Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
29
Izvirni znanstveni članek / Original scientific article 
LASTNOSTI LESA IZ RUDNIKA SIT ARJEVEC
PROPERTIES OF WOOD FROM THE SIT ARJEVEC MINE
Miha HUMAR
1
, Boštjan LESAR
2
, Davor KRŽIŠNIK
3
, Andreja PONDELAK
4
, Andrijana SEVER ŠKAPIN
5
, Angela 
BALZANO
6
, José GONÇALVES
7
(1) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, miha.humar@bf.uni-lj.si
(2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, bostjan.lesar@bf.uni-lj.si
(3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, davor.krzisnik@bf.uni-lj.si
(4) Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek za materiale, andreja.pondelak@zag.si
(5) Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek za materiale, andrijana.skapin@zag.si
(6) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, angela.balzano@bf.uni-lj.si
(7) University of Valladolid, Instititute of Sustainable Processes, Spain, zemcg5@gmail.com
IZVLEČEK
Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za 
podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les 
ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen 
razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih 
okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) 
in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura 
ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v 
samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Ključne besede: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
ABSTRACT
The mining tradition in Litija, dating back to the Iron Age, involved the intensive use of wood in the mines, especially for sup-
port and protection. The Sitarjevec mine was reopened for tourism in 2017, and the central tunnel was opened in 2021. Wood 
remains a key material in the mines, although other materials have replaced it in the past. The wood used is subject to decay 
due to high humidity and fungi such as the mine fungus. This fungus can cause wood decomposition and is common in the hu-
mid environments of mines. The presence of fungi is important as it can affect visitors to the mine. The high relative humidity 
(96.6%) and constant temperature (10.1°C) in the mine create favourable conditions for fungal growth, although the relatively 
low temperature is not a limiting factor for wood decay. The high concentration of fungal spores in the mine is explained by 
the presence of fungi in the mine itself. In addition, we have observed that the wood contains a high level of inorganic contami-
nants and many crystals.
Key words: decay, mining fungus, heavy metals, crystals, spores
GDK 812:833.6(045)=163.6 Prispelo / Received: 10. 01. 2024
DOI 10.20315/ASetL.133.3 Sprejeto / Accepted: 27. 03. 2024
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Rudarska tradicija ima na območju Litije že večti-
sočletno zgodovino, saj sledovi rudarjenja sodijo že v 
starejšo železno dobo. V prvih obdobjih so rudo pobi-
rali predvsem po površju, že v rimskih časih so jo začeli 
kopati. Rudnik Sitarjevec je najbolj intenzivno deloval 
od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Rudnik 
so zaradi nizke vsebnosti kovin v rudi, slabe tehnične 
opremljenosti jame in silikoznih obolenj rudarjev v 
letu 1965 zaprli in je v naslednjih desetletjih sameval. 
V turistične namene so ga ponovno odprli decembra 
2017 (Zarnik in sod., 2018). Leta 2021 so odprli še 
glavni rov. Pri prenovi rudnika so v objektu uporabili 
večje količine lesa. Les je uporabljen za izdelavo pod-
pornikov, zaščito obiskovalcev pred vdori kamenja in 
vzpostavitev čim bolj avtentičnih razmer. 
Les je eden ključnih materialov, ki omogočajo de-
lovanje rudnikov po celem svetu. Uporabljal se je za 
izdelavo orodij, vozičkov, lestev, stopnic, zaščite pred 
podori, zračnikov … Največ lesa se je uporabilo za iz-
delavo podporij (Jakobitsch in sod., 2022). Les je, kot 
material za izdelavo podporij, prevladoval vse do srede 
dvajsetega stoletja (Hazler, 2011). V rudnikih so upo-
rabljali les iz bližnje okolice (Pichler in sod., 2018), ko 
ga je začelo primanjkovati, so gozdarji in rudarji razvili 

30
Humar	M.,	L esar	B.,	Kr žišnik	D .,	P ondelak	A.,	Se v er	Škapin	A.,	Balzano	A.,	Gonçal v es	J .:	Lastnost i	l esa	iz	rudnika	Si tar je v ec 	
inovativne logistične rešitve, kot so idrijski lauf (goz-
dna železnica) in klavže (pregrada na vodotoku) (Bra-
te, 2011). Les še danes ni popolnoma izginil iz rudni-
kov. V rudniku v Velenju še vedno uporabijo približno 
10.000 m
3
 lesa letno za izdelavo oporja, predvsem les 
iglavcev, poleg tega še les bukve, hrasta in robinije (Ru-
dnik lignita Velenje, b. l). 
Les v uporabi je izpostavljen širokemu spektru 
dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zažele-
ni, kadar pa les uporabljamo v gospodarske namene, 
jih želimo nadzorovati in čim bolj upočasniti (Humar 
in sod., 2020). Na življenjsko dobo lesa močno vpliva 
mesto uporabe. Les v rudniku je ves čas izpostavljen v 
okolju z visoko relativno zračno vlažnostjo, kondenzi-
rajočo vodo, tekočo vodo, zato je vlažnost lesa ves čas 
primerna za delovanje gliv razkrojevalk in bakterij. Po-
leg tega se lahko v rudniku pojavijo tudi insekti, ki jim 
ustreza vlažno okolje, kot so na primer rilčkarji. V skla-
du s standardom EN 335 (European Standard EN 335, 
2013) les v rudniškem okolju sodi v 4. razred uporabe. 
Četrti razred uporabe sodi med enega višjih razredov 
uporabe, kjer se najhitreje razkraja. V tem razredu 
uporabe sinergistično delujejo tako glive razkrojevalke 
kot tudi bakterije in rilčkarji (Reinprecht, 2016). Poleg 
tega v tem razredu zaradi visoke vlažnosti prihaja tudi 
do izpiranja ekstraktivov, kot tudi biocidnih učinkovin 
iz lesa, kar še dodatno vpliva na ogroženost lesa (Hu-
mar in sod., 2014). Ta razred uporabe je s komercial-
nega vidika zelo pomemben, saj vanj sodi večina infra-
strukturnega lesa. Poleg rudniškega oziroma jamskega 
lesa so v tem razredu uporabe še: železniški pragovi, 
telekomunikacijski drogovi, leseni mostovi, koli v vino-
gradih in sadovnjakih …
Tudi pri prenovi rudnika Sitarjevec so uporabili 
veliko lesa. V zadnjem obdobju je na sveže vgrajenem 
lesu v rudniku opaziti obsežnejšo razrast micelija le-
snih gliv. V največji meri je v rudniku opaziti belo hi-
šno gobo. Ime bela hišna goba označuje več vrst gliv s 
podobnim videzom, ki jih na podlagi morfoloških zna-
kov zelo težko ločimo med seboj. Najpomembnejša je 
Fibroporia vaillantii (DC.: Fr.) Ryv, poleg tega z imenom 
bela hišna goba označujemo še vrste: Oligoporus pla-
centa, Postia placenta, Poria monticola, Postia montico-
la, Poria vaillantii, Antrodia vaillantii ... Podobno kot v 
slovenščini, se tudi v angleščini uporablja eno ime za 
naštete glive. Poimenovali so jih: white pore fungus ali 
mine fungus (Humar, 2008). Bela hišna goba je zelo po-
gosta v kleteh, rudnikih in drugih zelo vlažnih okoljih, 
po čemer je tudi dobila angleško ime »mine fungus«. 
Okužuje tudi les na skladiščih. Prav tako jo najdemo v 
gozdu na podzemnih delih hlodovine. Gliva je zabele-
žena v zmernem kakor tudi v tropskem pasu v Evropi, 
Aziji, Avstraliji, Afriki, redkeje pa v Severni Ameriki. 
Bela hišna goba okužuje zelo vlažen les iglavcev, še po-
sebej, če se na lesu nabira kondenzirana voda. Ta vrsta 
je tipičen predstavnik rjave trohnobe. Razkrojen les 
prizmatično razpoka, vendar so razpoke plitkejše kot 
pri sivi hišni gobi, prizme pa večje kot pri kletni gobi 
(Schmidt, 2006).
Trosnjake bele hišne gobe najdemo zelo redko, naj-
večkrat se pojavijo v laboratoriju na starih hranilnih go-
jiščih. Trosnjak je blazinast, obrnjen navzgor in dobro 
prirasel na podlago. Trosovnica je sestavljena iz zna-
čilnih oglatih cevčic, nepravilnih oblik, premera 1 do 
4 mm. V praksi belo hišno gobo najlaže spoznamo po 
značilnih belih, gladkih rizomorfih, ki ostanejo prožni 
tudi, ko gliva odmre. Micelij (rizomorfi) na lesu pogosto 
razrašča v obliki ledene rože na oknih, ki ga z lahkoto 
odstranimo s površine. Rizomorfi navadno ne prodre-
jo v zidake ali beton. Ta gliva med razkrojem močno 
zakisa les z izločanjem oksalne kisline. Beli hišni gobi 
ustrezajo višje temperature kot sivi hišni gobi ali kletni 
gobi. Gliva najbolje uspeva pri temperaturi med 26 °C in 
27 °C ter med 35 % do 45 % vlažnostjo lesa. Minimal-
na temperatura, pri kateri še uspeva gliva, je okoli 5 °C 
(Schmidt, 2006). Bela hišna goba razkraja le vlažen les, 
lahko preživi večletna sušna obdobja. V optimalnih raz-
merah zraste tudi do 12,5 mm dnevno (Benko, 1986; 
Kervina-Hamović, 1989). Za belo hišno gobo je značil-
na visoka toleranca do biocidnih proizvodov na osnovi 
bakrovih spojin in drugih anorganskih učinkovin. Tole-
ranca do bakra med posameznimi izolati močno niha. 
Najbolj tolerantni izolati lahko rastejo celo na hranil-
nem gojišču, ki vsebuje 8000 mg/kg bakra, ali impre-
gniranem lesu, ki vsebuje do 30 kg bakra/m
3
 (Humar 
in sod., 2021). Poleg bakrovih učinkovin je gliva tole-
rantna tudi do številnih drugih anorganskih učinkovin 
(Green in Highley, 1997; Humar in sod., 2006; Ribera in 
sod., 2017). Toleranca do bakrovih učinkovin je pove-
zana z intenzivnim izločanjem organskih kislin, pred-
vsem oksalne kisline (Takao, 1965; Steenkjær Hastrup 
in sod., 2005). Bakrove učinkovine so v kislem okolju 
manj strupene za glive kot v rahlo kislem ali nevtral-
nem okolju (Humar, 2008). Največjo vlogo ima oksalna 
kislina, ki reagira z bakrovimi učinkovinami. Pri tem 
nastane bakrov oksalat, ki je praktično netopen v vodi 
in zato za glive nestrupen (Humar in sod., 2002).
Rudnik Sitarjevec je poznan po bogati vsebnosti mi-
neralov. Sitarjevec je polimetalno rudarsko nahajališče 
z izrazito oksidacijsko cono v obliki železovega klo-
buka. Trenutno je določenih 50 različnih materialov, 
vendar večina le v mikroskopski obliki (Žorž in sod., 
2020). Najpogostejši minerali, o katerih poročajo, so 
anglezit (PbSO
4
), barit (BaSO
4
), cerusit (PbCO
3
), cina-

	 Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
31
barit (HgS), kalcit (CaCO
3
), kremen (SiO
2
), pirit (FeS
3
), 
piromorfit (Pb
5
(PO
4
)
3
Cl), sadra (CaSO4 × 2H2O) in si-
derit (FeCO
3
) (Žorž in sod., 2018). Kristale je opaziti 
tako na stenah rudnika kot na površini lesa. 
Namen tega prispevka je oceniti mikroklimatske 
razmere v rudniku, opisati stanje lesa v rudniku, oce-
niti pojav gliv razkrojevalk in glivnih spor in opisati 
kristale, ki se pojavljajo na lesu. Ti podatki bodo ko-
ristili za pripravo napotkov za optimalno izbiro lesa 
med nadaljnjo obnovo in vzdrževanje obstoječe lesene 
infrastrukture v rudniku. 
2 METODE
2 METHODS 
Obisk rudnika in izvedba terenskega dela sta po-
tekala 11.3.2022. Upoštevati je treba, da je bil zrak v 
okolici rudnika v tem obdobju razmeroma suh (ARSO, 
2023), kar je značilno za mesec marec. Iz rudnika smo 
izolirali šest vzorcev. Izolacijo in vzorčenje smo opravi-
li v glavnem in izvoznem rovu. Te vzorce smo podrob-
no preiskali v laboratoriju (preglednica 1).
Oceno razkrojenosti lesa smo naredili z napravo 
Resistograph IML PD500 (IML Instrumenta Mechanik 
Labor System GmbH, Wiesloch, Nemčija), ki temelji na 
beleženju upora pri vrtanju. Z drobnim svedrom pre-
mera 2 mm v les vrtamo luknjico in pri tem beležimo 
upor materiala pri vrtanju. Metoda temelji na tem, da 
se za vrtanje luknje v razkrojeni les uporabi manj ener-
gije kot za vrtanje v zdrav les. Če naprava ne zabeleži 
upora, pomeni, da je les močno razkrojen (Humar in 
sod., 2022; Sharapov in sod., 2019). 
V glavnem rovu smo namestili opremo za spremlja-
nje relativne zračne vlažnosti in temperature proizva-
jalca Scanntronik (Scanntronik, Zorneding, Nemčija). 
Opremo smo namestili približno 150 cm nad tlemi 
pod elektro omarico. Tako smo preprečili kapljanje 
na merilno opremo in s tem povezane okvare meril-
ne opreme. Na zapisovalnik podatkov (data-logger) 
Thermofox smo namestili senzor Thermo-Hygro, ki 
deluje v merilnem območju med -10 °C do +50 °C in 
relativni zračni vlažnosti (RZV) med 0 % in 99 % RZV 
(ponovljivost 1,8 % RZV oziroma 0,3 °C). Podatke (me-
ritev, najnižja in najvišja vrednost) smo beležili v urnih 
razmikih v obdobju med 11. 3. 2022 in 9. 6. 2023. V 
tem obdobju smo zabeležili 32.000 podatkov. Podobna 
opazovanja opravljamo tudi na drugih lokacijah (Krži-
šnik in sod., 2018).
Mikroskopsko analizo smo opravili z digitalnim 
mikroskopom Olympus DSX1000 (Olympus, Tokio, Ja-
ponska). Analizirali smo površino izbranih vzorcev in 
prečni prerez. Pred mikroskopsko analizo smo prečno 
ksilotomsko ravnino poravnali z drsnim mikrotomom 
GSL 1 (Künten, Švica). Analizo smo opravili z mešano 
osvetlitvijo (svetlo in temno polje). Presek rizomorfov 
smo analizirali tudi s svetlobnim presevnim mikro-
skopom. Vzorce smo obrezali in jih vklopili v parafin. 
Pripravo rezin smo opravili z rotacijskim mikrotomom 
(Leica, RM2245). Rezine so bile obarvane z barviloma 
safranin in astra-modro. Rezine so bile vklopljene v eu-
paral (Prislan in sod., 2008). Vzorce s kristali smo pre-
iskali tudi z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). 
SEM-analiza je bila opravljena pri visokem vakuumu 
in nizki napetosti (med 5 kV in 15 kV; FEI Quanta 250 
SEM; Hillsboro, Oregon, ZDA). Uporabljena sta bila de-
tektorja LFD in CBS. Opazovanja so potekala na delovni 
razdalji med 8 mm in 10 mm. Energijsko disperzijska 
rentgenska spektroskopija (EDX) je bila opravljena z 
uporabo sistema za analizo TEAM™ EDS (EDAX, AME-
TEK Inc., Berwyn, Pensilvanija, ZDA). Točkovna anali-
za, ki je potekala pri napetosti 20 kV, je omogočila iden-
tifikacijo elementov na površini vzorca. 
Gostoto lesa smo določili z napravo GeoPyc (Micro-
meritics, Norcross, ZDA), ki omogoča natančno izme-
ro volumna s suhim, sipkim medijem iz mešanice zelo 
majhnih delcev grafita in keramičnih mikrosfer. Vzor-
cem smo pred meritvijo določili maso. Meritve smo 
opravljali na absolutno suhem lesu, saj je sistem najbolj 
primeren za določanje gostote lesa v absolutno suhem 
Preglednica 1: Opis vzorcev izoliranih iz rudnika Sitarjevec Table 1: Description of samples isolated from the Sitarjevec 
mine
Številka 
vzorca
Sample no.
Vrsta vzorca
Type of sample
Mesto izolacije
Location of sample isolation
Opis
Description
1 Les Izvozni rov Povsem trhel les, ki je bil vgrajen v steno
2 Les Izvozni rov Del stebra, ki je bil vgrajen ob zadnji prenovi
3 Les Glavni rov Trhel kos lesa, ki je bil na tleh
4 Les Glavni rov Trhel kos lesa
5 Kamen Glavni rov Vzorec kamnine, prerasel z biofilmom
6 Rizomorf Glavni rov Rizomorf, ki je izraščal iz lesa
7 Les / Referenčen borov les

32
Humar	M.,	L esar	B.,	Kr žišnik	D .,	P ondelak	A.,	Se v er	Škapin	A.,	Balzano	A.,	Gonçal v es	J .:	Lastnost i	l esa	iz	rudnika	Si tar je v ec 	
stanju, kjer se vlažnost vzorca ne spreminja (Arnič in 
sod., 2021). Gostoto celičnih sten smo določili z napra-
vo AccuPyc (Micromeritics, Norcross, ZDA). Naprava 
deluje kot piknometer s pomočjo plina. Uporabili smo 
helij, ki ima najmanjše molekule in lahko prodre naj-
globlje v material. Tako določanje gostote se uporablja 
za porozne in permeabilne materiale, saj tako zmerimo 
absolutno gostoto materiala, brez zraka, ki je v njem. 
Na izoliranih vzorcih smo opravili tudi kvantitativ-
no elementno analizo. Vsebnost anorganskih elemen-
tov v vzorcih smo določali z rentgenskim fluorescenč-
nim spektrometrom XRF TwinX proizvajalca Oxford 
Instruments (Abingdon, Združeno kraljestvo). Meritve 
so bile opravljene s PIN-detektorjem (U = 26 kV, I = 
112 µA, t = 360 s). 
Iz lesa smo izolirali kristale. Kristalno strukturo 
smo določili z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). 
Uporabili smo rentgenski difrakcijski sistem proizvajal-
ca Empyrean PANalytical (Nizozemska) s Cu Kα radiaci-
jo. Difrakcijo smo merili med 5-80° 2θ s korakom 0,02°.
V rudniku in okolici smo določali tudi koncentraci-
jo spor. Meritve smo opravili na devetih lokacijah (pre-
glednica 2). Kontrolo je ponazarjalo vzorčenje na pro-
stem. Kot medij smo uporabili hranilno gojišče PDA. 
V našem primeru smo vzorčili 100 L zraka. Uporabili 
smo vzorčevalnik MAS-100 VF proizvajalca Merck. Po 
končanem vzorčenju smo plošče z gojiščem zaprli s 
parafilmom in inkubirali na 25 °C. Plošče smo dnevno 
pregledovali in po 72 urah zrasle kolonije pregledali 
in izračunali število nastalih kolonij (angl. »colony for-
ming units« CFU) na m
3 
(CFU/m
3
). Določili smo spore 
in kolonije dokumentirali z digitalnim mikroskopom 
Olympus DSX1000 (Olympus, Tokio, Japonska). 
3 REZUL T ATI IN RAZPRAVA
3 RESUL TS AND DISCUSION
Mikroklima v rudniku Sitarjevec je bila čez leto raz-
meroma konstantna. Relativna zračna vlažnost (RH) 
je nihala med 90,3 % in 98,3 %. Povprečna relativna 
zračnost je bila 96,9 %. Relativna zračna vlažnost je 
bila nekoliko nižja v zimskih in pomladnih mesecih, 
kar se časovno ujema s sušnim obdobjem. Tudi tempe-
ratura je bila skozi celotno opazovano obdobje razme-
roma primerljiva. Nihala je med 8,0 °C in 11,6 °C. Pov-
prečna temperatura je znašala 10,1 °C (slika 1). Visoka 
relativna zračna vlažnost ustreza rasti večine lesnih 
gliv, še posebej bele hišne gobe, ki ji ustreza konden-
zirana vlaga (Humar, 2008). Po drugi strani je tempe-
ratura na spodnjem območju, ki ustreza razvoju lesnih 
gliv. Lesnim glivam, kot tudi beli hišni gobi, ustrezajo 
temperature med 4 °C in 30 °C. Pri nižjih temperatu-
rah se razvijajo počasneje (Schmidt, 2006; Stienen in 
sod., 2014). Če to mikroklimo primerjamo s podatki z 
drugih lokacij, lahko razberemo, da je bila povprečna 
temperatura v podzemni utrdbi Goli Vrh nekoliko nižja 
(6,6 °C), relativna zračna vlažnost pa za pol odstotne 
točke višja (97,4 %) kot v Rudniku Sitarjevec (Humar 
in sod., 2019). Glede na to, da so glive učinkovito raz-
krajale les tudi v podzemni utrdbi Goli vrh, kjer smo 
zaznali nižjo povprečno temperaturo, menimo, da tem-
peratura v Rudniku Sitarjevec ne pomeni omejitve za 
glivni razkroj. 
V zraku smo pred rudnikom in v njem določili kon-
centracijo spor. Trosi ali spore so posebne strukture, ki 
jih tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne ži-
vljenjske razmere, kot so pomanjkanje hrane, vode, ne-
ugodne temperature ... Spore so obdane z debelo ovoj-
Slika 1: Gibanje relativne zračne vlažnosti (RH) in tempera-
ture (temp) v rudniku Sitarjevec
Fig. 1: Relative humidity (RH) and temperature (Temp) 
trends in the Sitarjevec mine
11/3/2022 29/7/2022 16/12/2022 5/5/2023
80
85
90
95
100
5
10
15
Datum / Date
RH (%)
Temp.(°C)
temp (°C) RH (%)

	 Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
33
nico, v protoplazmi so zaloge hranljivih snovi z malo 
vode. Spore lahko preživijo več desetletij neugodnih 
razmer. Ko spet nastopijo ugodne razmere, se iz spo-
re razvije hifa (Brischke in Alfredsen, 2020; Schmidt, 
2006). Pri glivah so spore stopnja razvoja v življenj-
skem krogu, ki ima ključno vlogo pri razmnoževanju in 
razširjanju. V zraku je navadno med 360 in 1230 CFU/
m
3
 spor (Flores in sod., 2014). V rudniku smo na vseh 
lokacijah zaznali vsaj 4500 CFU/m
3
. Ta koncentracija 
je relativno visoka in je značilna za okolja, kjer je veliko 
gliv. Na prostem je bilo spor bistveno manj (340 CFU/
m
3
). To nakazuje, da je vzrok za visoko koncentracijo 
spor v rudniku in ne na prostem. V vseh delih rudnika 
smo zaznali primerljivo koncentracijo spor. 
Na podlagi mikroskopske in makroskopske ana-
lize je videti, da se glivne kulture, ki smo jih izolirali 
iz spor v izvoznem rovu, razlikujejo od gliv, ki smo jih 
izolirali iz glavnega rova (slika 2). V glavnem rovu se 
je iz spor razvil predvsem vegetativen micelij. Po drugi 
strani so se iz spor iz izvoznega rova razvile predvsem 
plesni. Mikroskopska analiza je pokazala, da plesni v 
izvoznem rovu sodijo predvsem v rod Penicillium. Za te 
glive so značilne strukture za nespolno razmnoževanje 
v obliki čopiča. Te glive sodijo med askomicete (zapr-
totrosnice), ki vključujejo okoli 300 vrst. Glive iz rodu 
Penicillium zelo pogosto najdemo v naravnem okolju, 
zemlji … (Rashmi in sod., 2019). 
Glede na veliko pojavnost bele hišne gobe v rudniku 
je pričakovati, da so se iz spor v glavnem rovu razvile 
predvsem glive iz rodu belih hišnih gob (Fibroporia vail-
lantii). Glede na to, da je rudnik odprt za obiskovalce, se 
postavlja vprašanje o nevarnosti spor bele hišne gobe 
za vodnike in obiskovalce. Podatkov o nevarnosti, ki jih 
povzročajo spore gliv prostotrosnic (bazidiomicete), ni 
veliko, kljub temu da so bolezni ljudi, ki jih povzroča-
jo glive, v zadnjih desetletjih v porastu (Chowdhary in 
Preglednica 2: Pregled mest in koncentracija spor na mestih 
vzorčenja
Table 2: Overview of the sites where spore concentrations 
were sampled
Št. meritve
Sampling no.
Lokacija meritev
Sampling site
Koncentracija spor (CFU/m
3
)
Spore concentration (CFU/m
3
)
1 Zunaj na parkirišču 340
2 Pred vhodom v rudnik 4000
3 Pred vhodom v rudnik Neustrezna meritev
4 Izvozni rov 4500
5 Glavni rov, začetek 4500
6 Glavni rov, konec 4500
7 Glavni rov, križišče 4500
8 Glavni rov, pri klopci 4500
9 Glavni rov, poleg elektro omarice 4500
Slika 2: Mikroskopska slika glivnih kultur, ki so se razvile iz 
spor v izvoznem rovu (levo) in glavnem rovu (desno) Rud-
nika Sitarjevec
Fig. 2: Microscopic image of fungal cultures that developed 
from spores in the exit tunnel (left) and main tunnel (right) 
of the Sitarjevec mine

34
Humar	M.,	L esar	B.,	Kr žišnik	D .,	P ondelak	A.,	Se v er	Škapin	A.,	Balzano	A.,	Gonçal v es	J .:	Lastnost i	l esa	iz	rudnika	Si tar je v ec 	
sod., 2014). K temu v največji meri prispevajo naslednji 
dejavniki: široka uporaba sodobnih imunosupresivnih 
zdravil, invazivni medicinski instrumenti, mednarodna 
potovanja, ekstremno vreme, naravne nesreče in ob-
sežna uporaba azolov v fitofarmacevtskih sredstvih in 
biocidih (Brandt, 2013; Chowdhary in sod., 2013). Spo-
re bazidiomicet so številne in glede na geografsko lego 
lahko dosegajo od 5 % do 60 % celotne obremenitve 
zraka s sporami. Koncentracije spor v zraku se spre-
minjajo glede na dnevne in sezonske vzorce ter lahko 
povzročijo kontaktni dermatitis, alergijo na hrano in 
invazivno mikozo (Breitenbach in sod., 2002).
Slika 3: Micelij bele hišne gobe na lesu v Rudniku Sitar-
jevec 
Fig. 3: Mycelium of mine fungus on wood at the Sitarjevec 
Mine
Slika 4: Biofilm in hife gliv na površini vzorcev kamenja iz 
Rudnika Sitarjevec
Fig. 4: Biofilm and fungal hyphae on the surface of rock sam-
ples from the Sitarjevec mine

	 Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
35
V zadnjem času je bilo več gliv iz rodu bazidiomicet 
opisanih kot povzročitelji okužb pri ljudeh ali kot pov-
zročitelji preobčutljivostnih in alergijskih reakcij, na 
primer z glivami povezanega kroničnega kašlja (Bran-
dt, 2013; Ogawa in sod., 2011). Eden izmed pomemb-
nih človeških patogenov med bazidiomicetnimi gliva-
mi je navadna cepilistka (Schizophyllum commune). 
Kot človeški patogen je bila prvič opisana pri okužbi 
nohtov pred več desetletji (Kligman, 1950). Schizophyl-
lum commune je hialinska gliva, ki jo pogosto najdemo 
v okolju, še posebej v razpadajočih organskih snoveh, 
kot je trhel les (Brandt, 2013). Okužbe z navadno ce-
pilistko lahko segajo od astme do možganskih lezij in 
se pojavijo tako pri zdravih kot imunsko oslabljenih 
bolnikih (Chowdhary in sod., 2013). V večini primerov 
gre za vnetje sinusov, alergijsko bronhopulmonalno 
bolezen, mikoze in astmo (Bojic in sod., 2013; Chowd-
hary in sod., 2014). O glivi Hormographiella aspergilla-
ta so pogosto poročali tudi kot o povzročitelju okužb 
pri ljudeh. O okužbi s to glivo so poročali pri bolnikih 
z levkemijo, zaradi česar so bolniki pogosto kljub pro-
tiglivičnemu zdravljenju umrli (Conen in sod., 2011). 
O okužbi so poročali tudi pri nevtropeničnih bolnikih, 
pri katerih so se razvile pljučne okužbe (Suarez in sod., 
2011). Poročali so še o več drugih okužbah ljudi, ki so 
jih povzročile bazidiomicete, kot so med drugim okuž-
be z glivami: Ceriporia lacerate, Phellinus undulatus, Ir-
pex lacteus in Volvariella volvacea (Brandt, 2013). Bele 
hišne gobe in druge glive prostotrosnice, ki se pogosto 
pojavljajo v bivanjskem okolju, niso posebej navedene. 
Kakorkoli, basidiomicete so v okolju zelo razširjene 
in več rodov je dokazalo patogeni potencial pri ljudeh. 
Najpogostejše okužbe so okužbe dihal. Ugotovljeno je 
bilo, da ti patogeni kolonizirajo pljučne vršičke. Ne-
davne študije kažejo na povezavo med uporabo kaspo-
funginskih zdravil in pridobivanjem bazidiomicet kot 
povzročiteljev sekundarne okužbe. 
Micelij gliv bele hišne gobe smo opazili predvsem 
na lesu, ki je bil v rudnik vgrajen po prenovi (sliki 3 in 
4). Možnih razlogov za to je več. Star les je bil pogosto 
že močno razkrojen in v lesu ni bilo več hranljivih snovi 
(Prewitt in sod., 2014). Po drugi strani je bilo v starem 
lesu več težkih kovin kot v lesu, ki je bil v rudnik vgra-
jen kasneje. Na primer, v starem lesu smo določili do 
2079 mg/kg živega srebra, 2472 mg/kg svinca … (pre-
glednica 3). Koncentracija teh dveh elementov je bila v 
sveže vgrajenem lesu bistveno nižja (Pb – 149 mg/kg; 
Hg – 17 mg/kg). Za les je značilna selektivna absorpci-
ja. Na lesu je veliko funkcionalnih skupin, na katere se 
lahko vežejo anorganske učinkovine (Arshad in Imran, 
2020). Poleg tega je voda iz lesa počasi hlapela, v lesu 
pa so ostajale nehlapne anorganske komponente. Viso-
ka koncentracija težkih kovin v lesu, ki je bil desetletja 
vgrajen v rudniku, je tako pričakovana. Težke kovine 
voda izpira iz kamnin, kar je razvidno iz primerjave 
spektrov XRF kamnine in lesa (slika 5).
Pojav bele hišne gobe na lesu z visokimi koncen-
tracijami težkih kovin in visoko vlažnostjo lesa je razu-
mljiv. Za glive iz rodu belih hišnih gob je značilna viso-
ka toleranca do bakra in številnih drugih anorganskih 
učinkovin (Karunasekera in sod., 2017). Verjetno lah-
ko obsežno rast gliv iz rodu Fibroporia v določeni meri 
pripišemo dejstvu, da večina drugih gliv ni uspevala 
na substratu, ki je onesnažen s tako visokimi koncen-
tracijami anorganskih onesnaževal. Glede na rezultate 
opazovanja so edino glive iz rodu Fibroporia sposobne 
rasti na tako onesnaženem substratu. 
Visoka koncentracija težkih kovin v lesu se kaže 
tudi v pojavu kristalov na površini lesa. Na vseh vzor-
cih lesa smo na površini opazili drobne in prozorne kri-
stale (slika 6). Analiza SEM in EDAX je pokazala, da je 
na površini vzorcev opaziti tri tipe kristalov (slika 7). 
Veliki prozorni kristali v povprečju vsebujejo O (48,5 
%), Ca (27,8 %), S (16,1 %) in C (9,4 %). Mali kristali 
vsebujejo v povprečju Pb (41,4 %), O (24,5 %), C (20,1 
%) in S (9,5 %). Glede na kemijsko sestavo je ta anglezit 
(PbSO4). Visoke koncentracije ogljika verjetno prihajajo 
iz lesa. Poleg tega smo na enem mestu zaznali še kristale 
z visoko vsebnostjo Ba (72,9 %), kjer je bilo zaznati še 
O (15,0 %) in S (8,8 %). Glede na kemijsko zgradbo je ta 
kristal barit (BaSO4). Za vse te minerale je znano, da jih 
najdemo v rudniku Sitarjevec (Žorž in sod., 2020). 
Preglednica 3: Koncentracija izbranih anorganskih elemen-
tov v lesu iz rudnika Sitarjevec. Opis vzorcev je razviden iz 
preglednice 1.
Table 3: Concentration of selected inorganic elements in 
wood from the Sitarjevec mine. A description of the samples 
is given in Table 1.
Številka vzorca
Sample no.
Koncentracija / Concentration [mg/kg]
Ni Hg Fe Zn Pb Cu Cr Cl Co
1 66 2079 0 0 2472 47 72 1229 1839
2 16 17 0 179 149 52 55 1419 234
3 48 326 0 65 972 159 133 2600 865
7 0 0 0 0 0 0 0 54 0
*Vrednosti 0 pomenijo, da so koncentracije izbranih elementov pod mejo detekcije.

36
Humar	M.,	L esar	B.,	Kr žišnik	D .,	P ondelak	A.,	Se v er	Škapin	A.,	Balzano	A.,	Gonçal v es	J .:	Lastnost i	l esa	iz	rudnika	Si tar je v ec 	
Rentgenska praškovna difrakcija kristalov s po-
vršine lesa iz rudnika je potrdila, da ukloni pripadajo 
kalcijevemu sulfat dihidratu (CaSO
4
 × 2H
2
O) (slika 8), 
poznanemu kot sadra. Sadra je naravni mineral, ki ga 
najdemo v sedimentnih kamninah in je nastal pred 100 
milijoni let pri izhlapevanju vode prostranih morij, ki 
so prekrivali kontinente (Ishikawa, 2008). Do podob-
nega pojava je prišlo pri lesu. Les je bil v zelo vlažnem 
okolju, kjer je absorbiral vodo, nasičeno z minerali iz 
podlage. Ta voda je izhlapela iz površine lesa, kjer so 
ostali kristali, ki so odsevali mineralno sestavo rudni-
ka. Minerale je mogoče zaslediti tudi v lumnih celic 
(slika 13).
Slika 5: Spektri XRF izbranih vzorcev lesa in mineralov 
iz Rudnika Sitarjevec. Slika A prikazuje spekter XRF tako 
vzorcev lesa kot kamenja, spektri na sliki B pa prikazujejo le 
spektre, posnete na lesu.
Fig. 5: XRF spectra of selected wood and mineral samples 
from the Sitarjevec mine. Figure A shows the XRF spectra of 
both the wood and rock samples, while the spectra in Figure 
B show only the spectra recorded on the wood.
0 5 10 15
0
10000
20000
30000
Kwoltage
Intenziteta / Intensity  (cps)
Vzorec / Sample 1
Vzorec / Sample 2
Vzorec / Sample 3
Fe
Fe Cu Zn Hg P
b
Pb Hg
Vzorec / Sample 5
0 5 10 15
0
1000
2000
3000
Kwoltage
Intenziteta / Intensity (cps)
Ca M
n
Fe
Fe
Cu
Zn Hg
P
b
Pb
Hg
A
B
Slika 6: Kristali, posneti na površini lesa iz Rudnika Sitar-
jevec
Fig. 6: Crystals recorded on the surface of wood from the Si-
tarjevec Mine

	 Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
37
Iz podpor v rudniku so izraščali številni rizomorfi. 
Rizomorf je splet hif v obliki nekaj milimetrov debelih 
vrvicam podobnih struktur. Rizomorf služi predvsem 
širjenju gliv v zemlji. V času obiska v rudniku nismo bili 
povsem prepričani, ali iz debel izraščajo sekundarne 
korenine ali rizomorfi. Mikroskopska analiza je potrdi-
la, da iz lesa izraščajo rizomorfi. Obdaja jih temen me-
laniziran ovoj, ki jim daje temno barvo. Glede na barvo 
in okoliščine menimo, da ti rizomorfi pripadajo kletni 
gobi (Coniophora puteana). Micelij te glive smo opazili 
na lesu v rudniku, kar potrjuje to hipotezo (sliki 9 in 10). 
Razkrojenost lesa smo ocenili z uporovnim vrta-
njem (slika 11). Večina starejšega lesa je bilo tako raz-
krojena, da svedru ni dajal nikakršnega upora. Zato teh 
podatkov ne prikazujemo. Poleg tega smo analizirali 
podpore, ki so bile vgrajene ob ponovnem odprtju ru-
dnika. Glede na ostanke skorje na podporah in naved-
be vodnikov so podpore izdelane iz lesa robinije. Pri 
teh podporah smo opazili, da je razkrojena predvsem 
beljava, kar je lepo razvidno iz analiz z uporovnim vr-
tanjem. Ta rezultat se ujema s podatki o odpornosti 
lesa robinije. Jedrovino robinije uvrščamo v najvišji 
Slika 7: SEM slika kristalov, posnetih na površini lesa iz Rud-
nika Sitarjevec. Puščica A označuje kristale z visoko koncen-
tracijo Pb, puščica B pa kristale z visoko koncentracijo S.  
Fig. 7: SEM image of crystals taken on the surface of wood 
from the Sitarjevec mine. Arrow A indicates crystals with a 
high concentration of Pb and arrow B indicates crystals with 
a high concentration of S.
Slika 8: XRD difraktogram kristalov iz površine lesa iz rud-
nika Sitarjevec
Fig. 8: XRD diffractogram of crystals from the surface of 
wood from the Sitarjevec mine
0 20 40 60 80
0
2000
4000
6000
2-Theta (°)
Lin (counts)
B
A

38
Humar	M.,	L esar	B.,	Kr žišnik	D .,	P ondelak	A.,	Se v er	Škapin	A.,	Balzano	A.,	Gonçal v es	J .:	Lastnost i	l esa	iz	rudnika	Si tar je v ec 	
razred odpornosti, beljava je zelo dovzetna na glivni 
razkroj (European Standard EN 350, 2016; Humar in 
sod., 2020). Dobro odpornost lesa robinije pripisujemo 
predvsem ekstraktivom v njej (Vek in sod., 2020). Po-
leg podpor iz lesa robinije je bilo po prenovi vgrajenih 
veliko borovih in smrekovih desk. Te deske so bile pre-
tanke za analizo z rezistografom. Pri teh deskah smo 
razkrojenost ocenili v skladu s standardom EN 252 
(European Standard EN 252, 2015). Pri veliki večini 
borovih in smrekovih desk smo razkroj ocenili z oceno 
4 – popolnoma razkrojen les. 
Na stopnjo razkrojenosti kaže tudi gostota. Gostota 
v absolutno suhem stanju (r
0
) borovega lesa znaša med 
300 kg/m
3
 in 860 kg/m
3
. Glede na literaturne podatke 
je povprečna gostota lesa rdečega bora (Pinus sylvestris 
L.) 490 kg/m
3
. Gostota lesa robinije (Robinia pseudoa-
cacia L.) je nekoliko višja in se giblje med 540 kg/m
3 
in 870 kg/m
3
. Povprečna gostota lesa robinije je 730 
kg/m
3
 (Wagenfuhr, 2007). Med analiziranimi vzorci 
zbujata pozornost vzorca z oznako 1 in 2, ki se ju ni 
dalo z gotovostjo determinirati (preglednica 4). Ta dva 
vzorca imata relativno visoko gostoto, kljub temu, da 
mikroskopska analiza nakazuje, da gre za les iglavcev 
(sliki 12 in 13). Med sušenjem sta že v rudniku vzorca 
popolnoma kolabirala. Na razkrojenost nakazuje tudi 
nizka gostota celične stene (1,3345 g/cm
3
) v primer-
javi z nerazkrojenim lesom (1,4321 g/cm
3
). Vzorca 3 
in 4 sta bila manj razkrojena. Les je še ohranil svojo 
strukturo. Gostota suhega lesa (r
0
) je 359 kg/m
3
 ozi-
roma 422 kg/m
3
 (preglednica 4). Za ta dva vzorca je 
značilna tudi visoka poroznost, kar ponovno potrjuje 
visoko razkrojenost. 
Slika 9: Rizomorfi kletne gobe, ki izraščajo iz lesenih podpor
 
Fig. 9: Cellar fungus rhizomorphs growing out of wooden 
support beams
Slika 10: Presek rizomorfov, posnet s svetlobnim mikrosko-
pom (levo) in digitalnim mikroskopom (desno)
Fig. 10: Cross-section of rhizomorphs taken with a light mi-
croscope (left) and a digital microscope (right)

	 Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
39
V okolju rudnika Sitarjevec je smiselno uporabiti 
les, ki izkazuje najboljšo odpornost proti lesnim ško-
dljivcem. Na voljo so tri rešitve:
Izbira naravno odpornega lesa. V Sloveniji sta na 
voljo le dve lesni vrsti, ki imata naravno odporen les, in 
sicer domači kostanj in robinija. Preostale komercialne 
evropske lesne vrste nimajo dovolj odpornega lesa za 
uporabo v tako zahtevnih razmerah, kakršne vladajo 
v rudniku Sitarjevec (Lesar in sod., 2008; European 
Standard EN 335, 2016; Humar in sod., 2020).
Impregnacija lesa z biocidnimi proizvodi. Za zaščito 
lesa v četrtem razredu uporabe so primerni le bakrovi 
pripravki. Trenutno so v EU dovoljeni le baker-etano-
laminski pripravki, prihajajo pa pripravki na osnovi 
olj in nano-bakrovi pripravki. Retencija in penetracija 
bakrovih učinkovin v les za uporabo v rudniku mora 
ustrezati zahtevam za četrti razred uporabe. Za impre-
gnacijo se najbolje obnese beljava bora. Impregnacija 
les z biocidnimi proizvodi na osnovi bakra je praviloma 
cenovno najbolj ugodna rešitev (Freeman in Mcintyre, 
2008; Humar in sod., 2018).
Modifikacija lesa. Za uporabo v rudniškem okolju 
sta na voljo dve komercialni rešitvi, in sicer modifikaci-
ja s furfural alkoholom ali acetilacija lesa. Ti dve tehniki 
modifikacije omogočata rabo lesa v najbolj ogrožajočih 
razmerah uporabe (Hill, 2006; Jones, 2019). 
4 ZAKLJUČKI
4 CONCLUSIONS
Rudarska tradicija v Litiji je dolga več tisoč let in 
sledovi rudarjenja segajo že v starejšo železno dobo. 
Rudnik Sitarjevec je doživljal intenzivno obdobje od 
konca 19. stoletja do druge svetovne vojne, vendar so 
ga zaradi nizke vsebnosti kovin, pomanjkljive opreme 
in zdravstvenih težav delavcev zaprli leta 1965. Po-
novno so ga odprli leta 2017 v turistične namene, pri 
čemer so les uporabili za številne namene, vključno z 
vzpostavitvijo avtentičnih razmer.
Les je bil ključen material v rudnikih, uporabljen za 
orodja, stopnice, podporne strukture itd. Do sredine 
20. stoletja je prevladoval pri podporah, in ko je posta-
jal redek, so razvili inovativne logistične rešitve, kot so 
idrijski lauf in klavže. Tudi danes les ostaja v rudnikih, 
kot na primer v rudniku v Velenju, kjer letno uporabijo 
približno 10.000 m
3
 lesa za podporo.
Uporabljeni les v rudnikih je izpostavljen različnim 
Slika 11: Prikaz meritev upora pri vrtanju na podporah iz 
lesa robinije v Rudniku Sitarjevec
Fig. 11: Drilling resistance measurements on a wooden sup-
port beam made of black locust at the Sitarjevec Mine
0 10 20
0
10
20
30
40
50
Globina vrtanja /  Drilling depth (cm)
Upor pri vrtanju
Drilling resistance [%]
Meritev 10 Meritev 6
Številka vzorca
Sample no.
Gostota celične stene
Density of cell wall (g/cm
3
)
Osnovna gostota
Basic density (kg/m
3
)
Poroznost
Porosity (%)
1 1,3345 705 47,2
2 1,4627 591 59,6
3 1,4837 359 75,8
4 1,5274 422 72,4
7 1.4321 480 66,8
Preglednica 4: Gostota izoliranih lesnih vzorcev Table 4: Density of isolated wood samples

40
Humar	M.,	L esar	B.,	Kr žišnik	D .,	P ondelak	A.,	Se v er	Škapin	A.,	Balzano	A.,	Gonçal v es	J .:	Lastnost i	l esa	iz	rudnika	Si tar je v ec 	
procesom razkroja, kar je zaželeno v naravi, vendar pa 
želimo te procese nadzorovati v gospodarske namene, 
zlasti v rudnikih. Les v rudnikih spada v 4. razred upo-
rabe, kjer hitro razpada zaradi delovanja gliv, bakterij 
in žuželk v visoko vlažnem okolju. To je izziv za ohra-
njanje lesa v takšnih okoljih.
Pomembnost tega prispevka je v oceni mikrokli-
matskih razmer, stanja lesa, pojava gliv razkrojevalk in 
kristalov v rudniku, kar bo v pomoč pri izbiri lesa za 
nadaljnjo obnovo. Prav tako smo določili koncentracijo 
glivnih spor v zraku, pri čemer smo v rudniku zaznali 
njihovo visoko koncentracijo.
Ugotovili smo, da so mikroklimatske razmere v 
rudniku razmeroma konstantne, kar ustreza razvoju 
lesnih gliv. Visoka relativna zračna vlažnost in spreje-
mljiva temperatura omogočata rast gliv. V zraku rudni-
ka smo zaznali visoko koncentracijo spor, predvsem 
gliv iz rodu Penicillium in Fibroporia vaillantii, bele 
hišne gobe. Spore niso nevarne za zdrave obiskovalce. 
Imunsko oslabljene osebe bi lahko imele težave v pri-
meru daljše izpostavitve. 
V kratkem obdobju ni mogoče preprečiti razvoja 
spor v rudniku. Če bi se trhel les v rudniku nadomestil 
z odpornim lesom, bi se sčasoma rešil tudi ta problem. 
Slika 12: Prečni prerez borovega nosilca (levo) in površina 
lesa, prerasla z glivnim micelijem (desno)
Fig. 12: Cross-section of a pine beam (left) and wood surface 
overgrown with fungal mycelium (right)
Slika 13: Prečni prerez povsem trhlega vzorca 1 (levo) in 
lumni, zapolnjeni z anorganskim materialom (desno)
Fig. 13: Cross-section of fully degraded specimen 1 (left) and 
lumens filled with inorganic material (right)

	 Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
41
Les v rudniku vsebuje veliko težkih kovin, ki se po-
javljajo na površini lesa, kot kristali. Te težke kovine 
preprečujejo, da bi se na lesu razvile glive, ki niso tole-
rantne do biološko aktivnih anorganskih spojin. 
Ta študija podaja razloge za spremljanja razmer v 
rudnikih in preučevanja, kako se les in druge strukture 
vzdržujejo v takšnih okoljih ter kakšna tveganja in iz-
zive prinašajo.
5 POVZETEK
5 SUMMARY
The mining tradition in Litija, which dates back sev-
eral millennia, shows traces of mining from the Iron 
Age onwards. Initially, mining was limited to surface 
mining, but it expanded into deeper mining pits during 
Roman times. The Sitarjevec mine was most active be-
tween the end of the 19
th
 century and the Second World 
War, before closing in 1965 due to low metal content in 
the ore, technological deficiencies and health problems 
among miners. It was reopened to tourists in 2017, 
and the central tunnel was opened again in 2021. The 
renovation made extensive use of wood for support el-
ements to protect visitors and to recreate an authentic 
environment.
Wood played a vital role in the mines for tools, carts, 
ladders and, above all, supports, which continued un-
til the middle of the 20
th
 century. When local timber 
supplies declined, foresters and miners developed in-
novative logistical solutions such as the Idrija lauf and 
claves. Even today, timber remains an important mate-
rial in mines, such as the Velenje mine, where around 
10,000 m
3
 of timber is used annually for various min-
ing purposes.
However, wood in a mine environment is subject 
to rapid decomposition due to high humidity and sus-
ceptibility to fungi, bacteria and insects. Wood in mine 
settings is considered suitable for class 4 applications. 
This use class is important for infrastructure timber 
such as railway sleepers and bridges. During the reno-
vation of the Sitarjevec mine, extensive growth of my-
celia from mine fungus, which is common in humid en-
vironments and can degrade wood even in warehouses 
and mines, was observed.
An analysis of the microclimatic conditions in the 
mine revealed that high relative humidity promotes 
the growth of most wood-decaying fungi, typical in 
conditions of condensed moisture. However, the tem-
perature in the mine does not limit fungal decomposi-
tion. Measurements of spore concentration showed a 
high level of spore presence in the mine compared to 
the external surroundings, indicating the presence of 
fungi inside the mine.
Based on the analysis, it is expected that fungi of the 
genus mining fungus are dominant in the mine, raising 
the question of a potential hazard to visitors. Although 
data on hazards are limited, basidiomycetes have been 
identified as infectious agents in humans, especially in 
immunocompromised people. Mining fungi and other 
basidiomycete fungi commonly found in the environ-
ment have yet to be specifically investigated.
An analysis of the microclimatic conditions, spore 
concentrations and fungal species in the mine is key to 
developing guidelines for the selection of timber dur-
ing restoration.
ZAHVALA 
ACKNOWLEDGEMENTS
Avtorji se zahvaljujejo finančni podpori Javne agen-
cije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republi-
ke Slovenije (ARIS) v okviru raziskovalnega projekta 
J7-50231 (GROWTH: Rastni potencial in lastnosti lesa 
izbranih drevesnih vrst različnih provenienc: možno-
sti zaščite z modifikacijo in izzivi pri odzivanju na 
podnebne spremembe), raziskovalnega programa P4-
0015 (Les in lignocelulozni kompoziti), P4-0430 (Goz-
dno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v 
krožno biogospodarstvo) in Infrastrukturnega centra 
(IC LES PST 0481-09).
VIRI
REFERENCES
Arnič D., Humar M., Kržišnik D., Krajnc L., Prislan P . 2021. Gostota 
lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega 
biogospodarstva. Acta Silvae et Ligni, 124: 1–11. https://doi.
org/10.20315/asetl.124.1
Arshad N., Imran S. 2020. Indigenous waste plant materials: an easy 
and cost-effective approach for the removal of heavy metals 
from water. Current Research in Green and Sustainable Chemist-
ry, 3. https://doi.org/10.1016/j.crgsc.2020.100040
ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje = Slovenian enviro-
nmental agency http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ (20. 
1. 2023).
Benko R. 1986. Hišne gobe, nevarne razkrojevalke lesa. Les, 38: 
15–21.
Bojic M., Willinger B., Rath T ., Tobudic S., Thalhammer F., Böhm A., 
Mitterbauer M., Schulenburg A., Wöhrer S., Kalhs P ., Rabitsch 
W. 2013. Fatal skin and pulmonary infection caused by Hor-
mographiella aspergillata in a leukaemic patient: case report 
and literature overview. Mycoses, 56: 687–689. https://doi.
org/10.1111/myc.12087
Brandt M.E. 2013. Filamentous basidiomycetes in the clinical labora-
tory. Current Fungal Infection Reports, 7: 219–223. https://doi.
org/10.1007/s12281-013-0148-8
Brate T . 2011. Spomin na Idrijski lauf. Les, 63: 113–115.
Breitenbach M., Crameri R., Lehrer S.B. 2002. Fungal allergy and 
pathogenicity. Revisto do Instituto de Medicina Tropical de 
São Paulo, 44: 320–320. https://doi.org/10.1590/s0036-
46652002000600012

42
Humar	M.,	L esar	B.,	Kr žišnik	D .,	P ondelak	A.,	Se v er	Škapin	A.,	Balzano	A.,	Gonçal v es	J .:	Lastnost i	l esa	iz	rudnika	Si tar je v ec 	
Brischke C., Alfredsen G. 2020. Wood-water relationships and their 
role for wood susceptibility to fungal decay. Applied Micro-
biology and Biotechnology, 104: 3781–3795. https://doi.
org/10.1007/s00253-020-10479-1
European Standard EN 350 - Durability of wood and wood-based 
products. Testing and classification of the durability to biological 
agents of wood and wood-based materials. 2016. CEN.
European Standard EN 252 - Field test method for determining the 
relative protective effectiveness of a wood preservative in gro-
und contact. 2015. CEN.
European standard EN 335, Durability of wood and wood-based 
products - use classes: definitions, application to solid wood and 
wood-based products. 2013. CEN.
Chowdhary A., Kathuria S., Agarwal K., Meis J.F. 2014. Recognizing 
filamentous basidiomycetes as agents of human disease: a revi-
ew. Medical mycology, 52, 8: 782–797. https://doi.org/10.1093/
mmy/myu047
Chowdhary A., Kathuria S., Xu J., Meis J.F. 2013. Emergence of azo-
le-resistant Aspergillus fumigatus strains due to agricultural 
azole use creates an increasing threat to human health. PLoS 
Pathoggens, 9, 11: e1003633. https://doi.org/10.1371/journal.
ppat.1003633
Conen A., Weisser M., Hohler D., Frei R., Stern M. 2011. Hormographi-
ella aspergillata: An emerging mould in acute leukaemia pati-
ents? Clinical Microbiology and Infection, 17: 273–277. https://
doi.org/10.1111/j.1469-0691.2010.03266.x
Flores M.E.B., Medina P .G., Camacho S.P .D., De Jesus Uribe Beltran M., 
De La Cruz Otero M.D.C., Ramirez I.O., Hernandez M.E.T . 2014. 
Fungal spore concentrations in indoor and outdoor air in uni-
versity libraries, and their variations in response to changes in 
meteorological variables. International Journal od Environmen-
tal Health Research, 24: 320–340. https://doi.org/10.1080/096
03123.2013.835029
Freeman B.M.H., Mcintyre C.R. 2008. Copper-based wood preservati-
ves. Forest Products Journal, 58: 6–27.
Green F.I., Highley T .L. 1997. Mechanism of brown-rot decay: para-
digm or paradox. International Biodeterioration & Biodegrada-
tion, 39: 113–124.
Hazler V. 2011. Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski 
dolini: monografija, (Vodovnikova zbirka). Zreče, Občina.
Hill C.A.S. 2006. Wood modification: chemical, thermal and 
other processes, wood modification: chemical, thermal and 
other processes. Hoboke, John Wiley and Sons. https://doi.
org/10.1002/0470021748
Humar M. 2008. Bela hišna goba : gliva, ki razkraja tudi zaščiten les. 
Les/Wood, 60, 2: 77.
Humar M., Bučar B., Pohleven F. 2006. Brown-rot decay of copper-
impregnated wood. International Biodeterioration & Biodegra-
dation, 58: 9–14. https://doi.org/10.1016/j.ibiod.2006.03.003
Humar M., Lesar B., Kržišnik D. 2022. Ocena stanja lesenega kipa 
Japonski festival Tanake Eisakuja = Assessment of the conditi-
on of Japanese Festival, a wooden sculpture by Tanaka Eisaku. 
Acta Silvae et Ligni, 127: 1–12. https://doi.org/10.20315/ASe-
tL.127.1
Humar M., Lesar B., Kržišnik D. 2020. Tehnična in estetska življenj-
ska doba lesa. Acta Silvae et Ligni, 121: 33–48. https://doi.
org/10.20315/asetl.121.3
Humar M., Lesar B., Kržišnik D., Balzano A. 2021. Analiza razkrojene-
ga smrekovega lesa zaščitenega z biocidnim proizvodom CCB po 
14 letih izpostavitve na prostem = Analysis of decayed Norway 
spruce wood impregnated with CCB after 14 years of outdoor 
exposure. Les, 70, 1: 19–29.
Humar M., Lesar B., Thaler N., Kržišnik D., Kregar N., Drnovšek S. 
2018. Quality of copper impregnated wood in slovenian har-
dware stores. Drvna Industrija, 69: 121–126. https://doi.
org/10.5552/drind.2018.1732
Humar M., Lesar B., Žagar A., Balzano A., Kržišnik D. 2019. Evaluati-
on of the wood degradation in the underground fort Goli vrh = 
Ocena razkrojenosti lesa v Podzemni slemenski utrdbi Goli vrh. 
Les, 68: 61–70.
Humar M., Petrič M., Pohleven F., Šentjurc M., Kalan P . 2002. Changes 
in EPR spectra of wood impregnated with copper-based preser-
vatives during exposure to several wood-rotting fungi. Holzfor-
schung 56: 229–238. https://doi.org/10.1515/HF.2002.038
Humar M., Thaler N., Melcher E. 2014. Copper and chromium lea-
ching from wood impregnated with chromium-copper conta-
ining preservatives: results of different studies. IRG/WP 14–
50300, 13.
Ishikawa K. 2008. Calcium phosphate cement. Biocerami-
cs and their Clinical Applications: 438–463. https://doi.
org/10.1533/9781845694227.2.438
Jakobitsch T ., Wiesinger S., Heiss A.G., Faltner F., Oeggl K., Grabner M., 
Trebsche P . 2022. Wood use and forest management at the Late 
Bronze Age copper mining site of Prigglitz-Gasteil in the Eastern 
Alps – A combined anthracological, archaeological, and palyno-
logical approach. Journal of Archaeological Science: Reports, 46: 
103673. https://doi.org/10.1016/j.jasrep.2022.103673
Jones D., Sanberg D., Goli G., Todaro L. 2019. Wood modification in 
Europe: a state-of-the-art about processes, products and appli-
cations. (Proceedings e report, 124). Firenze University Press. 
https://doi.org/10.36253/978-88-6453-970-6 
Karunasekera H., Terziev N., Daniel G. 2017. Does copper tolerance 
provide a competitive advantage for degrading copper treated 
wood by soft rot fungi? International Biodeterioration & Bi-
odegradation, 117: 105–114. https://doi.org/10.1016/j.ibi-
od.2016.12.006
Kervina-Hamović L. 1989. Patologija lesa: lesna entomologija. Lju-
bljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, VTOZD za 
lesarstvo.
Kligman A.M. 1950. A basidiomycete probably causing onychomyco-
sis. Journal of Investigative Dermatology, 14, 1: 67–70. https://
doi.org/10.1038/jid.1950.10
Kržišnik D., Lesar B., Thaler N., Humar M. 2018. Micro and materi-
al climate monitoring in wooden buildings in sub-Alpine envi-
ronments. Construction and Building Materials 166: 188–195. 
https://doi.org/10.1016/j.conbuildmat.2018.01.118
Lesar B., Humar M., Oven P . 2008. Dejavniki naravne odpornosti lesa 
in njegova trajnost. Les, 11/12: 408–414.
Ogawa H., Fujimura M., Takeuchi Y., Makimura K., Satoh K. 2011. 
Sensitization to Bjerkandera adusta enhances severity of 
cough symptom in patients with fungus-associated chro-
nic cough(FACC). Medical Mycology Journal, 52, 3: 205–212. 
https://doi.org/10.3314/mmj.52.205
Pichler T ., Nicolussi K., Schröder J., Stöllner T ., Thomas P ., Thurner A. 
2018. Tree-ring analyses on bronze age mining timber from the 
Mitterberg Main Lode, Austria - did the miners lack wood? Jo-
urnal of Archaeological Science: Reports, 19: 701–711. https://
doi.org/10.1016/j.jasrep.2018.02.039
Prewitt L., Kang Y., Kakumanu M.L., Williams M. 2014. Fungal and 
bacterial community succession differs for three wood types 
during decay in a forest soil. Microbial Ecology, 68: 212–221. 
https://doi.org/10.1007/s00248-014-0396-3
Prislan P ., Gričar J., Koch G., Schmitt U., Čufar K. 2008. Mikroskop-
ske tehnike za studij nastanka lesa pri bukvi = Microscopy tech-
niques to study wood foramtion in beech. Zbornik gozdarstva in 
lesarstva, 87: 113–122.

	 Acta	Sil va e	et	Ligni	133	(2024),	29–43
43
Rashmi M., Kushveer J.S., Sarma V.V. 2019. A worldwide list of en-
dophytic fungi with notes on ecology and diversity. Mycosphere, 
10: 798–1079. https://doi.org/10.5943/mycosphere/10/1/19
Reinprecht L. 2016. Wood deterioration, protection and maintenan-
ce, wood deterioration, protection and maintenance. Oxford, 
JohnWiley & Sons. https://doi.org/10.1002/9781119106500
Ribera J., Schubert M., Fink S., Cartabia M., Schwarze F.W.M.R. 2017. 
Premature failure of utility poles in Switzerland and Germany 
related to wood decay basidiomycetes. Holzforschung, 71: 241–
247. https://doi.org/10.1515/hf-2016-0134
Rudnik lignita Velenje. https://www.rlv.si/ (6. 4. 2024).
Schmidt O. 2006. Wood and tree fungi: biology, damage, protecti-
on, and use. Berlin Heidelberg, Springer-Verlag. https://doi.
org/10.1007/3-540-32139-X
Sharapov E., Brischke C., Militz H., Smirnova E. 2019. Prediction of 
modulus of elasticity in static bending and density of wood at 
different moisture contents and feed rates by drilling resistance 
measurements. European Journal of Wood and Wood Products, 
77: 833–842. https://doi.org/10.1007/s00107-019-01439-2
Steenkjær Hastrup A.C., Green F.I., Clausen C.A., Jensen B. 2005. To-
lerance of Serpula lacrymans to copper-based wood preserva-
tives. International Biodeterioration & Biodegradation, 56, 3: 
173–177. https://doi.org/10.1016/j.ibiod.2005.06.008
Stienen T ., Schmidt O., Huckfeldt T . 2014. Wood decay by indoor ba-
sidiomycetes at different moisture and temperature. Holzforsc-
hung, 68: 9–15. https://doi.org/10.1515/hf-2013-0065
Suarez F., Olivier G., Garcia-Hermoso D., Randriamalala E., Ghez D., 
Bruneau J., Kauffmann-Lacroix C., Bougnoux M.E., Lortholary 
O. 2011. Breakthrough Hormographiella aspergillata infections 
arising in neutropenic patients treated empirically with caspo-
fungin. Journal of Clinical Microbiology, 49, 1: 461–465. https://
doi.org/10.1128/JCM.01213-10
Takao S. 1965. Organic acid production by Basidiomycetes: I. scre-
ening of acid-producing strains. Applied Microbiology, 13, 5: 
732–737.
Vek V., Poljanšek I., Oven P . 2020. Variability in content of hydrophilic 
extractives and individual phenolic compounds in black locust 
stem. European Journal of Wood and Wood Products, 78: 501–
511. https://doi.org/10.1007/s00107-020-01523-y
Wagenfuhr R. 2007. Holzatlas. Leipzig, Fachbuchverlag. 
Zarnik B., Rokavec F., Kati Z., Lovše L., Ponebšek M., Pirnavar S. 2018. 
Rudnik Sitarjevec odkriti zaklad. Litija, Rudnik Sitarjevec.
Žorž M., Dolinar I., Jeršek M., Vrabec M. 2020. Mineraloška dediščina 
rudnika Sitarjevec (prvi del). Proteus, 82: 451–467.
Žorž M., Jeršek M., Dolinar I. 2018. Oblike kristalov nekaterih mine-
ralov iz Sitarjevca, V: Zarnik B., Zidar K., Lovše L., Ponebšek M., 
Pirnaver S. (ur..). 1. strokovni simpozij o Rudniku Sitarjevec in 
srečanje rudarskih mest. Litija, Občina Litija: 26–33.