GLAS Í£!o XLIX - št. 44 - CENA 120 SIT Kranj, torek, 4. junija 1996 I Občina je pokazala, kdo ima oblast Smeti na Črnivec, le po drugi poti VašČani Črnivca so v petek zvečer s kmetijskimi stroji zaprli vstop na deponijo Črnivec, radovljiška Komunala pa je v soboto dopoldne s soglasjem lastnika zemljišča začela urejati nov začasni dostop, P° katerem bo očitno do konca junija, verjetno pa še dlje, vozila smeti na deponijo. Črnivec - Gorenjska^ Banka Banka piou su %sti\ i [- "a udaru Pe^ci in vozniki dvokoles, »ezkih motorjev. ' Na posnetku Jurija prizorišče petkovega trka med y0 največjih podjetij v Sloveniji je tudi 38 podjetij 1 Gorenjske. Osrednji slovenski poslovni tednik Gospodarski vestnik jih bo Rjavil v prihodnji številki, *» »zide v četrtek, prijazno n»m je omogočil, da bomo »estvico gorenjskih uspešnežev objavili že v petek. V uredništvu osrednjega slovenskega poslovnega tednika Gospodarski vestnik že vrsto let pripravlja-19 sezname najuspešnejših slovenskih podjetij, na osnovi podatkov Agencije za Plačilni promet nadziranje in informiranje. Lestvice so vselej deležni velike pozornosti. Gospodarski vestnik bo v prihodnji številki, ki izide v četrtek, objavil lestvici 300 največjih podjetij po prihodku in dobičku v lanskem letu, tako kot običajno jih bodo dopolnili z analitičnimi članki in grafi ter s predstavitvami posameznih podjetij. Čeprav je seznam slovenski, z njega lahko razberemo, kako uspešna so podjetja v posameznih regijah. Gospodarski vestnik nam je prijazno omogočil, da bomo že v petek objavili seznam najboljših podjetij na Gorenjskem. Do petka so imena še skrivnost, lahko pa že povemo, da ie na seznamu 300 največjih slovenskih podjetij po prihodku kar 38 podjetij z Gorenjske. Lestvici najboljših na Gorenjskem po prihodku in dobičku v lanskem letu bomo opremili z izjavami direktorjev, ki vodijo najbolj uspešna podjetja na Gorenjskem. Ne prezrite! Gospodarski vestnik je vedno v središču poslovnih dogajanj, z njim pa tudi Gorenjski glas. • M. V. PAPIRNICA MD7 Po ugodnih cenah vam nudimo EKSPRES BREZPLAČNO DOSTAVO PISARNIŠKEGA MATERIALA NA VAŠ NASLOV! Tel.: (064) 325-474 Kranj - Z razstavami likovnih del, fotografije in lutk, glasbenimi in plesnimi nastopi, lutkovnimi in gledališkimi predstavami se je minuli konec tedna zaključil pregled dejavnosti, ki ga je v tej sezoni za otroke pripravil Center kulturnih dejavnosti pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Ob zaključku so podelili kar 300 priznanj vsem, ki so z veseljem hodili v tečaje in delavnice. Letos je bilo največ mladih v likovni in plesni šoli, izjemno je bilo zanimanje tudi za lutkovno šolo in keramični tečaj. Del tega, kar se je dogajalo pod skrbnim vodstvom devetnajstih mentorjev med letom, so mladi pokazali na odru pod kostanji na Pungertu, na odru v Pre-dosljah in v Straiišču. Na sliki: nastop malih lutkarjev iz Lutkovne šole CKD. • L.M., Foto: Jure Furlan ,E mobitel yuwi URADNI PRODAJALEC POKLIČI ZDAJ! 064/225060, 860-029 KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJI KLUB že ód I lb.61b.Uu SIT ali 6.312,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 JASE OČI IN UŠESA Pridružite se nam, nudimo vam kreativno in samostojno delo. ISKRA MERILNE NAPRAVE, d.o.o. Kranj, Savska loka 4 razpisuje delovno mesto 1. KONSTRUKTERJA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom - strojni inženir (VI. stopnja) • 1 leto delovnih izkušenj (ali pripravnik) - zaželene izkušnje na področju AutoCAD-a 2. FINOMEHANIKA • za določen čas s polnim delovnim časom - oblikovalec kovin (IV. stopnja) 3. REZKALCA - za določen čas s polnim delovnim časom - oblikovalec kovin (IV. stopnja) Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis z opisom dosedanjih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA MERILNE NAPRAVE, d.o.o., Savska loka 4, 4000 KRANJ. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Sedanja vlada naj bi zdržala do volitev SPOŠTOVANI! Novi odnosi, ki jih gradimo v novi driavi, zanemarjajo te uveljavljene vrednote socialne pravičnosti in solidarnosti, še posebej pa sta delo in znanje izgubila na pomenu in vrednosti. Ne moremo dopustiti, da delavci postajajo čedalje bolj brezpravni! Kako povečati pravno varnost delavcev? Kakšne so motnosti zaposlitve in kaj narediti, da bi zmanjšali število brezposelnih? S kakšnimi ukrepi preprečevati bohotenje sive ekonomije? Kako zagotoviti, da vsi zaposleni sodelujejo pri odločanju o temeljnih vprašanjih svojega ekonomskega in socialnega razvoja? O tem, kako se zadeve lotiti, kako vzpostavljati pravičnejše družbene odnose z demokratičnimi sredstvi, bo tekla beseda na javni tribuni ZAPOSLOVANJE, BREZPOSELNOST, SIVA EKONOMIJA v četrtek, dne 6. junija 1996, ob 18. uri v sejni dvorani št. 14 mestne občine Kranj V uvodu bodo sodelovali poslanec Zdrulene liste v Državnem zboru in predsednik Delavske zveze pri Združeni listi MILOŠ PAVLICA, bivši minister za gospodarstvo MAKS TAJNIKAR, republiški glavni inšpektor za delo BORUT BREZOV AR, svetnik v Državnem svetu in član predsedstva ZSSS GREGOR MIKLIČ. Na javno tribuno vabimo predstavnike tudi vseh ostalih organizacij in institucij, ki jih obravnavana tematika neposredno delovno zadeva. Vljudno Vas vabimo, da s svojimi mnenji in predlogi sodelujete tudi Vi! Predlogi in rešitve bodo poslancem Združene liste podlaga za ravnanje in delo v Državnem zboru. NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi v današnjem Gorenjskem glasu najdete nagradno igro "Srečna hišna številka" in zato se tudi tokrat splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič, številko. Oboje je natisnjeno v "črni zvezdici" in skupaj sestavlja HIŠNO ŠTEVILKO, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja Yanni Tradt Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna Številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima trehoma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in npr. lahko pomeni večdrulinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih Številk z dodatki (a; b; c itd,). Kar precej naselij in ulic po Gorenjskem ima enaka imena - Ljubljansko cesto, npr., najdete v skoraj vseh gorenjskih mestih in to tudi velja upoštevati! Zato nagradna igra, ki tudi letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja kar nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - lil, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče najkasneje do jutri, srede, do 12. ure - kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno Številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale. VIBROSER je originalni slovenski izdelek in je tudi patentiran. VIBROSER spodbuja krvni obtok, kroienje limfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja livčno napetost -torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko druiino, saj blaži tegobe sodobnega načina Življenja. Obeta se koalicija na podlagi dogovora Koalicijska pogodba je po oceni slovenskega premiera preživela, zato naj bi dosedanji koalicijski stranki LDS in SKD sodelovali do volitev na podlagi dogovora o najpomembnejših ciljih. Ljubljana, 3. junija • V odnosih Slovenije s tujino prihaja do pomembnega preboja, saj vse kaže, da bo čez teden podpisan pridružitveni sporazum Slovenije z Evropsko unijo, je menil predsednik slovenske vlade na petkovi tiskovni konferenci. Za čas do letošnjih volitev ne vidi nobene možnosti predvsem pa smotrnosti, da bi vlado spreminjali, saj računa na konstruktivno sodelovanje s SKD na podlagi posebnega dogovora, ki naj bi nadomestil koalicijsko pogodbo. Tudi na tokratni tiskovni Konferenci seveda premier ni mogel mimo nezaupnice zunanjemu ministru Zoranu Thalerju, ki jo je ponovno ocenil kot nedržavotvorno dejanje, zlasti iz strani koalicijskega partnerja SKD, saj je bila izglasovana prav v času, ko končno pnhaja do preloma v odnosih do Italije, to pa hkrati pomeni tudi težko pričakovani premik k podpisu pridružitvenega sporazuma k Evropski uniji. To dejanje sedaj zahteva, da slovenska diplomacija in premier osebno prepričuje tuje partr nerje o tem, da odstavitev zunanjega ministra ne pomeni spremembe slovenske zunanje politike, niti destabilizacije razmer v Sloveniji. Že ob svojem nedavnem obisku v Bruslju, se je po telefonu pogovarjal z novim predsednikom italijanske vlade Prodijem, s katerim naj bi se srečala sredi junija še pred vrhom EU, ki bo konec meseca v Firencah. Pričakuje, da bo Slovenija lahko 10. ali 11. junija v Luksemburgu podpisala pridružitveni sporazum. Edina mogoča ovira je nevarnost, da potreben sklep EU blokira Velika Britanija, ki na tak način (z najavljeno blokado vseh sklepov EU, kjer je potrebno popolno soglasje) protestira proti ukrepom držav EU, ki so se zavarovale pred vnosom bolezni norih krav s prepovedjo britanskega izvoza govejega mesa. Po oceni dr. Drnovška pa uspešno potekajo priprave in sodelovanje Slovenije z NATO-m, zato pričakuje, da bo naša država v prvi skupini držav, ki naj bi se vključile v to vojaško zvezo. Nikakršnih zahtev ni, da bi bila zaradi tega v Sloveniji tuja oporišča in tuje vojaške enote, pač pa pomeni vključitev v NATO za Slovenijo prilagajanje vojaškim standardom, ki sicer nekaj stane, vendar po mnenju premiera znatno manj, kot če bi se morala Slovenija sama pripravljati za svojo obrambo. Članstvo v tem varnostnem sistemu, poleg večje varnosti, pomeni tudi večjo strateško vlogo Slovenije v mednarodnih odnosih. Odločitev o vključitvi predsednik vlade pričakuje ob začetku prihodnjega leta. V zadnjem tednu se je predsednik vlade sestal tudi z vrsto predsednikov političnih strank in ugotovil, da lahko V ministrstvu za obrambo ne bo čistk Na vprašanje, ali se resnično pri' pravljajo čistke v obrambnem miniS' trstvu (o zamenjavah Gutmana in Miklavčiča) ter ali se stranke U dogovarjajo o zamenjavi generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija, ji dr. Drnovšek zatrdil, da so to Čiste izmišljotine. Vztrajali bodo na odločni protiinflacijski politiki Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je ponovno pozdravil podpis socialnega sporazuma, ki naj bi v letošnjem letu zagotovil socialni mir in s tem možnost, da se nadaljuje gospodarska rast, ki se je po upadanju ob začetku letošnjega leta v aprilu zopet pokazala. Ohrabrujoč je tudi podatek o manjši inflaciji v maju. Premier je povedalo, da se je v petek sestal z guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem, s katerim sta se dogovorila za odločno protiinflacijsko politiko, ugodne učinke pa pričakuje tudi od svežnja gospodarskih ukrepov, ki ga je vlada le poslala parlamentu. Grožnje s stavkami je ocenil kot nesorazmerne glede na možnosti in stanje državnega proračuna, v primeru stavke kontrolorjev pa obljubil, da bo vlada poskrbela za "alternativne rešitve." vlada pričakuje stabilnost in zadostno podporo v parlamentu za svoje delo à° konca mandata. Ni se še odločil, kako b° razrešil položaj, ki je nastal z razrešitvijo zunanjega ministra, ali bo iskal ifl predlagal novega ministra, ali bo vodenje zunanjega ministrstva prevz6 sam, ali pa bo Zoran Thaler opravlja delo kot vršilec dolžnosti. Svojo odlo#' tev namerava sporočiti po podpis pridružitvenega sporazuma z EU. Sücí pa le nekaj mesecev pred volitvami n* vidi možnosti in smisla iskati novj koalicijske partnerje, zato se mu zj" najboljša možnost, da s SKD za čas d° volitev podpišejo poseben dogovor 0 nalogah, ki naj bi jih opravili do konçf mandata, pa tudi o medsebojnih odnos1" v tem času. Sporazumeli naj bi se o tefl da je vključevanje v EU in NA™ najpomembnejša zunanjepolitična nal°' ga, na notranjepolitičnem področju P? premier pričakuje sporazum o podpo^ pripravljenim gospodarskim ukrepom. !*; da v tem času ne bo podpore * najavljenim interpelacijam proti nekatef' im ministrom. "Njegova" stranka - LL/ se bo v torek na seji sveta strank verjetno odločila za "politično simboli1 dejanje" v odnosu do SKD, vendar strateških ciljih verjetno ni nobene£ dvoma, za ostale projekte pa se o°a dogovarjali sproti. • Š. Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Stranka, ki ve, kaj hoče Kranjska Gora, 3. junija -Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranjska Gora je minulo soboto povabil v goste tri ministre: ministra za promet Igorja Umka, ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca in ministra za notranje zadeve Andreja Štera. Na srečanju s člani občinskega odbora SKD in gosti iz sosednjih občin naj bi govorili o turizmu, kmetijstvu, urejanju okolja, športu in varnosti. Vendar so se ministri zadržali na Ptuju, tako da so udeleženci srečanja čakali nanje slabo uro, nato pa z nekaterimi poslanci in predstavniki stranke sami spregovorili o problemih, ki jim bo SKD v obdobju pred državnimi volitvami posvetila vso pozornost. SKD bo pripravila več srečanj in tvorno sodelovala pri proslavi ob obletnici osamosvojitve Slovenije, saj je po mnenju članstva stranka k osamosvojitvi Slovenije prispevala več, kot so nekateri pripravljeni priznati. V predvolilni kampanju bodo v središče pozornosti postavili človeka v vsej njegovi edinstvenosti, poudarek pa bodo dali predvsem ekonomskemu, Kravnemu in socialnemu redu. Te nazadnje bo stranka SKD v ospredje postavila tudi lokalne interese. SKD se bo v obdobju pred volitvami predstavila kot stranka, ki nekaj hoče. Nobena stranka, ki ima v tem obdobju spore med članstvom in vodstvom, ne more uspeti na Volitvah. • D.S. Liberalna demokracija Slovenije Tržič Znižajmo vse stroške Liberalna demokracija Slovenije Tržič je za prvo junijsko sejo občinskega sveta pripravila predlog Pravilnika o uporabi službenih vozil, ki so v lasti občine Tržič, saj so jih na preveč razkošno uporabo teh vozil opozorili občani Tržiča. Ker menijo, da visoki tovrstni stroški niso primerni za čase, ki jih preživlja občina in njeno gospodarstvo, v pravilniku predlagajo točen nadzor nad uporabo službenih vozil. Na tak način menijo, da se bo mogoče izogniti primerom, da se ie na smučanje župan vozil s službenim vozilom oz. uporabljal to vozilo v druge ne-službene namene, kot to opozarjajo občani. Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Papežev obisk je bil spolitiziran Glavni odbor ZZB NOB ugotavlja, da je bil nedavni obisk papeža Janeza Pavla II v Sloveniji, kljub opozorilom, ki so jih izrazili borci in drugi udeleženci NOB, spolitiziran. Zabolela jih je njegova ocena, da je bila NOB nasilna komunistična revolucija in državljanska vojna, v kateri je brat Liberalna demokracija Slovenije Šenčur Javna tribuna o novem pokojninskem sistemu Danes, v torek, 4. junija, bo ob 20. uri v Domu krajanov v Sečurju javna tribuna z naslovom "Pokojnine V° novem", katere glavni gost bo predsednik Sivih panterje* in podpredsednik odbora za socialno politiko dr. Bon» Berce. Beseda bo tekla predvsem o predvidenih spre: membah pokojninskega sistema v Sloveniji, na srečanje,K ga organizira LDS Šenčur pa so vabljeni vsi, ki jih ta tematika zanima in bi si želeli o tem zvedeti kaj več. Združena lista socialnih demokratov Kranj Javna tribuna o zaposlovanju, brezposelnosti in sivi ekonomiji V četrtek, 6. junija, ob 18. uri organizira ZLSD Kranj J sejni sobi št. 14 mestne občine Kranj javno tribun Zaposlovanje, brezposelnost, siva ekonomija. V uvoo bodo sodelovali predsednik Delavske zveze pri ZL M"° Pavlica, bivši minister za gospodarstvo Maks Tajnikajj glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar ,n svetnik državnega sveta Gregor Miklič. Na javno tribun vabijo posameznike in predstavnike vseh organizacij 1 institucij, ki jih obravnavana tematika zanima. dvignil roko nad brata. Ta krivična ocena je zabolela večino Slovencev, saj ankete kažejo na to, da ima večina spoštljiv odnos do NOB. Tudi tokrat izražajo, kot večkrat doslej svoje obžalovanje za povzročerne krivice v vojnem metežu in po vojni, ni se ne bodo kesali, da so_~y slovenski narod pred oK;sV torjevim uničenjem. Ne V J\t jajo na spravo, ki bi Ponlj6|o' priznanje tistim, ki so sCr.(ft vali z okupatorjem, ter op j bo tistih, ki so se mu upi"11. radio triglav. 64270 Jesenice, Čufarjev trg * STERE0 96 MHz BüS JJJSŠSH GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Ivan Bizjak/Db#5, Darinka Sedej, v» i» Priprava za tisk: MfflS 917/ Mah oglasi: telefon. 064/223-444 - sprejemamo neprek.njeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. dO 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in Pe"^ Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oelasne storitve- oo ceniku Prometni davek V" stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT naročnina iw ucm. ugiasne storitve, po ceniKu. fromemi AKTUALNO GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Če avtobusi ne morejo čez Jezersko... Mostovi ustavljajo avtobuse Turistični avtobusi ne morejo čez mejo na Jezerskem, ker je nosilnost na naši strani omejena na 10 ton. j^ïersko, 4. Junija - Ko so Jezerjani agenciji, so nam dejali, da se niso živce, ne morejo čez Jezersko, si pač občino Preddvor, vendar je občina pri 1 ravno obrnili na meji, pač pa se pri izberejo drugo pot. Kaj pa Avstrijci in turističnih poteh na ono stran meje že njihovi turisti, ki bi se radi razgledali po vnaprej odločajo za prevoz prek drugih lepotah na naši strani, pri nas poceni mejnih prehodov. To podaljša (in nakupovali in kosili? Svoje ti omejitvi prometa za težja zaradi omejitve nosilnosti. —.w| t. juniju - ivo so jezerjani enem svojih zborov krajanov pred Meseci razmišljali, da bi . državo °Pozorili na svojo zahtevo po lastni °hčini z zaporo ceste, so morali s,«dnjič priznati, da so že brez ?apore dovolj odrezani od doline, ^evilni mostovi, ki se vrstijo po a°«ni Kokre, so dotrajani, za dva na ^gionalni cesti R 319 je Ministrstvo Ja Promet in zveze na predlog tt,rekcije za ceste izdalo celo odločbo 0 *ačasre Jezila *?to> na Jezersko ne morejo turístic ^avtobusi, saj so s "tovorom" vred le*ji od desetih ton, kolikor jih sodeč P* Prometnem znaku prenese denimo ""ost čez Jezernico pred Grabnarjem. avstrijski avtobusi ne morejo čez Ne le, da ne morejo, ne smejo, saj so JpU na avstrijski strani meje zelo dosledni pri izvajanju določila o ome-JJl Kar iz nekaj (neuradnih) virov , J«o slišali, da prevozniki, ki na naši i J·'ani prekršijo ta pravila, plačajo zgolj vJJiratno kazen> medtem ko so sosedje e"ko strožji. Turistični avtobus, ki čez \o stra pošlje kušnji Ofend Pnhod pripelje na drugo stran, nazaia °Jez milosti obrnejo in pošljejo Po J' Ko smo o takih izkušnjah PiMali pri Alpetour Potovalni To podraži) marsikatero potovanje. Avtobusi so težke "zverine", saj že prazni tehtajo 10 ton, živi človeški tovor pa jih obteži še za dodatne tri tone. Če bi torej prevozniki želeli spoštovati pravila, bi morali pred mostom z omejeno nosilnostjo potnike nagnati iz avtobusa, peljati prek mostu in potnike na drugi strani spet naložiti v vozilo. Takšno mučno presedanje pa seveda ni najboljša reklama za turistične agencije, zato raje napravijo nekaj kilometrov več in ob tem tudi ne tvegajo, da jih policija mandatno kaznuje. Podobne izkušnje kot s turističnimi vožnjami na Jezersko ima Alpetour Potovalna agencija tudi na Dolenjskem, proti Vinici, kjer dotrajane ceste prav tako ovirajo avtobusni promet. Na Jezersko vozijo tudi avtobusi na rednih linijah, so nam povedali pri Alpetouru. Tem avtobusom je z odločbo ministrstva dovoljeno voziti, saj očitno niso tako zasedeni, da bi njihova teža občutno presegla 10 ton in bi predstavljali prehudo nevarnost za dotrajane mostove. Ča naši prevozniki, ki jim gredo posledice junija lani sprejetih ukrepov sicer močno na in kosili? Svoje čase so turiste, nastanjene onstran meje, velikokrat pripeljali na izlete na slovensko stran. Tedaj smo sicer tarnali, da bi namesto dnevnih gostov raje imeli takšne, ki bi pri nas tudi prenočevali in zapravljali, zdaj pa po "zaslugi" razdrapanih cest in razmajanih mostov nimamo niti prvih. Gostinci na Jezerskem, ki živijo zlasti od dnevnega prometa, seveda negodujejo in sprašujejo na občino Preddvor, kdaj se bodo stvari spremenile. Saniranih bo osem mostov • a kdaj? Direkcija republike Slovenije za ceste, ki je prometnemu ministrstvu predlagala omejitev prometa na tem odseku (pa ne le na Jezerskem, odločba z lanskega junija zadeva še štiri ceste na Gorenjskem), je to storila "iz nuje, ker je treba zavarovati ceste, oziroma objekte pred pospešenim in nezadržnim slabšanjem stanja in povečevanja poškodb". Začasna prepoved, sprejeta junija lani, bo veljala, dokler poškodbe na objektih, kjer je omejena nosilnost, ne bodo odpravljene. Ali bo to že letos, sprašujejo na tem nemočna, pravi tamkajšnji župan Miran Zadnikar. Ravno prejšnji teden pa so se v Preddvoru mudili predstavniki Državne direkcije za ceste in predstavili projekt sanacije mostov v dolini Kokre. Gre za osem mostov, Grabnarjev most čez Jezernico, Hudi-nov, Macesnov, Bukovski, Cundrov, Taborski most ter Luknja I. in Luknja II. Za zdaj so v fazi pridobivanja dokumentacije, medtem ko denar za obnovo za letos še ni predviden, pravi preddvorski župan po pogovoru s predstavniki direkcije. Slabo stanje ceste torej zapira Jezersko pred svetom. Prevozniki z nad 10 tonami teže, ki ne spoštujejo prometnih znakov (prvi je že v Preddvoru), tvegajo mandatno kazen, pravi Jože Mencin, komandir Policijske postaje v Kranju. Avtobusov, ki pripeljejo na mejo, policija ne zavrača, pravi sobesednik, prav tako ne ve za primere, da bi to počeli njihovi avstrijski kolegi. Pač pa ne puščamo na našo stran avstrijskih avtobusov (nekateri so namreč težki več kot 15 ton). Če bi se namreč zgodilo, da bi takšen avtobus podrl most in s potniki zgrmel v strugo, bi verjetno tvegali še kaj več kot le slab sloves. D.Z.Žlebir Otroški direndaj ob 30-letnici vrtcev Kranjski vrtci so se veselili tridesete pomladi ^t'oski direndaj, že kar tradicionalna prireditev kranjskih vrtcev (s prekinitvami), je bil vrhunec letošnjih dogodkov ob 30-letnici Vzgojno varstvenega zavoda Kranj. let slavijo kranjski k lifi li JuniJa ■ Ze otoška *k in "O'on'ja pretekli tor-KieJdfí0 na dvorišč» gradu Prtložn • 'n razstava ob teJ stan«,08*1 nasta"'n umetnin kih vrtc?Kia,a' da se v kranJs" 50sebneoadk, ninL^®8610 „sre*anJe jiteljjl povili staršev, vzgo Pustil« m,moidočih, ki se veseljS NPereizkusil eno ali drugo vozi-o. Nasprotno, celo spodbujali so jih k temu. Tudi gasilci so pokazali velik rdeč gasilski avto z lestvijo. Tudi na stojnicah je bilo kup zanimivosti, da je malčkom jemalo dih. Tudi majice Gorenjskega glasa so bile med njimi, skoraj vsak obiskovalec sobotnega direndaja pa si je nadel tudi Glasovo papirnato kapico. Z njimi so bili mali videti nadvse frajerski, razen tega so varovale noske pred močnim pom-ladanskim soncem, ne pozabimo pa še na tretjo prednost. Tisti, ki so s kapic odtrgali kupončke s številkami, imajo možnost, da so izžrebani v nagradni igri Gorenjskega glasa. Zato kapice, ki imajo prav tako kot kupončki zapisane številke, skrbno shranite, kajti kdor bo izžreban, se bo lahko v prihodnje udeležil enega naših izletov v Mini-mundus. Izbranih bo kar trideset srečnežev, pač toliko, TRŽiČ TRG SVOBODE 18, 64290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJE OBČINA TRŽIČ 30 LET POBRATENJA S FRANCOSKO OBČINO STE MARIE AUX MINES. TESNO PRIJATELJSTVO MED MESTOMA SE JE OBDRŽALO TUDI ZARADI ŠTEVILNIH SKUPNIH ZNAČILNOSTI OBEH MEST V mesecu juniju vam bomo z osmimi vprašanji predstavili nekaj značilnosti, ki nas povezujejo. Prve črke pravilnih odgovorov vam bodo dale geslo, ki je hkrati tudi odgovor na zadnje vprašanje, ki vam ga bomo zastavili konec meseca. Med pravilnimi odgovori na vsako od vprašanj bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel priložnostno nagrado. Izmed vseh prispelih pravilnih odgovorov pa bomo izžrebali srečneža, ki bo v družbi sebi drage osebe, preživel teden dni v Alzaciji. Nagrajenci bodo izžrebani na veselici v Tržiču, 6. julija 1996. Ste Marie aux Mines leži v dolini pod Vogezi v vzhodni Franciji, podobno kot leži Tržič pod gorami in planinami Karavank, V preteklosti so v obeh dolinah rudarili. Če so v Sentanski dolini nad Tržičem kopali živo srebro, so v dolini Val d' Argent kopali srebrovo rudo. Rudniki v obeh dolinah so danes opuščeni in namenjeni turističnim ogledom. Katera je francoska beseda za srebro? Dopisnice z odgovorom in vašim naslovom pošljite najkasneje do 9. junija 1996 na naslov: Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič. Odprti dnevi gorjanske Šole Zgornje Gorje - V gorjanski osnovni šoli so v četrtek in petek pripravili "odprte dneve šole", na katerih so učenci prikazali različne dejavnosti. Člani turističnega podmladka so se predstavili s temo Gostoljubje - nasmeh turizma, košarkarji so se pomerili z ekipo Vesela košarka Radovljica, v odmoru tekme je nastopila plesna skupina. Prikazali so tudi uporabo računalnika pri učenju angleškega jezika, predstavili naloge Domača stran naše šole na Internetu, ekološke naloge o Triglavskem narodnem parku in Radovni, šolski Časopis, računalniško vodeno Šolsko knjižnico - in še marsikaj drugega. "Dneve" so sklenili s koncertom, na katerem so nastopili šolski pevski zbor pod vodstvom Nine Mežek, Gorjanski fantje in oktet LIP. • CZ. 0 spremembi poletnega reda Bohinjska Bistrica - Občinski svet bo na današnji seji obravnaval mnenje občine Bohinj k predlogu gozdnogospodarskih načrtov za Jelovico in Notranji Bohinj, predloge odlokov o komunalnih taksah, o oddajanju poslovnih prostorov v najem, o preoblikovanju Kino podjetja p.o. Radovljica v javni gospo-darski zavod, o spremembi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter o dopolnitvi prometnega in obalnega režima na območju Bohinjskega jezera. Svet bo razpravljal in sklepal tudi o pravilniku za sofinanciranje nakupa telet za nadaljnjo rejo, o nakupu zemljišča Vokov rot, o soglasju k podelitvi koncesije zobozdravnici dr. Luciji Cvetek in o naložbah v cestno komunalno infrastrukturo v krajevnih skupnostih. Svet se bo seznanil tudi s predlogom za postavitev enotnih avtobusnih postajališč po spodnji bohinjski dolini. CZ. Zavod za šolstvo soorganizator srečanja na Podblici Kranj, 2. junija - Zavod za Šolstvo Republike Slovenije je slavil 40 let svojega dela. Vse leto so v počastitev okroglega jubileja potekale različne prireditve, ki so jih prejšnji teden zaokrožili s slovesnostjo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ena od dejavnosti, prav tako namenjena predstavitvi tega zavoda ob njegovi 40-letnici, je pred kratkim potekala tudi na Gorenjskem. Gre za srečanje učiteljev in učencev iz slovenskih podružničnih šol, ki je pod naslovom Podružnica podružnicam potekalo na šoli v Podblici. Zavod za šolstvo je bil soorganizator srečanja, izpeljal pa je tudi okroglo mizo o ljudskem izročilu na podeželju, ki jo je v sodelovanju s priznanimi slovenskimi etnologi (dr. Marijo Makarovič, Anko Novak, Vladom Knificem) vodila Fani Nolimal, višja svetovalka za kombinirani pouk pri tem zavodu. Z GORENJSKIH OBČIN Tržiški borci so kritični do slabih dejanj Neznanci še vedno skrunijo spomenike Borčevski organizaciji vse bolj primanjkuje denarja, zato ne zmore niti popravil poškodovanih spomenikov. Tržič, 3. junija - V združenju borcev in udeležencev NOB občine Tržič je še nekaj več kot 500 članov. Čeprav gre za starejše ljudi, pa jim volje do dela ne manjka, je bilo moč slišati na petkovi skupščini. Med njo so izrekli kritiko na račun slabšanja položaja članstva in škodljivega odnosa posameznikov do zgodovinskih spomenikov. V svoje vrste vabijo tudi nekdanje brigadirje. Po skupščini pred dvema letoma so tržiški borci uresničili večino sprejetih nalog, je v svojem poročilu ugotovil predsednik Tone Stritih. Sodelovali so na raznih proslavah in srečanjih - tudi na prireditvah izven občine, obiskovali so starejše in bolne člane, na izletih so spoznavali pomembne kraje iz zgodovine, najaktivnejša pa je bila smučarska ekipa, ki se je udeležila kar dveh tekmovanj. Žal so Borci so ogorčeni zaradi skrunjenja spomenikov, nimajo pa denarja za obnovo. se borčevske vrste ponovno razredčile, saj je samo lani umrlo 23 članov. Ker se je organizaciji pridružilo sedem mlajših sim-patizerjev, so ob koncu lanskega leta imeli 512 članov. Zato nameravajo tudi v Tržiču organizirati aktiv nekdanjih brigadirjev. Prva priložnost za druženje udeležencev delovnih brigad bo že na junijskem srečanju v Semiču, je povedal Ivan Valjavec. Tržiški borci so svoje delo prilagajali zlasti finačnim možnostim, ki ne pokrijejo niti glavnih potreb. Za prostor v občinski stavbi bi vsako leto morali plačati okrog 130 tisočakov, vendar tolikšne vsote ne zmorejo. Z občinskim vodstvom se dogovarjajo za znižanje najemnine, ki jo dolgujejo za poldrugo leto, obenem pa tudi za preselitev v drug prostor. Ker je lanska republiška dotacija 489 tisočakov zadoščala le za stroške rednih dejavnosti in financiranje prvih letošnjih nalog, so vse bolj zaskrbljeni zaradi pomanjkanja denarja za vzdrževanje spomenikov. Letošnja zima je na spomenikih naredila še posebno veliko škode, zato bo nujna pomoč občine, sta ocenila Jože Černigoj in Ivan Gregorc. Kot je zbrane na skupščini opozoril Janko Tišler, pa se z zgodovinskimi spomeniki dogajajo še veliko hujše stvari. Grdo sta oskrunjena spomenika v Snakovem in Seničnem, slabo pa je vzdrževan tudi spomenik na Ljubelju, so ugotovili pred spominsko slovesnostjo ob 51-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč. Preuče-valec tamkajšnjih zgodovinskih dogodkov je še predlagal, naj bi na ljubeljski svečanosti javno demantirali laži v knjigi Orli pod Triglavom. Delo tržiških borcev so pohvalili Pavle Žerovnik, Vlasta Vidic in Marjan Markovič iz vodstev borčevske organizacije v Radovljici, na Jesenicah in v Kranju. Kritično so ocenili slabosti v zakonodaji, ki so prizadele njihovo članstvo, zlasti pa blatenje NOB in borčevske organizacije. Kot so sklenili Tržičani, jih to ne bo odvrnilo od nadaljevanja dela. Letos bodo pod Storži-čem proslavili tudi 55-letnico prvih žrtev vojne, za nekdanji občinski praznik pa naj bi v paviljonu NOB odprli razstavo o boju v letih 1941- 1945. • S. Saje Žirovsko polje bodo osušili Na zadnji seji občinskega sveta občine Žiri je tekla beseda tudi o predlogu za melioracijo Žirovskega polja. Kmetijsko gozdarska zadruga Sora Žiri je namreč predložila dokumentacijo p° kateri naj bi za 34 milijonov tolarjev (takšna je predračunska vsota) z drenažami in odprtimi odvodnimi kanali osušili 6» hektarjev, kjer sedaj zaradi velike vlažnosti raste za krmo povsem neuporabna trava, po ureditvi pa naj bi bila mogoča celo obdelava. Pripravljeni so idejni projekti, 70 odstotkov potrebnih sredstev pa je obljubila država. Posebej kaže poudariti, da j6 odvodnjavanje prilagojeno sedanji lastniški strukturi, ki se ne bo spremenila, mislili pa so tudi na odvajanje zalednih voda, ki so ob velikih nalivih poseben problem. Občinski svet je k tem načrtom dal svoje soglasje. • Š. Ž. V mestni občini Kranj varčujejo Krajevne volitve obenem z državnimi Kranj, 4. junija - Tako seje odločil kranjski župan Vitomir Gros, potem ko je izračunal, da bi volitve v svete krajevnih skupnosti občino stale okroglih šest milijonov tolarjev. Kranjski župan je volitve za člane svetov krajevnih skupnosti razpisal za lanski 17. december, vendar tako kot drugje v Sloveniji, volitve niso bile izpeljane. Ustavno sodišče je namreč v postopku za preizkus pobude krajevne skupnosti Sežana za oceno ustanovnosti 109. člena Zakona o lokalnih volitvah ter ustavnosti in zakonitosti Odloka 0 določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti priprave na volitve ustavilo. Če že "zamuda", potem ni posebne škode, če se volitve zavlečejo še za kakšen mesec, to je do državnih volitev, ki bodo predvidoma novembra. Po zakonu o lokalnih volitvah namreč stroške za izvedbo lokalnih volitev nosi občina. Mestno občino Kranj bodo stroški občinske volilne komisije, krajevnih volilnih komisij, volilnih odborov, izdelava volilnih imenikov, raznov vabil, objava razglasov stala najmanj šest milijonov tolarjev. Prislovično varčni župan Gros se je torej odločil, da bo krajevne volitve razpisal obenem z državnimi in tako vsaj del stroškov pokril s stroški za državne volitve. • H. J. 5. junij, svetovni dan okolja, in... Obletnici Triglavskega narodnega parka Ljubljana, 3. junija - Letos mineva petnajst let od sprejetja zakona o Triglavskem narodnem parku (TNfv in trideset let od razglasitve Doline Triglavskih jezer za park. Ker je jutri, v sredo, tudi svetovni dan okolja, so minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, direktor zavoda TNP Janez Bizjak in predsednik sveta TN* Tomaž Banovec ob tej priložnosti pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili ureditev parkov v Sloveniji, kot jo predvideva strategija varstva narave, tet dejavnosti Triglavskega narodnega parka. Pred začetkorn poletne sezone so opozorili tudi na nekatere okoljevarst-vene in naravovarstvene probleme v parku. • CZ. Srečanje nekdanjih izgnancev na Jesenicah Država ie denar za odškodnino že dobila ot s (N Ra« srei ko, Jati ali jasi Pra ca, üre liŠČ ble To' kar na^ je I (sk mi, 02. I Ko no Sin tre žep rav čas Na ju: od sol da! ka V s V ie h H sle *n< sp, g Pr od te« so «e< »iji rta ] dst Jesenice, 3. junija - Društvo izgnancev Gorenjske je minulo soboto v športni dvorani Podmežakli organiziralo že 3. srečanje izgnancev in njihovih svojcev z Gorenjskega. Pripravili so lep kulturni program, predsednik društva Mirko Razinger pa nam je o problematiki izgnancev dejal: »V Sloveniji je zdaj od 80 tisoč izgnanih še 24 tisoč nekdanjih izgnancev, na Gorenjskem pa je od 5 tisoč izgnanih se 1.600 izgnancev. V jeseniškem društvu izgnancev, v katerega se vključujejo tudi izgnanci z območja idrijske občine, je 370 članov. Poudarim naj, da je društvo izgnancev prostovoljna nestrankarska organizacija, zato na svoje srečanje tudi nismo vabili nobenih strank in poslancev, z izjemo poslanke Danice Simčič, ki se za naša vprašanja in našo problematiko v parlamentu resnično zelo zavzema. Državni zbor je letos sprejel zakon o žrtvah vojne, vendar podzakonskih aktov še ni. Tako še niso rešena nekatera statusna vprašanja izgnancev, tistih, ki so bili v je ta denar že dobila. Številni objekti so bili zaplenjeni, ti se zdaj lastninijo in prodajajo. Od teh kupnin nam, izgnancem, pripada odškodnina.« Na Gorenjskem je 1.600 izgnancev v letih 1941 in 1945, ki si tako kot vsi drugi slovenski izgnanci želijo, da se čimp™ poplača odškodnina. Prisrčna in ganljiva srečanja nekdanjih izgnancev v Srbijo in nemška taborišča. ra ko sta se srečali. Obe sta ^ po vojni delavki Gorenj ^ predilnice, med vojno pa L bila Pavla, zavedna partia / ka, najprej odpeljana v ^ gunje, kjer so jo obsodil' , dvanajst let zapora, n^jj-fl odpeljali v žensko kaznU" ^ Aiceha blizu Dachauah Bavarskem. Njeno priJ?ajicit co so ujeli v žirovski n^jjj bila tri mesece v Begunja%, nato so jo odpeljali v An "II witz. »Ne moreva povedati? ^ hudo je bilo! A ne le JJ»-vojno, tudi po njej, delavci po tovarnah gara" p dni. Brez našega "P?rj trpljenja med vojno «ne jll nehnega dela po njej n1 m, bilo samostojne »l0^,,^ Želiva si le, da bi to se^ generacije znale bolj fe^jl> da bi nam to priznali* resnično smo po vojni 0°0f$/ no ustvarili in to bi se ni a v tej državi bolj sp^ffl* Žal marsikdaj ni tako, * „< pošteno do tistih, ki so vali svoje življenje '"Jjjlj..* Pavla Češnjevar iz Škofje Loke in Milka Sitar iz Križev, nekdanji izgnankif sta se spet prisrčno objeli... letih od 1941 do 1945 izgnani najprej v Srbijo, nato pa v nemška koncentracijska taborišča. Med drugim izgnanci zahtevamo, da se upošteva čas vračanja tudi po 15. maju, da se rešijo vprašanja otrok, ki so bili rojeni v izgnanstvu. Vendarle pa smo dosegli, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdalo navodilo vsem upravnim enotam v državi, da se sporna vprašanja izgnancev enotno obravnavajo. Naslednji zakon je zakon o vojni odškodnini in povračilu vojne škode, ki ga še ni, oziroma je v drugem branju v parlamentu. Pri tem vseskozi opozarjamo, da ne gre za to, da bi zdaj sedanje generacije plačevale za našo odškodnino. Od davkoplačevalcev ne pričakujemo ničesar -pričakujemo pa od države, ki Mirko Razinger S srečanja so poslali poziv državnemu zboru in pristojnim ministrtsvom, da naj se njihovi problemi čimprej rešijo. Srečanje v polni dvorani Podmežakli je bilo prisrčno in ganljivo. Pavla Češnjevar iz Škofje Loke in Milka Sitar iz Križev sta se s solzami v očeh objeli, za to, kar uživamo D.S. - Foto: J. IZ GORENJSKIH OBČIN (Obči ina je pokazala, kdo ima^oblast Smeti na Črnivec, le po drugi poti (Nadaljevanje s prve strani) Jjj0v|j«ca - Občinski svet je v P00 Obravnaval problematiki °. *aten bi moral razpravi- „. razpravl-W in sklepati že veliko prej P vsaj takrat, ko je postalo Jasno, da občini ne bo uspelo Pravočasno pripeljati do kon-'Ca Postopkov za pridobitev in Jreditev nove lokacije odlaga-Jj** za potrebe radovljiške, Cejske in bohinjske občine. J° se ni zgodilo! Vprašanje, kan» s smetmi, je svet obravnaval le dva dni pred tem, ko J Potekla veljavnost pogodbe sklenjene med tremi občina-Jj Komunalo ter KS Brezje ^vaščani Črnivca) o odla-ia,»ju odpadkov na deponijo Črnivec Da so župan, direktorica komunale in ostali kar mir-JP dočakali sredino sejo ob-jmskega sveta, je bržkone treba pripisati temu, da so v _ePu že imeli dovoljenje up-enote za ureditev za- Mag. Podlipnikova ni dobila podpore Ob tem, ko je bohinjski občinski svet skorajda soglasno podprl ponovno imenovanje mag. Bernarde Podlipnik za direktorico Komunale Radovljica, ji radovljiški ni dal podpore. Na tajnem glasovanju je bilo enajst svetnikov proti njenemu imenovanju, deset pa za. Mag. Podlipnikova bo opravljala direktorske posle do imenovanja novega direktorja, za katerega bodo po sklepu sveta takoj začeli nov razpisni postopek. Na deponijo le še dobra tretjina odpadkov Čeprav bi se letos morebiti ponovila lanska "smetarska afera" in bi smeti ostajale pred bloki, stanovanji in poslovnimi prostori, problem očitno ne bi bil tako velik kot lani. Z ločenim zbiranjem odpadkov, ki so ga iz Radovljice razširili na območje vseh treh občin, ostaja od skupnega "kupa" smeti le še dobra tretjina, ki jo je treba odpeljati na deponijo. javne asnega dostopa na deponijo. lQn skrivnosti o dovoljen- ju za ureditev poti niso izdali, sobot!?'?' pa so 8a Pokazali v daleč Í0 ^ Komunala ne-kad., od "brezjanskih bari-začela urejati nov dostop na deponijo. Župan Vladimir Černe je namreč že na seji sveta povedal, da bo za zaščito občinskih interesov uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva; v razpravi pa je bilo slišati tudi mnenje, da bi krajevni skupnosti morali odvzeti oblast in v skrajnem primeru za odstranitev ovir uporabiti tudi silo. In če bo občinam in Komunali morebiti le uspelo odlagati odpadke na Črnivec do konca junija, še vedno ni povsem zanesljivega odgovora, kam naj bi jih vozile potlej, od 1. julija dalje. Zupani blejske, bohinjske in radovljiške občine so zaprosili občini Kranjska Gora in Jesenice za odlaganje na sanirani del deponije na jeseniški Mali Mežakli, radovljiški je podobno prošnjo (za odlaganje odpadkov v Kovor-ju) naslovil na tržiško občino, v Radovljici pa še vedno niso opustili načrtov, da bi smeti še nekaj časa vozili na Črnivec. Dva lastnika zemljišč na območju deponije sta pripravljena podpisati najemno pogodbo še za eno leto, ne pa tudi tretji, ki opozarja, da* je na njegovem ozemlju celotna trasa zbiralnika izcednih voda. Čeprav je občinski svet pred dobrim letom radovljiškim pogajalcem prepovedal dogovarjanje o odlaganju odpadkov na jeseniško Malo Mežaklo, ki naj bi neposredno ogrožala vodna zajetja za radovljiško občino, so župan in nekateri svetniki javno priznali, da v sili hudič žre še muhe in da je to v sedanjih okoliščinah realna možnost za rešitev problema. Kakšna bo usoda prošnje blejske, bohinjske in radovljiške občine, bo odvisno od odločitve občinskih svetov Jesenice in Kranjska Gora. CZ. v ' ...... . ^iren zaključena enotedenska akcija zbiranja kosovnih odpadkov S skupnimi močmi so očistili Žiri / skoraj 15 letih od zadnje večje akcije zbiranja kosovnih odpadkov so v Žireh predvidevali, da se jih Veuko nabralo, vendar jih je odziv na akcijo vseeno presenetil. Bo zato manj divjih odlagališč? oJía' .Junija - Da je divje BET odpadkov tudi po-*nebi? nen,02nost«» da se jih sp0zn5Jf or8aniziran način, je íokoKJe,ki0dbor » varst-Žiri pren Rri Občinskem svetu PriPraviti da Je P°trebno odv02 p .0rganizirati njihov tedenskn p.ravili so kar eno" sovnih °.i cii° hiranja ko- sedaj SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA MONTAŽO IN SERVIS OGREVALNIH NAPRAV (olje, plin, trda goriva) > INSTALACIJE VODOVODNIH NAPELJAV >► TALNO OGREVANJE > ELEKTRONSKE NASTAVITVE GORILCEV - NOX > TRGOVINA Z INSTALACIJSKIM MATERIALOM VSAK DAN OD 8.-18. URE, V SOBOTO OD 8.-12. URE BAKRENF INSTALACIJF HLADILNI SISTEMI, OGREVALNI SISTEMI, PLINSKE INSTALACIJE, VODOVODNE INSTALACIJE HTINGI, PRITRDILNI ELEMENTL BAKRENE CEVL IZOLACIJE, LOTNI MATERIALI Ooriče 2. 4204 GOLNIK tel. :064/46-Q50,fax:064/46-1 15 KSdak Ú.O.O. KRANJ ELEKTROINSTAIACJJE - TEHNIČNO VAROVANJE OBJEKTOV DOMOR3NI, VIDEOPDNI, ALARMNE NAPRAVE VJDEO-VARNOSTNA TEHNIKA, SENZORSKA SVETILA LETENCE 32,4204 GOLNIK teWtóou(+386)064/46-011 mobltel 0609 64 22 27 _______ 3> ELEKTRONIKA PAPLER PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRGOVINO, d.o.o., GOLNIK GOLNIK 151, 4204 GOLNIK, telTfax: +38 64/46 618 TRGOVINA Z ELEKTRONSKIMI ELEMENTI NA DEBELO, PODPORA IN STORITEV V ELEKTRONIKI Prodajalna Tenetiše 48, tel.: 46-327 lt7EPf. TENETIŠE, ^ mE* A te1.:064/46-198 ORLI odprto vsak dan od 15. do 24. ure, edoota od 12. do 24. ure, nedeljo In prazniki od 12. do 23. ure ELEKTR O MEHANIKA previjanje in popravilo elektromotorjev Svetozar MATIJAŠEVIČ Ç Golnik, Tenetiše 4a g 064/45-176~~) PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV Tenetiše 14 4204 GOLNIK tel.: 064/46-230 064/46-483 igor gregorc popravilo električnega ročnega orodja MESARIJA IN PREDELAVA divjačine in ostalih mesnih izdelkov KERN - Tenetiše 39 - Golnik, 4204 - Tel.: 064 46 080 20-letna tradicija lastni domači recepti domača klasična prekajevalnica trgovina degustac^a vseh izdelkov IJJSIMGLAS na obisku na GOLNIKU Golnik, prvič omenjen leta 1399, leži ob južnem vznožju podolgovatega gorskega grebena Kriške gore. V 16. stoletju so tu zgradili graščino, iz katere je leta 1917 začelo nastajati zdravilišče, danes Univerzitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo. Po njegovi ustanovitvi se je kraj zelo povečal, danes živi na Golniku okrog 1050 ljudi. Domačini se po dokaj razpotegnjenem naselju orientirajo po svoje; imajo Mali Triglav, Kadrovski hrib, Bloke, Gornji Golnik in Malijevo Brdo. V krajevni skupnosti, ki ji predseduje Friderik Mali, tudi navdušen čebelar, imajo med drugim gasilsko društvo, turistično društvo, športno društvo (z zelo lepim parkom Tivoli), tabornike, pa picerijo, dve živilski trgovini, vrtec Ostr-zek. Nimajo pa niti farne cerkve niti šole, ki bi se za tako velik kraj spodobili. Cerkev in štirirazredna podružnic' kranjske Jenkove šole sta v sosednp Goricah. Golnik je lep, predvsem zaraf inštituta tudi daleč naokrog poznan kraj' a če verjamemo Golničanom, prema'0 živahen in vsaj v turističnem pogledu tu4 premalo izkoriščen. No, na sobotne* obisku Gorenjskega glasa smo kiju' temu zvedeli marsikaj zanimivega iz tef konca mestne občine Kranj. Alojz Ribnikar, gasilsko društvo Golnik Zadnjič gasili pred letom dni 30. junija pred dvema letoma so gasilci pomagali odstranjevati posledice hudega neurja v zgornjem delu vasi, lani ob istem času so glasili pri sovasčanu, ki mu je v kleti eksplodiral plin, letos 29. junija pa - tako upajo - bodo samo praznovali. Takrat bo namreč krajevni praznik, ki ga skupaj z Golni-čani praznujejo še v treh sosednjih krajevnih skupnostih: v Goricah, Tenetišah in na Trsteniku. Letos bodo prireditelji prav Golničani. Osrednji dogodek bo 29. junija, ko bo popoldne v kulturnem domu najprej slavnostna seja za vse štiri krajevne skupnosti, po njej pa v parku Tivoli najprej praznični kulturni program in nato gasilska veselica, na kateri bo igral ansambel Mon-roe. Prav za golniške gasilce bo letošnji krajevni še posebej svečan. Dan pred njim, torej 28. junija, pripravljajo sektors- skupaj s kranjskimi poklicni ko vajo, na kateri bo sodelo- mi gasiicj gasili ogenj, ki ga je valo kar osem gasilskih povzročila eksplozija plina v društev z okrog sto gasilci, pričakujejo tudi, da se jim bodo pridružili poklicni kolegi iz kranjske brigade. "29. junija bomo krstili novo orodno vozilo. Doslej pa nismo imeli, zadnjega nam je poklonil inštitut,'* je povedal predsednik gasilskega društva Golnik Alojz Ribnikar. "Tudi za novo vozilo je inštitut, s katerim zelo dobro sodelujemo, prispeval 800 tisočakov. Krajevna skupnost je dala 600 tisočakov, krajani 877, nekaj denarja smo zbrali pri sponzorjih. Novo vozilo je stalo 4,7 milijona tolarjev." Alojz Ribnikar je povedal, da je golniško gasilsko društvo staro 49 let. Operativnih članov je 28, zvečine starih od 18 do 30 let. 30. junija pred dvema letoma, ko je Gornji Golnik prizadelo hudo neurje, so gasilci še skoraj mesec dni po njem pomagali pospravljati nanošeno kamenje in veje. Lani ob enakem času so kleti enega od sovaščanov. Kaj se bo zgodilo letos? V tretje gre namreč rado... No, Alojz Ribnikar upa, da bodo letos samo praznovali. Jai^ko Mali z Gornjega Golnika se je pritožil nad parkiranjem ob cesti pri inititutu, ki pelje v njegov konec vasi. Mimo pošte (mimogrede, ta je lepo obnovljena) se je včasih prava muka prebiti, posebno s kakšnim večjim vozilom ali z avtobusom, ki nima kje obrniti. Hkrati pa so spodnja parkirišča, namenjena obiskovalcem bolnišnice, bolj ali manj prazna. Policisti so že prišli naokrog, a nič ne pomaga. Kaj storiti? Očitno bodo morali sesti skupaj možje iz krajevne skupnosti in iz uprave inštituta. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PBIMIHÜ Tenetiše 23, 4204 Golnik Tel.: (064) 46-181 DELOVNI ČAS: od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure OB SOBOTAH od 8. do 12. ure, OB NEDELJAH od 8. do 11. ure V priložnostnem žrebanju kuponov z reklamnih Glasovih čepic - tokrat smo jih v sončnem sobotnem dopoldnevu razdelili 38 - nagrade z obiska Gorenjskega glasa na GOLNIKU prejmejo: kupona 24236 in 24431 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); kupona 24243 in 24343 (Glasovo poletno majico). Čestitamo! Gorenjski glas v soboto v Zbiljah Ekipa Gorenjskega glasa bo konec tega tedna na obisku v Zbiljah v občini Medvode. Vabimo vse domačine in tudi iz sosednjih krajev, da se v soboto med 10. in 12. uro oglasijo pri Jezeru. Če bo lepo vreme, bomo ob obali pri pri Bistroju Dotik Ob slabem vremenu pa se bomo srečali v Restavraciji Jezero. Povabili smo tudi predstavnike KS in društev ter občine, ki bodo lahko "iz prve roke" odgovorili na kakšno zastavljeno vprašanje. Seveda pa bomo veseli tudi sporočil in pripovedi o različnih zanimivostih in dogajanjih. Na srečanju z ekipo Gorenjskega glasa boste lahko oddali brezplačni mali oglas ali pa se naročili na Gorenjski glas, ki ga boste potem do konca polletja dobivali brezplačno. Naročniki, ki bodo prišli z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, bodo dobili majico, vsi drugi pa kapice s kuponom za žrebanje praktičnih nagrad in za enega od izletov Gorenjskega glasa. • A. Ž. Drago Likar Sosedje so veliko pomagali "Sodni dan nad Golnikom" je bil samo enem od naslovov poročil, ki smo jih po 30. juniju 1994 objavili v Gorenjskefl1 glasu. Takrat je namreč s Kriške .gore in iz Gozda pri' hrumela voda, ki je s seboj prinašala kamenje, skale in vejevje ter z njimi zatrpala najviše ležeče domačije na GornjeiH Golniku. Najhuje je ujma prizadela hišo Draga Likarja. Po dveh letih sledov "sod- brega zadaj tekla v hiš°' nega dne" okrog Likarjeve hiše ni več opaziti. Nešteti kubiki kamenja, s katerim je bila hiša dobesedno zasuta, so pospravili, očistili sadovnjak, v katerem sicer manjka 23 sadnih dreves, le škarpa pod hišo še kaže, da se je tod nekaj dogajalo. "Počasi gre," pravi gospodar Drago Likar, ki se nerad spominja grozljivega divjanja narave. "Ljudje, predvsem sosedje, so res veliko pomagali, brez njih s sinom ne bi zmogla, vedno spredaj ven. Tla, stene, str0' povi, oprema - vse je bil0 uničeno. Škodo so ocenili n> 2,6 milijona tolarjev, kranjskjj občina nam je pomagala s 60" tisočaki, najdragocenejša p' je bila pomoč ljudi v delu." Drago Likar je lepo obn0* vil svoje pritlično stanovanja tudi njegov sin, ki z družin0 živi zgoraj, je imel polne roke dela. Na obnovo čaka »e fasada in nekatere malenkoS' ti, ki niso tako zelo nujne. bom njihov dolžnik." Pokaže klet, v kateri po dveh letih seveda ni več vode in kamenja. "Vdrlo je skozi okno. Peč za centralno kurjavo je bila do vrha zatrpana. Voda je z Neurje, kakršno je nad Golnik prihrumelo 30-junija pred dvema letoma, in škoda, ki jo je povzročilo domovom ter inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, se zg°' di morda enkrat v sto letih. Veliko je bilo p° njem govora o tem, kako preprečiti škodo, če se divjanje ponovi. Na pobudo krajevne skupnosti in inštituta je zdaj v gozdu, kakšnih dvesto metrov nad najvišjimi hj' šami izdolbena globoka jama, pod njo pa zgrajena škarpa, ki naj bi ob podobnih hudih uran zadržala vsaj kamenje & skale, če že vode ne bo mogla povsem. Otroški družinski ansambel , Prvič so skupaj zaigrali na lanskem božičnem koncert" glasbeni šoli v Trbojah V "ansambel" jih je združil učitelj Aleksander Čulibf^i< ji koncert so naštudirali dve skladbi, božično "Glej zvezdice narodno "Če študent na rajžo gre". Ugotovili so, da gre, p°sl j\ l so jim dali vedeti, da ni slabo in odtlej Uraničevi štirje otrj Golnika pogosto vadijo skupaj. Naštudirali so že kar lerl.si^r narodnozabavnih in zabavnih melodij. V soboto so nastopih »j 3, v nedeljo gredo na srečanje citrarjev na Ermanovec, * meseca bodo igrali na Golniku ob krajevnem prazniku... ,j3 z> Najstarejša Darja, ki končuje osmi razred in se pripraV'jf i" vstop na srednjo aranžersko šolo v Ljubljani, igra k,a fljlt" električne klaviature. Šestošolec Aleš vleče na harmojl dvojček Primož je kitarist, četrtošolka Špela pa citrarka. ^'JSj glasbeni staž ima seveda Darja. Pred petimi leti je Pn ^ Debeljak v Seničnem začela vaditi klavir, po dveh letih op m> izpit v kranjski glasbeni šoli, odtlej pa hodi v uk v zasebno g13^ šolo v Trboje. Tja starša zdaj vozita tudi oba dvojčka-najmlajša Spela hodi na Kokrico, k znani citrarki Vidi oca*^! Starša svoje otroke seveda spodbujata. Včasih pridejo^ pravi mamica, ko bi kar odnehali, takrat najbolj rabijo P v$i Ne nazadnje so prišli že tako daleč, da bi bilo škoda pustiti. Siliti pa jih seveda tudi ne gre. No, to niti m P jU/ Zdaj Uraničevi otroci že toliko obvladajo teorijo in teh" n£ jim igranje postaja vse večji užitek, ki se mu še do* nameravajo odreči. • H. Jelovčan ZANIMIVOSTI Zapleti z dežurno zdravstveno službo Bohinjski kot - v kotu dežurne službe tisti, ki živimo v različnih "kotih" Slovenije, imamo v nujnih primerih pravico do hitre zdravniške pomoči," pravijo v Bohinju in poudarjajo, da se ob ukrepih zdravstva počutijo zapostavljene. j*°hinjska Bistrica - Organi-jaojska enota Zdravstveni j^01 Radovljica, kamor sodi-J» zdravstveni domovi v Ra-S°.v,J'ci, na Bledu in v Bohinjski Bistrici, je lansko !eto sklenila s skoraj 20 milijonov tolarjev izgube. Ko so v zavodu Osnovno zdravstvo Gorenjske analizirali vzroke *a "rdeče številke" v tej «noti, so ugotovili, da je k znesku kar 14 milijonov tolar-Jev prispevala nadstandardno organizirana dežurna zdravstvena služba z rednima ekipa-JM» v Radovljici in na Bledu *** z ekipo, ki je ob koncu tedna in v praznikih dežurala *e v Bohinju. Veljavna merila, ■J jih spoštuje tudi plačnik službe, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, priznavajo za območje blejske, bohinjske in radovljiške ob-"ne le poldrugo dežurno zdravstveno ekipo in še zdravja v stalni pripravljenosti v Bohinju. Osnovno enjske v Pristaja zdravstvo Gor-takšnih okoliščinah na dosedanjo (nad-_naardno) organiziranost zdravstvene dežurne službe le pod pogojem, če občine Bled, Bohinj in Radovljica zagotovijo približno deset milijonov tolarjev manjkajočih sredstev in še nekaj za plače zdravnikov. Bohinjski občinski svet je na majski seji zavrnil predlog za sofinanciranje in je na ministrstvo za zdravstvo in na zavod za zdravstveno zavarovanje naslovil zahtevo po takšni spremembi mreže dežurne službe, ki bo omogočila oblikovanje skupne službe za občini Bled in Bohinj. Blejski svet je na seji prejšnji četrtek pri "odločanju z nožem na vratu", kot je slikovito-pri-pomnil eden od svetnikov, podprl dogovor o skupnem sofinanciranju, po katerem naj bi občina Bled prispevala polovico manjkajočih sredstev, radovljiška in bohinjska vsaka eno petino, razliko pa naj bi z varčevalnimi ukrepi "pokrilo" zdravstvo. Blejska občina, ki podpira bohinjske zahteve, bo denar zagotovila tako, da bo (po sklepu občinskega sveta) za en milijon tolarjev zmanjša- la naložbe v blejski zdravstveni dom, razliko štiri milijone tolarjev pa bo prispevala iz tekoče proračunske rezerve. Bled in Bohinj izpolnjujeta kriterij V čem je bistvo problema? Osnovni kriterij za vrednotenje dežurstva v osnovni zdravstveni dejavnosti je število prebivalcev na območju nekdanjih občin. Po tem merilu pripada naslednicam "velike Radovljice", ki imajo skupno več kot 30.000 in manj kot 50.000 prebivalcev, le poldruga dežurna zdravstvena ekipa, zaradi razgibanosti in razsežnosti terena ter drugih posebnosti pa v Bohinju še zdravnik v pripravljenosti. Če bi ministrstvo in zavod upoštevala novo lokalno samoupravo in nove občine, kar zahtevata bohinjski in blejski svet, bi poleg radovljiške občine izpolnjevali kriterij (več kot 15.000 prebivalcev) za "svojo" dežurno ekipo še blejska in bohinjska občina. Na slabšem kot meščani Bohinjci očitajo državi, da pri organiziranju zdravstvene dežurne službe tudi ne upošteva velikosti območja in oddaljenosti krajev od sedeža zavoda oz. dežurne službe, demografske ogroženosti posameznih območij, starostne sestave in ekonomske moči prebivalstva, prebivalcev, ki so v Bohinju le začasno prijavljeni, enodnevnih obiskovalcev Bohinja in stacionarnih gostov... "Če bo dežurna ekipa v Zdravstvenem domu Radovljica, ne bo možno zagotoviti hitre zdravstvene pomoči, saj je Radovljica od Bohinjske Bistrice oddaljena trideset kilometrov, od Koprivnika pa še deset več," pravijo v Bohinju in poudarjajo, da so v takšnih okoliščinah veliko na slabšem od državljanov, ki živijo v okolici mest. "Tudi tisti, ki živimo v različnih "kotih" Slovenije, pa imamo ob nujnih primerih pravico do hitre zdravniške pomoči in oskrbe." • C. Zaplotnik Turistična patrulja tokrat na Gorenjskem Nešteto neizkoriščenih možnosti Jezersko - idilična pokrajina ponuja marsikaj; Preddvor - počiva na stari slavi; Ljubelj - prometno, učinkovito. Kranj, 3. junija - Pretekli torek se je na pot po Gorenjskem odpravila turistična Patrulja Gorenjske turistične zveze. Štiričlanska patrulja je Pregledala kraje, ki so bili v Preteklosti nekoliko slabše ocenjeni, osredotočili pa so se predvsem na urejenost in PnPtavo na bližajočo se glavno turistično sezono. Tokrat so se torej, nenapovedano, odpravili na Jezersko, v Preddvor in na Ljubelj. Turistična patrulja, kjer so J1» poleg podpredsednika Gorenjske turistične zveze Andreja Babica še predstavnik Slovenskega ekološkega gibanja Dušan Božičnik, predstavnica Direkcije RS za eeste in novinarka Dnevnika Duša Pregrad - Podbevšek, se je najprej odpravila na Jezersko. Prvič jih je ustavila podrtija na levi strani ceste nalo pred znamenjem, ki je nekoč obeleževalo deželno mejo med koroško in Kranjsko. Nič kaj Prijeten pogled za turiste ob vstopu na sicer slikovito Jezersko. Ceste - tako kot povsod po zimi, ki je tokrat po dolgem Času spet pokazala Prave zobe. Znak, da vozila, težja od desetih ton, ne smejo ogiedali, če bi * Prek poškodovanega mostu, preraslo zelenje. °dganja turiste, ki bi prišli z tovo ena od avtobusi. Prav o tem so poto- Jfev PfhP/Tn neizkoriščenih sicer zelo prijazni policisti številnih (žal) n ^ Jezers. Jo cariniki na našem najvišje požno^rlloa ie razpadajoči stečem mejnem prehodu Je- kem Druga \ r jersko. "Tudi Avstrijci se pri- ^If'^e'as preureja novi to*ujejo, ker njihove avtobuse ki del w g y nezavidl]i ^vračamo in pošiljamo zazaj. najemnik, JOMi------^ turizem zamira *' ran, kjer naj bi imeli predvsem tuji turisti možnost v angleškem in nemškem jeziku izvedeti najnujnejše informacije o Sloveniji. Zal je bila ob obisku turistične patrulje na voljo le slovenska verzija. Kljub temu gre pohvaliti dejstvo, da so tujcem ob vstopu v Slovenijo po večini na vidnih mestih na voljo kar številni prospekti z najrazličnejšimi informacijami. Od tistih, povsem propagandnih - tu prav gotovo prednjači Postojnska jama - do takšnih, kot pravila za nabiranje gob, opozorila o vnosu in iznosu denarja, o najosnovnejših carinskih predpisih... Turistična patrulja se bo še odpravila na Gorenjsko. Da opozori na napake, na katere so se morda domačini že tako privadili, da jih niti ne opazijo več, goste pa včasih tako zbodejo v oči, da ob njih zbledi vtis tistega, kar je lepo. In prav slednjega je na Gorenjskem veliko. • M.A. Krajevne skupnosti in snegolom Medvode, 4. junija - Predsednik občinskega sveta Medvode Mitja LjubeljŠek je za danes sklical 19. sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je med drugim tudi sprejem statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevnih skupnosti, določitvi njihovih območij, nalog in načina financiranja. Sprejetje sklepa je povezano tudi z volitvami novih svetov oziroma vodstev KS, ki morajo biti končane v 90 dneh po sprejetju statutarnega sklepa. Med pomembnejšimi pa je nedvomno tudi točka o zagotovitvi denarja za pokritje stroškov zaradi snegoloma. Župan Stanislav Žagar predlaga občinskemu svetu, da 357.000 tolarjev za pokritje škode namenijo proračunske rezerve. • A. Ž. ISDN digitalno omrežje z integriranimi storitvami Telekom Slovenije ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske super-avtoceste" z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM. inform |E:TelekomV3 Slovenije \\ PE Kranj Ulica Mirka Vadnova 4000 Kranj ali po telefonu 080 8080 13 ASTRA PE KRANJ PREŠERNOVA 10, TEL: 223-770 30 let OB JUBILEJU 10% POPUST na vse artikle ob gotovinskem nakupu od 3. do 30. junija 1996 Obiščite nas - izkoristite ugodnost. zamira zaradi tega, sta povedala carinik Janez Jurgele in dežurni policist Leon Jazbinšek. Tudi stavba ^ejne službe ni v ponos. Jezero, gostišče ob njem in h°tel Planika, kjer so ta čas Najštevilnejši gostje otroci, ki tu Preživljajo šolo v naravi, so Prav gotovo točke, zaradi ^aterih je vredno priti na Jezersko, žičnica na Jezerskem, ki že leta ne obratuje Turistična patrulja se je ustavila tudi pred obeležjem nekdanje meje med Koroško in Kranjsko. 79 kilometrov do Celovca je od tod in 20 kilometrov do Železne kaplje. Znamenje bi si obiskovalci, ki jih pot zanese na Jezersko, z zanimanjem ogledali, če bi vedeli, čemu je služilo in če ga ne bo prehitro okolje, pa tudi tu zaenkrat zaman pričakujejo kakršnekoli novosti, ki bi kraju dale primerno novo svežino. Turistična patrulja se je konec marca letos že odpravila na dva gorenjska mejna prehoda: Rateče in Karavanke. Tokrat je pobrskala še po turistični ponudbi na Ljubelju. Urejen mejni prehod s frekventnostjo kakih 2.500 vozil dnevno, se lahko pohvali tudi z dobro založenim duty free shopom, kjer, kot običajno, prodajajo tudi nekaj kvali-tetnih izdelkov domače proizvodnje. V Kompasovi restavraciji so pred nekaj meseci postavili informacijski ek- vem stanju objekta optimistično pričakuje številne goste iz tujine. Z Jezerskega se je Turistična patrulja odpravila v Preddvor. Nič novega, bi se na kratko glasila ugotovitev strogih ocenjevalcev. Objekte ob jezeru držijo pokonci seminarji in stara slava, v zadnjem času tudi spektakularna poroka zvezde iz popularne glasbe, številne možnosti, ki jih nudi Tekstilna trgovina "SABINA ponovno preseneča z ugodnimi cenami. Poleg znano ponudbe nudimo še pomladansko konfekcijo. Ugodni večkosovni nakup: m moške - ženske spodnje hlače 3 kom za 500 SIT moške - ženske spodnje majice 3 kom za 1.400 SIT otroške spodnje hlače 4 kom za 500 SIT otroške trenirke 100 % bombaž od 1.450 SIT otroške majice 650 SIT otroške kopalke 550 SIT moške kopalke 950 SIT dekliške kopalke 1.350 SIT ženske kopalke 1.950 SIT brisače za plažo 1.650 SIT moške bokserice 650 SIT ženske kratke hlače 2.850 SIT moške bermude 1.650 SIT majice razne 1.650 SIT komplet moški in ženski (majica + bermude) 2.950 SIT ženske pižame od 1.650 SIT moške pižame 1.990 SIT otroške pižame 1.250 SIT spodnje srajce + kratki rokav 1.450 SIT kavbojke 2.890 SIT otroške kavbojke 1.850 SIT in veliko drugih artiklov po nizkih cenah. potrebujete vi In vaša V naši trgovini dobite vse, kar družina po ugodnih cenah. Pridite In so prepričajte! TRGOVINA SABINA, Kranjska 2, Šenčur (v Domu krajanov). Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure fit: 064/41-167, int. 27. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Miki Muster - strip in animirani film. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del likovne šole CKD. V kavarni Rekar razstavlja vitraie Lena Šajn. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Slovenija in Dunaj. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo učenci osnovnih šol Občine Jesenice in Občine Kranjska Gora. V kulturnem domu na Javorniku so na ogled risbe Marjana Židaneka. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša so razstavljeni nekateri konservatorski projekti Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Božiča Radinovič. ° BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja Martin Avsenik BREZJE - V samostanski galeriji razstavljajo kipe in slike Janez Boljka, Jože Piber, Hamid Tahir in Miroslav Pengal. Avstrijska uspešnica pri Mohorjevi SESTRA SNA Ljubljana, 3. junija - Mohorjeva družba Celovec spet prihaja med slovenske bralce z novo knjižno publikacijo; tokrat z uspešnico avstrijskega avtorja Roberta Schnei-derja Sestra sna, v prevodu Štefana Vervarja. Knjigo, ki sodi med najuspešnejša dela zadnjega časa, so v dveh letih po izidu kar šestkrat ponatisnili. Knjiga je prevedena že v petintrideset jezikov, po njej so lani posneli najdražji nemški film leta, letos pa bo zgodbo o glasbeniku Johannesu Elialu Adlerju, ki se je odločil za smrt s tem, ko je sklenil, da ne bo več spal, uprizorila tudi opera v Zuerichu. Sestra sna je literarni prevenec petintridesetletnega Roberta Schneideria, ki je doštudnal kompozicijo, umetnostno zgodovino in gledališke vede. Zgodba, ki je, kot je dejal recenzent dr. Denis Poniž, postavljena v brutalen, kmečki zaprt kolektiv, ki poreže vse, kar se dvigne nad povprečje, je blizu slovenskim bralcem. Pri Mohorjevi izid Schneiderjeve knjige razumejo tudi kot utrjevanje mostu med avstrijsko in slovensko kulturo, prav tak namen pa imajo tudi tri publikacije, ki so izšle v nemškem jeziku. Janko Ferk je namreč nemško govoreči publiki slovensko literaturo predstavil kar skozi tri knjižne izdaje: antologijo slovenske lirike, antologijo slovenske kratke proze in zbirko esejev o koroški literaturi. Slednjo sestavljajo spisi o literaturi, ki so bili objavljeni v avstrijskih medijih. Projekt je bil financiran le s pomočjo avstrijskih institucij, slovenske, kot pravi avtor, niso niti odgovorile na prošnjo za sodelovanje. • M.A. Intart 95/96 GLASBENA ŠOLA IN TRGOVINA AKORDEON Vabi k vpisu učence za šolsko leto 1996/97. Poučujemo klaviature, klavir, kitaro, bobne, harmoniko, citre, prečno in kljunasto flavto ter predšolsko glasbeno vzgojo. Starost ni omejena, sprejemnih izpitov ni. Svetovanje pri nakupu in prodaja glasbil. Prijave sprejemamo vsak dan od 15. do 19. ure Tomšičeva 36, KRANJ ali po telefonu 225-078 (dopoldan) J> ZA VES POSLOVNI SVET IN ŠE USPEŠNEJŠE MANAGERJE! MANAGEMENT Namen te knjige oz. učbenika je prikazati sodobna znanja in ugotovitve iz managementa, kot so danes znane v svetu. Urednik knjige dr. Stane Možina in ostali avtorji knjige predstavljajo skupino osebnosti, izkušenih in priznanih v učnem procesu, v strokovnih analizah in znanstvenih raziskavah ter v praksi v gospodarstvu. Knjiga ima več kot 1.100 strani, v celoti je barvna in opremljena z grafikoni in tabelami. Posamezna poglaVja vsebujejo tudi primere, vprašalnike in prigodke, ki bralce navajajo na kritično razmišljanje in preizkušanje v praksi. Vaje in primeri iz prakse na koncu vsakega poglavja - po zgledu tovrstnih sodobnih učbenikov - spodbujajo bralca k iskanju oziroma prenašanju znanja in rešitev v lastno podjetniško okolje. Redna cena knjige je 19.845,00 SIT, do konca meseca junija pa jo lahko naročite za 16.670,00 SIT. PRIHRANEK 3.175,00 SITI Knjigo naročite na naslov DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988. Uspešen poslovnež ve veliko, razliko med veliko in vse, pa ponuja ta knjiga. -sí* BOHINJ KOT LIKOVNA GALERIJA Bohinj - Po treh desetletjih obstoja se je mednarodna likovna prireditev treh sosednjih dežel Avstrije, Italije in Slovenije prvikrat ustavila v Bohinju. Več kot deset umetnikov je na različnih krajih v Bohinju z različnimi izraznimi sredstvi, od slik, kipov do videa predstavilo svoje razmišljanje o pokrajini. Če bi sklepali po katalogu, se Bohinju tja do pozne jeseni obeta kar dvaindvajset različnih likovnih projektov. Vendar pa so na otvoritvi minuli petek na obali Bohinjskega jezera (gostišče Kramar) poudarili, naj obiskovalci ne bi šteli vseh razstavišč, saj nekateri projekti še niso narajeni, nekaterih pa tudi ne bo, saj nekateri umetniki svojih zamisli predstavljenih v katalogu zaradi pomanjkanja denarja ali drugih razlogov ne bodo mogli uresničiti. Ta manjko nekaterih projektov pa seveda nikakor ne zmanjšuje učinkov te za naše razmere vsekakor nenavadne likovne predstavitve. Katalog, ki mu bo jeseni po zaključku Intarta sledil še katalog uresničenih zamisli, je tudi zamišljen kot nekakšen itinerar po bohinjski pokrajini z vrisanimi točkami, kjer so postavljeni kipi, instalacije ali pa v objektih predstavljene slike in druga likovna dela. Organizator se načrtno ni odločil, da bi kraje s razstavljenimi likovnimi deli posebej označeval s kažipoti ali čem podobnim, saj bi bil to še dodatni poseg v naravo. Pač pa bodo pri vsakem projektu naknadno postavili še napise, da je to del letošnjega Intarta. Osnovni moto likovne prireditve je pač ta, da se likovne stvaritve kot interpretacije tega prostora kar najbolje zlijejo s pokrajino. Vsekakor pa bo ta izjemna likovna manifestacija našla svoje mesto tudi v turističnih vodnikih po Bohinju. Pretok vode pod mostom in pretok človeške in drugih energij čez most je simbolno polnjenje in praznjenje stičišča in križišča energij na kraju, kjer se jezero pretaka v reko. Kiparka Saba Skaberne je svoj projekt na mostu naslovila Zgodba o življenju. • Foto: L.M. Bohinj je likovno manifestacijo Intart sprejel nadvse gostoljubno, kar se ni odrazilo le pri izdajanju začasnih lokacijskih dovoljenj za postavitev projektov, pač pa tudi z gostoljubnostjo aktiva kmečkih žena s Koprivnika in sponzorsko naklonjenostjo. Ne nazadnje je taka mednarodna prireditev obenem tudi promocija Bohinja. Tako je prepričan tudi Župan Franc Kramar in tudi dr. France Bučar, ki je imel čast odpreti Intart. Danes prvi koncert festivala VIVAT GALLUS TRINAJST POLETNIH KONCERTOV Groblje, 4. junija - S koncertom ruskega violinista Sergcja Krilova in italijanske pianistke Stefanie Mormone se bo v cerkvi sv. Mohorja in sv. Fortunanta v Grobljah pri Domžalah začel letošnji šestindvajseti mednarodni poletni festival komorne glasbe VIVAT GALLUS. Črt Frelih "Po svoje je seveda ta likovna prireditev brez dvoma tudi poseg v prostor, zato je bilo potrebno cel kup dovoljenj tako občine, Triglavskega narodnega parka kot tudi lastnikov parcel," je povedal slikar in grafik Črtomir Frelih, sicer vodja projekta Intart. "Prireditev, ki je bienalnega značaja, Festival je nadgradnja petindvasetih let koncertov v Grobljah; se zadnje čase seli iz urbanih v zadnjih petih letih si je v organizaciji Koncertne agencije Gallus centrov, vendar pa v takem Carniolus pod imenom Koncerti Groblje pridobil sloves vodilne tovrstne prireditve v Sloveiniji, pod novim imenom Vivat Gallus pa so mu dodali nove razsežnosti tako v programski kot ambientalni ravni. Prav slednje pomeni, da se koncerti iz Grobelj razširjajo na širše območje severovzhodne gorenjske: v Kamnik, Kranj, Ljubljano, Lukovico, Mengeš in Moravče. V času od 4. junija do 12. julija se bo v okviru festivala na omenjenih lokacijah zvrstilo trinajst koncertov: na današnjem, ki ga bosta odprla častni pokrovitelj predsednik Milan Kučan in županja občine Domžale Cvetka Zalokar - Oražem, bosta nastopila Sergej Krilov in Stefania Mormone z deli Prokofjeva, Ravela in de Sarasate. Na naslednjem, ki bo prihodnji torek, prav tako v Grobljah, se bo predstavil komorni orkester Pro Arte z drigenko Nado Matoševič in solisti Stankom Praprotnikom (trobenta), Lariso Zurunič (flavta) in Rokom Sprukom (klarinet). V torek, okolju kot je bohinjsko, še ni bila postavljena. Razen dunajske prireditve in naše letošnje, je Intart deloval vsa desetletja kot predstavitev likovnih del za klasične galerijske prostore. Koncept smo kot organizatorji začrtali že pred dvema letoma, povabili smo vrsto strokovnjakov z različnih področij, ugotovitve pa so bile uporabljene kot osnova za razpis natečaja." To, kar je bilo izbrano za letošnje likovno dogajanje na organizatorje - Zvezo društev likovnih umetnikov Slovenije in tudi soorganizatorje iz avstrijske in italijanske zveze. To seveda ne pomeni, da so projekti, kot je na primer zares nenavadni "Mir v Alpah" avtorja Staudingerja ali Pogačni-kova "Slovenska arhetipska pokrajina" za intartovsko likovno dogajanje nekaj preloifl-nega.; sploh ne - že pred leti jc Intart prerastel iz dokaj kofl-vencionalnih likovnih razstav, kot je v biltenu zapisala umet' nostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan, v manifestacijo, ki je upoštevala tudi p0' dročja, kot so mejna znanja $ ustvarjalnost, filozofija, antropologija in drugo. Zato bodo popotnika skofl bohinjsko pokrajino nagovoril8 tako konvencionalna likovna dela, kot so Valentina Omana Križev pot v cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini, ali v gozdnato pokrajino na razmeroma samotni Gorjuški poti postavlje' nih sedem znamenj Črtomir8 Freliha. Na mostu ob cerkvi i* Janeza bo poslej tok ljudi"1 vozil potekal skozi razpolovijo bakren vrč, katerega dve polo* vici je na kamnito ograjo post' avila Saba Skaberne. Kot likovna dobrodošlica na poti v Bohinj pa se predstavlja Firm3; nijev projekt "Pesem vetra" p11 Osnovni šoli Janeza Mencingerja v Boh. Bistrici. Na travniku ob jezeru bo poleti me0 kopalci bival Cassettijev pr°/ jekt "Voda, zemlja, g°r?n Druge umetniške stvaritve D treba poiskati tudi drugje, n° Írimer GvardjančiČevo slik rajine v Malem vojnem muZe' ju v Boh. Bistrici, Hermanov "Eko projekt" v Hotelu KoiJ* pas v Ribčevem Lazu, medte* ko bo na stražarje harmonij Nataše Pičman postavljene i*, obali jezera treba še počaka do sredine poletja. w Čeprav je predvideno, da ^ ta nenavadna galerija v p°r£ jini, kot so jo razumeli » doživeli udeleženci letošnje* Intarta, na ogled tja do oktobr letos, pa bo nekaj projekt tudi za stalno ostalo v Bohinj Koroški slikar Valentin OW je namreč štirinajst podob K ževega pota podaril cerkvi . Pavla, Alfonso Firmani p3 > svoj nenavadni kozolec s p0.^ vanjajočimi bambusovimi p* čicami podaril šoli v o0' Bistrici. Ne glede na to,, .e bodo umetniki svoje stvan1 kasneje pospravili v z3Pj*x galerijske prostore, pa °r8a z. zatorji načrtujejo potujočo^ stavo dokumentarnega gr3'° >a o nastajanju letošnjega Inta u tudi po obeh sosednjih deže • Lea Menció S PESMIJO ODPRLI POLETNE PRIREDITVE 18. junija, bo v Grobljah s tremi Beethovnovimi sonatami nastopila intartu je bilo brez dvoma pianistka Tatjana Ognjanovič, dva dni za tem pa v ljubljanski svojevrsten izziv tako za iz Narodni galeriji Anja Bukovec (violina), korejska violončehstka brane udeležence kot tudi za Hyun-Jung Sung in mladi argentinski pianist Jose Gallardo. Na petem koncertu, ki bo v petek, 21. junija, v Grobljah, bo skupaj z nemškim Kvartetom violončel Univerze Johannnes Gutenberg iz Mainza nastopil še violončelist Juhus Berger, dva dni za tem pa bodo v cerkvi sv. Petra v Komendi nastopili še z Paulom Roczekom (violina) in Franzom Comploiem (orgle) iz Avstrije. - Sedmi koncert festivala Vivat Gallus bo v Slovenski filharmo- Tržič, 2. junija - Tržiške poletne prireditve, ki jih p° V~J$ niji, kjer bo Julius Berger nastopil z bachovo suito za violončelo prekinitvi že drugič pripravljata občina in zveza kultj*r ^ solo,, osmi pa v gradu Tustanj pri moravčah, kjer bodo nastopili organizacij Tržič, so se letos začele že prvo junijsko nedelj0 .jj Pal Roczek iz Salzburga (violina), Varovanka ustanove Gallus, bodo trajale vse do 1. septembra 1996. Tudi tokrat so jih nazn3 ^ malda violončehstka Eva Julija Rečnik, ter pianistka iz St. zvoki fanfar iz zvonika cerkve na griču pri sv. Jožefu, odprl p3^ Petersburga nadja Rubanenko. je tržiški Župan Pavel Rupar. Kot je z zadovoljstvom ugotovi i, ^ Prvi julijski koncert bo 2. 7. v Grobljah, ko bodo s komornim z več kot 40 prireditvami Tržič postal mesto, v katerem b° s0 orkestrom Domžale Kamnik nastopili Boštjan Lipovšek (rog), poletje najbolj kulturno razgibano. Za prvo prireditev jj Zoran Mitev (fagot) in Betka Kotnik (saksofon). Med drugim organizatorji izbrali koncert cerkvenega pevskega zbora Ig" v bodo zaigrali novi deli, ki jih je zanje napisal Jani Golob. Hladnik iz Tržiča, med katerim je 40 mladih pevk in Pe\jve Naslednji koncert bo v cerkvi sv. Primoža in sv. Felicijana v Loki predstavilo po šest pesmi iz tujih dežel in Slovenije ter pri Mengšu, tokrat bosta nastopila tenorist Marjan Trček in Boris skladbi iz tržiške doline. Temu programu je zbor pod vodsty Simgoj z lutnjo in arhilutnjo, s predzadnjim koncertom pa se dirigenta Vita Primožiča in ob spremljavi pianista festival seli v Galerijo Janeza Repanška na Rudniku pri Novaka dodal še dve pesmi za Jiagrado poslušalstvu, ki je KJna Kamniku, kjer nastopa Modem Trio - godalni trio iz St. nekaj praznim klopem z glasnim aplavzom pospremilo zb° p Petersburgha. Zadnji, zaključni koncert pa bo v petek, 12. njegovo skorajšnjo turnejo po štirih avstralskih mestih-. julija, v cerkvi sv. Luka v Praprečah pri Lukovici, kjer bodo ljubitelje petja bo že to soboto ponovna priložnost za 0 jfl pod vodstvom Janeza Boleta nastopili Slovenski madrigalisti. Vsi koncerta, med katerim bosta nastopila komorni zbor Pe* koncerti se začenjajo ob osmih zvečer. • M.A. zbor iz Sel. • S. Saje PO GORENJSKEM -é— AKTUALNO 1 četrtek naj bi stavkali slovenski učitelji Vied stavko odpade pouk, ne pa tudi izleti ali vata Medtem ko pišemo ta prispevek, še ni znano, ali je slovensko učiteljstvo izglasovalo stavko, ki n»j bi se začela v četrtek, 6. junija. Vemo pa, da je vlada nepopustljiva, šolniki pa v hudem Precepu med materialnim interesom svojega stanu in pedagoškim čutom. Knuij, 3. |J*d enim in drugim J**o» da stavka pri II» 3. junija - Nič čudnega torej, da se je jeziček na tehtnici v nekaterih šolskih kolektivih prevesil q ' — alarma un njih ni bila izglasovana. Zlasti na orenjskem so se šolniki močneje nagibali k temu, da v (za ence) odločilnem junijskem roku ne bi sti na srednje šole ne bo izostalo. O tem, kako ravnati naprej, pa še pričakujemo navodila," je povedal ravnateljev pomočnik iz Bistrice. Dober učitelj ne privija li." v Osnovni šoli staneta učencev zadnje tri tedne Žagarja v Lipnici v času, ko smo jih poklicali, še ni bila jasna odločitev učiteljskega zbora za ali proti stavki. Ravnatelj te šole Stane Mihelič pa je dejal, da napovedano stavko tudi sam podpira. Izrekel je dokaj radikalno stališče, češ da bi moralo biti učiteljstvo bolj stavkali, saj nočejo ^odovati otrok. Vsaj'tako nam SVIZ (šolskega sindikata) na tem območju > Učitelji: v precepu toed materialnim 111 pedagoškim Sindikalna zaupnicam petek J ni imela vseh podatkov, Kako so glasovali v posamezen kolektivih, saj se povsod dotlej še niso izrekli za ali Proti stavki. V tistih šolah, ki s° to opravile tik pred zdajci (Ponedeljek), pa so rezultate glasovanja sporočili neposredno glavnemu odboru omenjenega šolskega sindikata. solniki so te dni v precejšnji Jadregi: po eni strani se bojijo, Jako bo stavka zadela nič yive učence in dijake, po vlaai ne bodo dosegli zahteva-nega, če bodo kolebali glede stavke. Vlasta Sagadin je de-lala, da je sindikat izdal točna navodila, kako naj se v pri-Jfcn« stavke ravnajo šolski kolektivi. Učencev in dijakov v. zaključnih letnikih stavka sicer ne zadane, saj imajo v začetku junija tako ali tako zaključene ie vse ocene. Drugo zunanje preverjanje znanja Jted osmošolci (mala matura) °o izvedeno v začetku prihodnjega tedna, enako bo !udi z maturo, katere začetek J napovedan za 17. junija. Ta Jatum pa utegne biti vprašljiv P"meru, da bo stavkovni odbor šolnikov Ker do zadnjega ne bo jasno, ali stavka sploh bo, tudi v Srednji usnjarski in kovinarski soli v Domžalah še niso natanko vedeli, kako se bodo prilagodili stavkovnim razmeram. Pač pa so navodila za izvajanje stavke že dobili v srednji šoli Zavoda za uspo- prav tako. Tudi učitelje ostalih letnikov so opozorili, naj ocene zaključijo, kjer je le mogoče. Kot je dejala tudi sindikalistka Vlasta Sagadin, dobremu učitelji glavnina spraševanja ne ostaja za zadnje tri tedne pred koncem šolskega leta. Toda saj vemo, kako se vse nakopiči ravno v juniju in kako učenci tožijo, da učitelji sprašujejo kot nori. Pa poglejmo še v eno od gorenjskih šol, kjer so učitelji stavki rekli ne, na Gimnazijo Jesenice. Kot je dejal ravnatelj Zdravko Kavčič, je odtehtala odgovornost do maturantov, ki neizprosno, in če se že odloČi za stavko, naj bi se v tem času ne delalo prav ničesar, niti matura ali mala matura. Vsi odločilni datumi naj bi se po njegovem prestavili na poznejši čas, ko bi bili z vlado UUUeJ ne K—uí*"' ^ * Tia' ' doseženi zadovoljivi dogovori. Promisa. ° sklenJenega kom- Tako pa je vprašanje, kaj bodo našem zavodu opraviti s speci kolegi dosegli s "tihim sivim nčno populacijo, zaradi katere strajkom". Ob stavki, kakršna je odločitev za stavko verjetno stavk* "1K0V v primeru doti*; J°. zaostril, če z vlado sabljanje invalidne mladine Kamnik, kjer je ravno med našim klicem potekalo glasovanje za ali proti stavki. "Klima med kolegi je spričo materialnega položaja učiteljev sicer naklonjena izpeljavi stavke, vendar pa imamo v Pouk ne, valeta da Čeh b0 Po°? stavka,pomeni, da ne »n ilack v ?snovnih, srednjih P°Pravniinihšolah' ne bo J°lskih r? 1ZpiLt0V v sred"Je-jučni Iazr.edlh' ki nis° zakl- l». ne bo zaključevanja v,ullJO -*«n in izdajanja spričeval od *• do 7. razreda v osnovnih šolah in v srednješolskih razredih, ki niso zaključni, dokler glavni stavkovni odbor ne odloči drugače. Pač pa bodo v fcasu stavke četrtošolci lahko opravljali maturo (razen v že omenjenem tntve), bi bila po njegovem učinkovita, pa bi morala biti tudi šolska sindikata enotna, stavkali pa naj bi prav vsi šolniki. Čisto drugačno mnenje pa smo slišali v Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču, kjer ravnateljev pomočnik Brane Lahajnar meni, naj bi šolniki svoje zahteve uveljaviti po drugačni, ne po stavkovni poti. Kako pa bo čisto tehnično izgledalo šolsko dogajanje, če bo razglašena stavka, si v petek, preden je šola dobila navodila za ta še težja kot drugje," je dejala ravnateljica srednje šole v kamniškem zavodu Saša Mar-kovič "Pri nas si najprej človek, potem šele vse drugo. Doslej v naši ustanovi nismo še nikoli stavkali. Tudi če to pot bomo, bodo otroci v zavodu, zanje bo poskrbljeno in če že ne bo pouka, se bodo odvijale kake druge dejavnosti." V Srednji lesarski šoli v Škofji Loki vedo, da bodo morali učitelji svoje delo prej ali slej opraviti, pa naj se v četrtek začne stavka ali ne. Pomočnik ravnatelja Andrej Grošelj je zagotovil, da v zaključnih letnikih ne bodo ostali brez spričeval, mature ali zaključnega izpita. Slednji » niso docela pre-pnmeru zaos- ^SSJ. "v osmih tVB^ :*-ve), zaključne in popravne °s"m0 zaključiti ocene in J m «Pite. Podobno velja za osmo- ^^skozi, saj se vpisujejo J**, ki jim bodo izdali spri: gjgfmedtem ko so za niže -glj^ J 20. maja ^vah in omogočili naPrJL oredvideni še trije potekajo zc t Javljanje popravnih izpitov- j£ Ocene teh učen- praktični del) tu d Prav tako bWo potekale vse ^jJrH zaključevali po učni dc\ ki o dQ ^onca ?tc dejavnosti, ki so bile ceV.fUdi zunanje prever- trajal od s™ ™ hared. Korm-d°govorjene že pred napoved- !^J3C za osrnošolce, ki junija, jMJJJLJ spričevala »stavke in sPo vezane na ^l*^*11^ sije so pnpravlje Podpisane pogodbe, katerih bolU.jumj odpoved bi povzročila učenem in njihovim staršem gmotno Škodo. Omenimo le izpite v glasbenih šolah, šolo v naravi, končne izlete, valete... Tudi v Jrtcih bo do 10. junija, ko se b° izvršni odbor SV1Z odločal skuPaj s predsedstvom vzgoj-novarstvenih zavodov, bo prodam tekel kot vsak dan.V ^katerih gorenjskih šolah smo poizvedeli, kako se bodo ravnali, če pride do stavke. Andrej Herman, ravnatelj Os nov«e šole Medvode, obiskni«"^ Met>vode, ki jo bil kraJtek° »n °trok' Je dila J e\ Dobih smo navo- vZgòie Jlh ,Je izdal sindikat stavka i^aževanja. Če bo • se °omo po njih ravna- Kolektivi osnovnih šol v občini Škofja Loka so predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku naslovili odprto pismo. Glede na napovedano stavko pedagoških delavcev, ki povzroča resen nemir v Šolah ter Škodo otrokom in staršem, ga prosijo, da stori vse, da se stavka prepreči. Pišejo, da veliki uspehi, ki sta jih šolsko ministrstvo in vlada dosegli pri zagotavljanju boljših pogojev dela v šolah ter prenovi Šolskih programov, nimajo prave vrednosti, če so glavni nosilci vzgojnoi-zobraževalnega dela v šolah nezadovoljni Prenova šolskih programov, inovacije in sprejeta šobka zakonodaja nalagajo učiteljem nove obveznosti in še odgovornejšo vlogo, temu ustrezno pa je treba urediti tudi njihov pololaj v družbi in jim zagotoviti ustrezen osebni dohodek za opravljeno delo. Od premiera pričakujejo, da tudi tokrat stori vse, da ne bi prišlo do stavke in da bi se ustrezno ovrednotil položaj učiteljev. jih, rečeno v športnem žargonu, "trenerji že štiri leta pripravljajo na olimpiado", zato ne bi bilo prav, da se tik pred zdajci kaj izjalovi. Dijakom so namreč zagotovili, da ne bodo kamenček v mlinskem kolesju, ki meljejo med šolniki in vlado. Ž odločitvijo so zadostili pedagoškemu čutu, ostaja pa jim neprijeten občutek, da so "skočili v hrbet šolskemu sindikatu". Starše skrbi... Ko smo se te dni pogovarjali s starši, smo slišali različna mnenja o stavki šolnikov. Tudi naklonjena so bila med njimi, češ da so zaposleni v večini javnih služb že dosegli boljše plače, naj si jih izborijo še učitelji. Njihov položaj da je najboljši dokaz, kako malo je v družbi cenjeno znanje in tisti, ki ga posredujejo mladim generacijam. Tisti z odklonilnimi mnenji sodijo, da učitelji postavljajo na kocko interese učencev in se sprašujejo, ali so zahteve po nekaj tisočakih več vredne tega. Dodajajo tudi, da v naši državi večina zaposlenih ni zadovoljna s svojimi prejemki, da so plače v gospodarstvu še mnogo slabše, da nekaj nižjo učiteljsko plačo odtehta varnost njegove (državne) službe in podobno. Večina staršev pa je kajpada zaskrbljenih, zlasti če njihovi otroci nihajo med ocenami ali če jim gre celo za biti ali ne biti (pozitiven), brez skrbi pa niso niti starši maturantov in osmošolcev, čeprav so ti v učiteljski stavki še dokaj zaščiteni. Učitelji, v katere je naperjen gnev staršev, pa jim dopovedujejo, da je odgovorna vlada, ker ne uredi statusa učitelja in ker je doslej neodgovorno popuščala zahtevam iz ostalih "družbenih dejavnosti", namesto da bi plače v javnih zavodih vse uredila z enim zamahom in s skupnim zakonom. • D. Z. Žlebir Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor razpisuje prosta delovna mesta 3 VZGOJITELJIC v vrtcu za določen čas s polnim delovnim časom Kandidatke naj vložijo prošnje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor, Šolska ulica 9, 4205 Preddvor. JAVNI ZAVOD OZG, p.o., OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel. 064 634 634, tel/fax: 064 632 611 Objavljamo prosto delovno mesto za delo - REŠEVALEC VOZNIK Zahtevani pogoji: - zdravstveni tehnik z vozniškim izpitom B kategorije ali - voznik C ali D kategorije in opravljen 80 urni tečaj prve pomoči - 4 leta vozniških izkušenj - stalno bivališče v občini škofja Loka Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od objave tega razpisa. Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka. termo pol TERMOPOL predelava plastičnih mas, d.d. 4225 Sovodenj TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za prodajo na območju Gorenjske in sicer: - pisarniške potrebščine - posebne mape * - šolski program - reklamni in promocijski izdelki, darila - embalaža - tehnični izdelki - modni dodatki za obutveno industrijo Od kandidata pričakujemo izkušnje na področju prodaje, kot tudi veselje do terenskega dela s strankami. Delo je pogodbeno, plačano v skladu z doseženimi uspehi. Če ste pripravljeni sprejeti izziv, vas prosimo, da nam v roku 15 dni pošljete pisne ponudbe s kratko predstavitvijo in informacijo o dosedanjem delu na gornji naslov. SREDNJA EKONOMSKO-TURISTIČNA ŠOLA RADOVLJICA Gorenjska c. 13, Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - DVEH UČITELJEV ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA - 1 določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu -1 nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - UČITEUA ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE določen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA EKONOMSKIH PREDMETOV nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA STROJEPISJA določen čas s polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom, sklepom o določitvi kadrovskih pogojev, ter vzgojnoizobraževalnimi programi, za katere šola izobražuje določene pogoje. Začetek del za vsa razpisana mesta je 1. 9. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. > Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Poskusimo še mi Špinačna juha z vlitimi rezanci 1,5 l zelenjavne juhe ali juhe iz kocke, 4 žlice kuhane in zmlete špinače, 3 dag masla, 1 llica sesekljane čebule, 3 dag moke, 1 strok česna, 1 dl kisle smetane, sol, poper. Na maslu pražimo čebulo, ko ovene, zamešamo moko, svetlo rumeno popražimo, dodamo strt česen in prilijemo juho. Vre naj 10 minut, nato dodamo kuhano špinačo, po-popramo in zakuhamo vlite rezance. Špinačni žličniki J dag masla ali margarine, 10 dag moke, sesekljan peteršilj, muškatni orešek, sol, poper, 2 jajci, ilica kuhane, oiete in zmlete špinače. V 1 dl osoljene vode damo maslo in zakuhamo moko. Ko se zgosti in postane testo gladko, ga odstavimo, doda- V Špinače je vsak dan več Očiščeno in oprano špinačo kuhamo 2 do 3 minute v vreli osoljeni vodi. Odce-jeno zmeljemo v me-šalniku in zmešamo z mlečnim podme-tom. Pristavimo in ko zavre, primešamo smetano, česen, peteršilj in poper. Odstavimo in takoj postrežemo. Špinačni pire 50 dag špinače, 50 dag krompirja, 6 dag masla, peteršilj, sesekljan česen, sol, poper, 1 dl kisle smetane. Špinačo očistimo, operemo in le nekaj minut kuhamo v osoljenem kropu, da ostane zelena. Od-cejeno damo v električni me-šalnik. Dodamo skuhan krompir, maslo, peteršilj, česen, sol, poper in smetano V skledo damo špinačo, kislo smetano, jajce, drobtine, česen, peteršilj, sol in poper ter vse razmešamo. S tem nadevom namažemo palačinke, jih položimo v nama-mo začimbe in še med toplo Zmešamo v gladek pire, lepo zan pekač. Jajce in smetano nekaj kapljic kisa. oblikujemo na ogretem servir-nem krožniku in ponudimo k mesu. Krompir olupimo, skuhamo in pretlačimo. Na maslu pražimo čebulo, dodamo drobtine in še malo popražimo. Zabelimo še vroč krompir, ga osolimo in ohladimo. V ohlajen krompir zamešamo jajci, sir, špinačo, peteršilj in moko. Oblikujemo cmoke, jih spuščamo v osoljen krop in počasi kuhamo 7 minut. Ponudimo jih k divjačini oz. drugemu mesu. In še nasvet • Jajca, ki jih vzamemo iz hladilnika, med kuhanjem rada počijo zato, ker so premrzla, lupina pa ne prenese tako hitre spremembe temperature. Da se to ne bi zgodilo, dodajmo vodi malo soli ali Medi San Medicinski in • ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI • NOGAVICE PROTI KRČN1M ŽILAM • PROGRAM INKOTINENCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA Kidričeva 47 a , 4000 Kranj, tel.: 0641 21 87 87 NEGA STOPAL IN ODPRAVLJANJE TEŽAV Z OTlSCANCh GLJIV1ČNIMI OBOLENJI BOLEČIMI STOPALI... testo drugo za drugim zame šamo jajca in špinačo. Z mokro žlico zajemamo žlič-nike in jih zakuhamo v vrelo juho. Vrejo naj pokriti 10 minut. Špinačne palačinke * fi nntnl·iYi L·· v\ n A 0\) • A $lirp Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. PO OPERACIJI Sama operacija z narkozo vred je za vsakega pacienta velik dogodek, ni pa nujno tudi neprijeten. V predhodnem prispevku sem opisal navodila, ki jih morajo pacienti poznati in upoštevati pred kirurškim posegom, zelo pomembno pa je pravilno ravnanje tudi po operaciji. Oglejmo si najprej pravilno ravnanje po lažji operaciji v splošni anesteziji, kadar ni potrebno, da pacient ostane v bolnišnici. - V spremstvu odrasle osebe lahko zapustite bolnišnico najprej po dveh urah, oziroma ko minejo vsi učinki splošnih anestetikov. - 24 ur po anesteziji ne smete upravljati motornega vozila ali stroja in ne prevzemati pomembnih odločitev. Čeprav se morda počutite dobro, so zaradi vpliva anestetikov in drugih zdravil vaši refleksi In sposobnost dojemanja upočasnjeni. - 24 urpo anesteziji ne pijte alkohola, uživate pa lahko le tista zdravila, ki vam jih je priporočil zdravnik. Uživajte lahko in tekočo hrano. - Dojenčki in majhni otroci lahko kmalu po anesteziji pijejo sladkan čaj, kašasto hrano pa lahko zaužijejo po štirih urah. Po zahtevnejši operaciji pacient praviloma nekaj dni ostane v bolnišnici pod nadzorom strokovnega osebja. Za večino pacientov je po operaciji, ko popusti učinek anestetikov, največja težava bolečina. Zelo pomembno je, da pacient pravočasno sporoči svoje težave zdravstvenemu osebju, ki nato primerno ukrepa. Za lajšanje bolečin uporabljamo več različnih načinov, med katerimi so najpogostejši: 1. Osnovni način so seveda zdravila protl bolečinam (analgetiki) v obliki svečk, tabla1 ali sirupa - odvisno od vrste operacije i" anestezije. 2. Tudi injekcija analgetika v mišico ali %JP je zelo pogost način lajšanja bolečine. s? boljša je infuzija analgetika, ki zagotavlja enakomernejši učinek zdravila. 3. Epiduralna metoda: zdravilo se daje P° cevki, ki jo anesteziolog namesti pacientu n* hrbet. Ta način lajšanja bolečin je teto učinkovit, lahko se uporablja več mesecjj 4. Bolečinska črpalka, ki jo uporablja pacient sam. Dobro zdravljenje bolečine je zelo Py' membno. Poleg tega, da je b°lečJ,lll neprijetna, ima tudi druge neugodn učinke. Pomembno je, da pacient P . operaciji zdravniku v bolnišnici ali v domač ambulanti čimprej pove, da ga boli, salL potrebno nekaj časa, da zdravila Pr0^ bolečinam začnejo učinkovati. Ob upe*ra naštetih postopkov ne bi smeli 'We bolečine". Torek, 4. junija 1996 URADNI VESTNIK GORENJSKE, OGLASI 11. STRAN • GORENJSKI GLAS CM CO > +■» >(/> (0 C 3 9 X š Ò H LJJ cJ2 Is n "J O «J m -9? o5 >o co 3.S O to ■ ~> N W 1 co co co ca a en cd . C »O co g!S »o* _ *j o> fl? III > O CO s jO '> O +-» O O) 3 co o> 3 *1- >cp CO 2? —' Q.CO B •Ç Ji 81 ,T5 CD jc _ CO ° "O §9 co w C co © "S ^ C CD Si O N ca 81 ,o S ■t; co ca S 9 iS1 .92,12 Z M co co ■O c ca "O C B E (0 E cd Ï a m TJ o" > CO nT • IZ ?r Ki ^ 8..S * š£ čt ^2 a) o o a. C & 2 o coco O) ifdii jI« »tli J LU •CO O o_ H— O TJ 3 CC cm ço „, O) o U) g! 5* co j C >o >CO>N < Z m uu 5 si > .2. iS ço c S a2 "co sg* E 3 9 £ co iri (D C N — co CO ^ T- NÇ c ■oing ►J co ■ .£ cc i t: c w O »o >8 * - I o cd ç 'E o co C 3 >o CO im O C Ï C 'O 3 3E co N m CO._ ._ CC c o>+- "° co çn 2 HI ČL "D Ç «Is Ji C/) .£ a> || ° S- ■«■8 ,—.0> O T'CM . m »to cvi O © co eST o . > o co CO _. CC g S# S o >u x> n co oce O < O SI O c LU E.9, c 2 ff CD T— O 0 ca N Ü > « =.« o III co N CO Z V) s ČO" I IH 7š rr ca o O -C 0) E . c >o i N lil a o o. •O m o 3 O O CC o. CD ca d) CC C/) — Ç >o o 2 > k O. CO Ç m 0) CD II ca ca 9§ 5-| O) o 1 9 M c 3 > >ü CD C0 i_ "O ™ cd BI C0 CD 8^ a CD OT C >ü C 3 3 =T H c CO CD 9 E c ÍI - CD ca C N CO gl "8 .ç o B| *1 -5 c • ^ 8 w (0 C = ao| 9? E a CO c t o o c 0) ^ Q C N Q. ça ^ CO "> S TJ si .t o w O TJ > co >-12 lil ca co c N tj a 3 C S CD ^ S® S«" CD O CD P "S "I« ü ca Ql CD ^ co t? se > CO E CD C TJ CO jS O c o o o_ 'Ü C . ca m tj Ò5.C I« co XJ CD O « r§ CD o. m 8| jjj o m 5 > o E O > O si >ü a 00 ca o ca ra CD C >ü ca . N CD II co ca si S 8 o cB c c o_ «! to C >o Oje il Ç > ?5 É ■£ <» 5 c 0 »O c n co O ti H co "O 10 C0 P II c 5 8 nri iS CD 00 OS C0 w E .2, .8 .o 1 2 1 ~ X > 92, '3 c m CD c £ 11 Ig O i TJ « <0 = ca E .0 co to •■=. H* c CD E ca c iS .9Í > c — CD C0"° 11 C TJ 2 > > CO o 8. TJ C - i co O CO O) N CO 0 C — co TJ .£ čT lisi i#S E CD Q) .75 l'ü • fi s jD XJ .£ Q.Í2 ~ S1! O g>CN « ca c > CD CO « o Ji CD >o c .ço > . iS ç ^ «M co £ D U5 ÇD 5 9 ca c > .0 II co O. (0 S 8 O i=» C > o TJ CO .3 CC O •- a- 2| -j g. o ^ CD > tO <= fj s? Ï CD Ü C C S S? N S 9- 3 Ji co S fií 5 CD C i o co TJ iS Ji w ca C0:9 II li co01 > CD o ç co'ii ~ > S. S c o m* > 8 J. O) co TJ CO C 1 m o »co c > 3 ^E fE ca ca E:£ IJ ?88 lif III II ff 5 cl "of 8 > JU s CD 19 It ■g? w >co c •- I"8 01 lil lil sil tj > o # c c cB cd Sil O E o Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska c. 87 objavlja na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalcev za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v občini Gorenja vas - Poljane 1. Naročnik: OBČINA GORENJA VAS - POLJANE 2. Predmet razpisa: Opravljanje prevozov otrok v osnovno šolo, otrok v oddelke priprave na šolo, otrok v oddelke s posebnimi potrebami WZ, oseb vključenih v VDC CSS in otrok v oddelek vzgoje in izobraževanja. 3. Razpisna dokumentacija: Ponudniki si lahko razpisno dokumentacijo ogledajo ali jo dvignejo na Občini Gorenja vas - Poljane, Poljanska c. 87. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Gorenja vas - Poljane. 4. Orientacijska vrednost: 27.588.000,00 SIT 5. Ponudbe za prevoze veljajo za šolsko leto 1996/97. 6. Prevozi na razpisanih relacijah lahko opravljajo za dejavnost registrirani prevozniki s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno, odgovorno in v skladu s cestno-prometno zakonodajo. 7. Najugodnejši ponudnik za opravljanje prevozov bo izbran na osnovi predloženih referenc ponudnika, ponujene cene in ustreznosti vozila. 8. Ponudba mora vsebovati: Firmo oziroma ime ponudnika, naslov ponudnika, dokazilo o registraciji, reference, relacijo, bruto ceno prevoženega kilometra glede na konfiguracijo terena, razvidno v razpisni dokumentaciji in ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku. 9. Ponudbe zbiramo do 20. 6. 1996 do 12. ure. Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti s pripisom "NE ODPIRAJ PONUDBA - PREVOZI 1996/97", priporočeno po pošti ali oddati osebno na Občini Gorenja vas -Poljane, Poljanska c. 87, 4224 Gorenja vas. 10. Javno odpiranje ponudb bo 20. 6. 1996 ob 12.15 uri v sejni sobi Občine Gorenja vas -Poljane. Nepopolnih ponudb ne bomo upoštevali. 11. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Izbrani ponudnik mora podpisati pogodbo najpozneje v 30 dneh od odločitve o izbiri. 12. Razpis bo objavljen v Gorenjskem glasu. Gorenja vas, 28. 5. 1996 Občina Gorenja vas - Poljane GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE 9 SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA BLED 4260 BLED, Prešernova 32 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - DVEH UČITEUEV MATEMATIKE 1 za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 za določen čas s polnim delovnim časom (za nadomeščanje delavke na por. dopustu do 31. 8. 1997) - UČITEUA RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom z dopolnjevanjem učne obveznosti na SETŠ Radovljica - UČITELJA GOSTINSKEGA POSLOVANJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom z dopolnjevanjem učne obveznosti na SETŠ Radovljica - UČITEUA HRANE IN PIJAČ za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na por. dopustu do 31. 8. 1997 - UČITEUA DRUŽBENIH ZNANJ, GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, z dopolnjevanjem učne obveznosti na SETŠ Radovljica - TREH VZGOJITELJEV V DIJAŠKEM DOMU 1 za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 za določen čas s polnim delovnim časom 1 za določen čas s polovičnim delovnim časom - KUHARICE V DIJAŠKEM DOMU za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom in vzgojno-izobraže-valnim programom določene pogoje. Začetek del za vsa razpisana mesta je 1. 9. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. SOLAR 1J 064/22-11-331 BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA fr*ek, 4. junija 1996 Gregor Rakovec, inovator: GOSPODARSTVO UREJA. MARIJA VOLČJAK Gregor Rakovec, inovator: V podjetjih ne zaupajo mladim P kemični industriji sodi tudi primerna čistilna oprema. Gregor Rakovec je za svojo kovačijo črpalke za agresivne medije prejel pomembna mednarodna priznanja. Kir >' ^' JumJa " Mladi podjetnik Gregor Rakovec iz sal Je na naJvejÜem svetovnem, 24. mednarodnem med"1?' inovaciJ v ženevi aprila letos dobil bronasto a»Ijo za inovacijo "Samosesalna centrifugalna črpalka sku|a?reS*Vne .n,ediJe". Posebno priznanje in veliko ^ 'piuro Genius 96 za najbolj opaženo inovacijo - zanjo Se 8'asovali obiskovalci in ostali razstavljala - črpalko, ki VoduP°rablja v ekološke namene, za čiščenje odpadnih °a v kemijski industriji - pa je dobil tudi na mednarodni lavi inovacij marca v Budimpešti. Ideja za inovacijo "Kjer so vode, so tudi 5ržkone izhaja iz vaših črpalke, ki se uporabljajo k°nkretnih izkušenj in po- za filtriranje, pretakanje, treb v kemični industriji? analizo... Univerzalne črpalke, ki jih ponujajo različni proizvajalci, so drage. Moje, namenjene določeni čistilni napravi, so ožje specializirane, cenejše in povsem prilagojene točno določenim zahtevam. Črpalko, ki je bila nagraje- *-----L___ "Zaposlen sem v firmi, katere solastnika sva skupaj 5, očetom. Podjetje LAS-TRA - COM ima enajst zaposlenih in sedež v Kranju, razdeljeno pa je na več Programov; v teh, za gospo- ua^-j*- "xlTTirektno preizku- darstvo težkih časih, je pa- ^'^u^h razstavah, sem jo vse čas direktno prc *etno, da se človek ukvarja na na obeh razsiav z več različnimi profitnimi ^javnostmi. Imamo dve trgovini - eno z glasbili za resno glasbo, s katerimi med drugim zalagamo tudi radijsko hišo in drugo z bla razvijal štiri leta. Izhajal sem iz prakse, kar je bilo dobro, saj sem lahko svojo inovaci 8°rn na drobno, s katero si lrma zagotavlja dovolj go-0Vrne. Sam se največ uk-varjam s tretjim, kemijskim Programom. Predvsem je to Projektiranje in izvedba opreme za površinsko zaščito, v okviru tega pa sa ukvarjamo tudi čistilnimi napravami. Kemijska proiz-vodnja, kot je znano, s seboj Prinese številne odpadne Materiale, v mojem primeru ekološko oporečne v°de, ki jih je po uporabi Potrebno očistiti. In to je Problem, ki sem se ga lotil v sv°ji, nagrajeni črpalki za agresivne medije " Samosesalna centrifugalna črpalka za agresivne medije, za ka™re je Gregor Rakovec prïd kratkim prejel priznanje na Kai.rwjc. B__.____:____« Ponovi tpr nosebno oriz- - »»cuijc. katero . Gregor Rakovec prea Kramim preje. F.... kíïl Je prednost vašega mednarodnem salonu inovacij v Ženevi ter posebno pnz 2fr *ÍHÍÏÏ1OT nanje in veliko skulpturo Genius % ™ "tj^" ^ ' JU| delujejo velike firme? opaženo inovacijo na mednarodni razstavi v Ženevi. šal in testiral. Čistilno opremo sem tako razvil in prilagodil specifičnemu izdelku, kar pomeni boljšo izkoriščenosti in večjo učinkovitost." Kakšno je v kemični industriji, glede na vaše izkušnje, stanje na ekološkem področju? "Različno. Vsaka tovarna v načelu ima čistilno napravo, problem pa je v slabem nadzoru ter pri vzdrževanju opreme. Sodeč po tem, kar vidim, bi rekel, da bi mnogo rešile višje kazni." Je klima v slovenskih podjetjih takšna, da spodbuja k inovacijam? "Ni. In če bi bile razmere v gospodarstvu na splošno in v konkretnih podjetjih drugačne, bi bilo tudi inovacij več. Mlade bi morali bolj spodbujati in njihov razvoj peljati v pravo smer, že v šolah in potem v podjetjih. Sam imam srečo, da delam v domačem, spodbudnem okolju." Kaj vam pomenijo nagrade kot inovatorju in podjetniku? "Svoje inovacije sem patentiral in se odločil za sodelovanje na sejmih, kot je ženevski, ki je najpomembnejši na svetu, ker je to pomembno pri prodaji mojih izdelkov v podjetja. Ta namreč v večini primerov ne zaupajo nladim ljudem. Nagrade sem pričakoval in jih imam kot dokaz, da nisem nič slabši od pri nas tako cenjenih nemških in ameriških proizvajalcev tovrstne opreme." • M.A. 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Nova strategija SKB banke Načrti SKB banke niso več tako smeli S slabimi posojili so imeli lani za več kot 1,7 milijarde tolarjev stroškov, zato bodo poslej previdnejši. Kranj, 3. junija • Skupščina SKB banke Ljubljana je v četrtek, 30. maja, sprejela lansko poslovno poročilo, dobiček je znašal 468,9 milijona tolarjev, kar je za približno 30 milijonov tolarjev manj kot leto poprej. SKB banka je druga največja v Sloveniji, njeni načrti pa niso več tako smeli, saj bodo opustili cilj o 20-odstotnem tržnem deležu in se zadovoljili s 15-odstotnim. Upravni odbor bo te dni sprejel novo strategijo za prihodnja tri leta. SKB banka je lani bilančno vsoto povečala za 22 odstotkov, kar je še okrepilo njen tržni položaj, saj se je glede na bilančno vsoto njen tržni delež z 10,8 povečal na 11,5 odstotka. Konec lanskega leta je imela po Sloveniji 9 poslovnih enot, v njihovem okviru je delovalo 27 ekspozitur in 21 agencij. Lanski dobiček SKB banke je pred obdavčitvijo znašal 672,6 milijona tolarjev, po obdavčitvi pa 468,9 milijona tolarjev. Znano je, da so imele slovenske banke lani za približno 15 milijard tolarjev dobička, kar pomeni, da je bil dobiček SKB banke glede na njen trži delež skromen. Tudi donos na delnice je z 1.800 tolarjev pred dvema letoma upadel na lanskih 1.200 tolarjev. Direktor Ivan Nerad pravi, da je gospodarska kriza poglavitni razlog upada dobičkonosnosti, "saj so porasle tvegane bančne naložbe. SKB banka je imela lani s slabimi posojili kar za dobirh 1,7 milijarde stroškov. Lani so obseg posojil pravnim osebam povečali kar za 37 odstotkov. Lani pa se je zmanjšalo devizno tveganje in izboljšala likvidnost. Banka je odobravala tudi devizna posojila iz lastnih in tujih virov, pri tem je treba omeniti tudi tretjo tranšo posojila EBRD in sindicirano posojilo v višini 120 milijonov mark. Devizna likvidnost banke je bila vse leto zelo dobra, njene devizne rezerve so ob koncu lanskega leta znašale 401 milijon mark. SKB banka je lani z dokapitalizacijo osnovni kapital s 5.325 milijonov tolarjev povečala na 7.800 milijonov tolarjev. Kot nova tuja delničarja sta vstopila Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD in nemška razvojno investicijska družba DEG. Delež tujih lastnikov je bil tako konec lanskega leta 24,6-odstoten. Upravni odbor SKB banke bo te dni sprejel novo strategijo za prihodnja tri leta. Po besedah direktorja Ivana Nerada, naj bi že letos dobiček povečalina 17 milijonov mark, v strategiji pa ne bo več povezovanja z drugimi bankami. Izkoristili jih bodo le, če se jim bodo ponudile, kar z drugimi besedami torej pomeni, da ne bodo več poskušali prevzemati drugih bank, kar so lani najbolj odmevo poskusili pri Gorenjski banki. • M.V. P^govornost do delnice je enaka kot do vsake druge lastnine Delničar boljši gospodar kot država SmSuil 0 kobraževalno akcijo bo skušala Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo "olj pripraviti delničarje na dobro gospodarjenje z delnico, Slovencem novo obliko lastnine. informativnih oddaj na Pop TV in TV Ljubljana, 4. junija - Minulo nedeljo, •junija, se je pod krovstvom Agen- ak- za pecilni promet začela Kc[ja izobraževanja delničarjev pod "»slovom Delničar - dober eosoodar. Akcijo dober gospodar. t celoti financira fondacija i?..____i • _•_______it hare pri Evropski skupnosti. Namen izobraževalne akcije, ki jo Podpirajo tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, Sklad za razvoj in Hubljanska borza, je ponuditi širši javnosti čimveč informacij o tem, kaj Pomeni biti delničar. Akcija je najširše zastavljena v mesecu juniju, zato so ga J Agenciji za privatizacijo poimenovali *ar "mesec delničarjev". Jože Jaklin, namestnik direktorice , P. dročja _ Agencije za privatizacijo, je povedal, zelo optimističen zna ^ j c,je^s po J na pnloga ki bo da jedi danes svoj certifikat uporabilo J* "Delničarji so vedno J ^~u J) Pccdnik z razlagami že 82 odstotkov državljanov. To je za P ^ kot držaVa.' vnekaS najbolj pogostih izrazov in informativnih oddaj na Pop TV in TV Slovenija. Niz oddaj na Pop TV vsebuje deset oddaj, ki so na sporedu v nedeljo takoj po informatjvni oddaji 24 ur. Z njim so začeli že minulo nedeljo. Na TV Slovenija bodo predvajali deset kratkih skečev z naslovom Delničarji, vrteti jih bodo začeli 9. junija. Za oba niza oddaj so njuni avtorji obljubili, da bosta informativna in zabavna, v oddajah pa bodo obravnavali vse probleme novih delničarjev. Po vsej verjetnosti bodo podobne oddaje pripravili tudi na TV 3. V sredini junija bo vsako gospodinjstvo v državi prejelo izvod novega časopisa Slovenski delničar, ki bo posredoval novice in druge informa-delničarstva. V prvem Izobraževalno akcijo bo v celoti denarno pokrila fondacija Phare Pri Evropski skupnosti, katere namen je pomagati deželam srednje in vzhodne Evrope v prehodnem obdobju pri izvajanih ekonomskih reform in integracij z Evropo. Phare je za akcijo namenila 680 tisoč ekujev. i------ lastniki kot država. V Agenciji za privatizacijo so ugotovili, da slovenskim delničarjem manjka znanje in informacije, da bi bili seznanjeni z vsemi možnostmi, ki jih ponuja privatizacija. Namen akcije ni svetovati delnico kupiti ali prodati, saj je to delničarjeva odločitev, ampak delničarja čimbolj pripraviti, da bo s svojo delnico čimbolj zaslužil, je zaključil Jaklin. V sklop akcije spadata niza kratkih pojmov s področja delničarstva. V podporo akciji so v Agenciji pripravili tudi reklamne objave v vseh medijih, tiskaninih in elektronskih, po vsej državi pa že visijo plakati z logotipom akcije - z možem in drevesom. Ta ponazarja idejo, da je potrebno za delnice skrbeti in počakati na sadove. • S. šubic Dragonja med loškimi direktorji Škofja Loka, junij - V četrtek, 6. junija, bodo v klubu loških direktorjev gostili ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo. Minister Dragonja bo govoril o trenutnih gospodarskih razmerah in gibanjih v slovenskem gospodarstvu ter o ukrepih za hitrejšo gospodarsko rast. Pogovor se bo začel ob 18. uri, povabljeni pa tudi župani vseh štirih občin, saj klub pokriva občine Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane in Žiri. PRINČIČ §[D®@[l®Gifc Likovno jedro vinske etikete in blagovna znamka družinske kmetije PRINČIČ iz Kozane v Goriških Brdih je vitica, ki s svojo neponovljivo obliko tesno povezuje družinske člane kmetije Prinčič. Vsebina simbolike vitice v iskanju in povezanosti sta tudi temelj družinske kmetije Prinčič, ki že rodove živi vpeta v skrivnostni svet narave in njenih sadov. Pri Prinčičevih se povezujejo tradicija, strokovnost in domače vzdušje - od pridelave do predelave grozdja, od negovanja vina do lastne polnitve ter distribucije in t rženja vin z blagovno znamko PRINČIČ. Takole je, s strokovno razlago in degustacijo. Tomaž Prinčič v Vili Bistrica predstavil vrhunsko vino PRINČIČ tudi Victorju Jackovichu, ameriškemu veleposlaniku v Sloveniji, in dr. Ivanu Kristanu, predsedniku Državnega sveta, na Glasovi preji 21. maja. Družinska kmetija Prinčič iz Kozane v Goriških Brdih je pripravila degustacijo tudi na marčevski Glasovi preji "Rod-rodovi-rodoslovje" v Vili Bistrica. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK <** NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: ROVER 620 Si LUX TRADICIJA PO NOVEM Če je mogoče združiti angleško konzervativnost, japonsko tehnologijo in bavarski stil, je od avtomobilov najbolje izbrati Rover 620. To je avtomobil, ki bi bil rad razkošna limuzina, s športnim srcem in navdihom nemškega BMW-ja, ta tovarna pa je sicer je že dve leti lastnik britanskega avtomobilističnega imperija z imenom Rover. Rover 620 Si je limuzina višjega srednjega razreda in klasična, zelo konzervativna štirivratna zasnova ji daje še poseben pečat. Kdor v roverju serije 600 vidi hondo accord, se ne moti, kajti tehnično je ta avtomobil skoraj popolnoma enak, vzrok pa je seveda nekdanje skupno partnerstvo s to japonsko tovarno. Zunanja podoba se sicer nekoliko razlikuje, toda tako, kot da so pri Roverju že pred tremi leti slutili, da bodo del munchens-kega BMW-ja. Kromirana maska hladilnika, ozka žarometa , mm Notranjost: prestižno usnje, in nekoliko priletna armaturna plošča. Izšel poslovni imenik Kompass Kranj, junij - Pri Gospodarskem vestniku je izšel poslovni imenik Kompass, ki bo jeseni tudi na Internetu. Poslovni imenik Kompass je eden najbolj cenjenih poslovnih imenikov Slovenije, v njem zbrani podatki o naših podjetjih so dostopni domačim in tujim poslovnim partnerjem, prisoten je na vseh veleposlaništvih, jeseni pa bo tudi na Internetu. Knjiga stane 19.560 tolarjev, disketa (za okolje Windows) pa 16.080 tolarjev. Pri Kompassu pa lahko naročite tudi poslovne imenike drugih držav z vseh celin. izjemno dolg motorni pokrov in drugi deli, namreč zelo nazorno kažejo, s kom je povezano Roverjevo ime. A vendar ni na tem Roverju nič takega, kar bi bilov navzkrižju z avtomobili devetdesetih let, ali z okusom povprečnega ljubitelja limuzin do dolžine petih metrov. Ker gre v vsakem pogledu za prestižen avtomobil, je notranjost pri paketu opreme lux odeta v usnje, ki pa kar nekako ne gre v kombinacijo z že nekoliko priletno, vendar pregledno armaturno ploščo. Edino pripombo si tako zaslužijo samo nekatera manj dosegljiva stikala. Od opreme temu avtomobilu ne manjka skoraj nič, elektrika uravnava stekla, ogledala, in radijsko anteno daljinsko pa je vodena tudi osrednja ključavnica. K vsemu pa je že v serijskem paketu dodana klimatska naprava, ki pa resnici na ljubo ne sodi med najbolj učinkovite. Zato pa pri prezračevanju lahko pomaga tudi odprtina v strehi. Prostornost potniške kabine je takšna, kot se za 4,65 metra dolgo limuzino tudi spodobi, zato je prostora za kolena dovolj tudi zadaj. 450-litrski prtljažnik pa je primeren tako za družinske kot tudi poslovne kovčke. Prednja sedeža sta udobna, voznikov je nastavljiv tudi po višini, sovoz-niški pa nameščen nekoliko prenizko. MESETAR Rover 620 Si: angleška tradicija pomešana z japonskimi in nemškimi začimbami. vzgojo pokaže pri vožnji skozi ostre ovinke, kjer je njegova lega dolgo nevtralna, podvozje pa za spoznanje glasnejše, ali pa takrat, ko je potrebno na hitro ustaviti in dobrim zavoram pomaga tudi protiblokirni sistem. In še enkrat k začetku: rover 620 je avtomobil, ki mu je od pravega porekla ostalo le še nekaj malega britanske klasike, pod katero je skrito čisto nekaj drugega. In zgodba se lahko spet začne. Zadnji del klasično zasnovane štiri-vratne limuzine. 1. 148,50 145,00 124,00 2. 136,00 124,50 106,00 3. 113,00 103,50 88,50 4. 90,50 83,00 71,00 5. 68,00 62,00 53,00 6. 45,50 41,50 35,50 7. 22,50 20,50 17,50 Angleškega šarma je konec kmalu po začetku vožnje, vsekakor pa pri višjih hitrostih. 2,0-litrski motor s po štirimi ventili na valj in zmogljivostjo 131 KM je namreč naravnan bolj k ostremu pospeševanju in priganjanju k visokim hitrostim kot pa lagodni vožnji. Davek, ki ga morajo pri tem plačati voznik in sopotniki, pa je kar znaten motorni hrup in še bolj občutno šumenje vetra. Štiri-valjnik je seveda z manjšimi modifikacijami bolj ali manj znan, saj je vzet pn Hondi in. Njegove zmogljivosti so res pohvalne, ne pa tudi poraba goriva, ki se giblje v povprečju okoli 12 litrov. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor štirivaljni, štiritaktni, postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1997 ccm, 96 KW/131 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4650 mm, š.1720 mm, v. 1380 mm, medosna razdalja 2720 mm, prostornina prtljažnika 450 I. Najvišja hitrost: 201 km/h (tovarna) 200 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 9,5 s. Poraba goriva po ECE: 6,9/8,3/11,1 I neos-vinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 12,2 I. Cene pašnikov Če sodimo po informativnih ali izhodiščnih cenah, ki nam jih j{ posredoval ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, sicer sodni cenilec I izvedenec tudi za kmetijska zemljišča in kmetije, se cefl{ pašnikov na Gorenjskem precej razlikujejo. Najvišje so m območju kranjske in škofjeloške upravne enote, povprečne n'j območju radovljiške in najnižje na območju jeseniške in tržišč Bonitetni Cena njiv (v sit/m2) na območju upravnih enot razred *Kranj,Šk. Loka 'Radovljica "Jesenice *Tržtf 122.5J 105,(5 52,6J 35,00 17,50 Cene na kmetijah Na kmetiji v bližini Kranja je za liter kravjega mleka tre*! odšteti 65 tolarjev, za kokošja jajca 22 tolarjev in za solato 1^ tolarjev. Poklicali smo tudi na kmetijo v okolici Cerkelj, W imajo še vedno precej krompirja lanske letine, in zvedeli, da v prodajajo (odvisno od količine) po 20 do 25 tolarjev za kilograj* In koliko je treba za liter domačega žganja? Na eni od kmetij Poljanski dolini ga prodajajo po 800 tolarjev, na drugem koflC" Gorenjske, na kmetiji v okolici Radovljice, pa po 700 tolarje^ Pšenica bo po 28,93 tolarja Čeprav je kmetijstvo na Gorenjskem usmerjeno predvsefl1* govedorejo, je tržni red za letošnji pridelek pšenice in rži, ki g8' na četrtkovi seji sprejela slovenska vlada, zanimiv tudi K nekatere gorenjske pridelovalce žit, med katerimi je po koli™ na prvem mestu M-KŽK Kmetijstvo Kranj. Odkupna cena za kilogram letošnjega pridelka pšen'c! običajne kakovosti - to je s 13 odstotki vlage, 2 odstotkom j primesi, 11,5 odstotka surovih beljakovin - bo 28,93 tolar)' odkupna cena za kilogram rži pa 27 tolarjev. Če bo pri^l? \ nadpovprečne kakovosti in če bo delček prispevala še infla^ij; bodo pridelovalci dobili za kilogram pšenice okoli 30 tolarjev^ +++prosfomosf ++opnema +motorne zmogljivosti I - -- šum vetra pri višjih hitrostih - - motorni hrup -preglednost nazaj CENA do registracije: 48.866 DEM (Tehnounion avto, Ljubljana) primerjavo povejmo, da je bila lani izhodiščna cena pšenice - _ tolarja za kilogram, povprečna odkupna cena pa zaradi bolj kakovosti 27,42 tolarja. Na kmetijskem ministrstvu napovedujejo, da bodo ž» , predelovalna podjetja odkupila od domačih pridelovalcev oK 100.000 ton letošnjega pridelka žita, okrog 130.000 ton pa Ba * Besedilo in foto: M. Gregorič še treba uvoziti, da ga bo dovolj za enoletne potrebe. Tako kljub tradicionalistični zunanji podobi, ki pa nima na sebi nič zastarelega, rover 620 ni noben angleški gentleman. Po drugi strani pa svojo dobro Voyager ALPETOUR BANDAG, d.d. Kidričeva 8 4220 ŠK. LOKA razpisuje prosto delovno mesto GUMARJA 2 Pogoji: - V. ali IV. stopnja tehniške smeri - zaželene izkušnje - starost od 25 do 35 let Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: AVTOHISA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 dodat na oprema TRADICIJA DOBREGA QKUSA Hyundai Lantra Sedan je skrbno projektiran in temeljito preizkusen avtomobil. Zmogljiva motorja prostornine 1,61 S 114 KM ALI 1,8 1 S 130 km sta ekonomična in zanesljiva. zato garancija velja 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov. Obiščite pooblaščenega prodajalca. HYUNDAI SERVIS KADIVEC, PIPANOVA 46,4208 ŠENČUR, TEL: 064 41 573 DIA-G 1)0.0, JANEZA FINŽGARJA 5,4270 JESENICE, TEL: 064 83 902 HYUNDAI SERVIS LUŠINA, GOSTEČE 8,4220 ŠKOFJA LOKA, TEL.: 064 632 286 TRG BLED, PREŠERNOVA 50,4260 BLED, TEL: 064 78 116,76 076 Pri Lantri Sedanje še posebej poskrbljeno za varnost, saj so vrata in karoserija ojačani. na seznamu opreme pa je tako rekoč vse, kar si lahko zaželite za dou udobno in varnejšo VOŽNJO. ŽE OD 24.900 DEM HYunofli Ko sosedovi oii 0b SPREHOD ob 21. uri ŽELEZAR amer. kom. OČE MOJE NEVESTEi* „ 18.30 uri amer. rom. kom. SABRINA ob 20.30 uri BLED erot. trill. J^Kf gfj 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. STARE SABLJE 2 ob 20.J" ŽELEZNIKI amer. thrill. OSUMLJENIH PET ob 20.30 uri AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev 6.2 Otroški program, ponovitev 9." Confetti Club 9.10 Nove Popayjev» dogodivščine, risanka 9.30 Volk s vrne, ameriški pustolovski film lO-9*; Disnevjev festival 11.50 Zadnji sa morog, ameriški risani film 13-rJ Delikventl - mladi s in želijo D'1 svobodni, avstralska Ijubezons^ drama 15.00 Tudi angeli jedo WW italijansko-francosko-španska kom dija 17.00 Lov do konca »v°l?ò ameriški pustolovski film >8, Srček, zabavna oddaja 18.55 Kun«! ki mojstri 19.00 Noro zaljubile"! 19.30 Čas v sliki 19.53 Šport 20.^ Pogledi od strani 20.15 Last ac«^ hero, ameriški akcijski film 22.20 W£ Heat, ameriški akcijski film 23.55 o» v sliki 0.00 Verlika modrina, a^jS) ko-francoski pustolovski film 9 Red Heat, ponovitev ameriške« akcijskega filma 3.30 Trespass, P\ novltev ameriškega akcijskega »" 5.05 Hunter AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 v£ v sliki 9.05 Princesa Aleksanoj^ francoska TV melodrama 12.0y v poldanska TV oddaja 13.00 Ca» j sliki 13.10 Božja levica, amen» pustolovski film 14.35 Zelena ' resava, nempki film 16.00 Po^r** Immenhofu, nemški film 17.30 SPfy Kolesarstvo, dirka po Avstriji i>■ v Nabodeno v avstriji 18.20 Kristjan času 18.25 Slika Avstrije 1*22 Mojstrski kuharji 19.00 Zvezna de* la danes 19.30 Čas v sliki/Kult^, 19.53 Tvoj obraz je moj dom, dun" nost v umetnosti 20.15 Poi^Hal* strija, zabavno-glasbena °°„tes 21.20 Modva, Rdeča lucVKonfl', 22.05 Čas v sliki 22.10 Eliette Karajan, TV portret 22.55 Love' guruje, dokumentarni film 23.45 ^ tovne Iznajdbe, dokumentarni ffl 0.30 Pogledi od strani 0.3£ M0° Times, ponovitev 1.10 vldeonoč ČETRTEK, 6. JUNIJA 1996 TELE-TV KRANJ ^Videostrani 18.45 Test slika 18.55 ka*£aPovednik TELE-TV 19.00 TV GüK* 1902 EPP blok - 1 19.07 1ft£ben' spot 19.10 Poročila 238. živlT , a Pavliha (otroška oddaja, v 1B eVpokličite P° telefonu: 33 11 56) EPDki,nes na videostraneh 20.00 20.05Top spot 20.08 TV SSES 3)·10 Vzemimo si čas, ne »'jenie: Prometne zagate v Žirovnici nT:°V ^nani in neznani obrazi 21.05 2à«?íï vldoospot 21.10 Poročila IrSeorfi1-?8 EPR blok " 3 21 30 21 SL a' Jesenice vam predstavlja mlaril • TREL- glasbena oddaja za K^r '".mlade po srcu; voditelj: Filip fonu ?;IČJV živo- Pokličite po tele- 23 0i >.vami smo bili... nasvidenje TFi c-n, .?ovedni sPQt programa Sooči;.KZan' 23 02 Videostrani SÏÏiuüJ6 V KONTAKTNIH OD-Crri S«TILE·TV KRANJ - POKLI-P0 TELEFONU: 33 11 56! LOKATV 20 10 MPOt tedna 20 05 EPP blok °očiS^f°,!pp 6-50 EPP 700 'enja 7^TA 7,20 čestitka presene-7-50 Eppi£.re9,ed dnevnega tiska 2e zarn h:20 Oziramo se 8.30 Hov, «•50 Epp°ínov 8-40 Pregled tiska »anea o«."00 Goreniska vi «ral L v fcPp j.rroyiou usKa 7anes 9?n ;00 Gorenjska včeraj, ;°-20 Dok ema dneva EPP faPoslovanu Aan> revščina 10.40 ^0 koga 1 Í'L10-50 EPP 11-20 Kdo 12 !?, Epp 12-30 Osmrtnice, j<-$q EppT^^ovinarski prispevek U.OV tr-r Kdo "^.Koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek iz.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.ZU Novinarski prispevek 13.40 Novinars-w Prispevek 13.50 EPP 14.00 Goriška danes 14.30 Planinsko športni Kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15-25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi ^S 18.00 EPP 16.15 Snemanje "eutsche Welle 16.20 Skriti reporter 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska ^ries, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Music ma-cnine 18.50 EPP 19.30 Večerni Program z Meto Lokar 24.00 Zakl|u-°ek programa Radia Kranj K TRŽIČ fttaalamo od 13.30 do 19. ura na S*Y stereo 88,9 MHz »z Kovorja In * Mhz Iz Trtica. r--- Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali smo za vas, govorili bomo o poklicih. Ob 14.40 bomo ugotavljali, da je tudi drugje lepo. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldneiz-polnjevanje glasbenih želja poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodno zabavne flasbe in šal v oddaji Pod kozolcem, udi na nagrado smo mislili, prispeval pa jo bo pokrovitelj. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 45. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi - vodi Alenka Bole -Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.20 Predstavljamo program ZLSD 18.00 Od svečke do volana 18.30 Predstavljamo narod-nozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz -BOČ: 104,8 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avto-market svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 In 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer -Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program g064/22**111 KOLOVRAT DOMAČIH vsak P°zdravl^·,,,° na Rad,u T*4 'n vsak torek v Glasu ,re^venr2K nJL1^116'!' narodnozabavne glasbe! Poslušate nas lahko na •can 99.05 FM in 88.9 FM Stereo. Kaj pa pokrovitelj 2. 6. 1996? Tule je: S ponosom vam predstavljamo podjetje LANGO d.o.o., ki se na slovenskem tiiišu pojavlja že več kot 10 let. Podjetje LANGO vam ponuja svoje usluge v - trgovini z usnjenimi izdelki na Tavčarjevi 10 Tavčarievi « v Kranju, v najstarejši kranjski hiši na lahko i2hi> ♦ pa lanko obiščete novo turistično poslovalnico, kjer si Pritljičiu t,^ • .e.nairazličnejša potovanja ali počitnice po svojih željah. V ^e infnrrl čne a9encije pa se lahko okrepčate v kavarni MITNICA. 8» pripomacl|e dobite na tel- st. 216-613 ali 222-360. Kupon Od9ovor: »lov: &krOvitaiJiP/?Šanje Da ie danes tako: Naštejte vsaj 2 (dve) dejavnosti Ko|ovrat rio °d9°vore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, za aomačih". Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marjan Murko PETEK, 7. JUNIJA 1996 TVS 1 9.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.45 Tedenski izbor: Zlata šestdeseta slovenske popevke: Marjana Deržaj 10.45 Cvrano de Bergerac, francoski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev Tv igrice 14.15 Exodos, kronika 14.25 Gospodarji vrta, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 15.15 Portret slovenskega glasbenika: Igor Ozim 16.20 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program: Moja ideja, nizozemska nanizanka 17.35 Drugi mednarodni otroški festival Varšava 95: Slavnostni koncert 18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Poglej in zadeni 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport 22.55 Lola, francoski film 0.20 Poročila TVS 2 8.00 Euronews 10.10 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 10.35 Umetniški večer - Portret evropskega pisatelja: William Gold-ing, angleška dokumentarna oddaja 11.55 Pariz: Tenis - Grand Slam, polfinale (m), prenos 16.30 Sorodne duše, ponovitev angleške nanizanke 17.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 20. oddaja 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Denis pokora, ameriška nanizanka 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.40 Pesek časa, zadnji del ameriške nadaljevanke 21.20 Studio City 22.20 Exodos, kronika 22.40 Vinski šampioni 23.30 Novice iz sveta razvedrila 23.55 Zavrtimo stare kolute, 5. oddaja 0.25 Kolesarska dirka Giro d'Italia, posnetek 0.50 Tenis -Grand Slam, polfinale (m), posnetek iz Pariza KANALA 15.30 TV prodaja 15.50 Videostrani 17.00 Pot flamingov, ponovitev 8. dela 18.00 Igra brez konca, 3. del nadaljevanke 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Imperij, 4. del nanizanke 20.30 Krvavi denar, ameriški film 22.05 Cikaške zgodbe, 4. del nanizanke 23.15 S kamero na potepu 0.45 TV prodaja 1.05 CNN poroča * POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodno-zabavni glasbi 14.00 Trije na zmenku, film 16.00 POP 30 16.30 Srce na nitki, nanizanka 17.00 Brisco County mL, nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR. 5. ameriška nanizanka 21.00 Highlan-der, nanizanka 22.00 Srečni Luka, nadaljevanka 23.00 Slabo znamenje 3 - končni obračun, film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program: Vdihni floboko, ponovitev 10.30 TV prodaja 0.50 Zdravje na tri, ponovitev 11.50 Družinski studio - izbor 13.30 TV tribuna, ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, izbor 16.30 Otroški in mladinski program 18.00 Medicinski center, 7. del 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Arciejevi problemi, film 21.45 Dom in svet 22.15 BH Buntz. 11 del 22.45 TV prodaja HTV 1 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Izabela, ameriški film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.15 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Šaljivi hišni video, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Aplavz, prosim, glasbena oddaja 21.45 Žum-berk, cesarstvo tišine, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Zvestoba in izdaja, dokumentarna serija 0.35 Poročila HTV 2 20.20 EP v nogkmetu 21.30 Korak za korakom, humoristična serija 22.05 Latinica: Ženske ljubijo barabe 23.20 Luna 44, ameriški film AVSTRIJA 1 8.05 Disneyjev festival 9.10 Alf 9.35 Kdo je tukaj gospodar? 10.00 A-team 10.45 Babilon 511.30 Policaj iz Tolza 13.00 Mila superstar 13.40 Perrine 14.05 Otroci za otroke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix 15.05 Anima-niacs 15.25 Mini zib 15.30 Babilon 5 16.15 Šport 16.25 A-Team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Zlata ribica pade v vodo, ameriška komedija 22.00 Za odrom 22.10 Scarlett, ameriško-nemško-italljanski film 23.40 Čas v sliki 23.55 Krušni oče III, ameriška srhljivka 1.40 Čas v sliki 2.05 Schiejok vsak dan 3.05 Dobrodošla, Avstrija! AVSTRIJA 2 9,05 Schiejok vsak dan 10.05 Umor, je napisala 11.05 Pojoča avstrija 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Alpe -Donava - Jadran 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva 21.15 Naš svet 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 XY - odzivi gledalcev 23.10 NewyorSki skrajnosti 23.40 Dame, prosim! 0.35 Zimbabve, nanizanka 1.20 Zate se borim, ameriški film 2.35 Nepristranski pogledi 2.40 Kalifornijski klan TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 239. 19.25 Srečanje Elanovih športnikov v Elanovi trgovini 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditelj: Jure Šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja 20.35 Minute za upokojence; sodeluje: Vinko Šimnovc, direktor ZPIZ Kranj, voditeljica: Branka Jurhar, v živo, telefon: 33 11 56 21.10 Poročila 239. 21.25 EPP blok -3 21.30 Avto-moto Racing klub Kranj pred 1. točnostno vožnjo veteranov oldtimerjev na Šmarjetno goro 22.00 Večer z dr. Susmanom: Vegetarijanski začetki religij - krščanstvo 23.00 Rave party v Radovljici 23.42 Poročila 239. 00.03 Glasbeni videospot 00.06 Erotični film: Pohotni podjetnik (distribucija: ALTEKA, d.o.o., Kranj) 1.36 Z vami smo bili... nasvidenje 1.37 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.38 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VI-EOSTRANI TV Železniki na vldeo-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontakna oddaja iz studia TV Železniki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant (harmonikaš Zoran Mlekuž) 18.46 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani 12.00 Tenis, Rolland Garros; Turbo llmatch show; Besede, besede, besede 19.20 Risanka 19.30 Tv dnevnik TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sproe-da 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled denvnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 6.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 RADIO 101.1 fïïp 10 OGNJIŠČI Id. lil n u I«, m ii-ti ; GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 10. 6. 1996 Popevke: s,<^..- 1. SOLZA SREČE - MONROE 2. OB MENI ZASPI - BRACO KOREN 3. TI NISI SAM - FARAONI Nz-viže: 1. SLOVENSKIM DRUŽINAM - ans. VINKA CVERLETA 2. SPOMINI NA DOM - ans. BRANETA KLAVŽARJA 3. MAVRICA ŽIVLJENJA - SLOVENSKI KVINTET Pesmi prejšnjega tedna: 1. NAPRAVIL BOM ROBOTA - MLADEN RODELLA 2. VSI NA PLES - ans. FRANCA MIHELIČA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime In priimek: Naslov: Pošta: Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche Welle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Jožetom Jeričem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Trtica. Spored bo potekal nekoliko drugače, kot ponavadi. Študentske informacije uvrščamo v program ob 14.00. Pol ure kasneje bomo preizkušali možganske krivine v kvizu TRŠ. Ob pol štirih popoldne prisluhnite oddaji Kratko in jedrnato, nato pa, nekaj pred četrto popoldne glasujte za Gorenjca meseca. Lahko boste sodelovali v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, še prej, ob 17.30 sodelujte v izboru recepta tedna, ki smo ga pripravili skupaj z vilo Bistrico. Prisluhnili boste lahko tudi oddaji Kulturni Babilon. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 8. lekcije tečaja nemščine. R TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik-občina Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 športni semafor (vodi Petra Fllipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Tur Istično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz • LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.00 Servisne informacije 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena od da. a 15.00 Popoldanski D.J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Spoznajmo se 16.00 črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE RŽIRI HALLO P I Z Z A DBLOVm ČAS: VSAK DAM OD 8'°- 2200 MEDEL J A OD 11°° - 22°° 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. Žddaja + komentar tedna 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program V) • SAVNA • SOL ARIJ • SAVNA • SOL ARIJ •(/) KINO CERKLJE amer. film SVET IGRAČ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. STARE SABLJE 2 ob 18.30 in 20.30 uri BLED amer. kom. STARE SABLJE ob 20. url Z nagradnega izleta na Muljavo in v Dolenjske Toplice USPEŠNI UČENCI Bazen je bil super "pogruntavščina" Zadnja štirica „ spriieval0 Vrnrp «nnrei. /vrh;in kns rkihrr» vnlie. ioro. nrivlurrií» nuanulí». nrprlvKPm na rinhrnrlnšla osvežitev v ti JT Vroče sonce, zvrhan koš dobre volje, igre, privlačne nagrade, predvsem pa dobrodošla osvežitev v odprtih bazenih Dolenjskih Toplic - vse to smo doživeli na petkovem izletu z mladimi sodelavci lg ull*} V DCtCIH rilZrCClU Gorenjskega glasa, zato smo ob slovesu lahko rekli: Bil je eden najboljših doslej! • „ . _.. «, *'_ _ J ,.___ Nekaj mladih potnikov je naš simpatični šofer Janez Rozman naložil že v Radovljici, večina pa nas je v njegov nas je v igrivo poslikani avtobus vstopilo v Kran ju. Ko smo se prešteli, smo ugotovili, da smo skoraj vsi. "Štrajkalo" je le nekaj osmošolcev (zaradi njih smo izlet s torka, ko so se potili na "mali maturi", sploh prestavili na petek), ki so se odločili, da gredo raje na zadnjo rajžo s svojimi sošolci. Je pač tako, da noben datum ni pravšnji čisto za vse. Bilo nas je torej, skupaj s šoferjem, 52: nagrajenih sodelavcev Gorenjskega glasa iz Literarne delavnice, sodelavcev iz Mladinske porote ter iz Asove priloge Najst, z nami pa so bili tudi gostje iz Klepetalnice tržiškega radia, Sobotne raglje Radia Slovenija in večji del kranjske družine Hribar & otroci. Očka Jože in mamica Tatjana, ki se ukvarjata z grosistično prodajo dobrih igrač, sta s seboj pripeljala tudi najmlajša dva od štirih otrok - pa seveda kup igrač (od pikada, zmaja, puhkov, avtomobilčkov ipd.), ki sta jih namenila za tekmovanja in nagrade. Zato smo Hribarjeve razglasili kar za sponzorje našega izleta. Kot rečeno, smo se prav sončne volje podali na "proboj" gorenjske meje, na toplo Dolenjsko. Spotoma smo voščili Karin, ki je slavila 12. rojstni dan ter iz koledarčkov potrgali najljubše datume. Za žrebanje. Nagrade so bili žvečilci, lizike in bonboni Kolinske, pa majice GG, knjige karikatur Iztoka Sitarja in Hribarjeve igrače. Tako smo zvedeli, da je Vesnin najljubši dan 21. junij, ko se konča šolsko leto in začnejo počitnice in da ima Jože najraje prednovoletno vzdušje 31. decembra, večina srečnih izrebancev pa si je za svoj "naj" dan izbrala kar rojstni dan - gotovo zaradi daril, tort in vsega, kar sodi k Lesce, 2. junija • Ko sem se v nedeljo popoldan oglasila p" osmošolcu Dejanu Škrablju iz Lesc, se je ravno vrnil s končneg' izleta v Italjijo. Malo je bil še utrujen in poln vtisov, pa pravi, & so se imeli krasno. Sicer pa si je ta dopust tik pred konceiD šolskega leta pošteno zaslužil. Katero je že bilo tvoje zadnje priznanje? sem ga mimogrede vprašala. Prvo mesto v teku n" štirikrat sto metrov na Gorenjskem tekmovanju, se posineji, d' ne bi kdo mislil, da cele dneve presedi pred knjigami... "Eno uro na dan se pov- Zadnji velik uspeh pa je bil° prečno učim. No, napiši uro trideset, če štejem še učenje pred kontrolkami, ko malo potegnem. Ampak to je z domačimi nalogami vred. Bolj lene vrste sem, veš, se mi ne ljubi preveč učiti..." Dejanovi starši so sedeli zraven naju, se smejali in prikimavali. Da na začetku ni izgledalo, da bo postal takole uspešen, so povedali. V prvih treh razredih je bil "samo" prav dober, oče se je veliko ukvarjal z njim, za prav gotovo zlato cankarejv" priznanje, ki ga je v začeta maja prejel kot prvi na svoj1 šoli. "Na šolskem tekmovanj11 sem bil šele četrti, pa se Je moja učiteljica, prof. Miljca Pogačnik, vendarle odloČil?' da me pošlje naprej. To J? seveda pomenilo kar neki) dodatnega učenja, zato sefl) bil uspeha še posebej vesel, je povedal Dejan. Tudi sošolcl se veselijo vsakega njegove^ uspeha, razredničarka Mel,li takšnemu prazniku. Po kakšni uri zabavne vožnje smo se najprej ustavili na Jurčičevi muljavi, si ogledali njegovo rojstno hišico, spominsko sobo v gostilni, polizali goro sladoledov, pomlatili sendviče (darilo mesarije Arvaj iz Britofa) ter pokukali v trgovino Bomax, kjer med drugim prodajajo slovite kavbojke cas-sueci. No, zapravljali nismo kaj prida, bolj cedili sline; mogoče pa kdaj drugič, ko bomo po Muljavi križarili s svojimi starši... Ob čudovito zeleni lenobni Krki nas je cesta vodila naprej v Dolenjske toplice, kjer so oba zunanja bazena - velikega in otroškega - že napolnili z vodo. Kopališče je bilo takorekoč naše, saj so bili drugi gosti še razmeroma redki. Voda topla, a osvežujoča, zunaj žgoče sonce. Kar debele tri ure smo si vzeli za plavanje, potapljanje, žoganje, vaterpolo... Skratka, časa za tekme v pikadu, spuščanju zmaja in podajanju "žvižgovca" (žoga z repom, ki žvižgajoče počasi osvaja tudi Slovenijo) skoraj hi bilo. Kljub temu je "sponzor" Hribar uspel najti zmagovalce. Pikado si je s 102 točkama prislužil "profi" Matej, zmaja pa je pobrala Neža. Rdeči od sonca in prestradani od vode smo zagrizli v "dunajce", pomfri in solato ter se posladkali s sladoledom, nato pa brž nazaj proti Kranju, v naročje staršev. Bilo je res cool, super, špon ali kakor že pravijo v slengu naši mladi prijatelji. Prihodnje leto, če ne prej, pa spet na svidenje. Jelovčan V Celje po priznanje za šolsko glasilo Orehovški radovedneži najboljši med "ta malimi" Na pomladanskem sejmu Vse za otroka v Celju je glasilo podružnične osnovne šole Orehek Radovednež prejelo priznanje za kvaliteto v celoti, priznanje tudi za mentorico Natašo Marn. Kranj, 4. junija - Ministrstvo za šolstvo in šport je držalo roke nad pomladanskim sejmom Vse za otroka, ki je bil od 14. do 19. maja v Celju. Na njem so med drugim izbirali tudi najboljša vrtčevs-ka, osnovnošolska in srednješolska glasila. Tina, Zoran, Vesna, Monika, Špela, Tjaša in Ajda so skupaj s svojo mentorico Natašo Marn iz podružnične osnovne šole Lucijana Seljaka na Orehku 17. maja odpotovali v Celje 6o priznanje za svoje glasilo Radovednež, ki ga je žirija odlikovala za kvaliteto v celoti. Orehovške radovedneže, vseh skupaj je v krožku petnajst, smo obiskali prejšnji ponedeljek popoldne, ko so "vadili" 20-minutni program za sobotno otroško oddajo na kranjskem radiu, kamor so jih povabili. Vtise s celjske podelitve laskavega priznanja so že strnili. Za uvod v živahen klepet so ponovili pesmico, ki so jo nalašč za celjsko podelitev sestavili s skupnimi mož-gančki, nato pa z velikim ponosom povedali, da jim je prof. Miha Mohor iz žirije priznal, da so s svojim Radovednežem najboljši med "ta malimi" v vsej Sloveniji. Za priznanja se je v Celju potegovalo kar 84 osnovnih sol. Radovednež, ki je doslej izšel trikrat, je dobil eno od petih enakovrednih nagrad za kvaliteto glasila v celoti. Prvo ,v tem šolskem letu je imelo "zimsko" vsebino, v drugem so pisali o pomladi, soncu, igri. pisanje nalog pa je včasih poprosil sestro. "Malo bolj nakracaj, da ne bodo vedeli, da si ti napisala," jo je poprosil... No, ko je ugotovil, da je šola resna stvar, so se stvari tako rekoč same uredile. Od petega razreda naprej pa sploh nima nobene štirice več v spričevalu. Najraje ima matematiko in fiziko. Iz teh dveh področij ima tudi največ zlatih in srebrnih priznanj, bronastih, pravi, sploh ne šteje več. Papler pa še posebej. "Če kdo kaj vpraša, rad pomagaj Še sestri, ki je v prvem 'etnl^a sredne šole. Malo dodatne»v dela na škoduje, bo Pa prihodnje manj težav. Ste pa je moj edini resni tekm Marko Djukič." . j0 In po tisti uri in pol, k1 J. porabi za učenje? Plantflj; veroučna skupina, kitara, Pe-0 ki zbor, šah in računalnik. ™^ kot vsak fant njegovih let, Pa kakšno reč zraven. • M.A Ima še več strani, je bolje urejeno, tudi zgodbice v njem so boljše, so prepričani mali radovedneži. Pri nastajanju glasila so sodelovali vsi, povabili pa so tudi druge učence iz orehovške štirirazrednice, zbrali so toliko gradiva, da bi ga ne mogli spraviti na sto strani. Zanj je dala denar šola, prodali pa so toliko izvodov, da bodo z izkupičkom lahko natisnili novo številko. Rokave bodo zavihali, brž ko se bo začelo novo šolsko leto. Iz Celja so se vrnili s kupom praktičnih nagrad, v glavnem šolskih potrebščin, ki jih bodo prihranili za reševalce naslednje nagradne križanke. Tako jim vsaj enkrat ne bo treba prositi sponzorjev za darilca. Nazadnje so nagrade nabrali pri okoliških obrtnikih in podjetnikih: videoteki A & D, pekarni Nuita, Korisu, pletiljstvu Oblak, slaščičarstvu Suhadolnik, picerijama Karan- tanija in Fontana, Venusu, frizerstvu Marja, Boleru in Citrusu, ki se jim za razumevanje toplo zahvaljujejo. Vseh petnajst malih radovednežev, učencev drugega in tretjega razreda, je v en glas zatrdilo, da bodo tudi v prihodnjem šolskem letu ostali s svojo mentorico Natašo Marn. Zoran, denimo, si je mesto v krožku že kar rezerviral. Razen orehovškega Radovedneža so v Celju nagradili tudi glasila iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju Krik in Krikec (mentorice Božena Bogataj, Nada Pajn-tar, Lucija Rakovec), priznanje za posebne dosežke pa je med drugimi prejela Loška medla iz osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki, in sicer za tematski številki Prehrana -vir življenja (mentorica Ana Komar Florjančič) in Kašča in njeni kamni (Pavle Florjančič). • H. Jelovčan FILMSKA NAGRADNA UGANKA FILMSKA Podzemlje Film Podzemlje, za katerega je režiser Emir Kusturica dobil zlato palmo na festivalu v Cannesu je triurni kolaž o deželi, ki je razpadla, in režiserjeva razlaga aktualnih političnih dodajanj, ki se kaže v podrobnostih. Zgodba govori o Marku (Miki Manojlovič), njegovem prijatelju Črnem (Lazar Ristovski) in njuni skupni ljubezni, gledališki igralki Nataliji (Mirjana Jokovič), ki jo spremljamo skozi petdesetletno obdobje. Igro odpre Markova ukana, ki si tako prisvoji Natalijo, da med vojno zapre Črnega in se nekaj drugih ljudi v klet stričeve vile ter jih tam drži dvajset let v prepričanju, da zunaj še zmeraj divja vojna. Prebivalci "podzemlja" živijo v svojem malem, zaprtem svetu, povsem ločenem od zunanjih dogodkov. Ko v začetku šestdesetih let le pridejo na plan, se znajdejo sredi snemaj filma o Marku in Črnem... O filmu je bilo že veliko zapisanega; od teg' da je obtožba Tita, komunistične partije, kanlg istov in lahkoživcev, do tega, da ie vm režiserjevega prepričanja, da na Balkanu prostora za mir... ..u Nagradno vprašanje: za katerega od sv°J filmov je Emir Kusturica pred desetimi letl ? dobil zalto palmo na festivalu v Cannes . Odgovore do konca tedna pošljite na nasl° GG, Zoisova 1, 4000 Kranj - Za filmsko ugan** Pravilni odgovor na vprašanje, ki smo vatf} L zastavili v prejšnji nagradni uganki, je O^KA za glavno žensko vlogo, nagrajenci pa so: A. Petaci, Ul. k studencu 3, 1215 Medvode, ma Grašič, Barletova 19, 4207 Cerklje, Urška Kol3'' Cesta na Brdo 47, 4000 Kranj in Petra Dežm*" Ribno, V Dobje 9, 4260 Bled. Čestitamo! . SOBOT1MA RAGL·JA Naše akcije tečejo naprej: mlade sodelavke Raglje so v petek rahljale pod vodo v Dolenjskih Toplicah, preizkusile pikado firme Hribar & Otroci Kranj in odlsej spise za Rabijo pišejo z rumenim "tolažilno tipalnim svinčnikom" Koosch. Kdor ne ve, kaj je to, mora še naprej sodelovati s Sobotno ragljo in Gorenjskim glasom! Morda ga čaka čudežni rumeni svinčnik ... še enkrat vas vabimo, da sodelujete s prispevki za Ragljino rubriko "Ko bom velik...". Napišite, kateri poklic vas zanima; če poz^ ^ koga, ki tak poklic opravka in bi ga predstavi , Gorenjskem glasu ter v Sobotni raglji; če bi z prišli v Ragljin studio in se "v živo" Porrií U gostom oddaje. Zelo veseli bomo tudi_ v* vprašanj, ki naj bi jih zastavili gostu v rubriki bom velik...", kjer predstavljamo najrazličn^J poklice. V prejšnjem tednu je najbolj duhovit SP | pos\a\ Jan štanta Iz škofje Loka. ki bi rad pe pizze v pizzeriji. Njegov oče namreč pripr"^ odlične pizze v kranjski Pizzeriji Romana. NAGRADNI KUPON: Kupon pošiljam (Ime, priimek In naalov): i——------:-— ,,*q I Izpolnjen kupon in tvoj predlog za rubrike> J\ I BOM VELIK" pošlji čimprej na RAPIO SL°\* 1 NIJA 1 1550 17, SOBOTNA RAGLJA, Tavčarjeva LJubljana. Izmed prispelih ^tà\o^P' obvezno opremljenih e kuponom, bo ored^ oddaje Tanja Pirš vsako soboto določila ^ nagrajenca, ki bo dobil lepo majico. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Tüdi majski pregled investicij v vrednostne papirje, uvrščene v °^fzni kotaciji A in B na Ljubljanski borzi, smo pripravili na ^»ičajen način. Pri izračunavanju donosov nismo upoštevali Porasta drobnoprodajnih cen, v maju je ta znašal 0,7 odstotka, er bančnih in borznih provizij. Podatke o ceni posameznega rednostnega papirja smo črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske orze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana. Maj je bil za vse, ki porzno dogajanje že dalj časa spremljajo, resnično nenavaden, orzno trgovanje se je v maju zaradi podaljšanih praznikov začelo ei« 6. maja ter se dokaj nepričakovano končalo že 23. maja. ^govanje preko borzno informacijskega sistema (BIS) je bilo, Ij adi prenosa stanj prinosniških vrednostnih papirjev iz dose-anje depojske hiše SKB Aurum, d.o.o., v centralni register ^Urinsko depotne družbe (KDD), najprej zaustavljeno od petka o torka, potem podaljšano do četrtka in se končalo z dokončnim _ vestilom borze, da se bo normalno trgovanje nadaljevalo v ponedeljek, 3. junija, slovenski borzni indeks se je od 6. maja, ko je bila njegova Pri čekih ne bo večjih sprememb Kranj, 3. junija - Medbančni dogovor o vnovčevanju čekov naj bi začel veljati 10. junija, ne predvideva pa velikih sprememb. Navodila Banke Slovenije o vnovčevanju čekov veljajo že od 1. januarja, vendar ga banke še ne uresničujejo, zdaj je pripravljen medbančni sporazum, ki ga mora potrditi še svet BS, v bančnem združenju pa pričakujejo, da bo začel veljati 10. junija. Banke predlagajo veliko manj strog način vnovčevanja čekov, saj ne predvidevajo stornacije že izplačanih čekov, česar so se trgovci najbolj bali. Banke bodo vnovčevale čeke vseh bank, lahko pa bodo zavrnile izplačilo čekov bank, ki dogovora ne bodo podpisale in nepravilno ali nepopolno izpolnjene čeke. Banke pa se bodo zavarovale pred čeki, izdanimi za zavarovanje posojil. Po svoji presoji bodo lahkq ukrepale proti podjetjem, ki od svojih strank za zavarovanje posojila zahtevajo neizpolnjene čeke. Podjetja, ki takšna posojila ponujajo prek oglasov, bodo prijavili združenju, ta pa vsem podpisnikom sporazuma. Sicer pa bodo takšna podjetja lahko vnovčevala čeke le v bankah, ki so jih izdale. "•«YciisM uorzni muca.:* »c jc ™ v. n.«j«, «~ j~----, * vrednost 1045.82 indeksnih točk, do četrtka, 23. maja, okrepil na . , i.vi ^ J^l- SX*twi*i«% 122 16 indeksnih točk V tem obdobju je take, pridobil 76,34 Dfl fll/lM HOD CK3 06 fl CBf GITl »ndeksnih točk, kar pomeni, da je porasel za 7,30 odsotka UlUVlVU UÜÜIVIXO VIVII IIv#mi jwp Dobre kapitalske donose so v maju dosegli lastniki naslednjih delnic: prednostnih delnic družbe Pnmofin, 34,67-odstotni donos, Finmedie, 28 9-odstotni donos, Dadasa, 17,22-odstotni donos, 5&1usa, 4,61-odstotni donos, Kolinske, 3,62-odstotni donos ter z delnicami Nike, 2,82-odstotni donos. Majski poraženci pa so bih nedvomno lastniki delnic Gradbenega podjetja Grosuplje ter Mladinske knjige Založbe. Delnice slednje družbe je borza umaknila s kotacije. • R. S. MAJSKI ZMAGOVALCI -M.67% 28.99% ___ iooov. Hl(Ki% »00% ■ ■ 17.22% ■ ■ 1 1 | ■ 4.61% 3.62% 2.82% 2.47% 1.21 V. — DAUAS SAUS KOI R N1KA PRB BTBR MAJSKI PORAŽENCI UBK banka je imela lani 120 milijonov tolarjev dobička, dvainpolkrat več kot leto poprej Kranj, junij - UBK banka Ljubljani, ki ima poslovalnico v SkoFji Loki, je lani so tržni delež povečala za 65 odstotkov in zdaj znaša približno 1,5 odstotka. Polovico dobička oziroma 60 milijonov tolarjev bodo razdelili delničarjem, druga polovica bo nerazporejena. Delničarji UBK banke so se na zboru 30. maja odločili, da polovico lanskega dobička razdelijo za dividende, polovico pa ostane nerazporejenega. UBK banka je lani ustvarila za 120 milijonov tolarjev dobička, kar pomeni, da je bil dvainpolkrat večji kot leto poprej. Donos na raveloriziran kapital je bil 5,6-odstoten. Imetniki delnice razreda A bodo dobili po 550 tolarjev za delnico, imetnike delnic razreda B po 720 tolarjev in imetniki -delnic razreda C po 360 tolarjev na delnico. Zaradi dobrega poslovanja je UBK banka lani za 65 odstotkov povečala svoj tržni delež, ki ie tako 1,5-odstoten. Po besedah 11 ■ ri f\ m ■ ■ ■ direktorja Matjaža Kuštruna je dober lanski rezultat posledica |V13|2 IHT dC H U /-OflÇtOTníï lanskega zmanjšanja naložb na kapitalskem trgu, portfelj ,MJM ",,,MW,JU WJ1 wMWWUIU vrednostnih papirjev so zmanjšali za polovico in povečali delež dolžniških papirjev in blagajniških zapisov. Obseg poslovanja so lani povečali za 33 odstotkov. • M.V. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MAHlWH/HtODAINl |NAKUWVH>ODAlNl|NAlCUFNVfRODAINl MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trtic, J«9«rik») $7,10 98,70 12*0 12,61 8*1 9,14 AVAL Bled 87,90 88,30 12.40 12,54 8,50 8,85 AVAL Kranjska gora $7*0 99,90 12,35 12,54 8,55 8,90 BANKA CREDITANSALTd.d. Lj 97,90 99,40 12,40 12,60 8,50 9,00 EROS{Staii Mayr), Kranj 87*0 88,20 12,45 12,55 8,65 8*5 GEOSS Medvode 87,70 99,10 12,42 12,49 9,65 8,92 GOflENJSKA BANKA (VB* enote) 96*0 88,95 12,02 12,64 8,36 8,15 HRANILNICA LON, dd.Kranj 87,90 99,35 12,00 12,52 9,70 890 HKS Vtgred Medwde 87,40 88,70 12,25 12,60 8,50 8,90 HIDA-tržnicagubljana 87,90 99,15 12,41 12,48 870 879 HRAM ROŽICE Mengeš 87,70 98,10 12,48 12,55 8*0 8,79 LIRIKA Jesenice 97,50 99,70 12*5 12,55 860 9,05 INVEST školji Loka 97,90 99*0 12,40 12*1 865 9*9 LEMA. Kranj «7,79 88,10 12,40 12,48 865 894 MIKaStraasce 87,90 88,30 12,40 12*0 9,80 9*0 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 97*0 99*0 12,42 12,47 8,70 8,80 NOVA LB Kamnik, Madvode, Sk. Loka 87,50 99,90 12*1 12*7 8,58 8,13 PBSO.d. (na vseh poŠtah) «5,90 88,15 11,00 12,45 800 8,80 ROBSONMangel 87,70 98,10 12,40 12*0 8*5 8*0 SHP-Sov. hran. in pos. Kranj 87,50 88*0 12,40 12,50 895 894 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Laka) 87,40 99,70 12,30 12,77 9*3 8*5 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 86,30 ■ 1202 • 839 V SLOVENUATUfllST Jesenice 87*0 88,70 12,25 12*5 8,60 9*5 SZKB Blag mesto Žiri 87,90 99,95 12,10 12,65 8,50 8,99 *W Kranj »7,7» 88,10 12,42 12,48 9,95 8*2 TALONŽ**«*T.*aaa*Zg.Bkiji 87*0 88,19 12,41 12,51 895 879 TENTOURS Domžale 87,30 99,30 12,40 12,65 8,70 8,00 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 87,80 88,10 12,42 12,48 865 8*2 WILFAN Krani 3*0-160 WIJAN Radona, Grajski »™* ■ Prostorih zbornice tečaj iz varstva pri delu za Camno fn n a caravan, Astra blitz, Corsa blitz, Področje lesarstva. Tečaja se je udeležilo 12 obrtni-Sodehw i^693, combo, Hyundai. K0V in Pri njih zaposlenih delavcev. 10. maja je za d.d Krani d 1 tudi 9lavni sponzor Gorenjska banka, 'esarje potekalo predavanje o površinski obdelavi bedite 7 oslovna enota Jesenice, ki bo predstavila 'esa - voskanje. 24. maja so se lesarji napotili na aktualno ravarova|nica Adriàtic pa bo predstavila °9'ed sejma Interbimmal Milano. Stroške prevoza za • • •■ irnmhi ho nokrila zbornica.. - zavarovanja za obrtnike in podjetnike, junija bodo v Gledališču Toneta Cufarja gostovali Prifarski muzikantje iz Fare ob Kolpi na ^osteiem. Vstopnice bodo po 600 tolarjev. 13. junija pa bo v Kosovi graščini strokovno nreaavanje o medsebojnem in poslovnem komuniciral", ki je ključ do uspeha. Kranj .^rnočna obrtna zbornica je pripravila katalog «Tjnikov-clanov zbornice. V njem so obrtniki občin r£2SP' Krani. Naklo, Preddvor in Šenčur po dejav- - . Urician jostih z naslovi in telefonskimi številkami. Katalog je sveta dr. Knstan Sca D0slala ustanovam, naprodaj pa je tudi v «*l«gfgJ& laJništvu zbornice 23-ma)a )e ogiea sejma iiiiaiuiiniiiai mm rv, w kombi bo pokrila zbornica.. 21. in 22. junija bo v Škofji Loki občni zbor lesarjev Slovenije. 16. maja so se v prostorih Kašče srečali direktorji -sponzorji Miheličevega kataloga. V katalogu so predstavljena vsa slikarjeva umetniška dela, ki so razstavljena v galeriji Kašče. Tisk so na pobudo zbornice omogočila naslednja podjetja: Domel in Niko iz Železnikov, Marmor Hotavlje, Jelovica, šešir, LTH-OL Unitech, Termo, Kroj, Loka, Odeja iz Škofje Loke, Mobitel Ljubljana, GM&M Grosuplje, Stanislav Vrhunc Ljubljana in Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana. Srečanja se je udeležil tudi predsednik državnega z veleposlanikom ZDA Victorjem v ^pravili so priročnik Kako do obrti. Namenjen je os h oortnikom oziroma občanom in pravnim sebam, ki se zanimajo za registracijo obrtne javnosti. V njem boste našli podatke o dokumentih iiLP?dobitev obrti. ustanovah, pri katerih je treba ur«|atl POStODfik tolofnno nrnrln« nrft kontaktne urejati postopek, telefone, uradne ure, kontaktne «uu* Se. stroške... Priročnik interesenti lahko dobijo v tajništvu zbornice. 0h'5-letnico delovanja je v teh dneh praznoval yprtniski moški pevski zbor dr. Janeza Bleiweisa, ki £*uie Pod okriljem obrtnikov. Jubilejni koncert je zbor ,mei v prostorih kranjske Gimnazije. Radovljica * nS teden obrti in podjetništva bo od 10. do 13. iTrt Era v F«stivalni dvorani na Bledu, kjer bodo svoje ■«>eike in storitve predstavili obrtniki in podjetniki »seri treh občin.' Razstavo bodo popestrile tudi ^ramNoče prireditve. Za teden obrti in podjetništ-va OOZ Radovljica že zbira okvirne prijave za 23 maia ie bil seminar v prostorih hotela Transtunst z naslovom Skrivnosti in zvijače najbolj uspešn.h poslovnežev. Predaval je Nikola Grubiša iz Trebenj Začele so se tudi že prirpave za podelitev priznan) obrtnikom, ki so od 1991 do 1996 praznoval. 10, 20, 30, 35 ali 40 let opravljanja zasebne dejavnosti. V sredo, 29. maja, je bila tretja seja skupščine Območne obrtne zbornice Tržič. Obravnavali so poročila o delu v letu 1995, sprejeli program dela in finančni načrt za letos, potrdili spremembo statuta in imenovali poslanca za skupščino Obrtne zbornice Slovenije. V soboto, 8. junija, so vsi tržiški obrtniki z delavci, družinskimi člani in upokojeni obrtniki povabljeni na piknik in teniški turrnir, ki bo na tenis igrišču Pri Jezercu v Podljubelju. Postregli bodo z golažem, jedrni z žara in pijačo. Organizirali bodo družabne igre, igrala pa bosta harmonikarja Andrej in Poldi. Preizkus iz varstva pri delu bo 26. junija ob 15. uri na Delavski univerzi v Tržiču. ŠLOVENIJ VINO LJUBLJANA GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE UUBUANA,4.-8JUNIJ1996 lAJBUANSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Poziv Slovenske kmečke zveze Minister naj odstopi! Trojane - Glavni odbor Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki je na nedavnem sestanku na Trojanah javno pozval ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca, da odstopi in s tem omogoči spremembe v kmetijski politiki. Ker so ministru zaradi bližajočih se državnozborskih volitev že tako in tako šteti dnevi in meseci, je velika uganka, zakaj se je glavni odbor odločil za javni poziv: ali res samo zaradi tega, ker se "gospodarski položaj kmetijstva in socialni položaj večine kmetov zaradi ukrepov vlade katastrofalno slabšata" ali gre samo za delček v mozaiku dobro načrtovane strankine Eredvolilne kampanje. Naj bo tako ali drugače! V teh mesecih, i nas še ločijo od volitev, noben minister - ne sedanji in ne novi, ki bi nadomestil pozvanega k odstopu - ne bi mogel veliko premakniti, tudi zato ne, ker je za predvolilni čas znano, da se stranke in politiki več ukvarjajo sami s sabo (z volitvami namreč) kot z resnimi vprašanji. , Glavni odbor Slovenske kmečke zveze zahteva od vlade, da do izboljšanja razmer na domačem trçu prepove uvoz prašičjega in govejega mesa in živih živali in da ukrepa z interventnim odkupom spitanih živali. Zahteva tudi takojšnjo uveljavitev tržnih redov za vse pomembne kmetijske pridelke (tudi za klavno živino), takšno cenovno in interventno Eolitiko, ki bo skladna s sprejeto strategijo razvoja metijstva, in javno objavljanje stroškovnih kalkulacij za posamezne kmetijske pridelke. Vlado poziva, da do uveljavitve meril za uporabo neobdavčene "zelene nafte" dovoli za kmetijske gozdarske stroje uporabo kurilnega olja in da pospeši pripravo glavne kmetijske zakonodaje, zlasti zakonov o Kmetijstvu, kmetijsko gozdarski zbornici in o kmetijskih zemljiščih. Kmečka zveza ne odstopa od zahteve po močni zbornici z javnimi pooblastili in močno povezavo s kmetijskimi strokovnimi službami, zavrača pa težnje po centralizaciji, podržavljanju območnih kmetijskih zavodov in spreminjanje kmetijskih strokovnjakov v državne uradnike. Od vlade zahteva, da napravi red pri izvajanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju m da kmečke organizacije sproti in popolno obvešča o pogajanjih z državami Cefte ter z drugimi državami in povezavami. • CZ. Pregled in ocenjevanje bikov Preska - Kmetijski zavod Ljubljana (pod njegovim okriljem je tudi gorenjska kmetijska svetovalna služba) in Govedorejska služba Slovenije pripravljata v petek ob desetih dopoldne v Preski pri Medvodah vsakoletni pregled in ocenjevanje (licenciranje) bikov. Predstavili bodo bike črnobelih, rjavih in mesnih pasem, katerih seme bo na razpolago za osemenjevanje v sezoni 1996/97. Kmetijski zavod in govedorejska služba vabita tudi rejce, da si ogledajo licenciranje. • CZ. Kmečke žene Na izlet v Belo krajino Kranj - Kmetijska svetovalna služba in Društvo kmečkih žena Kranj prirejata za članice društva 17. junija izlet na Dolenjsko in v Belo krajino. Izletnice si bodo na posestvu srednje kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu ogledale hleve za goveda in konje ter rastlinjake, v Adlešičih v Beli krajini pridelovanje medu in medenih izdelkov, v bližini Črnomlja pa še turistično kmetijo. Cena izleta je 2.500 tolarjev. Kmetijske svetovalke sprejemajo prijave do ponedeljka, 10. junija, (tel.: 242-736 - zjutraj, 733-290 - zvečer). • CZ. Predstavitev strojev za spravilo krme Strahinj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj bo jutri ob 13. uri na šolskem posestvu v Strahinju predstavila SIP-ove stroje za spravilo travno deteljne krme. Če bo slabo vreme, bo predstavitev v četrtek. Na Šavsovi kmetiji v Potočah Psa ugonobila štiri ovce in tri koze Psa sta ponoči vdrla v ogrado ob hiši in od osmih koz in ovc prizanesla le ovčki, ki zdaj osamljena bleja v hlevu. Potoče - Čeprav je dogodek že malo oddaljen (zgodil se je v noči s prejšnjega četrtka na petek), v Potočah in v vaseh v okolici Preddvora še vedno govorijo o psu oz. psih, ki se klatijo naokrog, povzročajo škodo na kmetijah in sejejo strah med rejci drobnice. Že pred enim mesecem so psi (eden ali več, le kdo bi natančno vedel) sredi noči na Kodermanovi kmetiji na Možjanci pobili dve ovci, eno so le oklali, četrto pa od tedaj pogrešajo. Ob koncu prejšnjega tedna so (isti?) psi "udarili" na osamljeni kmetiji pri Šavsu v Potočah, kjer je na pašniku, ograjenem z meter visoko ograjo, preživljalo dneve in noči pet ovc in tri koze. "Ko so lovci šli prejšnji petek zjutraj na običajni obhod po lovišču, so na poti iz Jablanice proti kmetiji našli približno tristo metrov proč od hiše truplo prve poginule ovce, še tri ovce in kozi takoj ob ograji, enega kozliča pa od takrat pogrešamo. Po stopinj an, ki so se poznale v zemlji, in po številnih ugrizih po vratu in trupu so ugotovili, da so Živali ugonobili klateški psi," nam je v soboto, med počitkom prve letošnje košnje, pripovedoval Tone Likozar z Brega ob Kokri, ki sicer gospodari na kmetiji svoje tete Ivane Baloh v Potočah. Na Šavsovi kmetiji domnevajo, da sta se nad ovcami znesla dva psa, eden črn in Tone Likozar z ovco, ki sta ji prizanesla hudobna psa. drugi rjav, doma iz okolice Preddvora. Že pozimi, ko je ležal sneg, so ju dvakrat opazili v bližini domačije, po nedavnem poboju ovc in koz ju je sredi prejšnjega tedna ponovno videla Tonetova teta Ivana. Čigava sta? Odgovor je lahko le ugibanje. Tudi pri psih (in njihovih lastnikih) je, žal, podobno kot pri ljudeh: dokler jih ne zalotijo pri dejanju in jim ne dokažejo krivde, so nedolžni. "Ker je na kmetiji precej strmih travnikov, smo se odločili, da poskusimo z rejo drobnice, za katero je znano, da dobro trga travo v strmini. Pozimi smo kupili dve ovci, precejšen del zemljišča ob hiši smo ogradili z meter visoko ograjo in pred dobrimi tremi tedni spustili živali v ogrado. Po vsem tem, kar se je zgodilo, ne vemo, ali bi se še ukvarjali z ovčerejo ali ne. Dokler psov ne izsledijo, zanesljivo ne bomo kupili novih," pravi Tone in poudarja, da je neposredna škoda, to je vrednost živali, sicer dokaj skromna (okoli sto tisoč tolarjev), posredna pa je večja. Za pričakovani prirastek so se že obrisali pod nosom, veliko dela in denarja je bilo vloženega v ograjo, ki zdaj ne služi svojemu namenu. Od osmih koz in ovc je ostala samo dva meseca stara ovca, ki zdaj v hlevu (v ogrado jo zaradi strahu pred psi ne pustijo) dela družbo peterici goved, Žalostno bleja in pogleduje proti vratom, kdaj se bo prikazala ovčja mama-No, ovčje mame ni več, pobili so jo psi. namesto nje prihajajo domači s stekleničko v rokah in z mlekom v njej! In nauk te "zgodbe": lastniki psov, poskrbite, da vaši prijatelji ne bodo drugim sovražniki! • C. Zaplotnik Festival vina v Ljubljani Ko vino razodene skrivnosti Ljubljana - Danes, v torek, se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel 42. mednarodni vinski sejem Vino 96', na katerem sodeluje 169 razstavljalcev iz desetih držav. Kot navajajo v Ljubljanskem sejmu, se bodo na pet tisoč kvadratnih metrov notranje in zunanje razstavne površine poleg vseh najpomembnejših domačih vinarjev in vinogradnikov predstavili tudi sosedje iz Avstrije, Italije, z Madžarske in s Hrvaške, prek slovenskih zastopnikov pa še podjetja iz Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije. Posamezni vinorodni okoliši se bodo tokrat zaradi boljše preglednosti sejemskega dogajanja predstavili skupaj. In kaj vse se bo dogajalo na sejmu? Na razstavišču Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije bodo vsak dan pokušine slovenskih belih, rdečih in penečih vin ter sauvignonov, v dvoranj B pa mednarodne ttt pokušine in vodene degusta-cije, ki jih bodo (vsako polno uro) vodili priznani slovenski strokovnjaki. Revija Pet zvezdic bo vsak dan gostila som-melierje, ki bodo obiskovalcem svetovali med 14. in 16. uro. Učitelji in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani bodo Erikazovali vrhunsko strež-o. V petek bo mednarodni simpozij s področja enologije. Razglasili bodo najboljšo slovensko pizzerijo, gostili belokranjskega Zelenega Jurija, predstavili nekaj novih knjig-oživela bo tudi vinska cesta po Ljubljani. Sejem bo odprt še v soboto. 8. junija, vse dni med 10. in 2U-uro. Zunanji prostor, kjer bo tudi zabavni program, y odprt do polnoči. Za odrasle bo vstopnina 600 tolarjev, z? dijake, študente in upokoj' ence pa 300. Vsak obiskovalec bo skupaj z vstopmc prejel knjižico dr. Dražigos^ Pokorna Vino in ribe ter dv kupona: enega za brezpla^11 • pokušino slovenskega vina P Poslovni skupnosti za vino gradništvo in vinarstvo Slov nije, drugega pa za pokuŠ^ vina z nedavnega mednaro nega ocenjevanja. • CZ« SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka STREŠNA OKNAVELUX - SVETOVNO ZNANA KAKOVOST STREŠNO OKNO VELIKOST 78x118 cm CENA 33.651 SIT POSEBNO UGODNO V MESECU JUNIJU - 5%P0PUSTA BETONSKA OPEKA BV 20 - 90 SIT BETONSKA OPEKA BV 30 -110 SIT !!! NOUO!!! RIGIPS PLOŠČE!!! NOVO II! Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, intv.rmariu> ■55? ob sobotah od 8. do 12. ure IDTOrmaCUe m OZO-658 Gorenjsko tekmovanje v košnji, grabljenju, plezanju na mlaj... Kosilnice redčijo vrste (mladih) koscev Si predstavljate: ko so tekmovalci pojedli trdo kuhana jajca, so mor3'1 še zažvižgati! Poljane - Če starejši gorenjski kmetje še znajo dobro kositi "na roke", je med mladimi vse manj takih, ki jim gre to delo dobro od rok in se upajo še pomeriti na tekmovanju, kakršno je bilo v nedeljo v Poljanah, kjer je društvo Eodeželske mladine Škofja oka v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo tradicionalno gorenjsko tekmovanje koscev, graoljic in plezalcev na mlaj. Izmed sedmih prijavljenih ekip so se merjenja spretnosti in znanja udeležile le tri, štiri pa so se tekmovanju zaradi pomanjkanja koscev odrekle. Zmagala je ekipa Jamnika pred Škofjo Loko in Blejsko Dobravo. Na tekmovanju koscev, kjer so poleg hitrosti ocenjevali še čistost košnje, zloženost redi in "splošni vtis", je zmagal Anton Fister (Jamnik) pred Tomažem Oblakom (Blejska Dobrava) in Rajkom Božnar-jem (Škofja Loka). Med grabljicami je bila najboljša Urša Kožuh, druga Marjanca Starman (obe Škofja Loka) in tretja Veronika Potočnik (Jamnik). Pri plezanju na mlaj se je venca na vrhu najhitreje dotaknil Frj^ Kert (Škofja Loka), gi je bil Anton (Jamnik) in tretji \>» Cerne (Blejska Vo?*' va). V ekipnem "P*JS ;tj ju" hloda so slavja Jamničani pred Škofje čani in mladimi z BleJ. j Dobrave. V šaljivi %{ kjer so trije teknrnov^ v kopici sena iskali k^ . na jajca, četrti pa J1? moral olupiti, poJeSJ. ,& na koncu še zažvižga"' > bila najhitrejša eK F Škofje Loka, naj001^ in najlepšo malic0 s0 kosce in grabljice P* , pripravile JamničanK > C Zaplotnik, slik* Doki valn" iziet * Na praznik češenj Škofja Loka - Iz škofjeloške enote kmetijske sveto službe so sporočili, da v soboto pripravljajo izJÉ praznik češenj v Goriška brda, kje? se bo tokr*1. propagandnim materialom in z izdelki domaČe obrti \^ dražgoškimi kruhki in s čipko iz Železnikov) prejf.Le tudi škofjeloški konec. Cena izleta je 3.000 tolarjev. Pnj* sprejema do zasedbe mest v avtobusu svetovalka f kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda Luz> (tel.: 620-580). ♦ CZ. .■ ' KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, * SCHWINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema Hollerjj ROCES, BAUER, ULTRA - WHEELS - ščitniki in ostala oprema VALY-2AGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.:064146-211 0.0. SYSTEMS* Smučarska zveza je imela redno letno programsko skupščino v Kranju BLOŠKI SMUČAR KRANJSKEMU SKAKALNEMU KLUBU ^vod v skupščino je bila tudi podelitev priznanj, ki pa se je mnogi športniki in trenerji niso udeležili sku^'-"*' JumJa " ^ot se za domačine spodobi je letno redno 5. PSc>no Smučarske zveze Slovenije takoj za predsednikom ^ nctom Valantom pozdravil kranjski župn Vitomir Gros, ki je mo^rV°rn'^'ni odroin poudaril, da so smučarji veliko pripo-h _Uve'Jav*tv* Slovenije v svetu, in da Slovenci njihove znamo ceniti. li naslednji govornik je bil Jomačin, Jože Javornik, ki je JflttJJ Vjg priznanje pa Predstavil delo, uspehe in težave del^"a^l»°sn\učarka Slovenskega skakalnega kluba ki je doMMWk smuč feprav v tem mesecu proslavljal mje za sezono iw 50-letnico obstoja. Ob tem jubi- Hrovai. je predsednik SZS Stane JJlant kranjskemu Skakalnemu Klubu Triglav, oziroma prcdsed-n>ku Jožetu Javorniku, predal Smučarski klub Triglav in SKB Banka bosta danes Podpisala sponzorsko po-godbo, s katero bo SKB Banka postal glavni pokro-v«ci/ kluba za skoke in nordijsko kombinacijo, "krati pa bo tudi glavni Pokrovitelj Primoža Peterke ln Franca Urbana. Podpis Pogodbe bo v dvorani SKB Aurum v Ljubljani. Poleg kipcev so na prireditvi razglasili tudi dobitnika velike statue za lansko leto (že decembra Ita ju dobila Jure Košir in Špela Pretnar), zlato plaketo je dobil strokovni team alpskih reprezentanc, malo statuo Špela Bračun in David de Costa, srebrni plaketi pa trenerja Dejan Poljanšek in Jernej Plajbes. Izvršilni odbor SZS je podelil tudi vrsto diplom in plaket, ter plakete bloškega smučarja. Nekateri tekmovalci in trenerji so ponje prišli, mnogim pa očitno ne pomenijo veliko... ali pa so jim "pesek v oči" kot naprimer Trener Jani Grilc je dobil bronasto plaketo za uspešno delo, plaketo bloškega smučarja pa je dobil tudi SK Triglav kot najuspešnejši klub. KONJENIŠTVO [J ESPRIT PRITEKEL DOMAČO ZMAGO Vonip«'xt. JUn,J* - Na Hipodromu pod Lescami je domači ogledal kIub Triglav Bled priredil kasaške dirke, ki si jih je V i J kot 1500 PNN konjeniškega športa. ViHjp. ,ki za triletne kasače je zmagal Bonny Brisk z voznikom SindvT (Brdo)> v ?• dirki za *• do 5-letne kasače je bil najboljši kasaL Voznikom Zanom iz Ljubljane, v 3. dirki za 3 - 12-letne dirki za^ z,ma8al Quai B z voznikom Koscem iz Komende, v 4. v°znilfr» i>° 'etne kasače je bil najhitrejši L'Esprit z domačim zrnaealI ri Pavšičem (Bled), v 5. dirki za 3- do 12-letne kasače pa je Kone n z voznikom Plečkom iz Maribora, junija natedna bodo dirke v Ljutomeru (združene bodo z EP), 16. pa se bodo kasči zbrali na Brdu. • V.S. nu (priznanje naj bi dobil ob najprej spregovorili o rezultatih koncu kariere)... minule sezone, nato pa še o Po podelitvi priznanj so pre- ciljih za novo zimo. Ker bo to Bogdanu Norčiču (za uspešno dstavniki alpskih smučarjev, sezona pred novimi olimpijski- trenersko delo), Matjažu Zupa- skakalcev, nordijske kombina- mi igrami si vsi želijo dobrih cije, teka na smučeh, biatlona, nastopov, hkrati pa tudi pod- smučarskih sodnikov, akrobats- pore države in sponzorjev, kih smučarjev in ZVUTS - a • V.Stanovnik, foto: T. Doki TENIS NOVINEC PRVI PO REDNEM DELU Čeprav se morata do konca rednega dela v prvi teniški ligi odigrati še dve srečanji, pa so prva štiri mesta, ki vodijo v končnico, že oddana. V zadnjih dveh krogih ni prišlo do presenečenj. Nekaj več težav so tokrat imeli vodilni Senčurjani, ki pa so kljub poškodbam uspeli dvakrat tesno zmagati. V sobotnem mestnem obračunu so bili boljši tenisači Soče, ki bodo tako v zadnjem srečanju z Branikom, med tednom, odločali o drugem mestu. Vseeno pa se bosta ta dva nasprotnika spet srečala v končnici, kjer se med seboj pomerijo prvi in četrti in drugi in tretji. Rezultati zadnjih dveh krogov: 6. krog: Merkur - Protenex - ŠTK Velenje : ŽTK Maribor 5-4, TVD Partizan Medvode - Triglav 0-9, Koper - Branik 1-8, Soča -Slovan 7-2. 7. krog: ŽTK Maribor - TVD Partizan Medvode 8-1, Slovan - Merkur Protenex ŠTK Velenje 4-5, Branik-Soča 5.6.96, Triglav - Koper 6.6.96. Lestvica po rednem delu: 1. Merkur Protenex ŠTK Velenje 14 točk, Branik in Soča 10 (oba tekma manj), Slovan 8, Triglav 4 (tekma manj), ŽTK Maribor in Koper po 2 (Koper ima tekmo manj) in zadnji TVD Partizan Medvode brez točke. • Martin Dolanc ?^Tolt"".ajbolJši Balon - Blejski Golf & country club je pod °venian uPm Jobnnie Walker Slovenijavina organiziral profesion i8°L troPny» ki se ga je udeležilo 70 amaterjev in 11 S^aterii i tekmovalcev (takšen je bil tudi limit). Med °alon k1Z 5 držav Je bil najboljši član blejskega kluba Vojko Pr°fesinnii Je tako Postal tudi zmagovalec turnirja. Med Najdaljši1 n.lmi igralci Íe zmagal Daniel Kraljic (Arboretum). Sežrnanu na tekmi (jongest drive) J.e usPel R°°iJu offmann iTT metra' najbližje zastavici pa je udaril Georg ballen»»™ m" V soboto se bo na Bledu začel Peugeot ge <~LAAS turnir. • V.S., foto: G.Šinik VATERPOLO TRIGLAV ŽE PRVI Kranj, 2. junija - Vaterpolisti nadaljujejo tekmovanje v predtekmovanju za pokal Slovenije v sezoni 1995-96. Triglav je v petek visoko, z 22:2, premagal Tivoli, ki je tokrat nastopil v Kranju kot domačin. Triglav je s to zmago osvojil prvo mesto v skupini "B" in sedaj čaka, kdo bo njegov nasprotnik v polfinalu, ki se bo igral 15. junija na bazenu TAM v Mariboru. V skupini "A" sta bili odigrani obe srečanji. V petek je mlado moštvo Kamnika doma na bazenu "Pod skalco" izgubilo z izkušenimi Koprčani, ki jih ponovno vodi Dušan Lončarevič. Koper ie tokrat še nastopal brez tujcev, ki se mu bodo priključili na finalu. Rezultati 2. kroga predtekmovanja: skupina "A": KAMNIK : KOPER 4:18 (2:3, 0:4, 0:10, 2:1), GORICA : LJUBLJANA 2:23 (0:10, 1:4, 1:3, 0:6); skupina "B": TIVOLI : TRIGLAV 2:22 (0:6, 0:5, 0:7, 2:4). • J. Marinček OKOLJI VESLANJE SIVLUZERNU ^umla - Konec tedna je bila na jezeru Rotsee v Luzernu »laska regata, ki je za večino najboljših veslačev sveta .--one Jnega zadnjih spopadov pred letošnjim vrhuncem !>'eJski četv piJSLkimi tebami. Naši potniki na olimpijski igre: t egeli t* brez krmarja v postavi: Sadik Mujkič, Denis ^ovoJnL^Ts.23 naSt°P temi rezultati NAD 1000 TEKMOVALCEV Kranj, junija • V odlični organizaciji Atletskega kluba Triglav Kranj je bilo na atletskem stadionu v športnem centu Kranja organizirano regijsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Tekmovanja se je udeležilo več kot 1000 mladih, za izpeljavo samega tekmovanja pa je potrebno pohvaliti Športno zvezo Kranj, ki je omogočila tako tekmovanje. Na tekmovanju so bili doseženi trije dobri rezultati, ki si jih je potrebno zapomniti. Postavili pa so jih v skoku v daljino Eva Prezelj 4.95, Blai Weithauser v metu žogice 92.76 in v teku na 1000 m s časom 3:12.22 Jovita Rajgelj. Prvi dan je tekmovalcem ponagajal dež, a so neumorni delavci Atletskega kluba z Dobrivojem Vučkovičem vseeno uspeli tekmovanje pripeljati do konca. • J. Marinček ALPINIZEM DRZEN VZPON V AMA DABLAMU Ljubljana, 3. junija - Pred nedavnim smo že poročali, da je slovenskim alpinistom uspel prvenstveni vzpon v osrednjem delu severovzhodne stene na himalajski gori Ama Dablam (6828 m). Po vrnitvi v domovino so Vanja Furlan, Tomaž Iluniar in Zvonko Požgaj predstavili podrobnosti na tiskovni konferenci. Prvi vzpon, ki se je začel 21. aprila 1996, so ovirali podirajoči se seraki in plazovi po močnem sneženju. Zato sta se Furlan in Humar z vso opremo vrnila v bazni tabor, kjer sta počivala štiri dni. Drugič sta v steno vstopila 30. aprila in vztrajala v njej pet dni. Premagala sta vse težave in stopila na vrh gore 4. maja ob 16.45. Tam sta ostala eno uro in nato v dveh dneh sestopila prek jugozahodnega grebena v bazni tabor. Prvenstveno smer, ki sta jo poimenovala po Stanetu Belaku-Šraufu, sta ocenila s kompleksno oceno VI. Najtežji raztežaji v ledu so bili navpični, poprečna naklonina pa je bila okrog 70 stopinj. Najzahtevnejše skalno Elezanje v 1650 metrov visoki smeri nosi oceno V, A2+. Po oceni imalajske kronistke Hawlejeve gre za najboljši vzpon v letošnjem predmonsunskem obdobju v Himalaji. Na Ama Dablam so se isti čas skušale vzpeti po normalnem pristopu tri odprave, a cilja ni dosegla nobena. • S. Saje KOLESARSTVO KRIŽNARJU IN PETKU TOČKE SP Kranj, 2. junija - Kolesarji Save so se v nedeljo zvečer vrnili s štiridnevne dirke Dunaj - Rabenstein - Grestein - Dunaj. Dirka je štela tudi za točke svetovnega pokala, na njej pa sta se izkazala zlasti Tadej Križnar in Raj ko Petek, ki sta v skupni uvrstitvi zasedla sedmo in osmo mesto in tako tudi točke S P. Dirka ie bila dolga 620 kilometrov, na njej pa je nastopilo 18 ekip s skupno 107 kolesarji. Med ekipami je bilo tudi pet profesionalnih. Savčani so se odlično odrezali in bili na koncu ekipno tretji (zmagala je profesionalna nizozemska ekipa Robobank), med našimi pa sta bilia v skupni uvrstitvi najboljša Tadej Križnar, ki je bil sedmi (v tretji etapi celo peti) in Rajko Petek, ki je bil osmi. Ostali Savčani so se uvrstili: 31. Tadej Valjavec, 32 Sandi Šmerc, 60. Bojan Ziherl in 62. Aleš Pagon. "To je velik uspeh naše ekipe, saj smo uspeli prehiteti kar tri profesionalna moštva, dva naša tekmovalca pa sta dobila nove točke za svetovni pokal," je po tekmi povedal trener Savčanov Marko Polanc. Sicer pa je na dirki zmagal član nizozemske profesionalne ekipe Robobank Leon Van Bon. • V. Stanovnik UITDACTMn d£\I a m mm ROCES ASA NAKLO ZMAGOVALEC Naklo, 3. junija - RADIO KRANJ in klub ROCES ASA NAKLO sta v soboto organizirala 3. prvenstvo Radia Kranj v hitrostnem rolanju. Tekmovanja, ki postaja tradicionalno, se je udeležilo več kot 100 tekmovalcev iz vseh krajev Slovenije. Gorenjski predstavniki so se zelo dobro odrezali, saj je domači klub Roces Asa iz Naklega ekipno osvojil prvo mesto. Zmagovalci v posameznih kategorijah: začetnice: Ajda Ažman, Roces Asa Naklo; mL deklice: Bernarda Lagoja, Pirueta; st. deklice: Tina Šmid, Roces Asa Naklo; mladinke: Jasna Kuštor, Murska Sobota; st. mladinke: Urška Petrič, Kranj; članice: Cvetka Kalan, Kranj; začetniki: Timotej Plahuta, Piran; dečki: Jernej Letica, Piran; st. dečki: Boris Šolič, Piran; mladinci: Gregor Zoreč, Roces Asa Naklo; st. mladinci: Aljoša Rustja, Roces Asa Naklo; člani: Robert Ferčak, Murska Sobota; veterani: Štefan Žlebič, Kranj; ekipno: 1. ROCES ASA NAKLO 29 točk, 2. PIRAN 12 točk, 3. PIRUETA 11 točk. • A. Gras, foto: G. Šinik HOKEJ Izšla je nova, 16. številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: - Naš intervju: Theoren Fleurv, zvezdnik NHL, Jiri Kučera in dr. Ludek Bukač, najboljši igralec in trener svetovnih prvakov češke reprezentance - vsi ekskluzivno za revijo Hokej • Vse o svetovnem prvenstvu skpine A na Dunaju - Množične selitve slovenskih igralcev v prestopnem roku pred novo sezono - Predstavitve slovenskih državnih pravkov vseh selekcij minule sezone - Portreti: vratar Aleš Petronijevič, nova zvezda na slovenskem hokejskem nebu sodnik Zoran Pahor se je z laskavimi ocenami vrnil iz Kanade - Več kot bogata statistična priloga Pohitite, revija HOKEJ vas ie čaka pri vašem prodajalcu časopisov! NOGOMET NAKLANCI POKALNI ZMAGOVALCI Nogometaši Nakla so gorenjski pokalni zmagovalci. V drugi finalni tekmo so zmagali Triglav - Creina. Potem ko so Kranjčani v prvi tekmi iztržili v Naklu ugoden izid, je bilo na drugi tekmi pričakovati še bolj zagnano igro Triglavanov. Njihovih sanj o zmagi pa je bilo konec že v 11. minuti, ko je vratar Triglava naredil veliko napako. Ahčin je streljaj na gol, vratarju pa je žoga skozi roke ušla v mrežo. Do odmora so potem drugoligaši dosegli še en zadetek... V nadaljevanju so potem Naklanci vodili že s 1-4, Triglav pa je izid znižal na 3-4, vendar je Gruden v zadnji minuti še enkrat zatresel domačo mrežo. Tako so Naklanci dokazali, da so na Gorenjskem še vedno najboljši. Rezultat: Triglav-Creina:Naklo 3-5 (0-2) Strelci: Egart, Alibabič in Atlija za Triglav ter Ahčin, Puc 2x, MijiČ in Gruden za Naklo. Tekmo je sodil Štefan Tivold iz Kranja. M. Dolanc NAKLANCI IZGUBILI V DOMŽALAH Kranj, 2. junija - Tako kot v 1. SNL tudi v 2. ligi nogometaši zaključujejo letošnje ligaško prvenstvo. Ekipa Nakla ie v predzadnjem kolu gostovala v Domžalah in izgubila z domačo ekipo Napredek BTS z rezultatom 2:1 (1:0). Za domačine je dvakrat zadel Mihič, za Naklo pa Gruden iz enajstmetrovke. Ekipa Filc Mengša je gostovala pri Dravi na Ptuju in izgubila 2:1 (1:1). Za Filc je zadel Hajdinjak, za Dravo pa Vesenjak in Pucko. Kolo pred koncem je ekipa Napredka BTS s 36 točkami na devetem mestu, Naklo in Filc Mengeš pa se borita za obstanek v ligi in sta s po tridesetimi točkami na 14. in 15. mestu. V 3. SNL je ekipa Triglava Creine gostovala pri Transportu in igrala 0:0, Visoko pa je pri Pretisi Kolpa izgubil kar 6:1. Triglav Creina je z 39 točkami četrta, Visoko pa s 14 zadnje. • V.S. TURNIR BESNICA '96 Klub malega nogometa "Okrepčevalnica Saloon", prireja 3. tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v nedeljo, 9. junija, na igrišču pri osnovni šoli v Zgornji Besnici. Prijave sprejemamo do petka, 7. 6. 1996, osebno v okrepčevalnici "SALOON" ali po telefonu 064/403 112 (Lojze). Žrebanje bo v petek, 7. 6. 1996, ob 20. uri v okrepčevalnici "SALOON" v Zgornji Besnici. • J. B. ATLETIKA ZMAGI LANGERHOLČEVE, REKORDA ZUPANČIČEVE Kranj - Atletinje in atleti kranjskega Triglava so minuli konec tedna nastopili na dveh tekmovanjih: v petek na mitingu v Novem mestu in v soboto v Mariboru, kjer je bil Srogram prvega dne finala Atletskega pokala Slovenije, irigita Langernolc se je izkazala z dvema zmagama v teku na 400 metrov, Jana Zupančič pa v troskoku z dvema osebnima rekordoma, s katerima se je približala C normi za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Na novomeškem atletskem mitingu je Langerholčeva pretekla 400-metrsko razdaljo času 54,23 sekunde in bila prva. Jana Zupančič je v troskoku "pristala" pri novem osebnem rekordu 12,46 metra (prej 12,20) in se uvrstila na tretje mesto. Marcela Umnik tokrat ni skakala v daljino, ampak je tekla na 100 metrov in bila s časom 12,26 sekunde četrta. Nastopil je še Tomaž Janežič, ki pa se je v metu diska uvrstil na šesto mesto (46,18). In kako je bilo v Mariboru? Brigita Langerholc je v teku na 400 metrov še enkrat zmagala (54,46), mlajša mladinka Jana Zupančič pa je ponovno presenetila. V troskoku je en dan star oseDni rekord izboljšala še za 21 centimetrov, na 12,67 metra, s čimer se je zelo približala normi za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo avgusta v Avstraliji. Do C norme jo loči še 7 centimetrov, do B 28 in do A norme (vse stroške plača Atletska zveza Slovenije) 33 centimetrov. Marcela Umnik je spet tekla na 100 metrov in bila z osebnim rekordom 12,04 sekunde (prej 12,18) četrta. Suzana Jenko se je z doslej svojim najdaljšim metom 37,88 metra (prej 36,92) uvrstila na peto mesto, enako mesto ie v troskoku dosegla Tina Čarman (11,73), Bojan Klančnik pa je bil v metu kopja sedmi (52,58). V finale atletskega pokala se je od Triglavanov uvrstil še Matjaž Polak, ki pa zaradi poškodbe ni nastopil. • CZ. SREDNJA ŠOLA JESENICE Ul. bratov Rupar 2, Jesenice VABI K SODELOVANJU: 1 učitelja računalništva in poslovne informatike za polni delovni čas 1 učitelja strokovnih ekonomskih predmetov za polni delovni čas 1 učitelja slovenskega in angleškega jezika za polni delovni čas 1 učitelja matematike za polovični delovni čas POGOJI: - visokošolska izobrazba ustrezne smeri - pedagoško-andragoška izobrazba Začetek dela 1. 9. 1996. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni zakonitem roku. Rokometašice iz osnovne šole Ivana Groharja so že tretje leto zapored najboljša slovenska šolska ekipa SEDAJ ŠTEJEJO SAMO ŠE ZMAGE V zadnjih letih so se sošolci mladih škofjeloških rokometašic navadili, da dekleta vedno zmagujejo, zato bi bilo vse drugo, razen naslova državnih prvakinj, razočaranje Škofja Loka, 3. junija - Pred dobrima dvema tednoma ie bilo v Škofji Loki finale šolskega tekmovanja za rokometašice. Učenke Osnovne šole Ivana Groharja iz Po-dlubnika v Škofji Loki, ki so hkrati tudi večino članice RK Šeširja, so uspele obraniti naslov slovenskih šolskih prvakinj, s čimer so svoji šoli prislužile tretjo zaporedno lovoriko najboljše šolsku rokometne ženske ekipe, "rokometni" Škofji Loki pa znova vzbudile upanje, da bo mesto pol Lubnikom še imelo kvalitetni ženski rokomet. Na osnovni šoli Ivana Groharja dekleta in fantje rokomet spoznavajo že v prvem razredu, vsi, ki jih ta šport veseli, pa imajo tudi nato veliko priložnosti, da se dokažejo. Precej uspehov imajo fantovske ekipe, dekleta pa največje uspehe dosegajo v zadnjih treh letih, ko so kar trikrat zapovrstjo osvojile naslov državnih šolskih prvakinj. Načrtno delo z dekleti se začne pod vodstvom Doris Koželj že od prvega do četrtega razreda, nato jih dve leti trenira Pegi Berce (pred dvema letoma tudi Suzana Kotar), nato pa jih v zadnjih dveh letih prevzame v trenerske roke Marko Berce, tudi sam roko-metaš škofjeloškega Šeširja. "Treningi za dekleta v sedmem Darja Rajšič, najboljša vratarka finalnega turnirja šolskih ekip: "Rokomet sem igrala te od prvega razreda, vendar takrat smo se še bolj učili pravila in nismo še veliko igrali, zato sem v tretjem razredu obupala. Ker pa sem rokomet pogrešala, sem spet prišla v ekipo in kmalu "pristala" v golu. Od takrat naprej sem vratarka. Veliko mi je pri treniraju pomagal vratar Šeširja in mladinske reprezentance Grega Keše, ki me je učil tehnike, kondicije in zbranosti. Sicer pa treniram skupaj z ekipo, Štirikrat na teden." Katja Pinterič, najboljša strelka finalnega šolskih ekip: "Priznam, da mi rokomet kot šport sprva ni bil pretirano všeč, kljub temu pa sem se vključila v rokometni krotek in v petem razredu resno začela s treniranjem. Od takrat naprej sem te tretjit zapored z ekipo naše šole osvojila naslov drtavnih prvakinj, kar pa je bilo kar naporno. Posebno zato, ker so od nas po prvem naslovu prvakinj nato vsako leto pričakovali, da bomo spet najboljše. Sicer pa tudi po osnovni šoli nameravam nadaljevati z rokometom in upam, da bo naša ekipa s pridnmi treningi dosegla tudi lepe klubske članske uspehe." BALINANJE TRAČANI SPET ZMAGALI Kranj, 2. junija - Konec tedna so balinarji odigrali redni krog. Ekipa Trate je v super ligi doma premagala Brdo z rezultatom 19:3 in tako še vedno vodi na lestvici. V 1. ligi so Huje premagale Alpetour Radovljico z rezultatom 18:4, Virtus pa je premagal Jesenice 12:10. V 2. ligi - vzhod je ekipa Bistrice izgubila z Zarjo 7:9, Trata Mladi je izgubila z ekipo Tržiča 6:10, Partizan Trbovlje in Primskovo pa sta se razšla z 8:8. • V.S. HOKEJ Tudi letos bo na Bledu mednarodna poletna hokejska šola MLADE BODO UČILI STROKOVNJAKI Bled, junija - V športni dvorani na Bledu bo letos ponovno potekala hokejska šola. Organizirana bo v obliki hokejskega kampa, namenjena pa je otrokom letnikom 1978 - 1987. Kamp bo potekal v treh terminih, od 8.7. -14. 7., od 15.7. - 21.7. in od 22. 7. - 28.7. Treninge po starostnih skupinah bodo vodili priznani strokovnjaki, Vaclav Cerveny, Gorazd Hiti, Sergej Stolbun, Edo Hafner in Janez Finžgar. Za šolo se je moč prijaviti do 15. junija (z bivanjem na Bledu stane 400 DEM, brez pa 200 DEM), dodatne informacije pa dobite po telefonu 216 - 533\ V.S. KOŠARKA TROJKE - ŠKOFJA LOKA " Loka kava bo v petek, 14. junija, z uri pri Gasilskem domu v Jegorovem KK Odeja-Marmor začetkom ob 17. predmestju (Sp. trg) organiziral igranje trojk. Za turnir "se lahko prijavite vsi, razen igralcev A1 in A2 SKL do vključno 12. junija na naslov KK Odeja - Marmor, p.p. 53, 4220 Škofja Loka ali po 16. uri po tel. 622-460 (ŠD Poden). Žrebanje bo v četrtek, 13. junija, ob 19. uri v ŠD Poden v škofji Loki. Prijavnina je 4.000 tolarjev in jo je treba poravnati na žrebanju ali predhodno v bifeju ŠD Poden. Za prvo mesto so štiri nagrade po 15.000 SIT, za drugo 10.000 SIT, tretje 5.000 SIT in četrto 2.500 SIT. V primeru dežja bo tekmovanje v ŠD Poden. ZABAVNA PRIREDITEV DAN KOŠARKE V ŠKOFJI LOKI V petek, 14. in soboto, 15. junija, prireja KK Odeja-Marmor " Loka kava turistično zabavno prireditev v starem mestu Škofja Loka. Petek, 14. junija, pred Gasilskim domom v Jegorovem predmestju (Sp. trg) ob 17. uri - tekmovanje prosto prijavljenih ekip v igri trojk. Sobota, 15. junija na Mestnem trgu ob 9. uri -tekmovanje najmlajših članov kluba, modna revija Gorenjske predilnice in plesni nastop šole Urška. Ob 17. uri sledijo zabavne tekme znanih Ločanov, Slovencev, športnikov, novinarjev, hokejistov in drugih. Prireditev bo popestrila folklorna skupina Tehnik in plesni nastopi skupine Saše Tomat in skupine Dynamite. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo ter dobro voljo -zatorej vabljeni, ne bo vam žal. V primeru dežja bo prireditev v ŠD Poden. KONEC TEDNA POKAL TRŽIČA Tržič, 3. junija - Smučarski skoki so v Tržiču ze!*j priljubljena športna panoga, ki vsako leto pritegne) zanimanje številnih Tržičanov in okoličanov. Tako ^ prav gotovo tudi v času od 7. do 9. junija letos, ko bo skakalnem centru v Sebenjah potekal že VII. Pok* Tržiča v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji? n katerem bodo nastopili vsi najboljši domači tekmova' in številni tuji. Tekmovanje bo organizirala Skakalna sekcija Trifix pp \, Tržič, razpored tekmovanja pa je takle: v petek, 7. junija« 16.30 uri bo tekmovanje dečkov do 9 in 11 let, v soboto, ^ junija, bo ob 16. uri tekmovanje dečkov do 13 in do 15 let'.e nedeljo, 9. junija, pa bo ob 10. uri dopoldne tekmovanj mladincev do 16 let, ob 15. uri pa tekmi članov in mladine na 53-metrski skakalnici ter tekma v nordijski kombinaor kjer bodo udeleženci poleg skokov opravili še suhi tek n 5000 metrov dolgi stezi. . b0 Posebna zanimivost bo tekmovanje za najdaljši skok, k1 $ na sporedu v nedeljo po končanem tekmovanju v skokih. ^ tem tekmovanju pa imajo pravico nastopiti člani reprezentance1 Slovenije neposredno, od ostalih pa le uta' ki se bodo na glavni tekmi popoldne uvrstili do 20. niÇ* Tekmovalci bodo izvedli po en skok z dogovorjenega naie najdaljši pa bo prejel posebno nagrado. . 0b Organizatorji so poskrbeli tudi za dobro razpoloženje vznožju skakalnic v Sebenjah, saj bodo poleg bopk]n srečelova, pobiranja stav za zmagovalca za najdaljši sko* » bogate gostinske ponudbe pripravili tako v soboto nedeljo tudi živo glasbo, saj bo za ples igral ansambel ^ v X. Mladi tržiški skakalci vabijo k ogledu VII. pokala Tr,. po čim večjem številu in obljubljajo, da se bodo bon» najboljših močeh. • J. Kikel Ekipa državnih šolskih prvakinj - stojijo (z leve proti desni)' trener Marko Berce, Urša Azman, Katarina Pinterič, Ziv' Kalan, Ana Kosec, Petra Debeljak, Mateja Koblar, Dar)8 Rajšič - čepijo - Mojca Perko, Amra Crnalič, Enisa Nikočevič) Elena Mirčevski, Maja Breznik, Veronika Ljevar, Moje* Bizjak, Vesna Zupanek in osmem razredu so že zeto resni in potekajo štirikart tedensko, večina deklet, ki so članice RK Šeširja pa so tudi učenke OŠ Ivana Groharja. Tako igrajo jeseni v klubski ligi, sledijo šolska tekmovanja različnih rangov, sezona pa se konča z zaključkom lige. Tako smo trenutno imeli kar naporne treninge in tekme," pravi trener Marko Berce. Z rezultati na šolskih tekmovanjih, pa tudi v klubskih tekmovanjih, kjer imajo mlade Ločanke zadnja leta vselej vid' no vlogo, ie Škofja Loka postal* (poleg Olimpije) nekakšno rokometno središče za mlaj»fi kategorije. To pa je predvsefl1 obet, da bo Škofja Loka ponov' no postala pomemben cente' članskega ženskega rokomet3. Mladih igralk je dovolj, težav« je predvsem, ker klubu manj™ denarja, da bi v svoje vrste pridobil tudi katero od bolj izkušenih rokometašic, ki. . zagotavljala uspehe v prvi lig1 • V.Stanovnik g|m jt m. fm^ j/, mm m mm jm- mm m 9 IVI U %> AII m K. I 9KUI11 SKAKALCI ZAKLJUČILI SEZONO Tržič, 4. junija - Prav vsi skakalci SK Tržič - skakalne sekçU Trifix, številni starši mladih tekmovalcev in drugi prijatelji teg športnega kolektiva so se pred dnevi zbrali na posebfl prireditvi ob zaključku minule tekmovalne sezone. j j Srečanja so se udeležili tudi sekretar nordijskih disciplin Py j SZS Mitja Letnar, predsednik strokovnega sveta za skoke pri Sz^ dr. Bojan Jošt, glavni trener naših skakalcev Gabrijel Gros in me Številnimi predstavniki pokroviteljev tudi predstavnika g^neIj^e nega pokrovitelja, domačega podjetja Trifix - tovarne pritrjevali1 tehnike, direktor Boris Tomazin in vodja komericale Vladi«" Seidl, ki so prisluhnili besedi predsednika sekcije Janeza Brz"? j kije med drugim dejal, da so sezono 1995/96 zaključili rezultat* .j zelo uspešno, saj so v absolutni razvrstitvi klubov v Slovesu osvojili tretje mesto, pred njima pa sta le kluba, ki sta močnej tako po organizacijski kot tekmovalni plati in imata tudi ve J število tekmovalcev. , g Mladi tržiški tekmovalci so bili letos še posebej uspešni mladinskem svetovnem prvenstvu v Italiji, kjer so Jaka Gr0**^' j Matija Stegnar in Roman Perko osvojili prve kolajne na svetovn ^ prvenstvih za tržiški klub. Za najboljšega tekmovalca klub3 j I minuli sezoni so razglasil reprezentanta Roberta Meglica, P°sCu0. pa sta izstopala še kombinatorca Franci Peter in Roman Vsem najboljšim, od najmlajših do najstarejših, so se za dosezK minuli sezoni zahvalili s posebnimi častnimi priznanji, najboljWS mu tekmovalcu kluba Robertu Megliču pa je posebno nagr* V) namenil tudi generalni sponzor Trifix. Srečanje tekmoval staršev, sponzorjev in drugih prijateljev kluba naj bi v prihod postalo tradicionalno. • J. Kikel Torek, 4. junija 1996 oživljena planinska dejavnost v vaseh pod Stolom NADALJEVANJE DELA OČETOV IN DEDOV £|> marčevskem ustanovnem občnem zboru je 110 domačinov podpisalo izjave o pristopu v Planinsko društvo Žirovnica. na'« Pri- ^irovnici> junija - Novoustanovljeno društvo še čaka ovir rej.em v Planinsko zvezo Slovenije, vendar to vodstva ne in ní P£ snovanJu načrtov za prihodnost. Najprej bi radi uredili ^uznačih razgledno pot po Rebru od Rodin do Most. Novost ne dmo'm,in'va le za domačine, ampak tudi za obiskovalce od ^god, je prepričan predsednik Pavel Bešter. Povezanost prebivalcev vasi leta vključil v Planinsko društvo P°d Stolom s planinstvom je Radovljica. V društvih od Jese-že iz preteklosti. V nic do Kranja je včlanjenih Drvpm íe iz Preteklosti. V nic do Krama L Vp™ desetletju tega stoletja okrog 500 planincev iz naše grad domač,nov sodelovalo pri okolice. Že večkrat smo razmišl- |toj "J1 Prešernove koče na jali o ustanovitvi svojega društ- 12 y> Profesor Anton Zupan va. To zamisel smo uspeli druo- pa Je dela vodi1, Po uresničiti letos spomladi, ko se iz 7- SVei.ovni vojni so planinci je na ustanovnem občnem zboru ivJ^Ovnice popravljali pot in 22. marca zbralo v dvorani pri Jevee h P" ODnovi Valvasor- gostilni Osvald na Selu okrog 90 j ga doma pod Stolom. udeležencev. Pristopno izjavo je °*e J S* 1946/1947 je bil moj podpisalo 110 prebivalcev iz skuni Predsednik planinske desetih vasi od Žirovnice do vu $.ne P" Fizkulturnem društ- Rodin. Doslej smo pridobili v -irovnica. Takrat sem odha-lal z njim na delovne akcije na Pobočjih Stola, že od malega pa *W0 rad zahajal v gore. Zal je zaradi smrtne nesreče mojega °ceta v gorah in nepristopnosti sejnega pasu na Karavankah Planinska dejavnost v naši vasi zamrla. Zato sem se že 1949. društvo že okrog 150 članov, še več zanimanja pa pričakujemo v bližnji prihodnosti, saj so že na voljo Članske izkaznice," je ugotovil Pavel Bešter, predsednik PD Žirovnica. Na začetku se ie vodstvo društva ukvarjalo zlasti z ureditvijo vseh formalnosti, med katerimi je tudi skorajšnji sprejem v Planinsko zvezo Slovenije. V letošnji program dela niso zapisali veliko nalog, vseeno pa jim bodo vzele kar precej časa in moči. Najprej bi radi uredili in označili razgledno pot po Rebru od Rodin do Most. Po njej bo možen približno triurni izlet po vsej poti, ali pa samo krajši vzpon iz katerekoli vasi ob poti. "Panoramska pot bo zanimiva zlasti za obiskovalce od drugod, za katere nameravamo v soglasju s turističnimi delavci, lovci in kmeti razširiti ponudbo v okolici. Lotili se bomo izdaje zemljevida razgledne poti, v katerem bo označena tudi Pot kulturne dediščine. Prvi pohod po razgledni poti bomo pripravili že ob krajevnem prazniku sredi junija letos. Razen tega bomo za člane društva organizirali vsaj nekaj izletov v gore, avgusta izvedli pohod žensk na Stol, pozimi pa pripravili predavanja o lepotah gora in razstavo o zgodovini planinstva v naših krajih. Jeseni načrtujemo tudi izobraževalno delo z mladino v planinskem krožku. Ker je med domačini precej zanimanja za obiskovanje gora, si obetamo uspešno delovanje društva," je napovedal predsednik Bešter. • Stojan Saje SKRBIJO TUDI ZA LEPO OKOLJE ^|č, 3. junija - Člani Planinskega društva JJžič so se zbrali na rednem občnem zboru, "ništvo, ki bo kmalu praznovalo 90-letnico ,0rmalno niso včlanjeni v društvo, v Tržiču vehko več. Tudi na občnem zboru je bilo Jehko ljudi, kar priča o priljubljenosti tega Oništva in planinske dejavnosti v občini. V okviru društva deluje tudi Gorska reševalna služba, ki je bila v preteklem obdobju uspešna pri svoipm nrpvpntivnem delu in tudi tudi ani uspešna pri svojem preventivnem delu in t reševalnih in poizvedovalnih akcijah. CL... ^mističnega odseka, ki so tudi člani PD *«lč, so dosegli kopico uspehov, tako v tujih kot domačih gorah. Zanimivo je, da se Povečuje obisk v stenah Storžiča, kar se da sklep mi^H-u6"1' ^e ve^ Pa Je navdušenja nad uspehi od dil. clanov in članic Športno plezalnega len' ^ so Prav tako med boljšimi v državi, JP? VsPene pa so v preteklem letu dosegli tudi na tekmah v tujini. odself društva deluje tudi gospodarski oianu v olcviru katerega delujejo štiri post-janKe - Kofce, Dom pod Storžičem, Dobrča Plenica. Dom na Kofcah je med najbolj obiskanimi. Zato skrbijo tudi člani markacijs-kega odseka, ki imajo na skri številne kilometre planinskih in gorskih poti. Delo je dobro opravljeno, srečujejo pa se s pomanjkanjem ljudi, ki bi bili pripravljeni poprijeti za laninsko op- »mAmi je bil organizator številnih p izletov v tuje in domače gore, organiziral je akcije za pridobivanje mladih Članov, posebej pa skrbi za akcijo Ciciban-planinec, ki se je v vrtcih odlično prijela in ima velik odziv med vzgojiteljicami in starši otrok. Sicer pa, kot je dejal predsednik društva Ivko Bergant, društvo posveča veliko pozornost skrbi za naravno in okolje, saj v postojankah uporabljajo biološko čista pralna in čistilna sredstva, smeti in posteljno perilo vozijo v dolino, žal pa so še vedno preveč moteči odpadki, ki jih puščajo brezvestni planinci - tisti, za katere pravzaprav takega izraza niti ne bi smeli uporabiti, to so tisti, ki smeti odvržejo na mestu, kjer so pač nastale (beri: kjer so pločevinke, vrečke in drugo spraznili!). Člani Planinskega društva Tržič so občni zbor popestrili tudi z ogledom barvnih diapozitivov domačih planin ter okolja, po katerem • J. Kikel vodijo preštevilne poti. Avto-Moto Racing Klub Kranj organizira GORSKO AVTO-MOTO DIRKO VETERANOV NA ŠMARJETNO GORO Trening s svečano parado v Kranju, v soboto 8. 6., ob 10. uri Trening v nedeljo, 9. 6., ob 10. uri, dirka ob 12. uri Generalni sponzor dirke Sponzor Avto-Moto Racing Kluba BEGRAD TRANS d.o.o. trgovina Sponzorji: Avtoličarstvo Ludvik Ahčin, Gosser, Menjalnica, °dkup in prodaja vozil Talon, Avtoprevozništvo Anton Grašič, Avtopralnica Pivk, Učenje kovinskih predmetov Ambrož, Dušan Jerala - Profil, Gostilna Strahinc, Gorenjski glas onatorji: Jasmin, d.o.o., Pavel Rogelj, Avto Plesnik, Pizzerija Marjetka, Avtoprevozništvo Marjan AvtoDr^!D?r,-AndreJ Ahcin- Slavko Bizjak, Breza, d.o.o., Avtobusni prevoz Pavel Drinovec, ----*- -- '>··'—— A.*« _ motri Rfirvis Vomb namer, Andrej Ahčin, Slavko Bizjak, Breza, d.o.o.. Avroousni pr«vu* ™™ ~ » —bergar, prevozništvo Vojko Černivec, Roman Ažman, Zoran Gubane Avlo - £C*OMrvt» vomoerg SI J?6^3 ArvaJ- Prerija Bolero. Šimenc. Ignac Sajev.c. Lad° K'e™^ S? Rwkar> Drole- Okrepčevalnica Gran. Pizzerija Ga£ Zoran Slak. J^JtajWu^avica^w L'kar, Vladimir Klemene, Mesarija Oman, pletenine Oblak, Breza, d.o.o., Agroavro urau ŠAH TRŽIŠKI TURNIR Tržič, 27. maja - Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki ga pripravljajo člani Šahovskega društva Tržič so v finalu odigrali dvoboje po dvokrožnem sistemu. Najboljši je bil prof. Edo Roblek, ki je zbral 7 točk, sledijo pa mu: 1. Andrej Loc 6,5 točke, 3. Milan Nolimal 4,5 točke, 4. Stane Valjavec 4,5 točke, 5. Draj»o Rabič 4 in 6. Boris Kogoj 3,5 točke. Naslednji turnir bo v začetku junija. • Janez Kikel V SPOMIN FRANCU COPU Zapustil nas je v 50. letu starosti, ko I je bil na vrhuncu svoje ustvarjalnosti in izkušenj pri svojem organizacijskem in strokovnem ukvarjanju z veslaškim športom v blejskem veslaškem klubu in s tem seveda skoraj neposredno tudi veslaškim športom v Sloveniji. V zadnjih letih, zlasti pa v zadnjem, pa je svojo moč in energijo moral preusmeriti v boj s hudo ! boleznijo, ki se ji je upiral z never-\ jetno tilavostjo, značilno za vsako immrmi ■■■■ m ..mm*------' stvar, ki se je je lotil v življenju. Doma je bil iz Studenčic pri Lescah in po poklicu psiholog. V veslanje je zašel v 80. letih, počasi in neopazno, z nasveti pri reševanju nekaterih trenerskih problemov, zlasti pri sestavljanju posadk, motiviranju in razreševanju tudi osebnih problemov športnikov, ki so šli v teh letih skozi blejski veslaški klub. To njegovo delovanje bi tetko imeli za tipično klasično delo športnega psihologa, za kar se tudi sam ni želel imenovati, pač pa morda za prispevek k celovitejšemu obravnavanju športnika in športa. Ni delal neposredno z veslači, ker je kmalu, družno s športnimi kolegi trenerji v klubu, ugotovil, da brez vsakodnevnega in neposrednega stika v veslači, ni mogoče ničesar učinkovitega in trajnejšega storiti na tem področju. Padla je preprosta odločitev, da je poleg programiranja, učenja tehnike in drugega klasičnega dela trenerjev, tudi vse prej našteto, dokaj široko področje, trenerska zadeva. Ali drugače povedano, timsko delo več strok, v tem primeru delno tudi športne psihologije, je mogoče realizirati le skozi trenerje, ki lahko predstavljajo seveda tudi ozko grlo, vendar se preko tega pač ne da. Tak pristop se je, kot rečeno s Čopovim odločilnim vplivom, uveljavil in utrdil v blejskem klubu ter zanesljivo močno prispeval k stalni rasti tekmovalnih dosežkov blejskih veslačev, hkrati pa tudi slovenske in prej jugoslovanske reprezentance. V takem okolju in pri takem načinu dela se je veslanja lotil tudi njegov sin Iztok, ki se je iz zmernega začetnika, nikakor ne pod kakršnim koli pritiskom očeta, kar zna biti tako značilno za današnje športno okolje, počasi, vendar zanesljivo razvil v enega najboljših veslačev na svetu in ni znakov, da bi se ta razvoj na hitro prekinjal. V kasnejšem obdobju, v 90. letih, se je Franc Čop vključil v delo kluba tudi organizacijsko in prevzemal vse širša in zahtevnejša področja dela, ki jih je prinašal razvoj kluba in seveda spremembe časa. Z njegovo širino, energijo, znanjem in realizatorskimi sposobnostmi, v zadnjih letih je bil v funkciji predsednika kluba, se je klubu dokaj uspelo upirati izzivom časa, ki je vse zahtevnejši, zlasti na področju bitke za prostor v slovenskem športu. Izgubo tako izjemnega človeka, ki svojega dela ni uspel dokončati, bomo čutili vsi, ki smo kakorkoli povezani z veslaškim športom. Vendar, kot bi rekel Čop sam, se je treba sprijazniti z realnostjo in iti naprej. Blejski in slovenski veslači V Zgornjih Bitnjah je že od lanske jeseni odprta prenovljena gostilna Strahinc IVn malico, kosilo ali kar na poroko Če se peljete po cesti od Kranja proti Škofji Loki, gostilne Strahinc ne boste mogli zgrešiti, saj stoji tik ob cesti, odprta pa je vse dni, razen ponedeljkov Ko sem se pred dnevi ustavila pri Strahincu, so ravno zaključevali s strežbo dopoldanske malice. Tisti dan je bila malica številka ena svinjski zrezek v omaki s kruhovo rolado in solato. "Vedno se trudimo za malico pripraviti kakšno od domačih jedi, pozimi zelje in ječenice, pa obaro, ričet, rgance, pečenko in še bi lahko našteval," je povedal Mitja Bevčič, lastnik gostilne pri Strahincu. Mitja, ki vedno rad poklepeta z gosti, je lani jeseni namreč ponovno odprl eno najstarejših gostiln na Gorenjskem. "Naša gostilna je dobila ime Strahinc že daljnega leta 1972, ko se je v Bitnje preselil gostilničar iz Strahinja. Takratna gostilna je stala na istem mestu kot današnja, bila pa je seveda lesena. Kasneje so jo večkrat prenavljali, leta 1986 pa smo jo zaprli in lani odprli popolnoma prenovljeno. V kratkem pa bomo poskrbeli še za prenovo zunanjosti," pravi Mitja, ki mu pri delu v gostilni pomagata hčeri, žena Slavi in natakarica Renata. Pri Strahincu imajo poleg prostora s šankom še dve sobi, s skupaj kar sto sedeži. Ena od sob je namenjena le nekadilcem, v obeh pa poleg malic in kosil pripravljajo tudi praznovanja za večje in man- jše družbe. Tako lahko pri njih rezervirate prostor za praznovanje rojstnih dnevov, za praznovanje obletnic, večkrat pa pripravljajo tudi poročna praz- Gostilna Strahinc v Zgornjih Bitnjah je odprta vsak dan od 9. do 23. ure, zaprta pa je ob ponedeljskih. Rezervacije sprejemajo po telefonu 064/311 736. novanja. Za goste pripravijo praktično vse jedi, ki si jih zaželijo, če pa gre za posebna naročila, naprimer svinjske ali telečje krače, pa je to treba povedati pri rezervaciji mize. In kar tudi ni nepomembno, cene pri Strahincu so res ugodne, saj naprimer za malico odštejete 450 tolarjev, za nedeljsko kosilo 800 tolarjev.... s kupončkom, ki ga občasno najdete v našem časopisu, pa dobite še dodatni popust. Osma in četrta obletnica mag. Blaž Kujundžič, zunanji sodelavec Slovenska I ljudska stranska je kot naslednica takratne Slovenske kmečke zveze prejšnji mesec praznovala osmo obletnico delovanja. Njena ustanovitev leta 1988 je pomenila začetek modernega ideološkega strankars-k e g a političnega organiziranja v Sloveniji. Slovensko deželno gibanje, organizirano v Zvezi deželnih strank, letos praznuje četrto obletnico svojega delovanja. Začetek delovanja Zveze za Primorsko leta 1992 je pomenil začetek modernega regionalnega strankarskega političnega organiziranja v Sloveniji. Slovenska ljudska stranka je začela delovati kot stanovska organizacija slovenskih kmetov. Kasneje je svoje področje delovanja razširila in postala tudi politična organizacija slovenskih kmetov. Ugotovila je, da je zagovarjanje političnih interesov zgolj enega družbenega sloja preozko. Ponovno je razširila področje delovanja. Začela je zagovarjati politične interese vseh družbenih slojev z določenih ideoloških izhodišč. Postala je ena od dveh krščansko demokratskih strank pri nas. Slovensko deželno gibanje se je pojavilo na Primorskem kot interesna skupina za zaščito interesov regije. Ugotovili so, da ne bodo mogli uspešno delovati, če se ne organizirajo kot politična stranka. Ko so to storili, so ugotovili, da je zagovarjanje političnih interesov zgolj enega območja preozko. Odločili so se navezati stike s podobno mislečimi po drugih slovenskih regijah. Slovensko deželno gibanje je razširilo območje delovanja na celo Slovenijo. Začelo je zagovarjati politične interese vseh slovenskih regij z izhodišč policentrizma. Zavest, kako nezadovoljivo je lahko reševanje njihovih problemov in zastopanje njihovih interesov s strani predstavnikov vsedržavnih ideoloških strank, je po Primorski najprej prodrla na Štajersko, nato pa na Kranjsko. Ravno sedaj poteka ustanavljanje Zveze za Notranjsko. Iniciativni odbor vodi naš gorenjski rojak Polde Oblak. Tako kot Maksim Sedej ml., ki vodi Zvezo za Ljubljano, je tudi on slikar. Oba nadaljujeta Žlahtno tradicijo slovenske kulturniške inteligence, ki ob prelomnih trenutkih prevzame politično pobudo. Sedaj gre za prelom od pretiranih idoloških delitev k skupnemu delu na pozitivnih projektih. Polde Oblak je eden od utemeljiteljev fragmentizma v slikarstvu. Potegnimo par primerjav med fragmentiz-mom in regionalizmom. Laična in naši temi prilagojena razlaga fragmentizma bi lahko bila: posamezen, od celote jasno razmejen del slike je najmanj enako pomemben kot slika kot celota. Politična ideja evropskega, še posebej bavarskega, katalonskega in severnoitalijanskega regionalizma pa je: regije so najmanj enako pomembne kot država kot celota in so hkrati temelj njenega razvoja. Slovensko deželno gibanje je torej staro štiri leta in ni Zgolj nekakšna novonastala stranka, ki ne ve dobro, kaj pravzaprav hoče. Prebrodilo je že celo vrsto težav. Med njimi tudi osnovno napako, ki se ji ne znajo izogniti niti najmočnejše evropske regio-nalistične stranke. To je ozka zaprtost v lastno regijo in iskanje sogovornika zgolj v centralni oblasti. To se tako kot pri Severni ligi v Italiji lahko izrodi v odcepitvena pretiravanja. Trezen in realen cilj Zveze deželnih strank je seveda Zgolj federalistična ureditev Slovenije kot zveze dežel. To . bo dosegla tako, da bo postala ena od šestih velikih političnih strank. Na Primorskem to tako že je. Zveza za Primorsko zaenkrat obvladuje šestino političnega prostora. Zveza deželnih strank bo po teh ali po naslednjih volitvah tudi obvladovala najmanj šestino slovenskega političnega prostora. Če se seveda v tem času ne bo kateri od sedanjih petih velikih strank kaj primerilo, (pisec je član Zveze za Gorenjsko) Pred usodnimi odločitvami Jože IVovcifc, zunanji sodelavec Marsikomu se je teden zdel ^ čisto običajen, čeprav so kri-m minalisti nasilno na zaslišanje privedli televizijskega novinarja Uroša Slaka in sicer zaradi afere Kaminsky. In če policisti tako ravnajo z novinarji, potem se v politiki dogajajo pomembne stvari. Afera Kaminsky je marca dva tedna pretresala slovensko politično javnost. Potem je kazalo, da bo celotna zgodba z misteriozno ameriško trgovko z lovci F-16 padla v pozabo. Kabinet predsednika Kučana in direktor koncema Mercator Živko Pregl sta potrdila verodostojnost faksov, ki jih je poslala gospa Kaminsky. Vlada je zanikala le verodostojnost poročila SOVE o zadevi Kaminsky. Kriminalisti so takoj zaslišali samo gospo Kaminsky in nekaj novinarjev. Potem je Phyllis Kaminsky odpotovala nazaj v Ameriko in vse je kazalo, da se bo celotna afera polegla. Toda tednik Mag je pred kratkim objavil fotografijo Phyllis Kaminsky s predsednikom Kučanom. Politični opazovalci so se takoj spraševali, kdaj sta se srečala, vendar javnost zaenkrat še ni izvedela točnega odgovora. Vsekakor pa je značilno, da so nekateri časopisi, ki so naklonjeni obrambnemu ministru Jelku Kacinu, začeli javnost prepričevati, da so lovci F-16 izredno primerni za obrambo slovenskega zračnega prostora. Zato sedaj očitno nekdo namerno skuša preusmeriti pozornost javnosti, iz dolarskih poslov z lovci F-16, na nepomembne stvari, namreč na vprašanje: kdo sije drznil celotno afero spraviti v javnost. Za politike je to seveda bistveno vprašanje, kajti sedaj pred volitvami si Kacin in Kučan verjetno ne bosta drznila kupiti lovcev F-16. Obrambni minister Jelko Kacin ima poleg tega sedaj še dosti dela z računskim sodiščem, ki je menda pregledalo finančno poslovanje samo dveh pokrajinskih štabov in ugotovilo številne nepravilnosti in malverzacije. Direktor računskega sodišča dr. Vojko Antončič na POP TV seveda ni povedal, da so njegovi inšpektorji pregledovali finančno poslovanje celotnega Kacinovega ministrstva. Verjetno ni bilo priporočljivo, da bi v javnost prišli za Kacina še veliko bolj obremenjujoči podatki. Zato so se pojavili podatki o brezglavem zapravljanju le dveh pokrajinskih štabov. Toda ne smemo spregledati bistva celotne operacije. Očitno je, da nekdo želi ustvariti vtis, da tudi računsko sodišče tako resno kontrolira porabo državnega denarja, kot ga je bivša SDK. Predsednik parlamenta Jožef Školč še ni razpisal referenduma o večinskem sistemu, čeprav so mu Janševi socialdemokrati že pred dobrim tednom prinesli v parlament točno 43.710 zbranih podpisov. Takrat se predsedniku Školču ni zdelo vredno prevzeti obrazcev s podpisi. Sedaj ima na voljo 30-dnevni rok za razpis referenduma, lahko pa tudi z različnih proceduralnimi zapleti prt' preči razpis referenduma. To se bo najbolj verjetno tu& . zgodilo. Politični opazovalci v Ljubljani se, bolj kot z razpa' dom koalicije, ukvarjajo 1 knjigo Danila Slivnika 1 nenavadnim naslovom KuČ? nov klan. Kot se je izvedelo it dobro obveščenih krogov, šffl dosedaj rokopis, poleg avtor ja, prebrala le še lektorica odvetnik. Ko bo knjiga junija izšla, jo bo zanesljiv natančno bral tudi Nik° Kavčič. (Jote Novak je simpatizer SD$ PREJEU SMO Bo novi "cero" za okolje se en "sero"? Že dalj časa spremlja tetave gorenjskih občin ' smetmi, pa se mi vedno boji dozdeva, da obstaja veli'W nevarnost, da v bitki s časo*1* in roki naredimo napak0' katere posledica bo izgub']*' no zaupanje v varne deponij pri sedanji in bodoči gener? ciji. Ne gre za očitek ljudem politiki in stroki, ki na širŠW območju Radovljice te tri U} iščejo razne rešitve, misli™ celo, da so poizkusili "j storili vse, kar je v njih°v moči. Nadaljevanje na 25. strani- 73 Bosna, kdo bo tebe ljubil Heleni in Tonetu se je rodilo osem otrok. "Nič posebnega pretresljivega se ni dogajalo, ko so odraščali," se je poskušal spomniti Tone. "No, ja, nekateri so zboleli za otroškimi boleznimi, toda brez posledic. Otroci so bili zmerja veseli in dobro do se razumeli z vrstniki. Le peti otrok je bil rojen doma. Ženo je prehitelo, potem sem bil kar sam za porodničarja. Na pomoč sem ielel priskočiti tudi ob rojstvu dvojčkov. Toda ni bilo tako, kot sem si predstavljal. Enostavno sem se ustrašil in zbetal proč. Še nekaj bi rad povedal: vseskozi sem slutil, da bomo nekoč morali oditi iz Bosne. Zato sem otroke spodbujal, da so odhajali v Slovenijo na počitnice." "Ko sem bila zadnjič noseča, se je zgodilo nekaj zanimivega," je dodala Tonetova iena. "Bilo mi je te krepko čez štirideset in zdravniki so trdili, da tičijo vzroki za moje tetave gotovo kje drugje. Verjela sem jim, dokler me niso začele na mojo obilno postavo opozarjati še sosede. Nazadnje se je vse dobro izšlo, rodil se je sin, ki ga bi potem, čez leta, skoraj izgubila v vojni..." Ej, ta prekleta vojna! Razdejala je Bosno, ki si tega ni zaslutila. Še zmeraj mislim, da so bili ljudje dobri, in da so se med seboj lepo razumeli. Z teno sva se vrnila v Slovenijo tik pred vojno v Sloveniji. Ena izmed hčera je Uvela sama v iupnišču, tu, na Hlevnem vrhu. Bilo jo je strah, zato je Župnika prosila, če se ji lahko pridruiiva. Kako tetko sem se poslovil od tistih krajev doli! Najhuje se mi je zdelo, ko sem zapuščala sadovnjake in nasade s kupino. Če zamitim, še zmeraj vidim sina Janeza, ki me je prišel iskat. Poslovil pa se nisem od nikogar. Kako me je bolelo srce, ko sem še zadnjič objemal neštete skrite kotičke,'kjer sem pretivel toliko lepega. Kjer sem pre- USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ tivljal povojna leta, si ustvarjal dom, kjer so se rojevali otroci, kjer sem na neki način hotel pognati korenine. Tako lepi, zeleni in sončni so bili tisti kraji! V Bosni, na kmetiji, je ostala le hči, ki se je te pred tem poročila z nekim Srbom. Dober človek je, nič mu nimam reči. Še to naj povem, da so ljudje iz tistih krajev veliko hodili po svetu in domov prinašali, poleg drugega, tudi veliko strpnosti, da so znali spoštovati drugačnost sosedov." "Spomnila sem se dnevov, ko sem prvič prišla na Tonetov dom. Kako je bila njegova mama razočarana, ker nisem bila gruntars-ka. Taka, z doto, ki bi hiši prinesla čast." "Otroke sva ves čas versko vzgajala. Doma smo zmeraj govorili slovensko. Tudi k maši sva jih peljala, če je le bilo mogoče. Ker so bili ti obiski bolj poredki, so bili toliko bolj dragoceni," je povzel besedo še Tone. "Moj oče je delal v Avstriji. Tudi k njemu sem šla včasih na obisk. Ali pa v meinijo, kjer iivimo danes. Otroci, ki so se drug za drugim naseljevali v Sloveniji, so prvi dom našli v njej. Njim in meni je večkrat postalo dolgčas, zato so bili obiski tu in tam zelo pogosti. Nekoč sta telela Martina in Janez potovati sama. To ni bilo nič neobičajnega. Posadila sem ju na avtobus, saj sem vedela, da ju bo na Vrhniki pričakala moja mama ali sestra. Toda med voinjo se je nekaj zapletlo, da sta otroka prispela v Zagreb šele ob 9. uri zvečer. Otroka, prestrašena in prezebla, sta mislila, da bosta morala vso noč prebiti na prostem. Toda imela sta srečo. Eden izmed avtobusov, ki je bil v okvari, se je šele ob tej pozni uri nameril proti Sloveniji. Sestra ni mogla verjeti, kako sta se otroka sama znašla sredi noči v tujem mestu. No, mene pa še danes strese, ko se spomnim na ta dogodek." "Včasih je bilo potrebno sprejeti tudi te t je odločitve," je nizal spomine oče Tone. "V Bosni smo imeli veljavo. Hči Marinka je bila te zaposlena v blitnji tovarni in ker je bila dobra delavka, bi se tam lahko zaposlile tudi ostale. Toda nekaj mi je reklo, da je bolje, če se na Bosno ne veiemo preveč. Kar govorilo mi je in svarilo. Kot sedmi čut..." Takrat, ko so za zmeraj odhajali iz Bosne, je najmlajši, Marjan, obiskoval sedmi razred. Hotel je dokončati osemletko med starimi prijatelji. S tetkim srcem sta se starša strinjala. Toda kdo bi takrat pomislil na strašno morijo, ki je sledila! "Vsak dan sva poslušala novice, ki so prihajala. Bilo naju je strah, ker sva se bala za njegovo tivljenje. Nekega dne sem se odločila: oditi moram ponj. Mot se je strinjal. V Bosno sem šla preko Madtarske. Vse poti so bile ie blokirane in zato je bila votnja več kot nevarna. Največ tetav smo imeli na jugoslovanskem ozemlju. Vzeli so mi potni list in mi ga niso hoteli vrniti. Eden izmed vojakov mi je naročil, naj sporočim Slovencem, da oni niso bili nikoli za genocid, ampak da hočejo le svoje pravice. Nazadnje se je vse dobro razpletlo in z malo latjim srcem sem se vrnila na stari dom. Toda tu sem dotivela presenečenje. Zbrala se je vsa vas in me pozdravila. Bili so me veseli in videla sem, kako nas pogrešajo. Spraševali so me, kako mi lahko pomagajo. Bilo mi je tako hudo, ker sem šele v tistem trenutku spoznala, kako nam je vojna uničila in raztrgala vezi, ki so se spletle med nami..." Helena je imela potem nemalo tetav. Oblasti niso dovolile njenemu sinu, da bi zapustil Bosno brez potnega lista. Helena je poklicala domov, da bi oni poskušali urediti vse potrebne papirje. Toda oblasti so jim odgovorile, da bo kaj takega mogoče šele čez tri tedne. To pa je bila v tistih dneh cela večnost! Razmere so se slabšale iz ure v uro. Helena je postajala vedno bolj prestrašena. Poleg tega ni vedela, kako naj ukrepa. Uspelo ji je priti na avtobus, ki je odpeljal proti Sloveniji. "Toda imela sem smolo. Ni bil pravi. Marjanov potni list je imel šofer na drugem avtobusu. Toda potem ko smo te krenili, ni bilo več vrnitve. Za seboj smo puščali vojno vihro, ki se je vedno bolj priblitevala. Vsi s° vedeli, da s sinom nimava vseh dokumentov. Ne vem, zakaj so se nenadoma odločili, da naju ločijo. Da se odpeljeva dalje vsak s svojim avtobusom. To se mi je zdel° sumljivo. Ves čas sem oprezala, da bi ia videla. Bri ko se mi je ponudila priložnost, ga poiščem. Sedel je zraven nekega gospodo iz Postojne (Srba!), ki je povsem slučajno imel pri sebi sinov potni list. Marjan mu Je bil celo malo podoben. Bila sem tako srečna, ker sem ga videla, da tega še danes ne morem opisati. Tisti človek mu je rešil življenje. Tudf naprej, proti Ljubljani, se je odpeljal z njinj; Toda potem so začele po avtobusih kroŽdj govorice, da se je eden izmed otrok izgub"' Spet me je popade! strah. Kaj, če je to ravn° moj Marjan, sem si govorila. Vsi so tm tolažili, da bo še dobro, toda tista tesnoba, m se je naselila v srcu, je stiskala in stiskali1-; Ko sem ga v Ljubljani zagledala pred sebo), sem ga objela v trdni veri, da je bila njego^ rešitev botja volja...," je vsa ganjena opüal sinov vrnitev v Slovenijo Helena. "Mojo teno so v Bosni spoštovali. Bil° ie dobra in nikoli ni preklinjala. To navadno P so oni imeli! Zato so jo še toliko bolj cen ker se je znala z vsakim lepo govoriti, n6u . bi ga s kletvicami podila stran od sebe,' ) dodal še en kamenček v mozaiku spomin0 Tone in pogledal teno z očmi P°^n!^!ü ljubezni. Hlevni vrh, kjer so si v tupniŠC uredili stanovanje, je prijazna vasica, nedale od Žirov. Njihov novi dom stoji zraVé cerkve, na hribčku, in čudovit raig}eJ ponuja na tisoče kotičkov, ki se bleščijo pomladnem soncu. Rada sta tukaj, . pravita. Toda nekje v njunem srcu še zmeJ.' idi hrepenenje, da bi lahko še enkrat vi<*e.fi kraje, kjer sta pustila svoja najlepša leta 1 svoje iulje. Razpeta med dvema domovom • Njuni otroci, razen Marjana, so Že poročeni. Ustvarili so si drutine in Živtf svoje tivljenje. Helena in Tone pa se bos j morda takrat, ko bo mir, spet podala na P in obiskala stare prijatelje v Bosni. VpraŠ<* J je le, kdaj. (konec) \Hadaljevanje s 24. strani! V osnovi zgrešeno se mi Namreč zdi to, da motne akacije še vedno iščemo v neokrnjeni naravi po gozdovih in travnikih, kjer bi s smetmi na nepropustni podla-,j 8» za naslednjih deset let ij Zatrpali kakšno naravno do-1 «io ali jamo, probleme izrednih voda pa prepustili APrihodnji generaciji. Ze {samo iskanje odročnih lokati), kjer bodo smeti skrite °čem, kaie na nezaupanje na stroko ali nepoštene namene pri gradnji. Gradbeniki so namreč zmotni zago-tovití nepropustnost izrednih voda na vsakem za gradnjo Primernem terenu. Zato prelagam, da se gradi tovarna l<* selekcioniranje in seiig Komunalnih odpadkov popolnoma zaprtega tipa (ob-Kkt estetskega izgleda Velikosti dveh hokejskih foran). Taka, kot jo je ^{carsko-nemško podjetje tnermoselect zgradilo v Fon-du Toreju v Italiji. Zaradi zaprtosti celega sistema je Problematika izrednih voda ystveno manjša, filtri prepre-u)e\° spuščanje okolju Vodljivih emisij, stranski Proizvod tovarne pa sta to-Phtna in električna energija. Mislim celo, da je taka tovar-Ja> ki lahko stoji v vsaki Komunalni coni, manj mote-$Ma okolje kot pa kakšna , žlezama ali podobna tetka , mdustrija, seveda če je dovoz j sme« ustrezno strokovno pro-, metno rešen. Taka tovarna , taPrtega tipa bi bila cenejša ™ republiko, olajšanje pa Udl pri iskanju nove lokale, kajti najbolj ekonomično če se smeti predelujejo 0llzu mesta nastanka, ne pa Qa se jih preko odškodnin in ' rent kratkovidno poriva ner-I ovitim na periferijo. Brdo, 26. 5. 1996 m«g. Borut Sajovic B*do 7, TVŽič Gorenjci o Ptpezu, nekoč in danes Včasih so mi očitali, da je niltnv pisanJe preblago, da .*0« nikogar ne "raztrgam" VSflJ "napičim". No, tokrat čn?aneslo> da sta v našem nan0?',*"' 28- ma)a> mene Piči/a kar dva od njegovih Postih bralcev: gg. Edvard Jtetič in Anton Kocjančič. ant-.mi oč»a, da sem ateist in . «fewt, drugi da sem cinik in yezverec. Ce bi bilo to miš-™P v šali-kot pri enem od tih?-iev> ki me Je nedavno «Wiral z besedo "antipapet" Tali nlune8a pisanja prav da ,rMno6ew. se mi zdi, ir„.ne °o odveč, če zapišem Kako pojasnilo. ?ales ie> da nimam vseh k nT]entov> in da ne nodim nedeljski maši, vendar to po af [5,m še ne pomeni, da sem Bi^t' antiteist in brezverec. dvseVeren zame pomeni pre-fte h Upati- In upam, da mi mar-L ninče zameril, če v ali1 - i (™)upam. Na koga m0j}- Se pri tem °Piram, je Za ? lmifnna zadeva; večina I duh° oiitno potrebuje oporo /ov,mka in cerkvenih ritua-veriv"6 eri lahko v 5V0^ b "upanju shajamo tudi nitiJega' Pri čemer nimam se i,,rnan)šegnnamena,da bi no; °erkveno pohotnih delal AW " da bi bil cinik-Vrh,otno: )aZ sem ironik! ca . ga Pristavim (in uredni-PofM^a časopisa lahko to časihit,^ mi V Pre>šniiH ***** nerZn mi v Prejšnjih y^V^%«*Mi,kako Woh nf* * P**n(ozirama An Podog*?*) o V QA°onih rečeh Cerkvi in (asih"° len biloL v "prejšnjih t?0* 'udar S°«bile svete reči tistih, ki so njih varuhi, začenjajo sami udarjati. Tako je bila, denimo, po svoje udarna tudi izjava mon-sinjorja Alojza Urana, po- motnega škofa ljubljanskega, ki je o letošnji veliki noči v Druiini strašil s hudičem. Sem mislil, da smo v teh krajih s takimi rečmi, s hudičem in čarovnicami, opravili te v časih, ko se godi Visoška kronika in "slišijo" (pripadajo) freisinškemu škofu Janezu Frančišku (v Loki je bil 1698), a sem se očitno zmotil. Ljubljanski pomoini škof si tristo let pozneje dovoli vnaprej satanizirati vsakogar, ki bi utegnil v času papeievega obiska (in nemara tudi pozneje) ravnati drugače, kot je njemu po volji. Na to pa se na pragu leta 2000 po Kristusu ni mogoče odzvati drugače kot z ironijo - tako da vse skupaj obrneš na smešno plat. In tako, v duhu škofove Izjave, je bila zastavljena tudi raven mojega pisanja, ki bi sicer lahko bila višja. To priznam in če sem koga užalil, se mu opravičujem in mi je tal. G. Erzetič se spotakne tudi ob naslov mojega pisanja, objavljenega v "papeški prilogi", 17. maja, češ da bi se moral glasiti: "Gorenjec Miha Naglic o papetu danes". To ne bo drtalo. V njem namreč izrecno navajam, kaj so si o njem mislili nekateri eminent-ni Gorenjci (kar moja malenkost pač ni): Luka Jeran, dr. Janez Ev. Krek in dr. Ivan Tavčar. In ne nazadnje še tisto najhujše: da nisem talil samo vernih Gorenjcev, ampak tudi papeta samega!? Tudi to po mojem ne drži. Do papeža sem bil samo kritičen. Kritika sama po sebi menda ni žalitev? če pa za koga vseeno je, je to njegov problem. Žaljivi ste Vi do mene, g. Erzetič, ko ionglirate z mojim imenom. Da Vam ne bi ostal doltan, Vam ob koncu priporočam še blatilo za Vašo uialjenost. Ob svojem imenu zapišete, da ste elektrotehnik. Privoščite si tedaj, kadar vam bo hudo, kak elektrošok. Znano je namreč, da pomirja. • Miha Naglic, Žiri Spoštovani g. Čolnar Vsak drtavljan, utrujen od dela, je presrečen, če lahko uiiva zasluten in težko pričakovani pokoj. Pravilno ie, da ostane vitalen in ne zatrdi -ostane nekako v formi in uživa jesen življenja. Škoda pa je, da svoj prosti čas zapravlja s tako puhlim pisanjem ter pretiranim kriti-zerstvom o delu našega župana g. Grosa. Moti me to, da je g. Čolnar postal kritikaster šele potem, ko je odšel s kranjskega radia in se upokojil. Prej pa ni pokazal pretiranega nezadovoljstva, celo svoje maloševilne volivce je na bližnjih lokalnih volitvah prepričeval, da naj v drugem krogu Volijo g. Grosa. Danes pa taka sprememba! Obsedel ga je nov hobi, kritiziranje župana, in pri tem ne izbira metod in sredstev ter ie močno pretirava, tako da bi lahko rekli, da te malo "afne gunca". Ko bi naš tupan zapravil nekaj milijonov DEM in napravil primanjkljaj, tako kot v Celju, bi bilo hudo narobe, če pa prigospodari 9,2 milijona DEM, je pa spet hudo narobe. Celo z Liberalno stranko, ki ji pripada g. Gros, je nekaj narobe, čeprav je tudi ona odločno pripomogla k temu, da je bil g. Čolnar sprejet za direktorja kranjskega radia. G. Čolnar ni bil kritičen do tupana, potem ko je postal direktor radia, ko se mu je dohodek kmalu potrojil in se pribliial na pol milijona tolarjev in ko je veselo privati-ziral občinsko lastnino Radio Kranj, ki so ga ustvarili in plačali občani mesta Kranj in med drugimi tudi mnogi diplomanti višjih in visokih šol, ki so in še danes delajo v gospodarstvu, zdravstvu in šolstvu za petkrat nitjo plačo, kot jo je imel g. Čolnar. Za Liberalno stranko Grmek A. Novi županski prijem? Gros nad pipe z vodo Kranj, 4. junija • Potem ko je sodišče po spodletelem nasilnem prevzeme letnega kopališča z odločbo prepovedalo kranjskemu županu nezakonito motenje posesti, se je župan Vltomir Gros očitno odloČil, da pride do cilja po ovinkih, z novimi prefriganimi prijemi. Medtem ko se v kamniškem odprtem bazenu najzgodnejši kopalci že dober teden veselo namakajo in so že spravili pod streho celo prve tekme, se kopalna sezona začenja tudi v radovljiškem kopališču. V tržiškem bo bazen z ogrevano vodo odprt konec tedna. Podobno naj bi bilo tudi v Kranju, kjer pa naj bi se športna zveza, če bi bilo po županovo, morala zadovoljiti z vodo v prahu. V.d. vodje strokovne službe športne zveze Kranj Aleksander StojanoviC nam je namreč včeraj dopoldne sporočil, da se nasilje kranjskega župana VHomirja Grosa nad športno zvezo in njenim letnim kopališčem nadaljuje z novimi prijemi. Kot je povedal Aleksander Stojanovič, je včeraj ob pol osmih zjutraj skupina delavcev javnega podjetja Komunala Kranj po Grosovem pismenem nalogu zahtevala od vzdrževalcev letnega kopališča dostop do vodovodnih ventilov. Njihov namen je bil prozoren; da prekinejo polnjenje letnega bazena z vodo in tako onemogočijo začetek kopalne sezone, ki jo je Športna zveza načrtovala za konec tega tedna. Kot ie znano, je po neuspelem nasilnem prevzemu letnega kopališča sodišče Županu z odločbo prepovedalo nezakonito motenje posesti. Z novimi prijemi Vitomir Gros ne škoduje samo športni zvezi in kranjskemu plavalnemu športu, ampak vsem Kranjčanom, ki težko Čakajo kopanja v letnem bazenu, torej tudi svojim volivcem. OSMRTNICA Nepričakovano nas je zapustil naš ljubljeni mož in oči JANEZ JAMNIK Vsem, ki ste ga imeli radi, sporočamo, da se bomo od njega poslovili jutri, v sredo, 5. junija 1996, ob 17. uri na pokopališču v Predosljah. Do pogreba leži v mrliški vežici v Predosljah. V neizmerni žalosti: žena Slavica z otroki Elektrika je udarila Lahovče - V soboto popoldne je kranjska ekipa medicinske pomoči oživljala 26-letne-ga Roka G. iz Lahovč, ki so mu zaradi udara elektrike odpovedale življenjske funkcije. Reševalci so mu oživili srce, se vedno pa v Kliničnem centru lebdi med življenjem in smrtjo. Kriminalisti UKS, ki so raziskovali vzroke hude poškodbe z električnim tokom, so ugotovili, da sta brata Rok in leto starejši Boris G. s slamoreznico in puhalnikom spravljala seno. Ko sta končala, sta električno slamoreznico potisnila v gospodarsko poslopje, pri tem pa je kovinsko kolo zapeljalo prek trifaznega električnega kabla in ga poškodovalo. Eden od bratov je poškodovani del odrezal in na kabel na novo namestil vtičnico, očitno pa je preslabo izoliral kontakte. Rok G. je zlezel pod slamoreznico in potisnil vtikač v vtičnico elektromotorja, bratu pa naročil, naj priklopi elektriko. Roka je elektrika tako močno stresla, da je vprašanje, kako bo z njim. Dve letalski nesreči v dveh dneh Ko jadralni piloti prekrižajo krila Tekmovanja v jadralnem letenju so žal vedno priložnost, ko brez nesreč skoraj ne gre, in ta žalostna tradicija se nadaljuje tudi na letošnjem državnem prvenstvu v jadralnem letenju v Celju. V soboto nekaj po -14. uri sta (po ocenah) okoli 400 metrov nad vrhom Minine planine trčila dve jadralni letali, ki sta jih pilotirala tekmovalca iz ALC in Aerokluba Velenje, v nedeljo pa sta nad vrhovi karavank z jadralnimi letali trčila klubska kolega iz Štajerskega letalskega centra iz Slovenj Gradca. Obe nesreči sta se končali brez hujših posledic: preživeli so vsi piloti. Za sobotno nesrečo poznavalci trdijo, da bosta pilota lahko praznovala svoja nova rojstna dneva, saj sta bili po trčenju letali tako poškodovani, da sta jih morala zapustiti. Leškemu letalcu se je padalo odprlo in jo je odnesel le z nekaj buškami, prav neznansko srečo pa je imel velenjski pilot, ki je sicer izkočil, vendar se zaradi majhne višine padalo ni doprlo. Udarec ob padcu so ublažila drevesa, zato jo je "odnesel" le z zlomom noge in poškodbo hrbtenice, vendar zdravniki menijo, da bo okreval. Letali DG 300 sta seveda uničeni. Kot da opozorilo iz sobotnega popoldneva ni zaleglo, pa se je podobna nesreča s trčenjem jadralnih letal v zraku zgodila tudi v nedeljo. Nad vrhovi Karavank sta pri letenju v istem termičnem dviganju tokrat trčili jadralni letali tekmovalci iz Slovenj Gradca, vendar k sreči ne tako silovito, da bi se letali resneje poškodovali. Oba pretresena pilota sta namreč ugotovila, da sta letali še upravljivi in pristala (nepoškodovana) na najbližjem letališču - na Brniku. Dodajmo še, da pravo poletno vreme prvenstvu jadralcev ni posebno naklonjeno, saj so dviganja v takih primerih ozka in se zaradi toplotnih obratov tudi nizko končajo. Možen vzrok za nesreče pa je tudi verjetna slaba neuletenost, saj veliko vaje letošnja deževna pomlad ni omogočala. • Š. Ž. Jeza ustavljenega sodnika Policisti nimajo pojma o demokraciji Kranj, 4. junija • Kaj ima policijski nadzor prometa opraviti z demokracijo, sicer ne vemo, očitno pa ve 57-letni Ljubljančan Davorin M. Možakarja so v soboto nekaj po tretji ustavili na izteku avtomobilske ceste pri Kranju, kjer je hitrost omejena na 80 kilometrov na uro, za nameček pa je prepovedano tudi prehitevanje. Davorin M. je s svojo vožnjo kršil oboje. Laserski radar je izmeril hitrost 129 kilometrov na uro in tudi prehiteval je. Policist je pokazal "loparček"... In potem se je začelo. Vrli Ljubljančan je policista ozmerjal z lažnivcem, lopovom, goljufom, očital, da policisti na sploh kaznujejo samo nedolžne, da ne vedo ničesar o demokraciji. Krilil je z rokama, prerokoval možu v modrem, da ga bo že še doletela zaslužena kazen, da se bo pritožil zaradi maltretiranja in podobne reči. Ni dosti pomagalo. Kot vsak ujeti dirkač, je tudi Davorin M. dobil listek za plačilo kazni, za nameček pa bo moral sodniku za prekrške še razložiti, zakaj se je tako nedostojno obnašal. • H. J. NESREČE Ovinka ni zvozil Kranj - V četrtek ob 17.2fTje 29-letni Janez D. iz Podbrezij z motorjem kawasaki ZX 600 F najprej zapeljal po Delavski cesti od Gorenje Save navzgor proti Stražišču, na vrhu klanca pa je obrnil in pospešeno zdrvel nazaj. Zaradi prevelike hitrosti je pred ovinkom močno zavrl, vrglo ga je po tleh, po cesti je drsel skoraj 34 metrov in trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljala 28-letna Irena P. iz Kranja. Motorista je očitna objestnost precej stala. Reševalci so ga huje ranjenega odpeljali v bolnišnico, policisti pa so za nameček zahtevali še odvzem krvi za analizo. Sumijo namreč, da je bil pod vplivom alkohola. Motorist v pešakinjo Kranj - Več sreče pa je istega dne ob 8.15 imel 22-letni Samir G. iz Kranja, ki je z neregistriranim motorjem suzuki GSX 750 brez vozniškega dovoljenja A kategorije peljal od Čirč proti Hrastju. V rahlem desnem ovinku ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v levo, zadel je robnik pločnika, padel in drsel 26 metrov po pločniku, nakar je zbil pešakinjo, 53-letno Antonijo J. iz Hrastja. Ženska je padla in obležala, motor pa je sam peljal še 48 metrov in obstal na pločniku na desni strani ceste. Motorista in pešakinjo so odpeljali v Klinični center, kjer so zdravniki ugotovili le lažje poškodbe. S kolesom peš cez cesto Spodnje Bitnje - V petek, 31. maja, ob 15.50 pa je spet počilo na regionalki v Spodnjih Bitnjah. 22-letni Marko D. iz Škofje Loke je vozil hondo VFR 400 R od Žabnice proti Kranju. Pri Sp. Bitnjah je sredi ceste opazil pešca, ki je z njegove leve prečkal cesto, ob sebi pa potiskal kolo. Motorist je zaviral, padel ter približno meter od desnega roba ceste zadel 87-letnega domačina Franca H. Pešca je vrglo na kolovoz, kjer je obležal, motorist pa je drsel še sedemnajst metrov in pristal na travniku. Medtem ko je bil sam lažje ranjen, so zdravniki za Franca H. ugotovili hujše poškodbe. Spregledal kolesarja Fužine - Najhujša nesreča pa se je zgodila v soboto, 1. junija, opolnoči v Poljanski dolini. 25-letni Ivan Z. je s "katrco" vozil od Trebije proti Žirem. Ko je pripeljal skozi levi nepregledni ovinek, se je srečal z osebnim avtom, hkrati pa dohitel 49-letnega kolesarja Ivana K. iz Žirov. Kolesar je bil brez luči. Ne da bi zaviral, je Ivan Z. kolesarja od zadaj zadel 1,20 metra od desnega roba ceste. Vrglo ga je na avtomobilski pokrov motorja, v vetrobransko steklo, rob strehe in prek strehe po osemnajstih metrih na cesto, po kateri je drsel še skoraj deset metrov. Voznik R 4 je ustavil le dobre tri metre pred njim. Kolesarja so zelo hudo ranjenega odpeljali v Klinični center, kjer se še bori za življenje. Dežurni Ereiskovalni sodnik je za oba zahteval odvzem rvi za analizo. • H. J. V Dometu podtaknjen požar? Železniki * V petek okrog 18.20 je prišlo do požara v Domelovem skladišču prešanega reciklažnega papirja. Škodo cenijo na dva milijona tolarjev. Prizorišče požara, ki so ga gasilci iz Železnikov pogasili ob pol devetih zvečer, si je po pravilih ogledala tudi komisija urada kriminalistične službe UNZ Kranj, da bi med drugim dognala vzrok. Komisija sumi, da je bil ogenj podtaknjen. Za neznanim storilcem še pozvedujejo. Ogenj je uničil elektroinšta-lacijo v bližini dvajsetih bal odpadnega papirja in tudi sam papir, Splošna opozorilna stavka odložena Nekaj tisočakov več v plačilni kuverti Za 30. maja napovedano splošno opozorilno stavko je svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na svoji izredni seji sklenil odložiti. Odložiti, ne odpovedati, ker so nas izkušnje naučile, da podpis sporazuma ali pogodbe ne pomeni tudi jamstva za izvajanje. Stavkovnih zahtev v svobodnih sindikatih namreč nismo vezali le na podpis socialnega sporazuma, ampak tudi in predvsem na njegovo TAKOJŠNJE IN DOSLEDNO URESNIČEVANJE. Socialni prag Socialni partnerji, to so vlada, delodajalci in delojemalci - sindikati, so si za cilj socialnega sporazuma zastavili uspešen gospodarski razvoj, povečanje zaposlenosti, nadaljnje nižanje inflacije in izboljšanje socialne in pravne varnosti v republiki Sloveniji. Kdo ne bi bil za tako svetle cilje, vendar pa se je hudo zataknilo pri podrobnostih, bi rekli pri bolj sivi vsakdanjosti. Eden teh je minimalna plača. Pogajalci so pristali na 53.500 tolarjev bruto, kar je za 500 tolarjev manj od prvotne sindikalne zahteve in za 5.100 tolarjev več od ponudbe delodajalcev. Vendar pa moramo ločiti minimalno plačo od izhodiščne. Minimalna plača je "socialni prag", torej najmanjši znesek, ki ga vsak delavec v republiki Sloveniji mora prejeti za poln delovni čas. Kaj prinaša minimalna plača Izhodiščna plača po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo je v drugem letošnjem trimesečju 45.206 tolarjev bruto, v kolektivnih pogod- bah dejavnosti ali v podjetniških pogodbah pa je to izhodišče lahko tudi višje, odvisno od uspešnosti panoge ali podjetja. To pa pomeni, da bi denimo delavec začetnik brez vsakih dodatkov, razporejen na najnižje delovno mesto, lahko imel osnovno plačo v višini 45.206 tolarjev bruto, prejel pa bi 53.500 bruto, ker mu to jamči določilo o minimalni plači. Tu vmes se bodo znašli še številni delavci predvsem tekstilne in obutvene panoge, ki so razporejeni na enostavnejša dela. Po naših podatkih bo nekaj deset tisoč delavcev v državi na ta račun prejelo ob mesecu nekaj tisočakov več v plačilni kuverti. Prav zaradi teh je bilo treba vztrajati pri sklenitvi socialnega sporazuma. Kolektivne pogodbe naslednji predmet pogajanj Zelo pomemben je tudi dogovor o eskalaciji, to je uklajevanje plač vsake tri mesece za 85-odstotno rast cen na drobno v preteklem trimesečju. Če bo rast cen presegla 8,8 odstotka, se za nadaljnjo uskladitev izhodiščnih plač upošteva stoodstotna rast cen na drobno. Inflacija ni več glavni problem slovenskega gospodarstva, ni pa tudi zanemarljiva in predvsem ni rečeno, da bo napoved tudi uresničena. Zato še ni moč pričakovati, da bi se socialni partnerji dogovorili za plačne tarife, ki bi veljale celo leto, kot je to navada v razvitih evropskih državah. Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki ostajajo temeljni instrument plačne politike, bodo naslednji predmet pogajanj med delodajalci in delojemalci. Nekatere bodo ostale na ravni splošne kolektivne pogodbe, nekateri so že dosegli nekaj višja izhodišča, druge pa čakajo še trda pogajanja. V priloženi tabeli je član predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Brane Mišic prikazal, kaj smo sindikati dosegli v socialnem sporazumu za leto 1996. Milena Sitar KAJ SO SINDIKATI DOSEGLI V SOCIALNEM SPORAZUMU ZA LET01996 Naziv Predlog delodajalcev Zahteve ZSSS pred napovedjo splošne opozorilne stavke Doseženo v socialnem sporazumu za sprejem in podpis (16.5.1996^ 1. Aktivna podpora razbremenitvi gospodarstva s poudarkom na delovno-intenzivne panoge Znižati prispevke iz bruto plač Znižati prispevke iz bruto plač Znižani prispevki iz bmto plač za 4,1% 2. Zaposlovanje Poseben separat socialnega sporazuma Poseben separat socialnega sporazuma 3. Minimalna plača 48.400 SIT 54.000 SIT 53.500 SIT 4. Politika plač Večji poudarek na splošni kolektivni pogodbi Kolektivne pogodbe so osnovni in obvezni instrument politike plač Kolektivne pogodbe so osnovni in obvezni instrument politike plač 5. Regres za letni dopust 70 % povprečne plače v gospodarstvu 105.000 SIT na delavca Najmanj 102.000 SIT in do povprečne plače v gospodarstvu v zadnjih treh mesecih pred izplačilom regresa 6. Eskalacija 0,80% in velja le za izhodiščno ter minimalno plačo 0,80% za plače 0,85% za izhodiščne plače po tanfnih in plačilnih razredih 7. Prag inflacije 7% od podpisa socialnega sporazuma 8,8% od 1.4.1996 8. Plače poslovodnih delavcev Masa plač - skupna za delavce po kolektivnih in individualnih pogodbah Ločeno prikazovanje plač po kolektivni pogodbi in za delavce po individualnih pogodbah Ločeno obračunavanje in prikazovanje plač za poslovodne delavce in za delavce po kolektivnih pogodbah 9. Notranje delničarstvo Zakon o zaščiti notranjih delničarjev Zakon o zaščiti notranjih delničarjev 10. Ureditev stroškov Enctna ureditev obračuna dnevnic in drugih stroškov Enotna ureditev dnevnic in drugih stroškov Enotna ureditev dnevnic in drugih stroškov 11. Plače iz uspešnosti poslovanja 75% plače Ena plača na leto Ena plača na leto 12. Usklajevanje gibanj realnih plač Realne plače v gospodarstvu ne smojo rasti več kot v negospodarstvu Ta omejitev ni potrebna Ta omejitev ni bila sprejeta OBMOČNI organizacij! za gorenjsko Pravnikov nasvet Dopusta 30 ali več dni? Vprašanje: Delodajalec je v svojem aktu omejit zgornjo mejo dopusta na 30 dni, oziroma 35 za tistt delavce, ki jim pripada dodaten dopust zaradi starosti nad 50 let, invalidnosti in nege huje duševno aH telesno prizadetih otrok. Ali je to pravilno? Odgovor. Prejšnja delovnopravna zakonodaja je vsebovala omejitve. Spodnja meja dopusta je bila določena na 18 dni, zgornja pa na 30 dni v posameznem koledarskem letu. Z uveljavitvijo delovnopravne ureditve v letu 1989 in 1990 zgornja meja dolžine letnega dopusta zakonsko ni več omejena, ampak je določen le minimalni letni dopust v trajanju 18 dni za vse delavce, za delavce mlajše od 18 let pa še dodatnih 7 delovnih dni. Dolžino letnega dopusta določi delodajalec na podlagi meril v splošnem aktu in kolektivni pogodbi. Merila določa zakon, in sicer so to: delovni pogoji, prispevek delavca k delu, zahtevnost delovnega mesta, delovne izkušnje.... Delodajalec 8 splošnem aktu le ovrednoti posamezno merilo s števt' lom dni. Tudi splošna kolektivni1 pogodba za gospodarstvo in panotne kolektivne jM godbe ne omenjaj0 zgornje meje dolžine m nega dopusta. Izjemorntf lahko zgornjo mejo om0 specialni zakon (zakon 0 sodniški službi). Iz navedenega lahko zaključim0' da delodajalec ne more m splošnim aktom doloČd[ gornje meje števila «I letnega dopusta, saj bi s tem postavil svoje delava v neenakopraven poloŽfl glede na to, da niti sploŠt]a, kolektivna pogodba nftl večina branžnih kolektivnih pogodb ne govori 0 maksimumu letneg^ ^° pusta. • Milena UršiČ Javna tribuna o zelo aktualni temi Züposlownje, brezposelnost, siva ekonom^ Ni dopustno, da so delavci čedalje bolj brezpravni- tjjL odnosi, ki jih gradimo v Sloveniji, namreč zammari% nekatere ie uveljavljene vrednote socialne pravičnost* j solidarnosti, še posebej pa sta delo in znanje v *°v družbenih razmerah izgubila svoj pomen. fé pričakujejo pa tudi gl**5 p inšpektorja za delo K^ direktorja kranjske efl zavoda za zaposlovanje- pri' Med občinstvom P* fye čakujejo tudi predsed ^ sindikatov iz kranjski" -j drugih gorenjskih) P° '^0 Spregovorili bodo n3111^ tem, kako povečati Pr 50 varnost delavcev, kaks^1 -t< možnosti za zaposli kako zmanjšati število d j poselnih, s kakšnimi u* zajeziti bohotenje sive nomije, kako vzp°s ^ pravičnejše družbene ^j nose z demokratic«1 sredstvi... Tako ugotavljajo prireditelji javne tribune z naslovom "Zaposlovanje, brezposelnost, siva ekonomija", območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Kranj skupaj z Delavsko zvezo Združene liste. Vse, ki jih ta problematika zanima, vabijo v četrtek, 6. junija, ob 18. uri v dvorano 14 mestne občine Kranj. Tribuno bo vodil Miloš Pavlica, poslanec ZL v Državnem zboru, sodelovali pa še gostje: predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semo-lič, bivši minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, Območna organizacija Zveze svobodnih sindikat Slovenije za Gorenjsko se zahvaljuje številni* obiskovalcem prvomajskih srečanj na ŠobM pristavi v Javorniškem Rovtu, na Brezjah Prl Tržiču in seveda najbolj vztrajnim, ki so klja* slabemu vremenu izkazali zvestobo Križni S01"'^ Zahvala gre tudi nastopajočim in soorganizatop prireditev, s katerimi smo ponovno dokazal]' prvi maj je in ostaja naš, delavski prazni*- sí ® HALO - HALO GORENJSKI GLAS sr TEL.: 064/223 111 ^"rotilo i« objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na totsovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod llidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. JOJ, KOLIKO AVTO ŠOL - PA SAMO ENA JE NA VRHU. B in B je AVTO ŠOLA, v kateri opravi izpit največ voznikov. vseh vrst motorji, novi osebni avtomobili, tovornjaki, avtobus, profesionalni učitelji vožnje,... AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Bogunjski 1 O, tel-x 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 3. junija, dopoldne ob 9. in popoldne ob 18. uri. nakupo valni izleti - gardaland Palmanova 7.6., Madžarska Lenti 6.6., 13.6., 22.6., Trst 4.6., Gardaland - Aqualand 1.6., 29.6. Rozman, tel.: 064/715-249 Gorenje maloprodaja ASCOM, doo. %ranj, J. Puharja 10 lel/fax: 064/325-257 VOYAGER 51TTX - PRALNI STROJ 906 X SUŠILEC PERILA 900 ŠTEDILNIK E404-EL. Del. čas: od 9. -12. ure, in od 13. GOT. NAKUP 46.415 ali 10 x 5.800 GOT. NAKUP 57.707 aH 10 x 6.780 GOT. NAKUP 36.158 ali 10 x 4.016 GOT. NAKUP 31.655 ali 10 x 4.870 19. ure, sobota 9.-12. ure. knjigovodske storitve Strokovno vodimo poslovne knjige za d.o.o. Tel.: 064/331-206 - Janja, od 9. - 11. ure Z AVTOBUSOM NA IZLET iyro ŠOLA STOP VVISEK PRED DRUGIMI 1.-13. 6. Lenti z obiskom mlina, 9.6. praznik češenj, 25.6. Palmanova - Trst. Drinovec, tel.: 731-050 ŠE BOLJŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL. POSTAJA). Tel.: 221-131 avto šola stop §E BOLJŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. OVIsek PRED DRUGIMI TRŽIČ- PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 Trgovina VIDA v Šenčurju, PERILO in ŠIVILJSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE Kranjska 2 vam nudi enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE, GUMBE! Maturantje, šole, društva, klubi... ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162 %%»ovaln, MAJICE potiskane po vaših željah, po ceni 690 SIT, AKCIJSKA PONUDBA. Tel.: 323-667 aH osebno v trgovini VIDA, Reševa 14, Kranj vam nudi pestro izbiro oblačil za poletje: ž. bluze 3.900, ž. hlače 1.900 -3.900, ž. In m. T Shirt majice (tisk) 590 - 990, otroške T Shirt majice 490 - 890, ž. in m. bermuda 1.900 - 2.490, m. srajce 1.790. Možnost plačila s 3 čeki. Odprto: 9. -19. ure, sobota 9. -12. ure. VABLJENI! Madžarska - Lenti 15. 6.; tel.: 242-356, Konrad YH?DEN nakup poletnih \ oblačil za vso družino Trgovina "TOSCANA", Tomšičeva 15, staro mestno jedro; del. čas: od 9. - 13., 15. - 19. ure na reissifck Alpetour Potovalna agencija Kranj vabi 22. junija, 20. julija In 17. avgusta na celodnevni za luAri l^/vt izlet z avtobusom + Zobato železnico na Relsseck (Avstrija). Cena: 65.- DEM na MJ\I\j koi osebo. Prijave. Alpetour PA in avtobusnih postajah Bled, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, ot/'" dem Tržič. S kuponom iz Gorenjskega glasa (7. junija) 6,50 DEM nižja cena! $&eašola {vtošola izleti Meteor« KOZMETIČNI STUDIO talog 92, Cerklje za učence In dijake. Prof. Meta Konstantin, tel. 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka organizira tečaj iz CPP za A in B kat. v prostorih AMD Radovljica In v Gasilskem domu Bohinjska Bistrica. Prijave sprejemamo vsak dan po tel.: 712-338, Radovljica in 721-419, Boh. Bistrica Lenti 8. 6., Palmanova - Portogruaro 27. 6. Remlc, tel.: 422-781, 41-510 (Ravnik Cilka) Nudi vse kozmetične storitve. Predvsem vabi ženske, ki bi rade še pred dopustom preoblikovale svoje telo - POPUST pri shujševalni kuri. Telefon: 064/421-038 poletna šola osnovnošolci, tisti, ki hočete govoriti ANGLEŠKO-NEMŠKO « ujih jeziko v ^jdebrrT najboljše - s tujimi predavatelji; veliko športa; zabave; 1 UUDSK0 VSIVERZO KRANJ V KRANJSKI G0RI ^ 6- ' »• 6- TeL 064/222-226 KMETOVALCI, nudimo vam celotni program kosilnic BCS. Rezerv-t,vís ' Trgovina, Llubno 27 nih delov in garancijski servis - vse na enem mestu. Ugodne cene 731-009 vrtnih kosilnikov. Servisiramo traktorje UNIVERZALE in ostale tipe. u't čas: od 8. -16 ure Popravilo kosilnic, motokultivatorjev. Prodaja nove in rabljene sobota zaprto ' kmetijske mehanizacije ter rezervnih delov, motornih olj in filtrov. ^VN,TRQ6(KRAN7 ^tTpnlc: VsakdebwS9al!na ie odprta Predstav« . ?četkom vsake WrXVel-: °64/222-681 trebno vst°Pnice je po-*ačetkc£rev2eti Pol ure pred Posre5SmPr^stav, sicer ji? -^^J^ovredno prodajo. Predstave v Kranju: DANES, TOREK, 4. 6., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma RDEČI JUTRI, SREDA, 5. 6., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma RUMENI PETEK, 7. 6., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma PETEK 2. SOBOTA, 8. 6., ob 20. uri, Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko, za abonma SOBOTA 2. GLASOV KAŽIPOT It *i REIKI UnlJS^-V.r^l^ A.T. ^•KJll ln 9" JuniJa tečaj * stopnje. Tečaj vodi mojster V.M. Tomažič. Prijave vsak dan od 15. do 16. ali po 21. uri po tel.: 738-803. Srečanje leskih osnovnošolcev Lesce - V soboto, 8. junija, bo v osnovni šoli v Lescah srečanje vseh, ki so leta 1946 obiskovali osnovno šolo v Lescah. Vabljeni torej vsi, ki ste rojeni v letih 1933 do 1940 in veste, kako pomembno je, da smo pred 50 leti ponovno dobili slovensko šolo. Da bo srečanje še večje doživetje, obvestite tudi svoje sošolce ali druge znance z leske šole. Krvodajalska akcija Ljubljana - Šiška - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvo- dajalska akcija za prebivalce mir je napisal 2. brižinski spo- Konte in Alenke Machting ter Ljubljane - območja Šiške v menik... Predstava je skupno slikarjev Janka Orača in Vladi- ponedeljek, 10. junija. delo Janeza Suhadolca in Petra mirja Segalleta. Hawline, ki tudi nastopata kot igralca. _______ Prireditve > ^m~■■■■| Predavanje > Razstave J* Jugoslavija 1918-1992 Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, dr. Jože Pirjevec, redni profesor zgodovine vzhodne Evrope na Univerzi v Padovi, dopisni član SAZU, predstavil svoje izčrpno zgodovinsko delo, dragoceno tudi zaradi doslej neznanih arhivskih dokumentov. Knjiga bo tudi naprodaj z 20-odstotnim popustom. Otroške folklorne skupine Jesenice - V Gledališču Toneta Cufarja organizira ZKO Slovenije in ZKO Jesenice srečanje otroških folklornih skupin Slovenije z naslovom "Igrajmo se, igrajmo se, zaplešimo". Prireditev bo v petek, 7. junija, ob 11. uri. Predstavilo se bo 12 folklornih skupin izbranih na občinskih in območnih srečanjih, med njimi tudi dve gorenjski -Otroška folkorna skupina Gledališča Julke Dolžan iz Breznice in Srednja skupina folklorne skupine Karavanke iz Tržiča. Predstavitev 20-letnega dela Kranj - Planinska skupina Srednje ekonomske in upravno-amdinistrativne šole Kranj bo ob jubileju šole predstavila svoje 20-letno delo. Ob tej priložnosti bo organizirana tudi razstava o delu planincev na šoli in predavanje. Popotnik in znani publicist Dario Cortese bo predaval o Kanadskem skalnem gorovju. Predstavitev z razstavo in predavanjem bo danes, v torek, ob 18.15 uri v geografski učilnici na šoli (učilnica 27 v prvem nadstropju). Vabljeni vsi, ki ste kdaj v preteklosti sodelovali s planinsko skupino, predvsem pa nekdanji dijaki - planinci. Slovenski cvetlični festival Srednja Bela pri Preddvoru - Lani so se cvetličarji prvič predstavili na slovenskem cvetličnem festivalu in glede na dobre izkušnje bo tudi letos potekalo več tovrstnih lokalnih prireditev. Prva takšna predstavitev bo v četrtek, 6. junija, v Vili Bella na Srednji Beli pri Preddvoru. Gostinci iz jeseniškega, kranjskega in škofjeloškega območja si bodo ogledali prikaz aranžiranja cvetja v gostinskem lokalu in dekoriranje pogrinjkov za različne priložnosti. Slikarska razstava Ljubljana - V galeriji LEK, Verovškova 57, bodo v Četrtek, 6. junija, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del slikark Brede Koncerti O Siriji Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo danes, v torek, ob 20. uri Tin Maramič ob diapozitivih predaval o Stari Siriji. 0 Nagelj slovenski Podnart - Moški pevski zbor Podnart zaključuje svoje 31. pevsko leto. Na letnem koncertu v soboto, 8. junija, ob 20. 30 v Podnartu bo zbor, ki ga vodi Egi Gašperšič, predstavil slovenske umetne in priredbe narodnih pesmi, ki so jih zložili slovenski avtorji izven matične države - iz Rezije, Koroške, Istre, Amerike, Avstralije in drugod. Koncert bodo ponovili še 22. junija ob 20. uri v radovljiški graščini. Gledališče Naša prva revolucija Kranj - V gostilni Stari Mayr bo jutri, v sredo, ob 21. uri nastopila gledališka skupina Osmi februar s Pšate z zabavno zgodovinsko predstavo o slovitem slovenskem mitu, ki ga je s Krstom pri Savici zasnoval France Prešeren. Avtor Janez Galjot ponuja domiseln odgovor na vprašanje kdo in kateri urto- V nedeljo s citrarji Dobimo se na Ermanovcu Sovodenj, 3. junija - Pri domu Planinskega društva Sovodenj na Ermanovcu bo v nedeljo, 9. junija, doslej največje srečanje citrarjev. Poleg dvajsetih citrarjev pa bodo na 6. slovenskem srečanju nastopili tudi Kamniški koledniki, Karli Gradišnik, Rado Kokalj, za veselo razpoloženje pa bo skrbel ansambel Stock. Da bo v nedeljo na Ermanovcu veselo, pa vam zagotavljamo poleg prireditelja tudi pokrovitelji: Gorenjski glas, Radio Cerkno in Radio Žiri. Srečanje se bo začelo ob 14. uri. • A. Ž. Harmonikarji in Alpski kvintet Na 5. Gorenjskem prvenstvu v Besnici bodo poleg harmonikarjev in Alpskega kvinteta nastopili tudi pevci, folklorna skupina... Besnica, 3. junija - V Turističnem društvu Besnica nad velikim številom prijav harmonikarjev za 5. gorenjsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 16. junija, popoldne pri šoli v Besnici niso presenečeni. Strokovna komisja bo imela kar precej dela, da bo izbrala najboljše v posameznih starostnih skupinah in gorenjskega prvaka za letos ter tiste, ki se bodo uvrstili za Ljubečno. Izbirali bodo tudi obiskovalci. Prireditelji nameravajo pripraviti v šoli tudi razstavo, v programu pa bodo poleg Alpskega kvinteta po končanem tekmovanju nastopili tudi domači Moški pevski zbor, Folklorna skupina Nemilje Podblica in gostji M&M. A. Ž. NAGRADNI KUPON Kdo bo tudi letos (tako kot na vseh do zdaj) strokovni vodja tekmovanja? Ime in priimek na kuponu pošljite na naslov Gorenjski glas Kranj, 4000 Kranj, Zoisova 1 na dopisnici do vključno 11. junija. Izžrebali bomo dve vstopnici za prireditev Besnici. TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Tel.:(064) 222-268 DELOVNI ČAS od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR ^J^j^^j^ . ,lim,A . «.L»r KOTNI SESTAV Z LEŽIŠČEM MIKVt Količine so omejene. UMETNO USNJE 110.364,- . FLOCK TKANINE 127.133,- Nudimo vam: POPUSTI DO 35% KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, JEDILNICE, SPALNICE. - STROKOVNA POSTREŽBA (skiciranje, projektiranje...) - BREZPLAČNI OGLEDI NA VAŠEM DOMU - BREZPLAČNA DOSTAVA PO GORENJSKI IN LJUBLJANI - MOŽNOST MONTAŽE PO DOGOVORU. KREDIT BREZ POLOGA! T+7% UGODNE CEME! LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, 715 265 vabi k vpisu v Visoko upravno šolo informacije: 715-265 GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA To«*. 4- Jonu" l0'6 PRVA SOBOTNA SREČA Tudi letos bo potekala poletna akcija Sobotna sreča, ki jo pripravljajo: Turistična agencija Odisej, Gorenjski glas in Gorenjska televizija TELE-TV Kranj. Prva javna prireditev Sobotna sreča bo na sporedu v soboto, 8. junija, ob 11. uri. Glavnino programa bosta oblikovali štiričlanski ekipi osnovnih šol iz Kamnika in dr. Franceta Prešerna iz Kranja, ki se bodo med seboj pomerli v kvizu, nastopil bo narodnozabavni ansambel Slapovi, predstavili se bodo moto veterani - oldtimerji, vse pa čakajo še presenečenja. Ne pozabite izpolniti kupon objavljen v Gorenjskem glasu in ga oddati v stekleno kocko pred Odisejem. Izžrebance in udeležence prireditev čakajo turistične in praktične nagrade. Pravilno izpolnite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali oddajte na turističnih društvih Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, škofja Loka, Tržiča ali turističnih agencijah Meridian Jesenice ter Tik-tak Preddvor. Ne pozabite napisati na dopisnico svojega naslova. NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštoj tri sanjske poti iz Odisejevega kataloga "MOJE POLETJE" REPUBLIKA SLOVENIJA VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC URAD Obisk varuha človekovih pravic v Radovljici 11. junija 1996 V torek, 11. junija 1996, bo na obisku v Radovljici varuh človekovih pravic, g. Ivan Bizjak Obisk je namenjen predvsem razgovoru z vsemi, ki si želijo z njim pogovoriti o problemih, ki sodijo v pristojnost varuha človekovih pravic. (To so primeri kršenja človekovih pravic in nepravilnosti državnih organov ter občinskih organov v odnosu do posameznika.) Razgovori bodo potekali v prostorih občine Radovljica, Gorenjska cesta 19. Kdor želi priti na razgovor, naj se za čas razgovora dogovori po telefonu 080 15 30 najkasneje do petka, 7. junija 1996. Urad varuha človekovih pravic OBČINA BOHINJ Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo občine Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj in Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva objavlja RAZPIS O SOFINANCIRANJU INVESTICIJ V KMETIJSKI PROIZVODNJI V OBČINI BOHINJ ZA LETO 1996 I. Regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite in sicer za: • novogradnjo in adaptacijo kmetijskih objektov, • novogradnjo in adaptacijo objekto namenjenih za dopolnilno dejavnost na kmetijah, • kmetijsko mehanizacijo, • ostalo kmetijsko opremo. Prosilci vloge za vračilo že plačanih obresti v letu 1996 vložijo na naslov: Občina Bohinj, Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, Triglavska c. 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Vlogi morajo priložiti točen opis investicije oz. načrt, kreditno pogodbo in potrdilo finančne institucije (banka, HKS) o plačanih obrestih v letu 1996. Višina regresa bo odvisna od števila prosilcev. Rok za vložitev zahtevka je 15. 12. 1996. II. Regresiranje obrestne mere za rekonstrukcijo klavnice v Bohinjski Bistrici. Prosilec oz. GKZ Srednja vas mora k vlogi priložiti naslednje dokumente: • sklep občnega zbora o pristopu k rekonstrukciji • načrt s finančno konstrukcijo • kreditno pogodbo • potrdilo finančne institucije (banka, HKS) o plačanih obrestih v letu 1996 oz. amortizacijski načrt Rok za vložitev zahtevka je 15. 12. 1996. III. Sofinanciranje nakupa telet in telet iz lastne reje za nadaljnjo rejo - pitanje. Prosilci morajo k vlogi priložiti: • pogodbo o pitanju, sklenjeno z Gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas v Bohinju, • račun o nakupu oz potrdilo o pripustu, • izjavo o staležu živine, • potrdilo o oštevilčenju. Regres se uveljavlja za teleta, težka do 200 kg in znaša 15.000 SIT/komad. Rok za vložitev vlog je 15.12. 1996 oz. do porabe sredstev, opredeljenih v proračunu občine za ta namen in sicer na naslov: Občina Bohinj, Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, Triglavska c. 35, 4264 Boh. Bistrica. IV. Sofinanciranje prevoza mleka iz gorskih predelov. Prosilci morajo k vlogi priložiti: • dokument o odkupu mleka • izračun stroškov odkupa za posamezne proge Odkupovalec mleka je upravičen do izplačila sredstev samo v primeru, če ne pridobi republiških sredstev iz naslova "Finančne intervencije v kmetijstvo za leto 1996, postavka 4970" (Uradni list, št. 5/96). Rok za vložitev zahtevka je 20. 11. 1996, na naslov: Občina Bohinj, Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, Triglavska c. 35, 4264 Boh Bistrica. V Sofinanciranje obnove degradirane travne ruše s preoravanjem oz. strojnim vsejavanjem, v višini 50 % od cene opravljene storitve. Prijave sprejema Kmetijska svetovalna služba v Bohinju, Srednja vas 73, do 5. 8. 1996 Dodatne informacije glede razpisa dobite pri g. Dušanu Joviču, telefon 723-400 ali 721-689. Predsednik komisije za kmetijstvo in gozdarstvo Dušan Jovič, ing. Župan Franc Kramar, dipl. ing. o.p. Proizvodnja pohištva in opreme Celovška 317, LJUBLJANA p.o. objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine Počitniške brunarice "JASMIN", na Veliki planini, s pripadajočim zemljiščem, pare. št. 744/91, nerodovitno in zgradba, v skupni izmeri 203 m2, vpisano v zemljiški knjigi vi. št. 294, k.o. črna za izklicno ceno: 25.000 DEM Pogoji: Kupnina je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki najkasneje do 14. 6. 1996, vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene nepremičnine, to je 2.500 OEM v tolarski protivrednosti na dan plačila, na žiro račun št. 50104-601-26591, v korist TAPO, p.o., Ljubljana, z označbo namena "varščina za javno dražbo". Ponudbe za nakup nepremičnine je potrebno oddati najkasneje do 14. 6. 1996, do 14. ure, na naslov TAPO, o.p., Celovška 317, Ljubljana, s tem, da se ponudbe poslane po pošti, do navedenega datuma, upoštevajo, če prispejo k naslovniku od 17. 6. 1996. Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah z oznako "Ponudba za licitacijo brunarice "JASMIN" - ne odpiraj". Ponudbi z navedbo ponujene kupnine, morajo interesenti priložiti potrdilo o plačani varščini ter pravne osebe overjeni izpisek iz sodnega registra, ne starejši od 30 dni, fizične osebe pa morajo priložiti potrdilo o dražavljanstvu. Vplačana varščina se vračuna v kupnino, ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo varščina brez obresti vrnjena naslednji dan po javni dražbi. Nepremičnina se prodaja po načelu videno - kupljeno. Najboljši ponudnik je dolžan skleniti prodajno pogodbo v 8 dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino naslednji dan po sklenitvi pogodbe, sicer se bo pogodba razdrla, prodajalec pa bo zadržal varščino. Prodajna pogodba bo vsebovala klavzulo, da je pravno veljavna, ko jo potrdi javni pravobranilec. V izklicno ceno ni vračunan prometni davek. Prometni davek, druge dajatve in stroške zemliškoknjižnega prepisa, plača kupec. Odpiranje ponudb bo dne 17. 6. 1996 ob 10. uri, na sedežu prodajalca, Celovška 317, Ljubljana v sejni sobi. Ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, s tem, da se morajo predstavniki pravnih oseb izkazati s pooblastilom oz. dokazilom o zakonitem zastopstvu.Vsa pojasnila glede nepremičnine lahko interesenti dobijo po telefonu 572 551, pri gospodu Trpin. Ogled nepremičine bo za interesente organiziran dne 10. 6.1996 od 10. do 13. ure. MALI OGLASI g? 223-444 APARATI STROJI PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. «634-012 n/99 MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 15141 Prodam STROJ za izdelavo šprčaka S 150 MODELI. ©242-298 18128 Prodam "ŠTILARCO"- MOTORNO ŽAGO 045.©731-043 ibmb TRANSPORTNI TRAK sortirnik krompirja, avtomatska tehtnica, prodam. Kozina, 328-238 ibsm VILICE za bale in palete ter valj za valjanje,prodam. ©328-238 18537 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK, 4 elektrika, 2 plin.©323-987 ibs69 Prodam ELEKTRO MOTORJA 1,5 kW in 2,2 kW, oba nova.©57-841 Prodam OBRAČALNIK SENA, priključek k BCS kosilnici.©632-750 po 16 h 18578 AVTORADIO Blaupunkt Dresden RCR 45 z avtorevers, kartico, 18 spominskih postaj, RDS,ugodno prodam. ©67-654 18596 Prodam dobro ohranjen obračalnik za BCS KOSILNICO Maraton. O 723-634 18603 VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA 090 42 86 LETNI HOROSKOP Prodam ROTACIJSKO TRAKTORSKO KOSILNICO SIP 165 in ŠKROPILNICO, traktorsko 200 l.©731 -009 18616 Prodam VODILO za STRUŽNICO dol. 2 m. ©312-152 iseie Zvočniki in ojačevalec 2x400 W prodam. Grega 13311-266 18857 Prodam GLASBENI STOLP Beniton ali menjam za boljšega z doplačilom. ©57-9/7_18676 TRAKTOR DEUTZ FAR IN FIEND 4x4, 100 KM, samonakladalno prikolico balirko, žitni kombajn, širina 2 m, prodam. ©068/81-323 18682 Prodam RAČUNALNIK COMMO-DORE 64 za 5000 SIT in AMIGA 500 z disketno enoto in barvnim monitorjem za 20.000 SIT. ©50-235 JAKA PLATTŠA 13 KRANJ, Tel.:326-995 V_s GR. MATERIAL BOJLERJE kombinirane rostfrei iz nerjaveče pločevine, 80, 100 In 300 I, prodam. Garancija 3 leta. ©806-069, 0609/635-262 i6683 CISTERNO izdelamo v vašem prostoru po vaših merah. ©0609/635-262, 806-069_ 17152 Prodam LESTVE 3 8 m.©46-283 18581 Ugodno prodam ENOKRILNA POL-KNA Jelovica z nepremičnimi letvami, cazličnih dimenzij.©332-740i8585 Prodam suh nažagan LES za objekt 5x6 m, cca 6 kubikov. ©331-361 18598 Prodam 1 m3 bele MIVKE. ©731- 654 _ ,8599 Kompletni les za ostrešje hiše 10x10 m, prodam. ©324-508 18622 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©56-095, 225-467 16872 Matematiko, fiziko inštruiram. ©43- 131 18448 INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole ter fakul-tete.©332-613 18558 Prodam osebni RAČUNALNIK 486/ 80 (barvni monitor 14", CPU Intel 80Mhz. CDrom 4 speed, sound blaster, oba disketnika, disk 850MB, 12MB RAM, VGA 1MB, star 15 mesecev) in barvni PRINTER Stylus Color lis (star 2 meseca). Za dodatne informacije kličite na telefon 715-309, vsak dan po 16. uri. Cena ugodna. KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037, ali ©211-927, ©47-534, TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA SAVSKA CESTA 46, 4001 KRANJ LICITACIJA počitniške prikolice ADRIA 465 de lux Letnik: 1981, s kompletno opremo (baldahin, Bohor oprema, inventar) Izklicna cena 2000 DEM v tolarski protivrednosti. Prikolica je stacionirana v kampu PILA Punat na Krku. Licitacija v petek, 7. 6. 1996, ob 13. uri v TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46. Varščina 10 % od izklicne cene se vplača pred licitacijo. Informacije -tel. 064 222-651, vsak dan od 7.-15. ure. KOLESA LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353 14776 Najem: v Kranju nudimo najem 60 m2 v pritličju poslovne hiše na prometni točki. K 3 KERN, 221-353 14779 Prodamo v Kranju okrepčevalnico 50 m2 v obratovanju, z vsem inventarjem. K 3 KERN, 221-353 i47eo ODDAMO V NAJEM Sp. Bitnje 300 m2 poslovnega prostora z lastnim parkirnim prostorom, možnost partnerstva, odlična lokacija. K 3 KERN, 221-353 15906 PRODAMO poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353 15907 V Kranju oddamo lokal 20 m2, na Jesenicah avtodelavnico, večji prostor za trgovino 170 m2 pri Kranju, poslovni objekt 180 m2 v Šenčurju in v Kranju, skladišča ali obrt v Škofji Loki, Radovljici, pisarne v Kranju, Stražišču. APRON 331-292, 331-366 18703______ ODDAMO PREDDVOR 50 m2 gost. lokal, 1600 DEM/mes. in odkup inv. 46000 DEM; KRANJ Planina III lokal 38 m2, primeren za trg. ali storitveno dejavnost; Center »trgovski lokal 90 m2 in 40 m2 v I. nadstropju, Planina I, 20 m2, več skladiščnih in pisarniških prostorov. DOM NEPREMIČINE, Kor-oška c. 16, Kranj, 22-33-00 1872S ODDAMO poslovne prostore v Kranju Stara c. 80 m2 nova gradnja, 900 DEM mesečnoxFRAST 242-651 Prodam moško GORSKO KOLO, 1fl prestav, cena 20 000 SIT. ©712-363 18551__Ú Prodam GORSKO KOLO Rog, novo, z garancijo za 21000 SIT in malo rablljeno žensko kolo Hollan. za 12000 SIT. ©77-834_i«g Ugodno prodam KOLO BM*-©325-997 ^ Prodam COLIBRÍ (92/93) z vso opremo, kot nov. ©325-355 95 OBVESTILA PORTOGUARO - nakupovalni i/let s kombijem v Italijo. ©49-442 ^ NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombijem. Torek, četrtek, pe'eK-sobota. ©49-442 ^ Turistična agencija DELFIN vas vab' v Rovinj, najlepše mesto zahodn» obale Istre, kjer vam nudijo: rezerva' clje v hotelih, turističnih naselji^ zasebnih apartmajih in sobah. SW' pinam ali posameznikom nudijo W° ladijske izlete ter vse ostale turistične storitve. PRAVI NASLOV ZA V'ASC DOBRO POČUTJE: DELFIN, RoVN* a 385-52-81-32-66 OBLAČILA eritaS NEVESTE - obiščite butik VEF in si izposodite poročno ob'^37; Maistrov trg 11, ©224-158 10 00- Prodam belo žensko, večerne LEKO, št. 40 (lahko za P°r" ko). ©720-084 OTR. OPREMA Prodam lepo ohranjeno OTRO^S POSTELJO z jogijem. Cena 12 ^ SIT. ©632-689 18 OSTALO ROŽE za okna in balkone, sadike ro* in zelenjave za vrt in gredice grobove dobite na Sp. Brniku ©422-666_ JJ2 Za 300 DEM prodam novo LlSjR0' JENO KOŽO (4,7 m2)©738-360 18566 _ ______^ V zasebni hiši v Izoli ODDAM za turistične sezone dva apartma) jfl kuhinjo s pogledom na morje za \0 6 oseb. V večjem apartm^ 'L možno namestiti še dodatni 's-'' Neposredno ob stanovanjski hi& trgovina s prehrano ter zabav ©066/62-041, zvečer __l> Prodam napravo za žganjeku^ (J 12000 SIT in rabljena vhodna ' 4 za 2000 SIT. ©77-834 NOVO V TRGOVINI Gregorčičeva 8, KRANJ • NAJVEČJA PONUDBA KOPALK. '• LISCA in ARENA (moških, ženskih, otroških in tekmovalnih, očala in plavalne M • OBLAČILA ZA PROSTI ČAS GOLA in AMMAN?i • poletne piïame in epaine srajce GOLA in AMMANN • nedrčki za močnejše poetave • športni programi perila TRIUMPH • MOŠKO IN ŽENSKO PERILO GALEB PRODAMO večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija, fitnes, savna), cena 195.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353_ i5goe ODDAMO v najem v bližini Kranja živilsko trgovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, 221- 353 18499 ŽELEZNIKI - POSLOVNI PROSTOR 64 m2, ugodno prodam 33000 DEM možna kompenzacija. ©323-337 Oddamo poslovne prostore v Kranju 60 m2, 2 pisarni s čajno kuhinjo, mesečna najemnina 700 DEM FRAST 242-651 i8743 NAJAMEMO POSLOVNE PROSTORE vseh kvadratur. FRAST 242- 651___ 18744 Podjele prodamo gospodarski objekt z dokumentacijo za izgradnjo gost. lokala 14x6 m za 80.000 DEM AGENT Kranj, 223-485 i874s PRIDELKI Prodam drobni KROMP1' krmo. ©47-872_ Cvetoče surfinije in bidens, j-prodam. Cena samo 100 =>' ©45-532, popoldlan __,, Poceni prodam begonice^ clnerarijo za grobove ter 0jcJ3ri vetne petunije. ©45-532, P°P * 18597 ____--7.4 3 ha prve košnje, prodam 18601 KOKOŠJI GNOJ v vrečah n dognojevanje paradižniku 16. uri v Sr. vasi 6, Gorice, v 16616 I Odkupujemo hlodovino bora. švelc d.o.o., 58-094, 58-825 18636 090/41-29 Prodam STOJEČO TRAVC 729_ ^ POSESTI Prodamo v Kranju polo^'r dvojček, 3 etaže po 50 rrw. parcela, cena 215.000 De KERN, 221-353 Prodamo v Cerkljah novo g 250.000 DEM. K 3 KERN, 14766__-—- Prodamo pri Medvodah (Se^ enonadstropen prizidek■'/.pp;-. cena 130.000 DEM. K 3 ^ 353 Torek, 4. junija 1996 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS hiè^Ctarno v Vodicah enonadstropno dokür,P*arJPe,a Je 500 m2- možno je 353 P,tl Še 500 m2. K 3 KERN. 221- '--__ 14768 4od«mo v Mavc'čah nedokončano Dpm Pj"íela 420 m2, cena 115.000 ^J^3_KERN, 221-353 14768 ^e$ï«mi°x (2i9ania vas) starejšo cenaion^0 In 1600 m2 parcela, 353 1 20 °°0 DEM. K 3 KERN, 221- —-__ 14770 5ïS?mo ,v Strahinju pritličje hiše (90 garaio S klet'0, locen obiekt za 636 n;9samostojen vhod, parcela K, svojo kotlovnic, cena '<'?,u °EM. K 3 KERN, 221-353 PaíS2f7ïS»«na Bledu vecl° hiso na v LesrJh 0 m2' cena 330.000 DEM, * BmT prodamo montažno hišo 8 221-353 ela '6 700 m2' K 3 KERN' "j^- 14772 «riiskïrP na Drulovki končano HorSan« *°' 400 m2 sveta in nedo-22%35J atr')sko hišo. K 3 KERN, Igre, lQra»ne paUce »JJjjB ™ K kartice, rafcunalntW n ostali raòunalnlèW pnbor... i^3VNALN,lIUMioo 128 900 KmiSlS 15120° ÍPsnlf KAL-NIKI tPSON U-300 D PACKARD R v 1 s >M M0lInt*N DOGRADITVE PC-JEV UN|T0RJEVVSEHZNAMK! 08vS računa'nižka oprema Mnul0vini MEGABIT V0d°Pi^evaRÍrtE^KLANCU '•"•a 17, telefon 22 20 aelovni čas: s°bota 9.30-12.00 29.900 42.500 52.900 95.500 S 30 Prodamo v Gozd Martuljku starejšo hišo z ločenim objektom na parceli 800 m2 ob glavni cesti, primerno za turizem ali gostinjstvo ali podobno, cena 135.000 DEM, možen dokup 800 m2. K 3 KERN, 221-353 15904 Tržič prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 15900 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353 15910 Trstenik (Orlova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 16766 Kupim GRADBENO PARCELO za vikend do 10.000 DEM v Planini pod Golico ali Javorniški rovt. 0862-827 16850 Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353 18502 Prodam 2,5 ha GOZDA na Jelovici -nad Belo Pečjo. Informacije na telefon 332-225 18587 RADOVLJICA - prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, 80.000 DEM. POSING,D.O.O., 224-210, 222-076 18651 ŠMARTNO na Gorenjskem prodamo zazidljivo parcelo 1598 m2, 125.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222- 076 18652 JAVORNIK pod Joštom, prodamo zazidljivo parcelo 730m2, 36500 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222- 0 76 18653 ŽABNICA prodamo zazidljivo PARCELO 1400 m2, 90.000 DEM, CERKLJE prodamo zazidljivo parcelo 779 m2, 55000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 18654 Kranj ali okolica (do 10 km izven) TAKOJ kupimo do 10 let staro s parcelo 700 m2 za GOTOVINO do 350.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 18655 Nad pivnico PINKI (bivši Sodček) v Zg. bitnjah pri Kranju oddamo več POSLOVNIH PROSTOROV s souporabo sanitarij in čajne kuhinje, CK, parkirni prostor.0312-193 18658 KOŠNJO na Ravnah pri Tržiču poceni oddam.»224-283 18659 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., «221-353, fax 221-785 18660 PRODAMO v Britofu polovico HIŠE -dvojček, parcela 300 m2, cena 160 000 DEM.K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 18661 PRODAMO Bled stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 18662 V Kranju, šk. Loki in Radovljici z okolico kupimo nedograjeno hišo, novejšo in starejšo hišo ter zazidljivo parcelo. Uredimo cenitev in pogodbo. APRON 331 -292, 331 -366 18704 Prodamo več hiš, bivalnih vikendov, hiš v gradnji in parceli na Gorenjskem. Kupimo več hiš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, «52-233 18709 Na Jesenicah v garažni hiši na Plavžu prodamo garažo. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 18713 PRODAMO PREDDVOR hišo na večji parceli in zazidljivo parcelo parcelo, 350.000 DEM. PRODAMO BLED, novejšo visoko priti, hišo na parceli 900 m2, primerno tudi za poslovno dejavnost, 550.000 DEM, PRODAMO NAKLO: dvostanovanjs-ka hišo v IV. gr. fazi, na parceli 700 m2, 295.000 DEM; DOM NEPREMI-ČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33- 00 18718 PRODAMO BRITOF nedokončano hišo, 3 etaže x 150 m2 na parceli 1300 m2, 235000 DEM, PRODAMO KRANJ vis.priti, hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedokončano delavnico s stanovanje. PRODAMO BAŠELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, 150.000 DEM. PRODAMO DRULOVKA IV. gr. fazi, vrstno hišo 160.000 DEM, KRANJ okolica nadomestna gradnja na večji parceli 125.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 18720 PRODAMO Zalog pri Cerkljah na parceli 977 m2 visokopritl., 8,5 x 11 m, montažna Marles; PRODAMO Stiska vas hiša v IV. gr. f.+1ha travnika, 100.000 DEM; MOŽJANCA nad Preddvorom vikend hišo, 9x7m, tel., CK, 99000 DEM, GORENJA VAS okolic obnovljena hiša na parceli 900 m2, primerna za vikend, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 18721 SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj^^.—yCt^^^ Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, gorenjske teli far. 064/22 33 76 F-,f.iži-yiii;rf.UiM7i!.ira KRANJ - PLANINA III, 1,5 SS, 53 M2, CK, T, SAT, TOPL. CENA 82.000 DEM KRANJ - PLANINA III, 2 SS, 73 M2, CK, T, SAT, TOPL. NIZEK BLOK. CENA 110.000 DEM KRANJ - PLANINA, 2 SS, 67 M2, SAT, 6, KLASIČNO OGREVANJE, CENA 80.000 DEM KRANJ - PLANINA III, 2 SS + 2 KABINETA, 86 M2, CK, T, SAT, TOPL. II. NADSTROPJE, CENA 135.000 DEM KRANJ - ZLATO POLJE, 3 SS, ETAŽNA CK, T, SAT, LEPO UREJENO, CENA 106.000 DEM KRANJ - CENTER ODDAMO POSLOVNE PROSTORE PRIMERNE ZA TRGOVINO ALI PISARNE, 25, 29, IN 24 M2. MOŽNOST ZDRUŽITVE V EN PROSTOR. INDUSTRIJSKA CONA, ODDAMO PISARNI, 24 M2, CK, T CENTER ALI PLANINA, KUPIMO CCA 60 M2 POSL. PROSTOR ZA TRGOVINO BLIŽNJA OKOLICA ODDAMO 70 M2 ZA SKLADIŠČE ALI DELAVNICO KRANJ KRANJ KRANJ KUPIMO od Kranja ali Škofje Loke proti Ljubljani kupimo hišo z vrtom, ODDAMO Lesce vikend hišico z vrtom v mirnem okolju, samo parom brez otrok. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 18722 PARCELE PRODAMO GRADBENE: KRANJ Primskovo nadomestno gradnjo za poslovno stanovanjski objekt ob cesti, na parceli 25 33 m2; ŠKOFJA LOKA center, ob cesti za posl., stan. gradnjo, 620 m2, 56000 DEM, Sr. Dobrava nad Pod-nartom, 500 m2; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 50 DEM/m2; ZVIRČE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. dokumentacija urejena, 75 DEM/m2; llovka 1266 m2, elek. in voda na parceli, Senično 1575 m2, elek. na pare.. Prebačevo 1000 m2, 80 DEM/ m2, Čatež okolica 4650 m2, 27000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 13723 KUPIMO Kranj gradbeno parcelo od 500-1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem, KUPIMO od Radovljice do Komenda kupimo večjo, sončno parcelo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 18724 Prodamo Kranj Klanec 1/2 hiše 147 m2 vrta, BLED hiša Juršek z gostinskim lokalom v obratovanju, KRANJSKA GORA 1/2 hiše z parcelo 600 m2 kot vikend, BRITOF dvojček 2 garaži, parcela 380 m2. FRAST «242-651 18736 Prodamo ŠENČUR vrstna hiša III,GF parcela 400 m2 ali menjava, TRŽIČ JASA HIŠA III GF, parcela 680 m2, prodamo Planina meščanska hiša 2 garaži parcela 670 m2, kupimo več stanovanjskih hiš na območju Gorenjske - GOTOVINA. FRAST, 242- 651 18737 Prodamo KOKRICA zazidljiva parcela 633 m2, prodamo BRITOF ob glavni cesti zazidljiva parcela 607 m2, prodamo Škofja Loka ob Sori zazidljiva parcela 698 m2, prodamo šenturška Gora Apno 2 parceli 300+600 m2 za vikend, kupimo večje zazidljive PARCELE od 3000 do 5000 m2. FRAST, «242-651 18738 BOHINJ okolica kupimo zazidljivo parcelo ali vikend za znanega kupca. AGENT Kranj, 223-485 18747 PREROČIŠČE DELFI 090 4130 Kranj prodamo 13 let staro hišo, takoj vseljivo za 195.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 MTfl Kranj okolica kupimo starejšo hišo z nekaj zemljišča za znanega kupca do 90.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 16752_ Kranj prodmao GARSONJERO 30 m2, za 52000 DEM, Kranj prodamo 1000 m2 zemljišča, 2 manjšim objektom, primerno za vikend v varovalnem pasu, Kranj prodamo atrijsko 2 ss, 53 m2 vseljivo po dogovoru za 82.000 DEM, Kranj prodamo 6700 m2 GOZDA za 11000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_«W Zalog pri Cerkljah prodamo hišo na 1000 m2 zemljišča, staro 13 let. opremljeno z vsemi priključki, Železniki prodamo lokal, komplet urejen za neživilsko dejavnost, cena je 35000 DEM. AGENT Krani, 223-485 18758 Potok pod Blegošem prodamo bivalni vikend starejša kmečka hiša z CK, lepo urejeno, na 1000 m2 zemljišča za 100.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 18749 ' Jarčja dolina Žiri prodamo novo hišo 8x9, vsejjivo komplet, opremljeno, z vsemi priključki z gosp. poslopjem, vse skupaj za 240.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 18750 PRIREDITVE Glasbo za ohceti, obletnice, prireditve vam igrajo fantje "spod kovčka".«685-537 17760 TRIO IGRA na ohcetih v lokalih, obletnicah,po želji tudi sam s frajto-narico. «731-015 18607 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. «422-193 13993 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. 0422- 193 15957 Vložite certifikat: nagrada likalnik ali kasetofon, možnost Kredita. 0323-891, po 16. uri 18040 KOMPASOV SKLAD sprejema certifikate. 0213-226 18391 DELNICE - Mercatorja. Leka, Save, Uniona, Krke, odkupujemo od 10. do 16. ure od ponedeljka do petka na 0061/314-952 18641 BPD East brokers, d.d., ODKUPUJEMO delnice Lek, Mercator in druge. Tel.: 061/133-43-52 Odkupujemo delnice iz javnih prodaj LOKA, LEK, DROGA, CETIS CELJE, KOVINOTEHNA, KRKA in ostale. Kržan in Rolih, d.n.o., Reteče 124, Šk. Loka; tel.: 633-051; 631-585 POZNANSTVA Sem vdova, stara 62 let. Želim spoznati za skupno življenje vdovca, mirnega značaja, nealkoholika, starega do 65 let, na podeželju. Šifra: MAJNIŠKI POZDRAV 1B611 VENERA KLUB Spoznavno družabni večeri s plesom. V soboto 8.6. v restavraciji Center-Lesce, 15.6. Be-linka Ljubljana, 22.6. v Novem mestu, Izlet po Dolenjski. 00609/631-868. NE OSTAJAJTE OSAMLJENI DOMA! 18726 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 061/611-078 15265 Prodam 25 m2 MOZAIKA za odlaganje. Partizanska 49, Šenčur 18534 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in MEŠALEC za BETON.0217-132 18552 Prodam SMREKOV LES 25, 50 in 80 MM.0633-187 18555 Prodam DEKLIŠKO kolo CITY BIKE ROG in KEMIČNO stranišče - novo, primerno za kampiranje. Oprešniko-va 20, Kranj. STAN. OPREMA Prodam nerabljeno belo BANJO, 170 x 67 za 4000.0891-826 po 15 h 18548 Prodam rabljene kuhinjske elemente (omarica, štedilnik in hladilnik). 0622-210 16635 ŠPORT Kupim rabljene ROLERJE št. 37-38. «46-238 18689 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0 242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0 324-698 in bela tehnika na 331-301, od 9. do 17. ure 2405 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! 0061/813-553, 061/ 814-913 2608 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11964 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV-če zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 332-053 15205 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. 0331-450 15266 ČISTILNI SERVIS METOD,d.o.o., vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi), sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves....0326- 969 16302 BALONI, REKLAMNO DEKORATIVNI, POTISKANI PO VAŠEM NAROČILU! OSKRBA.D.O.O., 0 062/35- 304 16859 TV-YIDEO-AUDIO-HI-PI Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročilu. 0 806-02617259 ZASTEKLJUJEMO vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. 0061/272-381, od 8 12. ure in od 14-17. ure 17777 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop). 049-416 17915 Lamelne zavese, žaluziie, rolete vam nudi ROLETARSTVO BERČAN, 0061/342-464, 0609/630-700 16024 Prevodi v/iz italijanščine in angleščine, hitro, ugodno. 0221-013 18028 LIKAM perilo, prte, posteljnino. 0241-046 18I61 KNJIGOVODSTVO za mala podjetja in samostojne podjetnike - posameznike. 0631-573 18349 MONTIRAMO lesene opaže, stropi, stene, mansarde in zunanji opaž. 083-585 18539 ZASTOPSTVO IN PRODAJA C!) piongcer 0Shcrwr>od MINI STOLP PIONEER 76.990 SIT TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 SIT TV ISKRA 55 TTX 59.990 SIT SHERWOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH 103.680 SIT PHILIPS ENOJNI RADIOKASETOFON ' 6.300 SIT PHILIPS VIDEOREC.(*) 42.990 SIT PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W (POMP) 29.900 SIT SONY VHS E-180 590 SIT SONY AUDIO UX-S60 |#j 290 SIT KASETOFONI PIONEER 1 -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE ALi! POTROŠNIŠKI KREDIT l"!'^';H PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ i i IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE !t CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Polagam keramiko ugodno in kvalitetno. 0241-596, po 19. uri 18610 Zidarska dela opravimo, fasade in omete, cena konkurenčne. 0422- 514 18614 Popravila vseh vrst TV, videorekor-derjev, dalj. upravljanje. 0331-199 PROTON RTV SERVIS vam hitro in kvalitetno popravi vso zabavno elektroniko. MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN Bleiweisova 2, Kranj, 0222-004 17510 Na zadovoljstvo strank opravljamo vsa zidarska dela. Kvalitetno, ugodno in poceni o čemer se seveda lahko prepričate sami. Vse informacije na 0218-779 okoli 21 h 17758 MONTAŽA LESENIH, TEKSTILNIH, PVC STENSKIH ali TALNIH OBLOG.0874-076 i859o PREOBLAČENJE SEDEŽNIH GARNITUR, STOLOV ali KUHINJSKIH KOTOV. 0 874-076_ibmm LASTNIKI PRALNIC in LASTNIKI GOSTINJSKIH LOKALOV! Ko kupujete čistila in pralne praške naredite nekaj tudi zase. Nudimo vam vračilo 35% nabavne cene čistil in pralnih praškov, ki vam bo povrnjeno že takoj v naslednjem mesecu po nabavi! OGLASITE SE, NE BO VAM ŽAL. Če ste zainteresirani se oglasite pod Šifra: NE PLAČAJ VEČ KOT JE POTREBNO_iesw Uzvajanje sanacije, vzdrževanje vseh vrst ELEKROINSTALACIJ. Če-bašek, Prebačevo 62, Kranj 18572 Vodim poslovne knjige podjetjem in samostojnim podjetnikom, pretipkavam diplomske in seminarske naloge 078-708 in 741-394 18584 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 18631 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. 0213-218 18640 Imate težave z lasiščem, so vaši lasje tanki, lomljivi, vam izpadajo? Pokličite S 211-373 POPRAVILO orodja Iskra, AEG, BXD, BOSCH, Makita, Metabo. Hilti. Pivka 20, Naklo ibbm SERVIS HLADILNE TEHNIKE, gosp. aparatov, previtje rotorjev, elektromotorjev. 047-490 18665 ljubljanska 85, Domžale Tel. MANICUR 27.6. • 1.7. (cena 329 DEM) HOCHENHEINE 26.7. - 28.7. (cena 209 DEM) MADŽARSKA 9.7. -11.7. (cena 139 DEM) X4 UR LE MANSA U.6. ■ 17.6. (cena 235 DEM) ITC - DTM: NORIŠ RING 22.6. - 23.6. (cena 169 DEM) SLOVENSKO HUMORJE, ISTRA IN KVARNER ©MHjBttrtariitfc) POSEBNO LETALO OdhodaIn Mi IZREDNO UGODNE CENE ■ OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAHTEVAJTE NAŠE KATALOGE - POSlJEMO VAM JIH PO POŠTI tU npr tJ^^J Šuceva27,24 21 21 li^íiyinaSKOFJA LOKA, Mestni tre 32 (>i\?ZŽlCNI TELEFONI, TELEFAKSI, l^llRAi i, ri a ofimr MONTAŽE, ISDN TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103,221-139,221-146, FAX: 064/211-790| MEGA SPEKTAKEl FESTIVALBAR 21.6.- 22.6V96 ARENA - PULA nastopajoči: EROS RAMAZZ0H, R0N, JOAN OSBORNE, KELLY FAMILY in drugi cena: 99 DEM (h »olpenzio«, vstopnic« za 1 Vlštr, prevoz) 7S! v Turistični agenciji ODISEJ ali v GORENJSKEM f£* BAPBAPA Mestiní tRq 1 5, 4220 ŠK. LOKA TeI. saIoin: 064/625-250 VRTNE SEDEŽNE GARNITURE prodam ali izdelam po vaših željah. «061/812-575 18671 POPRAVLJAMO RAZNE VODOVODNE INSTALACIJE TER NAPELJEMO NOVO (KOPALNICE, HIŠE, RAZNE PREDELAVE...). DELAMO STROJNO IN Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI (BREZ DAVKA). ©0609/622-484 18877 Montaža oljnih gorllcev, napeljava avtomatike, servis, meritve. ESA Kranj, 327-319 18664 SERVIS oljnih gorilnikov, avtomatike, sončnih bojlerjev, meritve izkoristka. BETA-S.d.o.o., 0 in fax 874-059 18668 Sprejmemo vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni. «211- 071 18693 Izvajanje sanacije, vzdrževanje vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. Čeba-šek, Prebačevo, 0326-359 iseoo STANOVANJA Prodamo: Jesenice 4 sobno stanovanje 102 m2 + 1 garsonjero 17 m2 v privatni hiši za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353_i47se Prodamo na Bledu 1 sobno 35 m2,3 sobno z atrijem 74 m2, 4 sobno v 1. nad. 93 m2. K 3 KERN, 221-353 14760_ Menjamo Kranj 3 sobno stanovanje (ni CK) za 1 sobno. K 3 KERN, 221- 353 14763 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pp telefonu ali osebno 0 9 0-41-43 156 SIT/nun Oddam sobo, kuhinjo, kopalnico, predsobo, balkon, svoj vhod 20.000 SIT mesečno. 078-572 18323 Prodamo v Kranju v mestnem jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_im* Prodamo 3 sobno stanovanje na Zlatem polju etažna CK, cena 105.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 18497 Menjamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini menjamo za 2 s. K 3 KERN, 221-353 18498 Kranj - Planina ODDAm 2 ss opremljeno (tel., CK, toplovod), 550 DEM, cenoletno predplačilo. 0332-309 Kupimo 2,5 ali 3 ss v Kranju do 100.000 DEM. 0311-647 18605 VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA, RAZLAGA SANJ, NAPOVED HOROSKOPA IN PREROKOVANJE POKLICIH - PIIVIRITI Najamem garsonjero ali 1 sobno STANOVANJE v Kranju, do 300 DEM. 0223-747 17063 Mlad poročen par nujno najame GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. 0323- 064 17818 Kupimo več 1 sobnih stanovanj v Kranju ali okolici. Plačilo takoj. AM-BRAS, 0325-764 in 323-067 18145 TRGOVINA K3T7Ï3 V ŠK. LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM NUDI: 'KRILA (ZMEČKANKE) 'HLAČE (SVILA, BOMBAŽ) od 3.710 SIT dalje 'SVILENE BLUZE K.R. od 2.990 SIT dalje •OBLEKE BOMBAŽ od 5.950 SIT dalje 'KOMPLETI (KRILO+TUNIKA) 'ZAVESEZA VRATA UČJE -3.960 SIT, LES -6.300 SIT VERIŽICE! SREBRO od 785 SIT dalje USNJE+KRIŽEC 790 SIT 'USNJENI CEKARJI od 2.790 SIT dalje NUDIMO VAM ŠE VELIKO IZBIRO krULJIC, KRISTALOV, DENARNIC... VABLJENI! Kranj - Planina prodam garsonjero, 30 m2, 3. nadstr., Z lega, centr. kurjava, toplovod, kabelska TV, tel., ločena kuhinja, delno opremljeno, cena 51000 DEM. «061/171-2510 dopoldan, popoldan 064/216-912 18621 Najamem 1 ali 2 ss stanovanje v bloku ali hiši v Kranju ali okolici. «223-861 18632 LESCE prodamo 2 3 stanovanje 60 m2, komfortno, 93000 DEM, RADOVLJICA prodamo 3 sobno opremljeno stanovanje, 68 m2, takoj vseljivo, vsi priključki, 110.000 DEM. POSING.d.o.o. 224-210, 222-076 18643 BLED - prodamo polovico hiše, 76 m2, balkon, CK, tel, 130.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 18644 LESCE - prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, komfortno, 95000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210. 222- 076 18645 KRANJ Planina III prodamo 3 sobno j mansardno stanovanje, 73m2, vsi priključki, 110.000 DEM. POS-JNG.d.o.o., 224-210, 222-076 18646 KRANJ Planina III prodamo 3 sobno stanovanje, prvo nadstropje, komfortno, 120.000 DEM. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 18647 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo enosobno stanovanje, 40,6 m2, takoj vseljivo, 65000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 18048_ Kranj Planina II prodamo 2,5 sobno stanovanje, 68.4 m2, 7. nadstr. 100.000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076 18649 Kranj - Planina II garsonjero prodamo 54000 DEM. POSING.d.o.o., 224-210, 222-076_iseso PLANINA II ali III kupimo atrijsko stanovanje, DRULOVKA kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje do 60.000 DEM, lahko brez CK. POS-ING.d.o.o., 224-210, 222-076 18656 V škofji Loki in Kranju takoj kupimo za gotovino več 1,2, in 3 s stanovanj. Kupimo tudi ZAZIDLJIVE PARCELE med Škofjo Loko in Ljubljano. Samo resne ponudbe na «061/14-04-300 18694 Takoj kupimo: garsonjero ali enosobno stanovanje ter dvo in tri sobno v Kranju, Škofji Loki In Radovljici. APRON, 331-292. 331-366 18701 Prodamo: Lesce alpski bloki 2 ss 60 m2, Radovljica vila bloki 3 ss 68 m2, Jesenice 3 ss 74 m2 in opremljena garsonjera 29 m 2 ter 1 ss 37 m2 in v Kranju 30 m2. ZAMENJAMO atrijsko 2+2 ss PI. II za 2 ss ali manjše 2,5 ss in v Šorlijevem nas. 1 ss 25 m2 za 2 ss pri Vodovodnem stolpu. ODDAMO opremljeno 2ss in 3ss v Kranju, hišo z vrtom v Stražišču in 1 ss v Tržiču. APRON 331-292 18702 RADIO 104.5 105.9 ^Élír- 107.} V IIII V 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fax. 152-13-62 V Kranju na Župančičevi ul. prodamo 4 sobno mansardno STANOVANJE. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5. Tržič, 52-233 18710 Na Bistrici pri Tržiču prodamo 2 ss in v Tržiču več dvosobnih, trosobno stanovanje in garsonjero. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, «52-233 18711 V Kranju kupimo več eno, dvo in trosobnih stanovanj z dvema kabinetoma, v Škofji Loki enosobno in dvo in pol sobno, v Tržiču, Radovljici in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V.d.o.o., Koroška c15iTržičJ 52-233_18712 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, KOROŠKA C. 16, KRANJ, 22-33-00 18714 _ PRODAMO: Kranj Šorlijevo nas. 2 ss/IX., 52 m2, 90.000 DEM; Zlato polje 3 ss/pritl., 60 m2, 1300 DEM/ m2, 3 ss 67 m2, etažna CK, 105.000 DEM; Planina I 3 ss/lll., 1500 DEM/ m2, Planina II 1 ss, 50 m2, 80.000 DEM, 2 ss, 65 m2, preurejeno v 2,5 ss, 114.000 DEM, 1,5 /XIII, 59 m2. 1400 DEM/m2, Planina III 1 ss 44 m2/l., 71500 DEM, Planina III atrijsko 92 m2,1500 DEM/m2, Savska loka 2 ss, 76 m2, brez CK, 63000 DEM; Savska c. 2 ss, 75 m2/l, obnovljeno, brez CK, primerno tudi za poslovno dejavnost 105000 DEM; CERKLJE mansardno, 44 m2, 1400 DEM/m2. ŠENČUR 1 ss, 42 m2/pr.. 63000 DEM; Tržič Preska 1 ss/lll, 43 m2, brez CK 1400 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 18715 Prodamo Šk. Loka Frank. nas. 2 ss 62m2, 3. nadstr. FRAST 242-651 18734 Kupimo več eno ali dvosobnih stanovanj - GOTOVINA. FRAST 242-651 18735 STANOVANJE v hiši Stražišče 85 m2, 3 ss mesečna najemnina 450 DEM enoletno predplačilo, možnost najema 7.6.96. FRAST 242-651 18739 STANOVANJE v hiši Stražišče 15 m2 s souporabo mesečno 150 DEM z enoletnim predplačilom, oddamo. FRAST 242-651_18740 PRIMSKOVO Klanec oddamo stanovanje v hiši s souporabo 200 DEM/ mes. z enoletnim predplačilom. FRAST 242-651 um Kranj - kupimo več enosobnih stanovanj z najmanjšimi stroški našega posredovanja. AGENT Kranj, 223-485 18753 Radovljica okolica kupimo dvosobno stanovanje za znanega interesenta. Po možnosti v drugem nadstropju. AGENT Kranj, 223-485 18754 Kranj - kupimo enosobno stanovanje na Planini z najnižjimi stroški našega posredovanja.AGENT Kranj, 223-485 Kranj okolica kupimo več stanovanj različnih dimenzij z najnižjimi stroški našega posredovanja. AGENT Kranj, 223-485 18756 Cerklje prodamo zazidljivo parcelo z vsemi dokumenti, v velikosti 780 m2, za 50.000 DEM, Kranj ali okolica kupimo več stanovanj za znanega kupca, z najnižjimi stroški našega posredovanja. AGENT Kranj, 223- 485 18759 Na Bledu ali v Kranju najamem opremljeno garsonjero ali manjše 1 ss stanovanje, po možnosti v bloku. «061/137-33-46. po 20. uri 18760 ROTEL, MISSION, JPW, JM LAB, FOCAL, VDH, KUZMA Svetovanje, demo, vabljeni! HI Fl SALON Kat, d.o.o., Hotemaže 17a Preddvor pon-pet bd 15. do 18. ure tel.: 064/43-391 Posebni popusti! NEPREMIČNINE posing ' NŽEN1R(NGd.o,o. Kranj.ftjStna 3, tel.^24 210 Wti'"" ÏHMÏMMMÏ,,,........ VARSTVO Izkušena varuška nudi varstvo vašemu otroku takoj ali po dogovoru. «323-281 18538 Prodam GOLF JXD, I. 87, 109000 km, reg. do konca leta, 8300 DEM. «0609/644-625 18540 Prodam GOLF, I. 88, 1.3 bencin, 96000 km, metalik sive barve, zelo lepo ohranjen. «45-307 ismi Prodam JUGO KORAL 55 modre barve, 51000 km, 12/89, ohranjen. «725-125_18542 Prodam R 5, 48000 km, prvi lastnik. «221-771,242-775 18543 Prodam R 12, I.75, prevoženih 120 000 km, oranžne barve, zelo dobro ohranjen, reg. do 5.7.96, cena 1000 DEM.«241-468_ 18545 Prodam JUGO, I.87, reg. do 3/ 97.«324-454 i 854B AVTO MEDVODE - odkup, prodaja vozil, prepisi (zunanji), možna menjava ali kredit. Tel.: 634-760, Škofja Loka Prodam LADO NIVO 1600, I. 12/ 87.«712-363 issso Prodam AX TRE, 1.88, z manjšo okvaro na motorju.Ugodno!«620- 460 18557 Prodam osebni avto GOLF JXD, .87, bel, reg. do 12/96, za 8300 DEM. «0609-644-625 issei Prodam UNO 45, 1.89 dec, reg. do 20.3.97, 88 000 km, lepo ohranjen. «891-668 18562 Prodam JETTO diesel, 1.89, 1. lastnik, nekarambolirana, zelo ohranjena. 043-478 18564 FIAT UNO 45 S, I.87, črne barve, lepo ohranjen, druga lastnica prodam.«41-348 18565 DAIHATSU CHARADE CS turbo diesel, 1.90/10, kovinsko sive barve in TOMOS AVTOMATIK.0802-574 18567 Z 101,1.86, reg. do 2/96, cena 1800 DEM.«71 4-311 18571 Prodam LADO SAMARO, 5 vrat, let. i dec./89, prva Isatnica, 27.000 km. • 211-373_ Prodam dobro ohranjen BMW 316, I.87, metalno zelen, vlečna kljuka. Habjan, Gabrk 6 A, Škofja Loka 13579 Prodam FORD ESCORT 1.4 CLX, 1.90/91, rdeče barve, centralno zakl., 5V.«241-888 18582 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 OPEL OMEGA 2.0 I 16 v caravan,1 opremo, ugodno prodma. Moi^ kredit. «714-975_J** Prodam JUGO 45, letnik 1986 «324-881_JJ3 OPEL VECTRA 1.6 I, bordo barve,J; 95, reg. do 2/97, 17000 km, serv° volan, AIR BAG, temna stekla, cen tralno zaklepanje, elek, pomik stt*5 klima, po višini nastavljivi sede*' alarm, prodam za 23500 Dc^ «061/171-2510 dopoldan, pop^ dan 064/ 216-912_J^! Prodam Z 128 CL, letnik 1986, lastnik. «223-595, zvečer JUGO 45 KORAL, letnik 1990, J* 2/97, rdeč, prodam za 2800 DE"; «331-858 1»*' GANTAR ■L5J Bratov Praprotnik 10. NAKI1 Telefon fax: 064 '47 035 PRODAJA _ y]U IN MONTAŽA *ràk& ™-IZPUŠNIH SISTEMOV Prodam JUGO 55, razstavljen r delih. «66-765 J> itn* Zelo ugodno prodam Z 101, 1986.0 55-458 J> ^ AVTOINTEX proda več vozil L.81.85,86 ■i: 0,AS -i bo y p,. INTERCULER 49-12, L.94. ODKU^ SKODA FAVORIT 136 L, ju NISSAN SUNY 1.6 SLX, L.90, ASJ^i IVECO TURBO_ 1.4, L.92, RAD JO ^o* 24 IUf OOfífíE UME SI MO LADE OD I. 80-92 menjava staro za novo, nakup..((i kredit.0224-029_____IS Prodam R 4, 1.88, zelo lepo °hrJ jen.0312-137 ____l>. Prodam ŠKODO FAVORIT LX, I-Jj} j 14500 km-066-322____ž>\ Prodam HYUNDAI PONY 1.5 GL&1 92, 60.000 km, prvi lastnik, ^ dodatna oprema. 066-322 ____s Ugodno prodam Z 101 1.1 G*; \ reg. 5/97 in 126 P, I. 86, reg. 4^ .„ 0733-958 VOZILA DELI TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam.0331-534 18S53 Prodam TOVORNO PRIKOLI-CO.«241-507 18573 VOZILA NAJAMEMO Kranj manjše stanovanje za par brez otrok. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 1S71« ODDAMO Šenčur 2 ss, 70 m2, opremljeno, v hiši s posebnih vhodom, 450 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33- 00 18717 Prodamo Planina II 2+2 ss, 92 m2, 7. nadstropje. FRAST 242-651 18727 Prodamo Cerklje Alpski bloki Mart-sard, 44,30 m2, 1ss. FRAST 242-65Ï 18728 Prodamo Planina Gogalova nizki blok 85 m2 3 ss, 3 nadstr. FRAST 242-651 18729 Prodamo Zlato polje 1 ss 44 m2, 1. nad, brez CK. F RAST 242-651 16730 Prodamo Šorlijevo nas., 2 ss 53m2, 9. nadstropje. FRAST 242-651 18731 Prodamo Šorlijevo nas. 3 ss, 72,40 m2, 8. nadstr. FRAST, 242-651 18732 Prodamo Kranj Mohorjev klane v hiši 3 ss, 78.30 m2 z CK. FRAST, 242-651 Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure « 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. sosa Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1986, 5 prestav. «326-538 18359 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO Portoguaro s kombijem. «49-442 16846 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombije, torek, četrtek, pete, sobota. «49-442 1S848 LADA SAMARA, RIVA KARAVAN, MOSKVIČ ALEKO, takoj kupim.«061-1263-400 In 0609-614- 484 17143 ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL, STARO ZA STARO, PRENOS LASTNIŠTVA. «325-981 18100 FORD CAPRI, letnik 1970, ohranjen, prodam. «621-805 1S287 Z 101 KOMFORT, LI. 82, rdeče barve, reg. 10/96, prvi lastnik, 550 DEM. «323-557 18386 R 5 CAMPUS 3 v, I.90, R 5 CAMPUS 3 v, I. 91, R 5 CAMPUS 5 v, I. 91, R 5 Five 3 v, I. 94, R 4 GTL, I. 91, EXPRESS KOMBI I. 94, CLIO RN 1.2 I. 94, R 19 TSE I. 91, LAGUNA BREAK 2.0 I. 95, TRÀFIC FURGON I. 89, TRAFIC KOMBI I. 87, ALFA 155 1.81 I. 93, NISSAN SUNNY I. 92, prodamo. Za vsa vozila možen ugoden kredit, brez pologa. «422-522. Renault Preša.d.o.o. 18477 Prodam Z 101, I.85, odlično ohranjena.« 715-234 18535 Prodam SUBARU LEONE 1,6 DL, 10/9, nekaramboliran, 132.000 km, 9200 DEM. «061/127-41-45, 801- 270 18272 j TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ j Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija Qn TEL: 064/221-103,221-139,221-146, FAX: 064/211'7^' U KATALOGA "MOJE POI^TJ^ CLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD l·l^i W POLPENZIONOV ŽE OD 285 DEM / \ j |/ NOVI GRADU 260 DEM, POREČU 280 D&f VRSARJU 269 DEM, NA KRKU 324 DEM £ ^y IpRAČU 219 DEM, HVARU 215 DEM... orqanizirani prevozi s hidroquserl^i iris v dalmacüo in prodaja ladijskih vozovnic jadrounue. 7hdnevno križarjenje po dalmacui399dem ^ TAJSKA 12 DNI OD 1.385 DE*J ✓ŠRI LANKA 8 DNI OD 1.399 DEJJ ✓ RDEČE MORJE 8 DNI 999 DE*11 POČITNICE V ŠPANIJI, GRČIJI, TURČIJI, PORTUGALSKI, NA MALTI- MECA SPEKTAKEL - FESTIVAL BAR, 21. IN 22.6.96 V PUUSKI ARENI - . nastopajo&Eros Ramaaoti, Kelly Family, <3|f1* OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA **breznica 4, 4274 Žirovnica opisuje prosta delovna mesta: • UČITEUA GLASBENE VZGOJE, 2a nedoločen čas s polnim delovnim časom pogoj: predmetni učitelj ali profesor • UČITEUA FIZIKE, RAČUNALNIŠTVA IN TEHNIČNE VZGOJE, *a nedoločen čas s polim delovnim časom p°goj: predmetni učitelj ali profesor • UČITEUA ŠPORTNE VZGOJE, *a določen čas s skrajšanim delovnim časom p°9oj: predmetni učitelj ali profesor • ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA OELAVCA, *a določen čas, od 15. 8. 1996 do vrnitve delavke 8 Porodniškega odpusta. p°9oj: psiholog, pedagog ali socialni delavec J^ndidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev >id dnen Po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA SOLA ^OvNlCA, Zabreznica 4, 4274 Žirovnica. O izbiri bodo Pnjavljeni obveščeni v osmih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Spoštovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! No S'Skem glasu obJavljamo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z kalite? P°magamo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo &fiete boii s?de|ovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si jta. vas j« |50 Dr'lo*nost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev javite- i? ^Plačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način "Caq0w f Premišljujte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: s 'ant še ni pri fejst punci spal"., 0j pOKLIC (smer in stopnja izobrazbe): STAROST: ,SKANO PODROČJE DELA:. ^E2EUE:.......................... QOREN.is2wí^l ki ne bodo objavljeni, IN cnjski GLAS SPOROČA zainteresiranim IME,N PRIIMEK:... ^ASLOV: .. DOVOLJUJEM, podjetjem: da jih TELEFON: t^en£i)?F!0LNITE s TISKANIMI ČRKAMI in pošljite glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ. na: dela «,a,a ci - Podjetja In podjetniki: vsi podatki in informacije o'skalah ObfaJL0 Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. delovna 0 Podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna Povsoh UsP°sobljenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je ^ navedena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo. olkac»t«íehnik> elektronik V. stopnja, 44/435; • elektrotehnik telekomu-elektrJ^0' 44/436; • « stoPnJ>), 44/438; • delavka, 44/439, ekonomski tehnik V„ 44/ «oonT/0?""1 ^»caija, osnovna šola, 44/441, • prodajalec treovec, IV. P» Če je ne, mora sina, ki ima svojo dru^ jj in prav tako ne velike plače prositi, posodi toliko, da plača elektr»* ^ "Petindvajset let sem pustila v Pe^' ni mi vseeno, kaj se bo s podjetj e ^ prihodnje dogajalo." Tudi vsem dWji delavcem veliko tržiškim JAKA Ti & 8"> PA -2