svetel les (predvsem bukev, breza, ~e{nja in javor), nekoliko manj pa je bilo zelo temnega lesa (oreh, wenge). V najve~ji meri so se pojavljale kombinacije z belo. Pogoste so bile tudi kombinacije z raz-li~nimi odtenki oran‘ne barve in z olivno zeleno barvo. Kovinski deli so rabili predvsem kot konstrukcijski elementi ali manj{i dekorativni dodatki. Pri dnevnih sobah sta se pojavljala dva tipa dnevnih sob – sestavi komponi-bilnega pohi{tva in kosovno pohi{tvo. Komponibilno pohi{tvo je delovalo lahkotno – linije so bile ~iste, povr{ine pa gladke. Sestavi so bili postavljeni razgibano – z mnogo odprtimi regali in transparentnimi sprednjimi deli (“frontami”). Videti je bilo mogo~e tudi nizke sestave, nad njimi pa elemente, fiksirane v steno. Pri kosovnem pohi{tvu so se pojavile komode in omare z zaobljenimi vogali. Dodani zaobljeni deli pa so bili neizrabljeni in so imeli zgolj estetsko funkcijo. Sede`-ne garniture so imele enostavne oblike. Najbolj pogoste so bile naravne barve (od pe{~ene do ~rne), odtenki med oran`no in rde~o ter olivno zelena barva. Mnogi ambienti so spominjali na tiste iz starih Bondovih filmov – spogledovanje s preteklostjo, “retro” – pa vseeno “{ik”. Pri spalnicah so bile pogoste kombinacije s tekstilom ob zglavju ali kovino kot konstrukcijskim elementom. Garderobne omare so predstavljale dekorativno steno sobe. Na zunaj so delovale zelo enostavno – edina “dekoracija” so bile npr. letnice na lesu, ro~aji, fuge. Pogoste so bile tudi transparentne “fronte”. Nekaj povsem drugega pa so bile te omare v notranjosti, kjer je bilo mogo~e zaslediti razli~ne predale, police, zaboj~ke, obe{alnike, stojala za ~evlje, TV elemente in ra~unalni{ke mizice. Namesto klasi~nih no~nih omaric so bile pogoste enostavne “pru~ke”. Pogosti so bili tudi nizki elementi. Pri otro{kih sobah je bilo opaziti precej elementov na kolescih. Pohi{tvo je bilo tu {e najbolj mobilno in ve~funkcio- ijaLes 55(2003) 1-2 strokovne vesti nalno. Na tem podro~ju je bil tudi {ir{i izbor barv – v najve~ji meri se je beli, oran‘ni in zeleni pridru‘evala modra. Kuhinjam je bila namenjena posebna hala. V najve~ji meri so bile na videz minimalisti~ne. Zelo pogosta je bila kombinacija bele barve, orehovega lesa in stekla, videti pa je bilo mogo~e tudi pulte iz granita. Zelo veliko je bilo tudi kovine. Notranjost predalov in omaric je bilo popolno nasprotje njihovega zunanjega videza, torej, bogato opremljena z elementi, s katerimi lahko v njih vzpostavimo red s ~immanj napora. V sklopu kuhinj so bili predstavljeni vrhunski gospodinjski aparati. ^e vse, kar je bilo mogo~e videti na sejmu, “postavim na skupni imenovalec”, lahko sklenem, da je bilo osnovno vodilo razstavljavcev predstaviti kvalitetno izdelano, udobno pohi{tvo, na zunaj enostavno, v bistvu pa prilagojeno potrebam posameznika. Zaradi izbora barv in te`nje po ~im ve~ji funkcionalnosti bi lahko po povr{nem pogledu trdili, da gre za oziranje v za~e-tek sedemdesetih, ob bolj natan~nem pregledu ponujenega pa lahko trdimo, da gre le za osnovo. Sodobna tehnologija je omogo~ila poceni in kakovostno izdelavo detajlov, postala pa je tudi del vsakdanjega `ivljenja. Pojavile so se potrebe po prej nepotrebnih ali dru-ga~nih elementih opreme, zaradi dela doma pa je potreba po fleksibilnosti {e ve~ja. IMM COLOGNE Za nami je mednarodni pohi{tveni sejem v Kölnu – prava prilo‘nost za obravnavo in analizo preteklih dogajanj in za napoved pri~akovanj za leto 2003. Sejmu, ki so ga preimenovali v “IMM Cologne”, ‘elijo Nemci dati {e ve~ji pomen. Sejem je bil v primerjavi z milanskim ali pari{kim pohi{tvenim sejmom ‘e do sedaj bolj internacionalen, kajti ve~ kot 75 % razstavljalcev prihaja iz tujine. Na sejmu je razstavljalo 1.350 razstavljalcev iz okoli 50 dr‘av. Lansko leto je kölnski pohi{tveni sejem obiskalo 125.000 obiskovalcev, letos so jih pri~akovali {e ve~. Zato na tem sejmu ne prevladuje samo dizajn ene dr‘ave, ampak je raznolikost trendov mogo~e spoznati pri priznanih oblikovalcih, ki so bili s svojimi deli navzo~i na sejmu. V okviru sejma je bilo razstavljeno kuhinjsko pohi{tvo in vse kar spada k temu (zelo mo~no je bila zastopana industrija elektri~nih gospodinjskih aparatov) v posebni hali pod naslovom “imm cuisinale”. Ta razstava bo organizirana na vsaki dve leti. Predvideni razstavni prostor je bil `e davno razprodan. “Kuhinja{i” so priredili tudi razli~ne kulinari~ne dogodke, da bi svoje kuhinje ~imbolj prakti~no predstavili obiskovalcem. Negativne trende na nem{kem trgu pohi{tva so nedvomno ob~utili tudi slovenski proizvajalci pohi{tva. Na dokon~ne razultate poslovanja slovenske pohi{tvene industrije za leto 2002 bo treba {e malo po~akati. Ve pa se (informacija dr. Korberja, sekretarja GZS Zdru‘enje lesarstva), da je recesija v nem{ki gradbeni industriji zelo prizadela slovenske proizvajalce stavbnega pohi{tva. F. P. Tudi letos je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala skupen nastop slovenskih podjetij na pohi{tvenem sejmu v Kolnu. Od 13. do 19. januarja letos so se v Nem~iji s svojimi izdelki predstavljali Salco d.o.o., Razgor{ek d.o.o., Studio P, Liko Vrhnika d.d., Javor Pivka d.d., Kli Logatec d.d., Lip Bled d.d., Svea lesna industrija d.d., Kovinoplastika Lo‘ d.d., Lip Radomlje d.d. in Tap oblika d.o.o. Na samem sejmu je bilo organizirano tudi kratko poslovno sre~anje slovenskih pohi{tvenikov, in sicer na razstavnem prostoru Javorja Pivke d.d. ijaLeS 55(2003) 1-2 strokovne vesti Miha Humar – nov doktor lesarskih znanosti avtorja: prof. dr. Marko Petri~, prof. dr. Franc Pohleven Mladi raziskovalec Miha Humar, univ. dipl. in‘. lesarstva, je 11. oktobra 2002 na B F, Oddelku za lesarstvo, uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Interakcije bakrovih pripravkov z lesom in lesnimi glivami. Doktorsko nalogo je pod mentorstvom prof. dr. Marka Petri~a izdelal na Katedri za patologijo in za{~ito lesa. Med svojim doktorskim {tudijem je Humar pokazal velik smisel za znanstveno raziskovalno delo. Pri poskusih je uporabljal zahtevno raziskovalno opremo, ki pa vsa na Oddelku za lesarstvo ni bila na razpolago. Zato je del eksperimentov izvedel na priznanih in{titucijah po Sloveniji in v tujini. Razumevanje interakcij med bakrovimi pripravki, lesom in glivami je pomembno iz dveh razlogov. Dobro poznavanje mehanizmov delovanja bakrovih pripravkov na glive omogo~a razvoj novih, izbolj{anih pripravkov za za{~ito lesa, ki bodo u~inkovito delovali tudi na baker tolerantne izolate gliv. Poleg tega pa lahko glive, ki izkazujejo visoko toleranco na bakrove pripravke, uporabimo za okolju prijazno razstrupljanje z bakrovimi pripravki za{~itenega odpadnega lesa. Tema njegovega doktorata so bili bakrovi pripravki za impregnacijo lesa, ki se ‘e stoletje in pol uporabljajo za za{~ito lesa. Kljub odli~nim fungicidnim lastnostim pa pomeni njihovo izpiranje iz impregniranega lesa veliko po- manjkljivost. Ta problem se re{uje z dodajanjem kromovih soli. Ker pa nameravajo {tevilne dr‘ave uporabo kromovih spojin za za{~ito lesa omejiti, ~e ‘e ne prepovedati, se ponovno postavlja vpra{anje, kako nadomestiti krom in prepre~iti izpiranje bakrovih soli iz lesa. V preteklosti so se ‘e uporabljale amonijakalne raztopine bakrovih karbo-ksilatov. Vendar so zaradi dra‘e~ega u~inka amonijaka omenjeni sistem za za{~ito lesa opustili. Amonijak je mo‘no nadomestiti tudi z amini. V zadnjih letih pa u~inkovitost bakrovih pripravkov zmanj{ujejo na baker tolerantni sevi lesnih gliv, ki ogro‘ajo za{~iten les v uporabi. Kljub temu da je prisotnost na baker tolerantnih organizmov ‘e dobro znana in dokumentirana, pa fiziologija tolerantnosti gliv na baker {e ni pojasnjena. Pomembno vlogo pri tem naj bi imela oksalna kislina, ki jo v veliki koli~ini izlo~ajo glive rjave trohnobe pri oku‘bi in trohnenju lesa. Najbolj tolerantni sevi so opisani pri beli hi{ni gobi Antrodia vaillantii. Zato je Humar v svojem doktoratu natan~no preu~eval fiksacijo bakra in problem tolerantnosti na baker predvsem pri izolatih te vrste glive. V prvem delu doktorskih raziskav je preu~eval za{~itno u~inkovitost bakrovih pripravkov ter njihovo fiksacijo v lesu. Ugotovil je, da pri pripravi vodnega za{~itnega sredstva na osnovi bakro-vega(II) oktanoata in etanolamina, predhodna sinteza bakrovega(II) oktanoata ni potrebna. Spoznanje ima pomembno aplikativno vrednost, saj prispeva k ve~ji ekonomi~nosti proizvodnje za{~itnih sredstev na osnovi bakrovih karboksilatov in aminov. Enako u~inkovit pripravek kot s predhodno sintetiziranim bakrovim(II) oktanoatom je namre~ mogo~e izdelati, ~e med seboj v pravilnem razmerju zme{amo bakrov(II) sulfat, oktanojsko kislino in etanolamin. Glavni del doktorske disertacije Miha Humarja pa obsega {tudije sprememb, ki jih na z bakrovimi pripravki za{~itenem ter na neza{~itenem lesu povzro~ajo glive razkro-jevalke lesa in s tem povezanega pojava tolerantnosti lesnih gliv na baker. Raziskovanje tega pojava je zelo pomembno, saj bi z bolj{im razumevanjem tolerantnosti gliv na baker ter poznavanjem mehanizmov vezave pripravka v les naredili nove bakrove pripravke, ki bi bili bolj u~inkoviti proti glivam razkroje-valkam, tudi proti tolerantnim sevom lesnih gliv. Po drugi strani pa bi lahko tolerantne seve gliv uporabili za u~inkovito razstrupljanje z bakrovimi pripravki impregniranega odpadnega lesa. [tudija je pokazala, da med glivnim razkrojem v baker les reagira z oksalno kislino, ki jo izlo~ajo tolerantni sevi glive. Pri tem nastane v vodi netopen in zato za glive nestrupen bakrov oksalat. ^e pa je v za{~it-nem pripravku poleg bakra {e etanolamin, nastanek netopnega bakrovega oksalata ni mogo~, kar se ka‘e v fungicidni u~inkovitosti pripravka, tudi za tolerantne seve gliv. S poskusi je tudi ugotovil, da imajo bakrove spojine primerljivo vlogo med glivnim razkrojem kakor tudi med fotodegradacijo lesa. V obeh primerih bakrove(II) spojine lovijo proste radikale in se pri tem reducirajo v bakrovo(I) obliko. Kot dodatni rezultat svojega dela Humar opozarja tudi na zanimivo mo‘nost za{~ite lesa le z vodno raztopino etanolamina, brez bakrovih soli. Z etanol-aminom za{~iten les je namre~ izkazoval izbolj{ano odpornost proti lesnim glivam in UV ‘arkom. O pomembnosti in odmevnost njegovega doktorata sama po sebi govori njegova bibliografija. Tako je v soavtorstvu objavil sedem izvirnih znanstvenih ~lankov, od tega pet z indeksom SCI; {tiri pregledne znanstvene ~lanke ter dva strokovna ~lanka, 19-krat je predaval na doma~ih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter enkrat na strokovni konferenci. Imel je tudi ve~ postrskih prispevkov, poleg tega pa se je aktivno vklju-~eval v razvojno-aplikativno dejavnost na Katedri za patologijo in za{~ito lesa. Meniva, da je doktorska disertacija Mihe Humarja pomemben prispevek k znanosti na podro~ju za{~ite lesa, zato mu za opravljeni doktorat iskreno ~estitava in ‘eliva {e veliko uspehov pri nadaljnjem raziskovalnem delu. ijaLes 55(2003) 1-2 ars les Stanko Hrovatin rezbar iz Vitovelj avtorica Darinka KOZINC Rezbarstvo na Slovenskem do‘ivlja svoj preporod. @e skoraj pozabljena dejavnost se zadnje ~ase v organizirani obliki ponuja o~em. Nastalo je Dru{tvo rezbarjev Slovenije in v letu 2003 bo, upamo, nadaljevala svojo tradicionalno pot tretja rezbarska razstava. Stanko Hrovatin iz Vito-velj, vasici, porinjeni v strmino, s prelepim razgledom na zaklju~ek spodnjega dela Vipavske doline, je ~util ustvarjalni nemir ‘e zelo zgodaj. ^as mladosti Stanka Hrovatina je bil krut in nenaklonjen izobrazbi. Bilje to ~as trdega ‘ivljenja, za golo pre‘ivetje, v katerem ni bilo prostora za umetnost. Primorci so okusili kruti {korenj fa-{izma, nato je sledila druga svetovna morija in po vojni ~as graditve. Na za~etku je najprej posegel po ~o-pi~u. Kar tako, po kon~ani slu‘bi, v ve~ernih urah. ^ez ~as je ugotovil, da barve pri lu~i niso tiste “ta prave”. Potem se je poskusil v kamnu. Nekaj kamnitih izdelkov je {e vedno na njegovem doma~em dvori{~u. Nato je na vrsto pri{el les. In pri lesu je samou{ki rezbar Stanko tudi ostal. Privla~ili so ga motivi iz kme~kega ‘ivljenja, s katerimi je rasel. Podoba ‘anjic v naravni velikosti, mati re‘e kruh ... figure, temeljito in natan~no obdelane ... ure dolgega in preciznega dela z rez-barskimi dleti. Klesanja, rezljanja, glajenja, bru-{enja ... Veliko se je ukvarjal z nabo‘nimi podobami, bilo je tudi naro~ilo za leseni oltar cerkvice na Vitovljah. Izrezljal je zelo prepoznavnega Primo‘a Trubarja. V manj{ih velikostih so nastale figure Kra{evke, Brike ... po opisu in pripovedovanju prijatelja. Izziv mu pomeni tudi dana{nji, sodoben na~in ‘ivljenja, ki ga hudomu{no izrezlja v lesu. Ko smo bili na obisku, to je bil ~as kostanja, dobrote, zaradi katere imajo v Vitov-ljah celo praznik kostanja, je klesal svoj avtoportret. Ob na{i ugotovitvi, da je to najbr‘ on sam, se je le nasmihal in skomigoval z rameni. Stanku je vedno nekoliko nerodno, ko se javnost zanima zanj. V vasi velja za posebne‘a, najbr‘ zato, ker je bil vedno po malem zapreden v svet umetnosti. V va{kem na~inu ‘ivljenja ni bilo veliko prostora in posluha za umetnost. Treba je bilo kar nekaj prepri~evanja, da je svoje izdelke razstavil na drugi vseslovenski rezbarski razstavi v Solkanu, nato je sodeloval na ex-tempore Kose~. Njegovi leseni kipi so krasili prizori{~e osrednje ob~inske proslave v Ozeljanu ob 55-letnici priklju~itve Primorske k mati~ni domovini, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik dr‘ave. Veliko je imel povedati tudi o umetnosti in “umetnosti”. @al pa lahko ugotavljamo, da je ve~ina slovenskih rezbarjev samoukov, zelo razli~nih poklicev in izobrazb. [ole, ki bi izobrazila rezbarje v Sloveniji, ne premoremo. Togi {olski sistem ni v stanju ponuditi ustreznega znanja za majhno {tevilo zainteresiranih. V preteklosti seveda ni bilo tako pa tudi v sosednjih dr‘avah je precej druga~e. In dokler se ne bo kaj premaknilo, bodo na{i rezbarji na sre~anjih v tujini lahko le zardevali, ko jim bodo italijanski ali avstrijski rezbarji pod nos molili posetnice z ustreznimi nazivi. Da je v Sloveniji {e veliko takih, kot je Stanko Hrovatin, pri~a tudi razstava jaslic na Sveti Gori, ki je odprla vrata v adventu in na kateri prevladujejo lesene jaslice. ijaLeS 55(2003) 1-2 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: furnirji in plošče - 1. del Zbrala: Metka ČERMAK Recenzent: Mirko GERŠAK Ureja: Andrej Česen Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko ANRA postópek -- -pka m finski kontinuirani postopek proizvodnje mizarskih plo{~ ANRA -Verfahren n ( - Strasse f) ANRA - process Asplundov defibrátor -ega -ja m stroj za razvlaknjevanje v proizvodnji vlaknenk; les meljemo med plo{~ami z mlevnimi (jeklenimi) segmenti Asplund - defibrator m •Asplund• defibrator átro (neskl.) popolnoma (absolutno) suh ( npr. les, iverje ali vlakna) absolut trocken absolutely dry avtokláv -a m neprodu{no zaprt kotel (cilindri~ni kuhalnik) za kuhanje in parjenje lesa v proizvodnji vlaknenk, kjer meh~amo sekance po kemi~no-mehani~nem postopku razvlaknjevanja bátna stiskálnica -e -e ` vrsta stiskalnice za izdelavo plo{~ s pravokotno razporeditvijo iverja (enoslojnih OKAL plo{~ s kontinuiranim stiskanjem) OKAL -Strang-presse f ram stamp press Bíffarov mlín -ega -a m brusilnik v proizvodnji vlaknenk, kjer se lesna masa razvlaknjuje zaradi trenja ob brusno povr{ino z mlevnimi (kamnitimi) segmenti; (glej Jordanov mlin) Biffar-mühle f, Zerfaserungsmaschine f Biffar mill (refiner) ble{~íca -e ` furnirski list, tudi `aganica (deska), rezan v smeri ali pribli`no v smeri lesnih trakov Spiegelholz n quarter sawn (boards) timber bóbnasti rotacíjski su{ílnik -ega -ega -a m vrsta su{ilnika za su{enje iverja Rotationstrockner m, Trommeltrockner m, Karusseltrockner m centrifugal dryer, drum dryer bó~nica -e ` furnirski list, tudi `aganica (deska), rezan v smeri tangente na letnice Fladerschnitt n plain sawing brusílnik a m brusilnik za pridobivanje lesovine; les razvlaknimo zaradi trenja ob brusni kamen (mehanični postopek razvlaknjevanja) (glej Biffarov mlin) Zerfaserer m, Refiner m refiner cévni sušilnik -ega a m sušilnik za sušenje vlaken v obliki dolge cevi Rohrtrockner m flash dryer čas skladiščenja a -m čas v katerem je lepilo ob predpisanem načinu skladiščenja še uporabno Lagerzeit f storage life čas uporábnosti -a - m (čas mešanice) čas uporabnosti pripravljene lepilne mešanice Topfzeit f pot life cDlni spöj -ega -öja m spoj dveh ostrorobo obdelanih furnirnih listov prečno na smer vlaken Querfuge f end joint (veneer) debelína plôšče e e ž dimenzija merjena pravokotno na površino plošče Plattendicke f panel (board) thickness debelínsko sestávljena plôšča e e ž plošča izdelana z lepljenjem dveh ali več raznovrstnih slojev Mehrlagenplatte f multilayer board defibríranje a s prva faza razvlaknjevanja sekancev Defibratorverfahren n defibrator method (process) delílni žagdlnik ega a m naprava ki vlakneno ali Nemo preprogo razdeli na posamezne plošče Trennsäge f cut-off-saw deponíja -e ž (depó -öja m) odlagališče skladišče; odlaganje materiala za poznejšo uporabo (npr odlagališče žagovine ali sekancev na prostem) Deponie f dodátni CDs ega a m del časa stiskanja lepljencev potreben za to, da toplota prodre do lepilnega spoja dolžina plôšče e ež dimenzija plošče merjena v smeri vlaken zunanjih slojev Plattenlänge f panel length dolžinskí spDj ega öja m čelni spoj dveh furnirnih listov (topi poševni zobčasti) Querfuge f end joint dolžínsko vezenje ega a s vezenje (krivljenje) v smeri dolžine plošče Längskrümmung f longitudinal warping, bow dryfiner ja m patentirani stroj firme Maier za mletje (za pridobivanje posebno finega iverja z vlaknasto strukturo) Dryfiner s dryfiner dvotóčni mlin ega a m mlin za pridobivanje finega (mikro) iverja; rotor z lopaticami potiska suho iverje proti obroču z noži ki se vrti v nasprotno smer; dodatno mletje iverja za zunanji sloj plošče Doppelstrommmühle f ekscéntrično (izsrédno) lúščeni furnír ega j a m furnir izdelan z luščenjem ekscentrično (izsredno) vpetega luščenca (hloda prizme ali tretjinke) v luščilnem stroju Excenterschälfurnier n half round (rotary) cut veneer ekstrüzijsko nanašanje lepíla ega a m posebna tehnika polivanja lepila v obliki niti (predvsem v proizvodnji vezanih plošč) Extrusionsauftrag m extrusion spreading enoetdžna pretóčna stiskálnica e e e ž stiskalnica s kratkotaktnim postopkom oplemenitenja plošč Einetagenkurztaktpresse f hydraulic single daylight press fenöl-formaldehídno lepílo ega a m (FF) vrsta sintetičnega lepila ki ga uporabljamo pri izdelavi plošč Phenolformaldehyd-harz•leim m phenol-formaldehyde glue fine line (neskl.) v praksi uveljavljeni izraz za sestavljeni (komponirani) furnir Fine line fine line flič -a m 1 hlod z eno obžagano stranico za izdelovanje zrcalnega furnirja; 2 večinoma azijski izraz za žagani les od premera 4x12 angleških col (= 25A mm) navzgor Flitch m flitch flokuldcija -ež(kosmíčenje) tvorba (nastajanje) kosmičev v vlakneni suspenziji (pri mokrem postopku) formdtni króžni žagdlni strDj ega ega ega öja m stroj za obžagovanje plošč na predpisane dimenzije Formatkreissäge f sizing circular saw furnír ja m tanek list lesa pridobljen z rezanjem, luščenjem ali (zelo redko) žaganjem hlodovine Furnier n ijaLes 55(2003) 1-2 veneer