Luna.
Luna, luna, lunica                    sove skozi noč preganja;
raz nebo se mi smehlja.            v vsako okence podreza
Zdaj mi dolgi jezik kaže,         in na strehe drzno pleza...
skrije se, spet se prikaže,         Ko potem še više, više
zdaj poredno mi mežika,         vzdigne se nad vaške hiše,
z nosom zemlje se dotika         se ob dimniku spotakne
in se sklanja in se sklanja,        in se jezna v noč umakne!
Janko  Samec   .