Llai m korittl delav-•k*|« lludatv*. D«Uv> ct ao oprftvlltnl do vMga kar producirklo. Thla paper 1« devoted to the tntaraata of tha working olaea. Work-era ara entitled to all what thav produca. Stcv. (No.) 379. Kai«rao a« •«•©ond-oia« mtutr, Dm. «. IWH, %t tb« l*»i offlc »tChkoA*.. III und.» tfc. Actof OoB«r.k» of M.reb Ird. 1HT9. Offi«: 4008 «. 31. Str.. Ckicifi, I". 'Delavci vseh dežela, združite se! PAZITE« naitavilko v oklepa|u-ki aa nahaja polog vata g a naalova. prilepile* naga apoda| ali na ovitku. Ako (380) ta itavilka . . ' tada| vam • prihodn|o Atavilko natega lieta po teče naročnina. Proal-mo ponovita |o tako|. Chicago» 111-15. decembra (December) 1914, Lelo (Vol.) IX. NA CESTI K SLAVI. Vojno vodijo za najvišje ideale človeštva. Ixmed vseh, ki so jo hoteli, pripravljali in povzročili, najbrže ne bo nikogar, ki bi prianal, da grme topovi zaradi navadnih materij&lnih interesov. Tako se govori le tedaj, kadar se očita delavstvu njegov boj za "želodec." Če zahteva proletarec za svoje delo toliko kruha, da more nasititi gvojo družino, je to "nizko" in "prosto." Če hočejo gospodarji sveta več profita, je to "idealno." To besedo je podaril kapitalističnemu svetu nebeški genij. Neštete neprijetne reči ge lahko pokrijejo z njo; kakor čarovnikova palica obuja miali, ki ne bi imele v dejanjskih razmerah nobene podlage; vge pojmove izpreminja; in človeku gugerira, da jemlje g&nje za resnico. Vojno vodijo za ideale. Za najvišje ideale. Predvsem seveda za domovino. Patriotizem je vzcvetel po vgej Evropi kakor na travniku tro-bentice in marjetice spomladi, le da je njegov cvet ogromen, večji od golnčnice. Pa tudi diši. Po gveai in strjeni krvi, po gnilem človeškem mesu, po zgorelih hišah in mestih. Nekoliko miljonov ljudi se bojuje po Evropi za domovino, največji del med njimi za tisto domovino, katere — nima. Za tisto domovino gtreljajo in koljejo in se dajo streljati in klati, ki go jo že davno konfiscirali kapitalisti, ki imajo gvojo poseet zapisano in potrjeno v zemljiških knjigah. Dolge vrste proletarcev korakajo v klavnico, da bi zavarovali gvojim gospodarjem in izkoriščevalcem tisto domovino, ki bi bila njihova, če ne bi bila pravica prazna begeda. Gogpo-darji go proletarcem vzeli domovino, in zdaj gredo proletarci v gmrt, da ne bi njihovim zatiralcem kdo vzel tega, kar go zatiralci vzeli njim... In tudi za kulturo se vojskujejo. Veliko je kulture v Evropi. Dolga tisočletja go jo gradila in zbirala. Žalostno bi bilo za človeštvo, če si ne bi bilo v dolgi dobi svojega ob-stanka pridobilo toliko kulture, da bi se poznal njegov napredek in njegova razvojna moč. Toda — vojna za kulturo! Veg Olimp bi s* moral potrerti od nevtolaživega smeha bogov, če bi še gedeli in vladali na njem. Najnekulturnejše dejanje za kulturo! Seveda, v življenju človeštva je veliko neiz-ravnanega. Nasprotja in protislovja so neizogibna. V gotovih časih in gotovih razmerah si je mogoče mialiti tudi vojno za kulturo. Ali gedaj živimo takorekoč v dvajgetem gtoletju. V Evropi ni Patagoncev, ni Maorijev, ni kanibalov. Daleč naokrog po Aziji, Afriki, Avgtraliji, Polineziji je Evropa raznašala gvojo kulturo. So li prihrumela divja plemena ljudožrcev kakor Atila ali Džingis kan, da bi neusmiljeno pomendrala vse plodove tisočletne civilizacije? Ali so iz neodkritih dežel pridrle tolpe doslej ne. znanih barbarov, sovražne vsemu, kar stoji nad gtopnjo njihovega divjaštva? Kulturne države in kulturni narodi se bojujejo s kulturnimi državami in kulturnimi narodi. Vsi go ponosni na kulturo, vsak na svojo. Bolj pravično bi bilo, če bi spoznali v kuituri plod sodelovanja narodov. Kajti kdor na tem polju kaj daje, tudi jemlje. Kdor ni ničesar dobil, ne more ničegar dati. Brez nekdanje znanosti ne bi bilo sedanje, brez stare umetnosti ne bi bilo mo derne. A skupno kulturo branijo z vzajemnim kla njem! Preveliko je to protislovje. Kulturo branijo, pa razstreljujejo zgodovinske stavbe, v katerih so bile v kamnu ovekove-čene najsijajnejše ideje velikih duhov. Kulturo branijo, pa požigajo knjižnice, v katerih so bila zbrana dela genijev iz neštetih stoletij. Kulturo branijo, pa uničujejo umetnine, katerih ne na domesti nobena roka in nobena glava. Kulturno branijo, pa polagajo v razvaline starodavna vse. učilišča, na katerih se pripravlja in izvršuje kul- —Maw T «rte TVtt.l j turno delo in vzgajajo kulturni delavci. Kulturo branijo, pa uničujejo njene plodove, njene dokumente in njene monumente. Izobraženi, omikani, kulturni ljudje pa Nagovarjajo vojno, jo slave in se navdušujejo za-njo! V nepreglednih vrstah korakajo delavci na bojišča za kulturo. Ko je bil mir, jim je bil zaprt njen hram. Kajti v kapitalistični družbi so bo-gaatva, krasote in užitki kulture namenjeni kapitalističnemu razredu, ne pa "prosti" masi. Brez njenih "progtih" rok se sicer ne bi zgradila nobena univerza in nobena katedrala; za učene knjige Socializem ne pomeni konec razvoja, ampak podlago za lepši in uspešnejši razvoj. a Kadar so se evropski vladarji shajali, so se objemali in polju- bovali. Kaj naj si mislijo narodi, če vidijo, «la se zdaj tepo? Ali naj se spominjajo, kako jc Judež poljubil Kristusa? a Železniške družbe plačujejo strojevodjem penzije. Toda če se strojevodja ne ubije, pa v službi tako izrabijo, da umre, preden bi dobil penzijo. To se imenuje varčno gospodarstvo, spojeno s skrbjo za uslužbence. ne bi bilo papirja in stavka, za čarobne glike ne platna in barv brez tega "progtega" dela. Ali konj je le za to, da pripelje kočijo do vrat; v opero ga ne bo jemal gospodar. Toliko cene kolikor orodje in tovorna žival uživa delavec v kulturnem življenju kapitaligtič-ne družbe. Ali zdaj je poklican, da brani njeno kulturo g svojo krvjo in g gvojim življenjem! Tudi za večne zaklade gvete vere se bojujejo, in na vgeh koncih in krajih go glužabniki božji na nogah, da izailijo zmago od Neznanega. Pri-gegali so, da zahteva Bog ljubezen in mir. Učili so, da si je pridržal maščevanje. Imenovali go ga Negkončno Dobroto. Zdaj ga pozivajo, naj vžge govraštvo, da vzplamti njegov požar do nebeških zvezd. Zdaj pridigajo v njegovem imenu krvavo maščevanje. Zdaj molijo, naj po tisočeri vge grozote in sodeluje pri najgtrašnejšem klanju vgeh čagov. Za sveto vero! Zopet je vprašanje, za katero? Za katoliško, lutersko, helvetako, angličansko, pravoslavno krščanstvo, za iglam, za budizem? Lahko bi bilo, če bi stali enostavno kristjani proti mohamedancem ali pa pogani proti kristjanom. Toda mešanica je taka, da ni ne z logiko ne z matematiko nič opraviti. Kristjani se skupno z mohamedanci bojujejo zoper kristjane, budisti s kristjani združeni zoper kristjane in mohame-dance i. t. d. Kristjan mora moliti za zmago islama nad krščanstvom, pa vendar mora ostati pravoveren kristjan in spoznavati gvojo vero za edino pravo... . Boj gre za gveto vero, boj gre za ideale. In za slavo! Poraz ni le izguba, temveč tudi sramota, Zmaga pa je glava. Tako pravijo, tako bodo pisali po čagopisih in po knjigah, tako bodo učili otroke po šolah in tako bodo modrovali za gostilniško mizo. Imena cesarjev in generalov bodo zapisana v knjigo slave. ljudje bodo gtrmeli in jih imenovali z občudovanjem in spoštovanjem. Miljonov v uniforme stlačenih kmetov in delavcev li ni mogoče zapomniti. Junaki go in zato dobe ko lajne in železne križce. Slava pa je za posameznike. Slava je izjema, slava je vrh nad vrhovi. Slava je tam, kjer se imenuje eden izmed tisočerih. Slava je "neumrjočnoet." Težka je pot do nje. Človek jo pač lahko doseže tudi z velikimi deli, z bogatim umom, če se združuje g pridnostjo in drugimi produktivnimi lastnostmi. Doseže ge na polju znanogti, umetnosti, izumov. Ali to Je razmeroma majhna slava. Napoleona pozna več ljudi, kakor Newtona, Radetzky je slavnejši od Galileja. Velika, "prava" je bojna slava. Najdražja je. Sto in stotisoč smrti, reke krvi, na miljone izgubljenih udov, za generacije uničenoge zdravja, armade vdov in sirot, neštetih požganih vazi in megt je treba zanjo. Čim več umora, čim več opustošenja, tem večja je slava. Težka, trnjeva, krvava, grozna je pot do nje ......za njene žrtve. Kdo je povzročil vojno? Pametni ljudje s«* vedno trudijo, da bi jasno videli. Drugi bi bili po sili radi slepi. Vprašanje, kdo je povzročil sedanjo vojno in kdo jo je hotel, je na vsak način važno . Seveda ne more spoznanje resnice ustaviti sedanjega klanja ali pa iz-premeniti usode na bojišču. Ali resnica je potrebna narodom, potrebna je delavskemu razredu, ker je le z njenim znanjem mogoče najti sredstva, da se v bodoče preprečijo take grozote. Mi smo podali že dovolj argumentov, ki potrjujejo krivdo Avstrije. Ali nekateri ljudje so tako zasukani, da se čutijo užaljene, ako razkrivamo zločin, ki ga je Avstrija — to se pravi: tisti šufti, ki gospodarijo nad avstrijskimi narodi — izvršila ravno nad temi narodi. No, zadnje dni smo dobili še en dokaz, ki drži kakor pribit. V italijanski zbornici, na javni seji, torej pred vsem svetom je bivši ministrski predsednik Giolitti podal sledečo izjavo: V Ob času balkanske vojne sem dobil od tedanjega Eunanjega ministra di San Giuliaria sledeči brzojav: Avstro OgTska je nam in Nemčiji naznanila, da hoče vojaško nastopiti proti Srbiji, da gmAtra tak nastop za defenzivo (!) in upa, da bosta obe ' drugi državi trozveze sprejeli to za času s foederis (da gresta z njo v boj). Po mojem nazoru ni ta razlaga pravilna. Zdi se mi nujno, da pojasnimo svoje stališče, da namreč nameravanega napada ne smatramo za defenzivo in zato tudi ne za casus forderis. Brzojavite mi, če soglašate s tem. Odgovoril sem, da to očividno ni nikakršen casus forderis, in če nastopi Avstro-Ogrska proti Srbiji, bo ravnala na svoj račun. To ni nobena defenziva, ker noče nihče napasti Avstrije. To naj bi se avstrijski vladi formalno naznanilo v nadi, da s«* posreči Nemčiji odvrniti Dunaj od zelo nevarno pustolovščine. To se jo tudi od naše strani zgodilo." Mislimo, da je to dovolj trden dokaz. Giolitti ne pravi v svoji izjavi nič več in nič manj, kakor da je Avstrija že ob čagu balkanske vojne hotela napasti Srbijo in je to že sporočila nemški in italijanski vladi. Zato je ton j že takrat mobilizirala, zato je napolnila vso Bosno, Dalmacijo in Galicijo z vojaštvom, zato je širila rokovnjaško laži po vsem svetu, zato je neprenehoma provocirala Srbijo in Črno Goro. Kdo je še tako zateleban, da išče povod vojne v sarajevskem atentatu? O resničnosti Giolittijevc izjave n> mogoče dvomiti. Ako ne bi bila resnična, bi ga bil moral sedanji rrjinistrski predsednik Salandra takoj zavrniti. Zakaj akti mu morajo biti znani. Skoraj gotovo je podal Giolitti svojo izjavo celo sporazumno s Salandrom, kor se je vsa seja izvršila po željah vlade. Italija smatra tudi sedanjo vojno za avstrijski napad in zato ni poslala svojih regimentov Franejožefovim tolovajem na pomoč. Tako tudi razumemo, zakaj je poslala Avstrija takoj vojaštvo na italijansko mejo. Liebknechtovo stališče. Poročali smo, da je bil sodrug Liebknecht e-dini v nemškem državnem zboru, ki je glasoval proti novemu vojnemu posojilu v znesku petih miljard mark. davili smo tudi, da je nemška socialistična stranka — po brzojavnih poročilih — baje grajala njegovo glasovanje, češ da je s tem kršil disciplino. Iz Amsterdama prihaja sedaj poročilo, da je dr. Liebknecht v Berlinu v nekem listu obrazložil svoje glasovanje s člankom, ki se lahko smatra za njegovo načelno izjavo. Sodrug Liebknecht pravi: "Vojne ni žHel nobeden tistih narodov, ki so v njej udeleženi. Pričela se ni zato, da bi se po-spešila blaginja Nemčije ali pa kateregakoli naroda. Povzročila jo je združena akcija vojnih strank v Nemčiji in v Avstriji v temi polovičnega absolutizma in tajne diplomacije, da bi prehiteli svoje nasprotnike. Obenem je vojna napoleoni-stičen atentat, da bi omehkužila in pomendrala delavsko gibanje." Ce jo sodrug Liebknecht res podal to izjavo — in pravzaprav je težko dvomiti o tem, ker ni njogova navada, da bi zatajeval svoje mnenje, moramo verjeti, da jo je dobro premislil. Tn za svoje'nazore mora imeti tehtne argumente. Nam so zde popolnoma utemeljeni v tem. kar smo sami opazovali leta in leta. Ali če je Liebknecht prepričan o tem, kar pravi izjava, tedaj je naravno, da ni mogel glasovati drugače nego je Ves glasoval. Njegova krivda ni, če niso prišli ostali socialistični poslanci do enakih zaključkov kakor^on. Kar se tiče povzročiteljev vojne, smo danes bolj kakor kdajkoli prepričani, da jih je res treba iskati v Avstriji in v Nemčiji. S tem ni nikakor rečeno, da so na drugi strani sama nedolžna jag-njeta. Silna, takorekoč divja konkurenca nemškega in angleškega kapitalizma je bila vsemu svetu očitna. Vzpored z njo je šla progresivna militaristična konkurenca na morju. In v tem tekmovanju je vsekakor velik razlog sedanjo vojne. & Ali direktni povod vojne se ne more iskati tnkaj. Mesnica je celo. da je Anglija večkrat iskala sporazum z Nemčijo in menda še ni pozabljeno, da je bil angleški vojni minister llaldane v ta namen v Berlinu, ne da bi bili zaveznici Anglije, Francija in Rusija, količkaj ugovarjali. Hesnica je, da se je vsako stopnjevanje mili-tarističnih izdatkov pričenjalo v Nemčiji in da je Avstrija vse delala sočasno z Nemčijo. Liebknecht ve gotovo še kaj več. Mi poznamo vojno stranko v Avstriji; on je gotovo poznal vojno stranko v Nemčiji. In če pravi, da je bila akcija obeh združena, mu verjamemo, ker nam je jasno, da res ni moglo biti drugače. Prav zato nam je pa tudi jasno, da ni mogel kot vesten poslanec in socialist storiti drugače» kakor da je elasoval proti vojnemu kreditu. Angleški kralj Jure je šel tudi na "front", tam — kj^r krogle ne brenče. In izvršil je nekaj velikega. Lastnoročno je pripenjal medalje angleškim vojakom na prsi. Great! Mogoče bodo zdaj tiste medalje — bulletproof! Bitk« na Poljskem se nadaljuje, Nemci in Kusi ko poraženi z velikanskimi izgubsmi. Nemci «o vjeli vse Ruse in Kusi so vjeli vse Nemce. Kusi svabljaje Nemce naprej v notranjost Rusije in Avstro-Nemei svabljajo Ruse v Krakov. — Dnevne veut i, Ako ko Avstro-Nemei pobili toliko Rusov in Srbov kakor pravijo, in ako ko zavetniki pobili toliko Avstro-Nemeev kakor pravijo — k«lo vraga je potem Ae živ tamkaj, in kdo vraga pošilja te laži naokrog? Že mcHec dni nam pojo iz Avstro-Nemčije. «la je Pnemysl dobro preskrbljen z vsem za dve leti in «la niso Kusi naredili š<« niti najmanjše škode z bombardiranjem. Sedaj ne je pa oglasil Josip Sebastian PelczSr, katoliški nadškof i* sa-mega Prsemysla (in sicer je govoril izvvn Avf»rije v Milanu na potu v Rim!) rekoč, «la ko bile, palače iu javna poslopja v razvalinah, me«! pre hivalstvoin ko se pojavile bande roparjev, ki kradejo kakor Krake, trdnjava je polna ranjencev, lakota je že na vrhuncu in kolera ter druge epide-mične bolezni kos«« ljudi da je groza. Setlaj mora avstro-nemška vlada priznati, da je debelo lagala, ali pa mora proglasiti nadškofa Pelczarja za velikega lažnika! M«-d angleškimi prostovoljci se nismo čitali sledečih imen: Ezkralj Manuel, Bruce Isinav, (ieorge V., Riehard Croker. Sir Tom Lip ton, Har-rv Lauder, M rs. Pankhurst itd. Volilci v državi Arizona so 3. novembra glasovali z veliko večino proti odpravi smrtne kazni -V Phoenixu, glavnem mestu te države, čaka 19 zločincev na vešala. Governor Hunt je odložil eksekucijo do časa po volitvah misleč, «la bo smrtna kazen odpravljena in da jim bo s tem rešil življenje. Sedaj pa hoče governor Hunt, da mora 11 obsojencev na vešala 18. t. in. in sicer je njegova želja, da jih šerif obesi na javnem trgu v mestu, da se volilci lahko nagledajo prijetnih v,si ie, i «• katere se n takim paU4ul«*J«ft li Skoro bi rekli, da ima governor prav. Kajti kdor je za smrtno kazen, bi moral biti sposoben za rablja! V Avstriliji in Novi Zelandiji je veliko naseljenih Hrvatov in tudi nekaj Slovencev. Ko je izbruhnila vojna..so oblasti v teh angleških kolonijah povpraševale Hrvate in Slovence, kakšne narodnosti da so. Nekaj pametnih je reklo, da so Hrvatje in Slovenci in nič drugega iu pustili so jih na miru; večina je pa rekla, da so Avstri janci — in te so takoj zaprli kot bojne vjetnike! risto prav! Kdor hoče biti po vsej sili Avstrijanec, naj tudi trpi posledice, ki so pripisane tolovajski eesarski Avstriji. Pri Na ni ur ju v Belgiji je velik železni plavž, v katerem se pa zdaj ne topi ruda temveč — človeška trupla. Vest se glasi, «la vozijo Nemci dan nadan polne vagone mrličev s francosko-belgij-skegii bojišča in jih mečejo v plavž, v plamen Industrija klanja v kuhurno-kapitalistični družbi se je ovenčala z lavorikami. Taka je božja volja . .. ___ Miklavž je prišel in prešel. Pridnim otro-kom v Evropi je vrgel nekaj bomb iz Zeppelina .. "Kupujte za božič zgodaj, ne čakajte za«l-njih dni!" se zopet glasi kakor vsako leto v kapitalističnih listih. To lahko pomeni: kupujte zgodaj, kajti kasneje ste lahko bankrot. Siromak, in* čakaj! Kupi takoj tisto navlako, s katero boš okinčal božično drevesce, ko bodo angeljci pre-nevali: "Mir ljudem na zemlji..." Mir ... mir ... mir ... Božično premirje. Ko je bil "sveti oče" v RiinU, seve«la s pomočjo svetega duha, izvoljen za poglavarja vsega pravovernega krščanstva, je hotel ustaviti klanje narodov. To je bila imenitna ideja, kajti če bi se bila posrečila, bi se bil pobledeli ugled papeštva nenadoma silno povzdignil. Toda Benedikt je imel v tem oziru prav toliko sreče kolikor Wilson, iiani-reč nič. In to je popolnoma naravno, ker nima ne papež ne Wilson take materialne moči, «la bi prisilil evropske države na mir. Ali novemu papežu ni zadostovala enu izkušnja. On bi na vsak način rad igral vlogo med vladarji. Zato je prišel z novo idejo: ( ez božič naj bi se sklenilo tritedensko pre-mirje. ('e ne bi šlo za grozno krvavo tragetlijo, t>i človek poskočil pa zaplesal. Kajti to je satira, pač bridka, razdražljiva satira, ali velika satira! To je natančno tako. kakor če vjame opoldne ropar v gozdu svojo žrtev in nastavi samokres; ker pa zasliši tikti hip zvonenje, spusti za ta čas revolver. zmoli svoj očenaš, pa ubije šele potem, k«) je opravil svojo pobožnost . . . Kristjani, z«laj je čas klanja in pobijanja. Streljajte, s«'kajte, požigajte; ampak ko zazvoni polnočni zvon, prenehajte poz sedež Internaeionale, kjer sta Marks in Engels preganjana iz vseh krajev našla zavetj'e in kjer so pionirji generalnega štrajka — nikdar! In držal sera besedo, moj so-«Uug Boril ae nisem — rajši sem s«> dal v jet i. Zdaj sem vas v jetnik. Storite z mano, kar hočete, toda jaz imam mirno ves M" Bil sem ginjen do solz. Ko sva s«> ločila, sva si stisnila roke in nemški sodrug je rekel, «la je njegova edina želja, da bi bila skoraj končana prokleta vojna, nakar pojde zopet na delo za organizirano delavstvo. VÍ. Tri generacije uničene. Nizozemski ilustrirani tednik "Het Leven" v Amstenlamu prinaša tragično sličico pisatelja dra. Lamberts-IIurrelbringa iz Maas-trichta. kako so Nemci uničili ro«l-bino treh generacij v Alzaciji. Povest se začenja s frane«>sko-uemško vojno leta 1870. Takrat je v Alzaciji živel premožen kmet z imenom ITauff, in ko so Nemci vdrli v omenjeno francosko deželo, oplenili so njegovo imetje. Ilauff je poiskal puško in ubil dva Nemca ,to«la obležal je tudi on zadet v srce. Ko je njegova žena našla mrtvo truplo, je ležal na njem njun sedemletni sin-ček in bridko jokal. "Mama," je dejal deček, "kadar o«lrasteni, u-strelim Nemce, ki so ubili mojega očeta!" Preteklo je 44 let. Vdova ITauff se je med tem preselila v Vise ir je že «lavno med mrtvimi. Njen sin, ki je obljubil maščevanje, je imel dva krepka sinova. V avgustu so pa Nemci pri«lrli v Vise in kmet Ilauff je s svojima sinovima vred streljal na nje. Padlo je več ubitih in par ranjenih. To«la Nemci so imeli v hipu vse tri v svojih pesteh. Postavili so očeta in oba sinova v vrsto k zidu in trenotek pozneje so ležali mrtvi. VIT. Odrezane ženske prsi. "The London Times" imajo sledeči odstavek iz pisma nekega angleškega častnika, ki se je vojskoval v Franciji prve dni meseca septembra. "Danes sem bil prvič v ognju in sem imel priliko videti Nemce. Pomikali ao se proti nam v gostih masah. Njihovi šrapneli so iz prvega padali pred nami ali kmalu so dosegli naše jarke. Prvi srapnel je ubil moje tri voiak«'. Naša bojna črta «Irži čez majhno mesto na skrajni levici iu tukaj sem videl strašne okrutnosti, ki jih počenjajo Nemci nad francoskim prebivalstvom. K nam v okope ko pri-bežela tri'dekleta. JOna je bila čisto naga in na pol mrtva; ostali dve sta povedali, snelo8ti. Sirota je imela— «xlrezaiie gru«li na obeh st ranah. Tudi ta zločin je storil nemški ulati. Preskrbeli smo ji zdrav-niško pomoč, to«la zdravnik je izjavil, da ne bo živela. Nesrečnica je okrog devetnajst let stara in zelo lepa." VIII. Kako je padel Lvov, ali usoda slovenskih polkov. Arnoldo Fraccaroli, poročevalec lista "Corriere della Sera" v Milanu, ki se je mudil «Iva meseca z avstrijsko arma«lo na ruskem bojišču, je poročal 28. septembra sledeče: "Do 16. avgusta ni prebivalstvo mesta Lvov ve«lelo nič, kaj «la se go«li na rusko-avstrijski meji. Isto tako ni znalo avstrijsko vojaštvo, ki je bilo tam. Avstrijci so še vedno verjeli, «la je ruska armada desorganizirana in da jo vodijo pijani in epileptični generali. Častniki so pripovedovali o silni revščini ruskih čet, «la imajo namreč stare puške, ničvredne naboje in šrapnele, ki sploh nočejo eksplodirati in vojaki da nosijo podplate na čevljih iz papirja. Take pri povest i so seveda zelo zabavale moštvo in živa duša ni niti sanjala o kaki nevarnosti. Cenzor je spretno črtal vsako resnično vest z bojišča. 16. avgusta se je pa zgo«lilo nekaj, česar cenzor ni mogel prikriti. Ko je ljudstvo mirno napolnjevalo parke in promenade, je vdrla v Lvov naenkrat velikanska množica beguncev. Prihajali so od vseh strani na vlakih, na vozovih in peš. Bilo jih je na tisoče in tisoče in vsi so pripovedovali, da se bližajo kozaki, ki počenjajo grozne reči. Lvovčani so obstrmeli — toda verjeti so morali, kajti begunci so bili tam, in na obrazih jim je bilo čitali, «la se ne šalijo. In beguncev ni bilo konca, ne kraja. Prihajali so neprenehoma osem dni, in v tem času jih je moralo priti na«l 100.000. Istočasn«) so pričeli prihajati tudi ranjenci. Kole, cerkve, pisarne in gledališča so hkratu spremenili v bolnic«*. Deset dni pozneje — 26. avgusta — j«' bilo v Lvo-vu čez 40.000 ranjencev. Istega dne so pa prišli tudi kozaki; približali so se mestu na tri milje in naredili grozen strah med ljudmi. Domačini in begunci so kakor blazni «Irli na kolo«lvore in oblegali vlake daleč naokrog. Pri-čela se je splošna selitev iz mesta. Zadnji begunci in ranjenci so šele povedali resnico, «la je avstrijska armada premagana in da so Rusi v (faliciji. To je povečalo paniko. Vmes s«> se pa o«! igra val i drugi grozni prizori. Vojaške straže so vsako uro vodile cele gruče ljudi na - morišče. Streljali in obešali so jih kot špijone. Bili so med njimi moški in ženske, mladeniči in starčki, lepo oblečeni gospodje — med njimi tudi duhovniki — tn navadni reveži v capah. Obtlolženi so bili "prijateljstva z Rusi" in morali so takoj v smrt, čeprav je bila obdolžitev le sum. Dva dni pozneje so zagrmeli ruski topovi pred Lvovom. Enajsti armadni zbor je moral v ogenj proti Rusom, toda opravil ni nič. liuski šrapneli so padali kakor toča, a razen tega so napadali Kusi s strojnimi puškami in napadala je njihova infanterija. Smrt je imela bogato žetev. Enajsti zbor avstrijske armade je bil uničen, razpršen in pometen. Tedaj j^ bil pozvan v ogenj tretji armadni zbor, da nadomesti enajstega in odbije Ruse. Zadela ga je ista uso«la. Nato so avstrijski generali pognali naprej «lvanajstsi '/»M/MTVm/SMU/AV 'i ^ VABILO NA VESELICO, kntoro priredi >> Pevsko Društvo ' 'Naprej dne 31. decembra v dvorani sodruga Frank Černeta, v Livlnp.Monu, IU. I ' «o bodo slovenske narmlne in umetne pesmi. Zato vljudno va- lutno v*n slovenska napredna podporna in pevska drnfctva, «In w mnogo bromo od kov e jo temu vabilu, v™ kdo bode dobrodošel. Zadetek ob 6. «veier. Svlrala bode Ustna godb«. Vstopnina ra moftke 25c, *anske 1n otroci vstopnine prosti , ^"Mnlintičrn por «Ira v vWm aaprednjakom Anton KropuAek, predsednik. zbor. kateri se je zopet moral umakniti z velikanskimi izgubami. Od 4000 mož pešpolka iz Trsta ostalo jih je le petsto; od sedemnajstima polka iz Ljubljane je listalo le tristo mož; niti en častnik ni ostal. To j«' bilo ¡10. avgusta. - 31. avgusta so avstrijske vojaške oblasti ukazale pripraviti vlak s sto vagoni za begunce. Ali komaj so odprli vrata na kolodvoru, se je vsula proti vlaku tolika množica ljudi, da je nastala divja panika. Gazili so ilrug po «Irugem in imbroj otrok, ter žensk je bilo zailušenih po«l n«>gami močnejših. Ko je vlak zapustil kolodvor, je bil natlačen kakor sardine v škatli in begunci so viseli o«l zunaj kakor hrošči, kamor se jc mogel kdo obesiti. Popoldne istega dne je bilo «lo-seženo premirje za 35 ur in v tem času so pokopali 60.000 avstrijskih in ruskih mrličev; obenem so umaknili z bojišča dvakrat toliko ranjencev. Slišal sem, da je prišla v mesto «lelegacija ruskih častnikov in konferirala z mestnimi očeti in še tisti večer je bilo razglašeno po Lvovu, «la pridejo Rusi kot. prijatelji in da se ni treba nikomur bati za lastnino ali življenj«*. Kljub temu so ljudje bežali. 2. septembra so znova zagrmeli ruski topovi in grmeli so ves dan, da je bila groza. Dne 3. septembra zgodaj zjutraj je pa avstrijska armada zaeula generalni alarm in tedaj je bil konec boja. Sleherni avstrijski vojak je pobegnil iz Lvova in večina ni imela časa, da bi bili vzeli s seboj puške in strelivo. IX. Sestanek drugih dveh sodrugov. Angleški korporal S. Heyhurst poroča iz Chcltenhama, na francoskem bojišču dne 2. novembra: Pred nekaj leti sem bil delegat L L. P. (International Labor Pnr-tv) na mednarodnem socialističnem kongresu v Stuttgartu in stanoval sem pri nemškem socialistu z imenom Hans Woesselhoeft. Pred nekaj dnevi smo podili nemške kavaleriste pri Marni in jaz sem se spopa«lel z enim v «Ivoboju. Oba sva dvignila bajonete, toda ko natančneje pogledam svojega sovražnika—obstrmim in bajonet mi pa«le iz roke. Bil je gostoljubni sodrug iz Stil 11 ga rt a. On me je tudi spoznal. Na boj nisva več mislila in on se j«* po«lal kot vjetnik. Par «Ini pozneje so ga z drugimi vjetniki poslali na Angleško. .laz sem pa vesel, da je živ in z«lrav! "NAJ OBESIJO OČETA!" Tak čas. kakršen je sedanji v Evropi, rodi čudne sadove, malo-kje pa take kakor v naši mili AvT atriji, kjer je od nekdaj vladal policajski duh. Da se je po izbruhu vojne se izdatno pokrepčal, je naravno. Prekrasen cvet tega duha, pre-nešenega v družinsko življenje, se je pred kratkim o«ligral pred divizijskim sodiščem v Gradcu, ki je sedaj kompetentno za "hude politične zločine." Listi poročajo o tej obravnavi sledeče: "Pri divizijskeni sodišču v Gradcu je bila obravnava, na kateri se je vsa rodovina trudila, da bi očeta spravila v ječo. Žena 511etnega kajžarja Franca Kle-meneiea iz Stant^tina je sv«>jega moža ovadila, da je vpričo otrok izr«'k«'l Inula žaljenja "veličanstva." Vsi otroci ao to «>vadbo potrdili. Klemenčič je pri obravnavi odločno tajil, da bi bil izrekel do tična žaljenja. Po postavi se žena in otroci lahko odrečejo pričevanju. a ko jih je sodnik na to o-pozoril, s«» niso hoteli odreči pričevanju, nego so pričali, in sicer slabo za očeta. Na obravnavi se je izkazalo, da je 14letni obtoženčev sin pred pričami dejal: "Je že prav. že očeta obsodijo in ga obesijo!" Zagovornik je sodišče opozoril, da je brez dvoma žena iz gole hudobij«' ovadila moža, da bi ga spravila na vešala ali pa vsaj v ječo in da je tudi svoje otroke zapeljala, da so za očeta slabo izpovedali. Obtoženec, ki je napravil po govornikovih besedah prav dober vtis. je bil vzlic pričevanju žene in otrok oproščen in se z«!aj lahko vrne k svoji "ljubi" fa-miliji. — To je slika, «la bi se vpričo nje človeku naježili lasje na glave. A kam naj se to pripiše? DrŽava uprizarja lov na "vele-izdajalee" kakor na divjo zver-jad. Na stotine in tisoče zapira "osumljence." Ne le v Ljubljani, Gorici in v Gradcu — tudi v Zagrebu, Oseku, na Dunaju, v Pragi i. t. d. je na tisoče ljudi zapitih brez vsakega vzroka. To je naravnost poziv na ovaduštvo. To je prilika za vsakovrstne falo-te, da spravljajo neljube jim ljudi n«' krive ne «lolžne po«l ključ, in to sega naposled tako daleč, «la priča Žima proti možu, brat. proti bratu, da hoče sin spraviti očeta na vislice! Ampak družino raz«lira kajpada Socializem ... samo socializem ! Dva vlaka moke, čez dva niiljo-na funtov, pošilja Colorado v Bcl-gijo. Lepo. Ampak zdi se nam, da je Colorado š«- nekoliko bliže kakor Belgija. . - -. * V Batsviji, N. V. se je tristo o-seb zastrupilo, ko so na žegnanju v c<>rkvi uživali piščance iz hladilnic. Piščanci so morali biti slabo blagoslovljeni. Andrew Carnegie s«' je pri Wil-sonu navduševal za vsesvetoven mir. Kaj čv bi Carnegie s tem začel v svojih podjetjih ? \I»YKKTIKKM BNT Avstr. Slovensko uwixwljm* m. juuwit Bol. Pod. Društvo lnkorponrano M. f«brwva ■ 1KH v drtevl Umm Sedež: Frontenac, Kan«. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: M K A T iN OBERŽAN, Box 72, E Mineral Kant. Podpreds.: JOHN GORSEK,Box 179, Radley, Kans Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breexy Hill, Mulbarry, Kans blagajnik: FRANK STARÛlC,Box 245., Mulberry Kans Zapisnikar ; LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, FronUnae, Kana NADZORNIKI: PONGRAC JURSE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan* ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: ' JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jepny Liud, Ark MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomoini odbor : FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kans JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo poiiljati, gl. tajniku Vse denarne poiiljatve pa gl. blagajniku. IZ UBADA OL. TAJNIKA A.8.B.P.D. Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu novembru 1914. Pristopili člani: K druâ. St. 11.—John VehoVc, cert. »051. Josef Vehove, cer. Ü052. Math Seiss .eer. 2053. K «iruA it. £3.—'Tamai Milharfië, «er. 2047. John SmerdeU, cor. 2048. John Hprohar, cer. 2049. Zopet sprejeti član (ice). Pri dr. it. 4.—Situ ion Kropuäek, Karl in Amalija Goliato, Jarob in. Frančiška Bond in Mary Kropuftek. I*ri dr. St. 5.—Anton Jakoš. Pri dr. 6t. 9.—Anton in Cicilija Si-niion. Pridr.it. Id.— Harn y in Mary P.*.' a ver, Math in Josefa Hu«. Pri <]r. At. 11.—John in Amalija I-güi. Pri dr j*t. 12.—Leo Preloinik. Pri dr. ¿t. 16.—Ant. Kancilja, Mohär Äaubi in Louis Koblar. Pri dr. At. 17.—Luka in Terezija Wil-fan, Frank in Kli/abcta Wilfan. Pri dr. fit. 19.—Ignae in Frančiška 2ni-darsii, Fr. Sornig in Ig. Ko*ak. Pri dr. At. 20.—Louis Fink. Pri dr. At. 22.—Anton Fabian. Prestopili člani: Od druAt. At. 16 k druSt. st. 9.: Mar-/tin 2aiher. Suspendirani član (ice) : \ Pri dr. št. 3.—(¡reyor Kan.il, Josef Hand), Dominik in Antonija Canona, Mih. in Margareta Stel, in Prank Petek. Pri ilr. At. 4.—Prvi mesee: John Cerne er. 325 in Frančiška Cerne. John Kova«-, Jos. Klavore, Math I^akner, in ¿lath Kleinem"!»'. Drugi ineaec: Jouet Steiner. Krank in Matilda Hj»ei»er. Pri dr. At. 6.—Frank in Mary Bar-not, Josef in Slava LipovAek, John žužinan in Raim. Uross. Pri dr. At. 10.—Frank (Jril cer. 767, Frank Birk in Jos. (îolar. Pri dr. At i 11. — John Železnik cer. 872, William Panker, Karl in Antonija Božato. Prrtsper. in Kernestina Pina-monti. John Železnik er. MÖ7. Drugi mesec: Josef in Terezija Bose-ti in Josef Ilodolin. Pri dr. A». 16.—Jo^f Plahuta. Drugi mesec: Matija in Julijana Aetina. Pri dr. At. 17.—Mat. in UrAula Perie. Pri dr. At. 19.—Frank Sluga, in Luka Tttler. Drugi mesee: Frank Hočevar in Joe Blatnik. Pri dr. At. 20.—Martin Božič in Fr. Terdan. Drugi mesec: Fr. Dolinšek. Pri dr. At. 21.—Drugi mesec: Konstantin Dona. Frank in Mary Prohaska. Pri dr. At. 23.—Drugi mesec: Frank Knžnik. Izobčeni (član(ice): Od dr. At. .3—John Stel cr. 1816. Od dr. At. 4.—Frank in Lina Bonat. Od dr. At. 5.—A|K>lonija goberger. Od dr .At. 6.—Jacob Vidmar in Apo-lonija Stravs. Od dr. At. 10.—John in Mary Pnkel, Pavi in Katarina Wermond, Neža Birk, Jera Močivnik in Mary Oolar. Pri dr. At. 11.—Krnil in Angela Albe rtini. Od tolaži glad. Povrhtega so nas streljali kakor vrabce, tako da od 3. kora kmalu ne bo nič. In Janezov regiment, namreč 17., je uničen. Koliko jih že pogrešajo iz Savske okolice, je neverjetno. Jančarjevega Tončka tudi pogrešajo, in kakor sem jaz izvedel, je padel. Ali pri Jančarju se tolažijo, da jc morda vjet. Nadalje je padel Mencingerjev sin iz Seno-žet, Jokrov Jože, Martinjakov s Save; Mertičev iz Barake je ob noge, tisti, ki je študiral; Robičev Matevž je tudi ranjen; tudi njegov svak je bil ranjen, pa je že moral nazaj. Ljuba mati, poročam Vam zelo žalostne novice, kajneda? Ali z bolj veselimi Vam ne morem post reči, čeprav bi rad. S Pavlom je tudi še zmirom žalostno, ker delajo v tovarni sedaj kaj slabo; večinoma so delali po tri dni na teden, sedaj pa že 14 dni nič, ker so na dveh krajih popokale cevi. Nadalje Vam še naznanjam, da pojdejo na nabor vsi od 24. do .36 leta, ki še niso bili vojaki, in sedaj bodo pobirali vse, ker je le količkaj za rabo. . Ob strani jc na pismu le beseda "Zdravstvujte" in trije klicali. In to jc še zgovornejše kakor štiri strani pisma . . . Ki, bratci, slavite vojno 1 Slavite tiste, ki so io povzročili! Ako citate taka pisma, pa jih morete še slaviti — tedaj zbogom človeštvo ! Dolžnost vsakega socialista J« podpirati troje časopisje. Agiti mite ta "Proletarca". rridobtt« Carona, Kans. Cenjeno uredništvo Proletarca 1 Dolgo sem bil že namenjen nekoliko poročati o tukajšnjih razmerah ; ker pa ni bilo posebnih iz-preinemb, sem odlašal od dne do dne. Končno sem se odločil, da ne bom odlašal več, ker izpre-memb na boljše skoraj ni pričakovati. Vse gre še vedno po oni stari od kapitalistov začrtani poti, namreč malo delati in še manjet zaslužiti, kar je seveda dalo po vod, da so se začeli seliti Slovenci odtod v razne druge kraje. To pa seveda slabo vpliva na razna podpor. društva in soc. klube, ker novih članov skoraj ni mogoče pridobiti. Tudi za razširjanje delavskih listov- je skoraj nemogoče kaj storiti. Iz tega razvidite, da se ne moremo z veseljem nadejati dobrih razmer, posebno še ako se ozremo na ravnokar minule no-vemberske volitve, ki so vseskozi pokazale, da želi delavstvo še nadalje biti v takih razmerah. Kajti poskusili so že obe kapitalistični stranki. Pa kakšen razloček je bil? Iz luže smo prišli v mlako in iz mlake pridemo v lužo — to je vsa izpremeniba kap. strank. Tako tudi ostane, če se delavstvo ne bo poslužilo druzih sredstev. Da nočejo kapitalistične stranke storiti ničesar za delavski razred, nam jasno priča stavka rudarjev, v Coloradi. Vsa zvezina postavo-daja s predsednikom na čelu pravi, da ga ni zakona, s katerim bi bilo mogoče prisiliti Rockcfeller-ja do sprave z delavci, in dosti je delavcev, ki mislijo, da je res tako. Vprašal bi takega, zakaj vendar imamo vlado? Seveda bo na kratko povedal: Zato, da skrbi za red, kakršnega si mislijo kapitalisti, to je, da zapro delavca, če vzame kos kruha, na 4 leta, za steklenico sodavice 11 let i. t. d. Pa to vendar se ni vse delo vlade. Moje mnenje je, da je dolžnost vlade, da skrbi za vse prebivalstvo Z. 1)., da bi imel vsak človek priložnost pošteno živeti, to je da bi imel zasigurano delo in zaslužek. Potem ne bi bilo toliko nedoletnih otrok po tovarnah in rudnikih, ki prevzamejo delo dru-/tnskim očetom, ki so zdravi, sposobni za vsako delo, pa morajo stradati z vso družino. To bi bila po mojem prepričanju prava naloga vlade. In tudi za skrajšanje delavnega časa bi ljioralo biti delo zakonodaje. Tehnika napreduje od dne do dne, novi stroji prihajajo v rabo in izpodrinejo na stotine delavcev. Ravno v tej zadevi se da mnogo misliti, posebno tistim, ki še dandanes trdijo, da je nepotrebna politična organizacija oz. soc. stranka, češ da strokovne organizacije zadostujejo. Jaz pa ne morem verjeti, kajti dejstvo je, da delavci brez politične moči v bodoče ne bodo zmožni, da bi kaj priborili. Vzemimo na primer, da ima Rockc-feller zaposlenih f>0,000 delavcev, in čez 10 let naj si nabavi raznih strojev toliko, da bo z lahkoto toliko produciral s 30 tisoč delavci in stroji, kolikor prej s 50 tisoči. Posledica tega bo, da bo 20 tisoč delav. vrženih na cesto in obsojenih na trlfcd. In tako bodo storili vsi kapitalisti, pa bo 25% delavcev brez dela in sredstev. In tedaj kaj storiti? Krasti je prepovedano, beračiti je prepovedano, u mreti se tudi ne more kar tako kakor bi luč ugasnil,s stavko se ne bo bo nič pridobilo, ker bo vsak vesel, če bo sploh imel dela. Kaj se ne bo pojavila misel, da bi bilo dobro če bi imeli delavsko vlado, ki bi skrbela za svoj razred in skrajša la delovni čas zakonitim potom kolikor bi bilo potrebno, da bi vsi lahko delali, kolikor bi bilo treba za človeško družbo? Kaj pa imamo pričakovati nasprotno od kapitalističnih strank? Ena ka kor druga se bosta zopet sklicevali na to, da nimajo zakona, po katerem bi mogli podržaviti tovarne, rudnike i. t. d., kar pa ni v resnici nič druzega kakor nekako strašilo. Ako nimajo zakonov, naj si jih narede. Sai to je njih posel, ravno tako kakor moj, da kopam premog. Če ga nimam, ga moram nakopati, drugače nc gre in če nočeje napraviti zakonov v korist delavstva, je to dokaz, da jim, ni nič za delavce. Vsled tega bi se morali delavci pridružiti stranki, ki je zvesta zaščitnica de- lavskega razreda, in to je soc. stranka. Končno upozarjam vse cenjene sodruge J. S. Z. klub Stv. 82, da naj se udeleže klubove seje, ki se bo vršila 4. nedeljo, to je 27. decembra dop. ob 9VŠ» v navadnih prostorih. Na diienem redu bo več važnih stvari, kakor tudi volitev uradnikov za leto 1915. O-pominjam tudi, da pretečeni mesec ni bilo toliko Članov na seji, da bi «e bila mogla vršiti, vsled tega tudi nisem poslal mesečnega poročila glavnemu uradu. Upam in se pripoiočam, da bi uiti enega ne manjkalo 4. nedeljo, kajti naša dolžnost je, da se kot zavedni delavci zanimamo za stranko. B. M., tajnik kluba. Novi baron je bil rojen leta 1878. v Planu. Odlikovan je radi izdelovanja težkih motornih baterij. Z visokimi redovi je odlikovanih šc več upravnih svetnikov in uradnikov Skodove akcijske družbe. Da bi bil kilo za rešitev življenja postal baron, še nismo ališali. Cleveland, O. Pred par dnevi sem čital v listu "Glas Svobode" dopis iz ('le-velanda, v katerem pravi dopisnik, da so delavske razmere v Cle-velandu "precej dobre", ter obenem poroča, da sta dve tovarni za avtomobile vposlile vsaka po 4000 delavcev. Da si ne bi kdo, čitajoč omenjeni dopis, zaželel naše pro-, speritetc in prišel sem v Cleveland, hočem poročati o resničnem položaju delavcev v našem mestu. Resnica je, da sta WJiite Auto Co. in Peerles Auto Co. Zaradi velikih naročil iz Angine in Francije za.motorne vozove sprejele na delo kakih 2000 delavcev, a resnica je tudi. da je danes v Cleve-landu 30.000 brezposelnih delavcev. Nekatere tovarne so odpustile polovico svojih delavcev, druge zopet so skrajšale delavni čas na 3 ali 4 dni na teden. Mestna posredovalnica za delo poroča, da ie imela v štirih mesecih 34.058 prosilcev za delo, a dela jc bilo samo za 5.413 delavcev. Ali veste, kaj pomenijo te številke? Te številke pomenijo, »la j«* izmed vsakih, sedmih prosilcev samo «hIen dobil delo. Namesto da imenujemo položai "precej dolrerV. moramo reči, da je skrajno slab. Kako velika je beda in revščina, ki vlada med tu kajšnjim prebivalstvom, nam najbolj dokazuie dejstvo, da so razne dobrodelne organizacije, kakor poroča • časopisje, prisiljen»' skrbeti za kakih 10.000 oseb, katerim primanjkuje hrane in obleke. Koliko tisoč je pa onih delavcev, ki so tudi lačni in brez obleke, toda pre por» osni, da prosijo miloščine, tega nam ne pove kapitalistično časopisje. Dne 6. decembra se je tukaj zaključila konferenca lastnikov premogokopov in premogarjev. Pogajanja so bila popolnoma brezuspešna, kar znači, da se bo štrajk ohijskili premogarjev, ki traja že osem mesecev, nadaljeval. Premo-garski baroni so sklenili poslužiti se istih sredstev, da zlomijo štrajk, kakor se jih poslužuje Roc-kefellerjeva Colorado Fuel & Iron Co.: prepoditi hočejo premo garje iz stanovanj in nadaljevati «l. Bila je slovenska zemlja, zdaj je kajzerjeva last. Kje dom je moj? Do neba Triglav s«- dviga, v srcih ogenj $*«♦ nam vžiga, pesem nam iz grl kipi: Sultan Mchnmd naj ži\:i! Klanja alahu se zemlja, to Slovencem zdaj je v čast. Kje dom j»« moj! Z Dunaja Franc Jožef gleda tja, kjer v snirt podi se čreda, kjer ljudi kanoni žro: Kmalu Janezev ne bo. Bil j»-, narod na Slovenskem, kakor miška šel je v past. Ilovice za opeko je dovolj na svetu. Lesa se ne manjka. Apnenca je več kakor dosti. > Rok za tlelo je na miljone. In vendar je na tiso»"*»* in tisoče ljudi brez pristreš-ja. Modro je svet urejen, kaj ? Marsikdo se veseli tople sobe šele tedaj prav od srca, kadar se spomni, da mora stotisdc drugih ljudi prezebati. Henryetta, Okla. Cenjeni urednik Probtarca! Ker sem se preselil iz Montane v Oklabomo, sem se namenil, da Vam nekoliko sporočim o tukajšnjih razmerah. Slovenci smo tukaj samo trije, zato mislim, da najbržc še niste čitali nobenega dopisa iz tega kraja. Predvsem opozarjam Slovence, naj ne hodijo sem, zlasti nc v kraje okrog MeAllestor, Adamson, Wilberton, Alderson in Henrvet-ta. Jaz sem prevozil vse, in vem aedaj, da je bolje, «V ne gre človek na tako pfdovanje, ako nima več kakor kskšnih 100 dolarjev U SPISI: Iv. Molek: Vam (pesem). — Koledar. Zgodovinski dnevi in podatki. — Stoletna pratika. — Leto 1915. — Poštne informacije (Nekatere važne določbe glede poäte Zed. držav. Paketna pošta. Poštna hranilnica.) — Letni pregled (od 15. sept. 1913 do 15. sept. 1914). — Človeška klavnica. — KipUng Molek: Plačano je (pesem). — Jože Zavertnik: Gibanje za osemurni delavnik. — Ivan Molek: Dobil je delo. — Jože Ambrožič: Poljub. — Ivan Molek: Satanov ponos (pesem). — Jaures-tnučenlk za mednarodni mir. — Ingersoll: Kadar se razkade oblaki . . . — Benton Oodina: Bomba, katero je razstrelil Ford. — Kajtebriga: Zunaj banke. — Jože Ambrožič: Njegova oporoka. — Etbin Kristan: Bomba v tovarni (drama v 1 dejanju). — Iv. Molek: Pridni ljudje (pesem). — Ali Je bU prvi človek v Ameriki? — Iv. Molek: Tremp. — Oscar Ameringer: Pekel. — Kruppove pošasti. — Kajtebriga: Jehova v škripcih. — Jože Zavrtnik: Dekle. — Jack London: Moč močnega. — Iv Molek: In bog je rekel (pesem). — Maksim OorkiJ: Ura. — Henry H. Klein: BockefeUer, posestnik Amerike. — Emanuel Julius: Dokaz po okolščlnah. — Theodore Cvetkov: Kako je nastalo življenje na zemlji. — James Morton: Redkejši in močnejAi otroci. — Socializem v Chile. — Dr. Malcom Kier: Fizične posledice ženskega mezdnega dela. — Fedor Sologub: Bodočnost. — K sliki soc. kluba št. 67 v Springfieldu. Ills. — Sodmgom in prijateljem. — Navodila za zdravje in dom. — Iznajdbe in odkritja. — Nekaj važne Statistike. — Tolmač tujih besed in imen. — Obsoda vojne. — Nekaj šale. — Oglasi. SLIKE: Dvanajst koledarskih vinjet. — PananiRki prekop. — Na delu v Panamskem prekopu. — "Palače" calumetskih rudarjev. — Otroci štraj-karjev v paradi. — Obhod štrajkarjev v Calumetu. — Mati Jones v paradi rudarjev v Calumetu. — Zadušeni otroci štrajkarjev. žrtve kapitalistične zarote na božični večer v Calumetu. — Shod štrajkarjev v Calu-metxi. — Pogreb žrtev božične katastrofe v Calumetu. — Pogorišče Atrajkarske naselbine v Ludlowu po bitki 20. aprila. — Žene coloradsklh štrajkarjev v protestnem obhodu. — Mati Jones ob prihodu v Trinidad. — Ameriški Atrajkar v "uniformi". — Otroci coloradsklh štrajkarjev čakajo na milodare. — Četa oboroženih štrajkarjev v Coloradu. — Pomožni odbor v Trinldadu pripravlja jedila za sirote padlih premogarjev. —- Mati Jones v Ječi (Junaštvo coloradsklh kozakov). — Coloradskl mi-ličarjl s strojno puško na fttrajkarje. — MUičarJi v Coloradu streljajo na premogarje. — Šotor štrajkarjev. — John McLennan, vodja premogarske unije v Coloradu in major Hamrock, kateri Je vodil masaker v Ludlowu. Razdjana unijska dvorana v Butte, Mont. — Winnie E. Branstetter. — Milan Olumac. — Čete generala Ville v boju. — Venustiano Carranza. — Francisco Villa. — Francoski bojni aeroplan. — Angleški bojni balon. — Nemški ulani. — Belgijske čete v ognju pri Malines. — Pregled ... — Jean Leon Jaures. — "Srečni" Fordovi delavci v Detroitu, kateri imajo $5 na dan. — V Fordovi tovarni ta avtomobile. — Delavske žene v MeUe, Belgija, prosijo milodarov. — Francoske čete v okopih. — Nemški mrliči na francoskem bojišču. — Tremp. — Slovenski «oc. klub št. 128 v No-komls. 111. — Kruppov možnar. — Avstrijski • oblegovalni top. — Zid, pod katerim »o padli zadnji komunisti v Parizu. — Bodoča matit — Steklarski delavci. — Slov. soc. klub «t. 134 v Klein. Mont. — Jeklarski sužnji. — Slov. soc. klub it. 2 v Olencoe, O. — 81ov. »oc. klub št. 67 v Springfieldu, IU. — Policaji čuvajo RockerfeUerJevo cerkev v Tarry townu, N. Y. — Aeroplan v vojni. — Ruska pehota. — Otroci na delu v tovarni. — Prizori iz brezposelnosti delavcev t Chicagl (5 slik). — Prva kongresna zbornica. — Osem raaUčnlh karikatur. Skupaj 78 slik. KOLEDAR ima 192 strani in je vezan V UČNE TRDE PLATNICE. Lepa knjiga, brez katare bi ne smel biti noben slovenski delavec v Ameriki. Naročite takoj. Cena s poStnlno vred 35 centov. Naroča m pri "PROLETARCU", 4008 W. 31 St., Chicago, 111. PROLETAREC LIST ZA INTBKK1I OfcLAVSKfcGA UUOi rVA. IZHAJA VS I HI TOREK. - Laataik ia i»d»j«uiji - Jugoslovanski étlaiika tiikivia d.uibi v .bielgo, Illinois. Naročnin»: Za Ait rtko $2.00 za celo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.60 ta eelo leto, $1.26 aa pol leta. Oglasi po dogovotu. Pri spremembi bivališča j* poleg novega naznanili _tudi tiari naslov. _ GUtib »lovmm k« tritaiiKli« Ju«o«l. — imi«il*liir« i«*m * AwrlH. — Vae pri tot be glede nerednega poiiljanja lia ta in drugih nerednoeti, je poiiljati preda* dniku družbe IV Podi i peu, 50 J 9 W. 25. PI Cic.ro, lil. PROLETARIAN 0»Md ud pvtliiM mr» T*A| Wjr South Slavil Wori man's Pubishing Company Chic igo. Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): -PROLETAREC0 400» W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS _Telephone: LAWN DA LE 9877 Vesti z ameriškega bojišča. AMERIŠKI KONGRES Po šesttedenskih počitnicah se je dne 7. decembra kongres Ze din jenih držav zopet sešel v Wa-shingtonu, 1). C. S teni se jc pričelo zadnje zasedanje kongresa, Čigar nasledstvo je bilo 3. novembra že izvoljeno. Sodeč po velikanskem navalu na galerije pri prvi sejrbi bilo zanimanje za kon-gresovo zasedanje prav veliko. Ali dobro bo malo počakati, preden se izreče mnenje. Prva seja se zdi mnogim ljudem kakor nekakšna slavnost, ki se iz zunanjih razlogov ne sme zamuditi. Koliko je resničnega zanimanja, se bo pokazalo šele tedaj, ko prične kongres s stvarnim delom Opravičeno bi bilo zanimanje pač. Kongres ima zelo važne naloge, in vprašanje, kako jih bo iz vršil, se tiče vsega prebivalstva Zedinjenih držav. Mi smo v tem' oziru precej skeptični, ker poznamo dosedanje delovanje vvashing-tonske zakonodaje, pa ne verjamemo, da se mogli gospodje de-mokratje, republikanci in progre-sisti zadnjo uro izpreineuiti iz Savlov v same Pavle. Skoraj verjetneje se nam pa zdi, da bodo nekateri gospodje, ki so začetkom novembra spoznali, da so njih ure štete, gledali, da spravijo še pod streho, kar morejo, preden se pošlo ve iz Washingtona. Veselilo bi nas, če bi postali slabi preroki. Gospoda v beli hiši bi k nas lahko prav temeljito osramotila. Do konca kongresnega zasedanja je vendar še par mesecev, in če bi dotlej sklenili prav veliko dobrega za delavstvo, bi bili mi prav pošteno blamirani. Zal da ni veliko upanja za to Vsaj pri otvoritvi se ni pokazalo, da šteje kongres tudi delavsko vprašanje med svoje naloge. Čitali smo sporočilo predsednika Wilsona, katero je podal na drugi seji, in dasi -obsega veliko zanimivega, vendar nismo mogli najti v njeni ničesar, kar bi kaza lo, da ima gospod prezident glo bokejše pojme o socialnem vprašanju sploh in zlasti o pomenu sedanje krize za delavstvo Zedinjenih držav. Od gospodov poslancev ni pričakovati, da bodo bolj preziden-tovski od prezidenta samega. Stranke, katere zastopajo, se sicer imenujejo ob vsaki priliki "ljudske." Posebno kadar potrebujejo glasove ljudstva, imajo toliko poljudnih in ljudstvu prijaz nih besed in toliko ljubezni do ljudstva, da se tistemu ljudstvu ki je bolj kratkih misli, kar vrti Ali Washington je daleč od volil cev. Roka "ljubljenega ljudstva' ne doseže tja, pač pa roka gospo dov kapitalistov. Večina poslancev vseh meščan skih strank stoji pod kapitalistič no kontrolo, in s tem je pojasnje no vse. Kdor bo v Minnesoti sa dil palme, bo moral biti razoča ran. in kdor bi hotel naseliti se verne medvede ob ekvatorju, bi ae prepričal, da mu morajo pogi niti. Če pozna človek pogoje in zna logično misliti, mora spoznati tudi učinke. V sedanjem kongresu ni pogojev za delavsko politiko, zato tudi de lavske politike ne bo. Le nekateri delavci — žal da jih je ie mnogo — nočejo verjeti Armade brezposelnih. - "The Chicago Tri-bune" je odgovorna za sledeče številke, ki poka-zujejo situacijo velike delavske rezerve, ki po milosti' ameriškega kapitalizma čaka na delo v raznih industrijelnih središčih Zedinjenih držav: New York — 200,000 je bolj konservativno število. Župan Mitchell je imenoval poseben pomožni odbor, ki sestoji iz 79 "odličnejših meščanov" z K. H. Gary-em, glavo jeklarskega trusta na čelu, in ki ima "študirati, kako in kje najti pomoči za brezposelne siromake." Doslej še niso našli ničesar in armada dnevno narašča Philadelphia. Pa. — HO,000 mož brez dela. Mesto nima javnih prenočevalnic in za siromake ae "gorko zavzemljejo" razni uiisjoni, Salvation Army in družabne dame, ki navadno pestujejo pse in mačke. Brezposelni dobe (oziroma dobi eden izmed sto) malo gorke čorbe, ki se zovc kava ali juha (kakor se vzame), malo trdega kruha, nekoliko več lepih nasvetov in veliko kopico "svetih naukov". Mestnemu svetu je nekdo prijazno svetoval, da bi dovolil uajbednejšim zasluž ka pri raznih javnih delih, in mestni svet je vzel nasvet "na znanje." Milwaukee, Wis. — Tukajšnja rezervna armada šteje najmanj 30,000. Mesto, ki je v rokah "ne riestranskih", ni do danes še ničesar storilo v prid brezposelnim. Mestnih prenočevalnic ni. Tisti, ki nimajo strehe, se zatekajo v poslopja raznih verskih zavodov iti ta poslopja so včasi natlačena do zadnjega kotička. Pred volitvami je bilo v Milwaukee 140,000 delavcev; 80.000 je bilo vposlenih, 60,000 pa brez dela. Zadnji so se nato pričeli razhajati in ostala jih je še dobra polovica. Cincinnati', O. — 15,000 na cesti. Mesto ima javne prenočevalnicc, ki so natlačene vsako noč. ravnotako policijske postaje. Mesto je tudi dovolilo, da smejo siromaki brez strehe spati na hodnikih mestne hiš»-. Takega položaja v Cincinnati še ni bilo od 1. 181)6. Boston, Mass. — Tudi 15,(KM) in v ostalih mestih države še več. Mesto nima prenočevalnic. San Francisco, Cal. — Okrog 6000 brez dela Pravijo, da to "ni tako slabo." Vodstvo Panamske razstave je dalo precej zaslužka in ravno to dejstvo je privabilo velikansko število brezposelnih v San Francisco. Minneapolis, Minn. — Konservativno število 700 do 800. To so samo tisti, ki nimajo doma. torej — brezdomoviiiei. Domačih brezposelcev, ki imajo svoje domovine in rodbine, tukaj ne štejejo, kajti taki so menda "gospodje" v primeri z drugimi. Javne prenočevalnicc ni. V St. Paulu je železnica Northern Pacific odslovila pred nekaj dnevi 2000 delavcev. Seattle. Wash. — 12.000 moških in žensk v rezervi. Javne prenočevalnicc ni. toda mesto je najelo neko trinadstropno skladišče za tiste, ki nimajo kam položiti glave. Delavske unije dajejo vsak dan hrano zastonj v delavskem Teniplu. Misjoni so tudi zelo aktivni. — s čorbo in "sveto besedo." Nekateri prorokujejo, da bo število pred novim letom narastlo na 20.000. St. Louis, Mo. — Župan Kiel domneva, da je najmanj 65.(XX) delavcev brez dela to zimo. Socialisti pa pravijo, da jih je 75.000. Mesto ima preiiočevalnico, toda letos je — zaprta. Menda jo počasi popravljajo! Skrb za siromake je torej oddana privatni dobrodelnosti, ki deli čorbo, star kruh in — lepe nasvete za varčevanje. Živela "sweet charity!" Pittsburgh, Pa. — Okroglih številk ne mara nihče dati, toda v resnici obsegajo od 10.000 do 30.000. Mesto se je nekaj potrudilo, da dovoli zaslužka z javnimi deli ne uajbednejšim, temveč tistim, ki iinajo pri kapitalističnih politikantih dober — puli! Mestni očetje so obljubili, da se prihodnjo spomlad veliko dela, in siromaki lahko čakajo, ako poprej ne poginejo. Los Angeles, 081. — Policija ceni tukajšnjo rezervo na 5000. To število dele na dva dela: en tisoč je takih, ki so res delavci, drugi so pa profesijonalni lenuhi, I. W. W.—isti itd., ki menda po mnenju policije niso ljudje. V resnici je pa veliko več brezposelnih. Cleveland, O. — 20,0(H) do 30.000. To je trikrat več, kakor je bilo brezposelnih pred enim letom. Mesto nima prenočevalnicc, pač pa ima Salvation Army in privatna "sweet charity" nekaj lukenj, ki so zdaj polne. Baltimore, Md. — 20.000 «lo 25.000, Mesto se ne briga zanje. Okrog siromakov brez strehe paradirajo le krščanski in židovski misjoni in fehtajo doneske pri drugih siromakih. Kansas City, Kans. — 10.000 do 12.000. .lavnih prenočišč ni. Charity deli čorbo in dovoli, da spe siromaki na goleni podu, oziroma imajo časopis za blazino. , Atlanta, (ia. — Veliko brez dela. Številk pa ne dajo. Morda jih je sram. Mesto se ne briga za take. Briga se edino le neki luteranski pastor, ki je oznanil, da smejo siromaki v zmrzlih nočeh priti v njegovo cerkev in.pretipati na klopeh. Detroit, Mich. — 50.000. Mesto nima svojih prenočevalnic, toda mestni zbor je sklenil, da se izda štiri miljone za javne naprave to zimo. To daje revežem nekaj upanja. V tem mestu je zato toliko mož brez dela, ker so. prišli od drugod v lepi nadi, da jih osreči miljonar For nekakšen program vlade kakor prestolni govori v narhičnih državah. Take izjave imajo svojo važnost in so poučne. Delavec, ki noče biti slepo orodje v tudjih rokah, se mora zanimati zanje. Mišljenje o-nih, ki vladajo, je treba poznati, ne da bi se človek slepo poklonil takemu mnenju, ampak ker drugače ne more priti do svoje neodvisne sodbe. Razume se, da govori Wilson v duhu onih krogov, ki gospodujejo v tej deželi. Vendar sc njegovo sporočilo ne glasi tako, kakor da govori recimo Rockefeller, ki je neodvisnejši od Wilsons, pa je zato tudi lahko brezobzirnejši. Pntlsednik Zedinjenih držav ne govori le kongresu. Njegovo sporočilo j«- podvrženo kritiki vsega civiliziranega sveta, in to mora vpoštevati vsaj v svojih oblikah. Zato pa mora človek, ki ga čita, prodreti lupino oblik in gledati, da pride do jedra. • Po uvodu, v katerem dela predsednik poklone komrresu in vladi, pravi: Kar nam prihaja zadnjo dni tega leta, ki ostane za vse čase spomina vredno v zgodovini, pred oči, j«' to, da imamo pred sabo nove naloge, da smo jih imeli že šest mesecev pred sabo in da jih bomo imeli pred sabo še prihodnje mesece; da stojimo vpričo teh nalog, ne da bi da ima tudi politično življenje svoja pravila, pa pričakujejo čudeže. To je huda bolezen. Priporočamo jim. naj opazujejo kongreso-vo delovanje, Če bodo dobro opazovali, jih to nemara nekoliko o-zdravi. se postavili na to ali ono stran, kot možje, ki so pozabili vse, iz-vzemši le to, da imamo skupno dolžnost in da smo zastopniki velikega naroda, ki ne misli sam nase, ampak na to, kaj jc Amerika dolžna sama sebi in človeštvu v sedanjih razmerah, na kat«'re gledamo začudeni, v strahu in v grozi Vojna ni prekinila le trgovskega prometa, ampak tudi produkcijo. V Evropi uničuje ljudi in pomožne vire na način, ki je doslej nedosežen in ki napolnjuje človeka z grozo. Vsekakor bodo evropske dežele potrebovale našo pomoč in mi bi morali biti pripravljeni bolje kakor kdajkoli doslej, da jim moremo pomagati. Knako pomembno je to, da gledajo narodi, katere je Kvropa oskrbovala z neštetimi tovarniškimi in trgovskimi predmeti, ki jih trajno potrebujejo in brez katerih bi bil ustavljen njih gospodarski razvoj, sedaj na nas, da bi obskrbovali njihove trge. To velja predvsem za naše sosede, za velike in male države v srednji in južni Ameriki. Zedinje-nc države bi morale biti kakor š«> nikdar prej pripravljene, da pomagajo sebi in človeštvu, pripravljene s svojim pomožnimi viri, s svojo delavnostjo, s svojimi produkcijskimi sredstvi in s svojimi obrambnimi meto«lanii. Storili smo veliko napako, da smo ovirali razvoj svoje trgovske mornarice. Zdaj, ko potrebujemo ladij, jih nimamo. Leta in leta smo debatirali o najboljši politiki z ozirom na porabo rud in gozdov in vodnih moči na vladnih zemljiščih po bogatih zapadnih državah, medtem ko bi bili morali delati. In posledica je ta, da so zaprte. Ra-bili smo ključ, ali vrata, na katera je trkalo na tisoče krepkih in e* nergičnih ljudi, so zaprta. Zahteval bom od Vas sredstev za od pomoč. Na srečo je zbornica poslancev sprejela dvoje ukrepov, ki sta se daj v senatu. Kden naj s potrebnim varstvom odpre pomožne vire vladnih zemljišč, drugi pa naj zbudi pogum za izrabljanje plov-benili voda izven vladnih zemljišč za proizvajanje sil. Pravici občinstva s«- bodo varovale in stremljenje p«» monopoliziranju s« bo prepričelo. Nadalje imamo še kos važnega zakonodajstva, ki čaka na odobre-njo senatovo in ki naj bi ira tudi dobil. Mislim na predlogo, ki daj« prebivalcem Filipin več avtonomije. Bojjc n«' moremo ohraniti svoj« vere v na«"«'la svobode, kakor če mirno izpolnimo svoje obljube, «la-n«' odvisnemu narodu. Ne moreni verjeti, «la bi senat odložil ta u-krep do prihodnjega kongresa. Mislim pa, «la s t«'iii švina brez njih T Da bi popravili vse napak«', s katerimi smo takor«'koe uničili svojo trgov-sk<» mornarico, bi bilo treba veliko časa in posebnih, težavnih zakonodajnih ukrepov. Trg«)vina, za katero bi s«4 morali takoj pobrigati, bi pa izginila ali pa poiskala druge kanale, medtem ko bi mi dí'batirali o ukrepih. Slučaj je Čisto podoben onemu, ki smo ga imali pred sabo, ko se je naš kontinent odprl naseljevanju in industriji, pa smo potrebovali dolgih železniških prog. da ne bi bili zadržavali razvoja. Skoraj razsipno smo podpirali zgradbo čezkontinentalnih želez nic. Danes gledamo obžalovaje na to, ker so podpore vodile do mnogih škandalov, katerih se da lies sramujemo. Vemo pa, da so se te železnice morale graditi, in če bi bili zopet v takem položaju, bi jih zopet gradili, le na drug na čin. (Konec prihodnjič.) Stavka v Colorad! končana. V potnicijek se je sešiti v I)en-verju posebna konvencija, katero so sklicali "United Mine Work ers of America." Njen namen je bil posvetovanje o Wilsonovih predlogih glede na uravnavo spora v Coloradi. Komisija, ki Je bila imenovana od predsednika Zedinjenih držav, je priporočala rudarski organizaciji, naj razglasi konec stavke, da dobi komisija u-goduejšc pogoje za svoje posredo valno delo. Uradniki rudarske zveze v Indianapolis so izdelali rezolucijo, ki izreka, da je stavka dne 10. decembra končana. O tem predlogu se je vnela na konvenciji obširna «lebata. Začetkoma so se zastopniki severnih rudnikov, ki so bili že štiri leta v štrajku, upirali. K«»r pa je bila večina delegatov za konec, se je zvečer soglasno sprejela rezolucija, ki poziva, naj vprašajo v rudnikih za svoja mesta. Rudarska organizacija je prišla do svojega sklepa zaradi tega, ker traja stavka v Ohio dalje in mora Zveza tam vsak mesec iz«lati 250,000 dol. za podpore, kar pa š«» ne zadostuje, da bi bilo 15.000 rudarjev z družinami zavarovanih. Uradniki rudarske zveze izjav ljajo: "Mi ne poznamo nobenega poraza in bomo nadaljevali s svojim načelom človečanskega giba tija v eoloradskih rudnikih." Naše mnenje je za malo senco drugačno. Zdi s«' nam, da je delavstvo v velikem boju doživelo poraz in da ni pravega zmisla v tem, če se vtajuje dejstvo. Bil jc bo.; in delavstvo ni moglo zmagati. To se je že večkrat zgodilo. In kdor gr«' v boj. mora vedno računati tu-«li z možnostjo poraza, !«• da se ne sine začenjati tak boj, v katerem ni vsaj na podlagi znanih faktorjev pričakovati zmago. Kdor jc premagan v lahkoumnem noju, je sam kriv. Kogar so premagale sile, s katerimi ni mogel računati, s«1 nima ničesar sramovati. V Coloradi j«* poraz. Kajti vpraša s«' celo, če bo«lo podjetniki spre-j«*li stavkarje zopet na delo. Ko je bil prcilsediiik Colorado Fuel and Iron kompanije Welbourn vprašan za to. ni dal .odgovora; njegov pravdnik F. K. (Jone pa izjavlja, da stavkarji ne bodo sprejeti. •V severni Colora«li se jc stavka pritVla 4. aprila 1910., dne 13 septembra 1913. pa je bil razglašen štrajk vseh rudarjev v državi. Vštevši 6 miljonov plač znašajo izgube vsi cd te stavke baje 18 inll-jonov dolarjev. Delavstvo pa so za«lele tudi drugačne žrtve. Tekom štrajka je bi-lo najmanj 61 ljudi ubitih iti 50 ranjenih. Poraz v enem boju, tudi če je bil izredno krut, pa seveda ne pomeni poraza v boju sploh. Kna iz. gubljena bitka ne odločuje vojne, in delavski boj se ne more ustaviti, dokler ni dosežen končni cilj. Važno in potrebno pa je, da se poiščejo vzr«)ki poraza iti se tako dobi nauk za bodočnost. Nekateri vzroki so pač splošno znani. Glavno je to. da so kapitalisti rabili brutalno silo proti delavcem in da jim je pri tem pomagala državna vlada na vse mo-goče način«*. Nepotrebno je, da bi s«* v Beli hiši spr«>j«'l komisijo, ki je bila imenovana za uravnavo sporov v Coloradi in kateri so pripadali Seth Low, Patrick Gilday in Chas. W. Mills. Tajnik dela Wilson je v petek pravil, da je Zveza združenih preniogarjev sklenila preseliti one stavkarje, ki ne morejo v Coloradi dobiti prejšnjega «lela, v druge okraje. V raznih «listriktih so se šli stavkarji v petek, prepevajoči delavske pesmi, oglasit za «l«'lo. L«' tnalo jih jc bilo vposlenih. Uradniki družb izjavljajo, da nimajo s«-«laj «l«'la zanje. STAVKA V OHIO SE NADA LJUJE Konferenca stavkajočih rudarjev in lastnikov jam v Clcvelan-du, ki je bila sklicana, da bi uravnala spore, zaradi katerih se vodi stavka, se je dne 5. decembra de-finitivno odgodila, ne «la bi so bil dosegel sporazum zaradi plač. Stavk a v Ohio se torej naelaljujc. SODNIK LINDSLEY. IzDenverja poro«v»ajo: Novi poizkus za odstavitev sodnika Lind-sleya se ni posrečil. Duhovniška alianea ga je obtožila, da je opro-ščal mladeniče, ki so bili toženi zaradi nemoralnih dejanj. Policij, ska komisija je brisala tožbo. Vložil je obtožbo K. K. Whitehead, tajnik State Humane Soeiety, o kateri pravi Linds1ey, ds jo vzdržuje klika miljonarjev, ki bi mu rada zamašila usta. Policijski škandal Slava! Trikrat slava! Kapitalistična družba ima razlog da jc ponosna. Med nično najimenitnejše uredb«- snada pač policija. Brez nje ni mogoče misliti kapitalistične družbe. Ona je eden njenih glavnih stebrov: Varuhinja reda, miru, varnosti in lastnine. Posebno lastnine, te najsvetejši' ustanove. In naerkrat se kaže, da je policija varuhinja — tatvine, razboj-ništva in vsakovrstnega slcnar-stva. ..... Kapitalistična družba plačuje policijo, da jo varuj«». Ali policija prihaja do spoznanja, da jo kapitalistična družba preslabo plačuje; pri tolovajih je boljši zaslužek, oni niso tako. skopi, kakor kapitalistična družba. In gospodje zaščitniki reda gremo med tolovaje. Stvar ni taka, da bi moral policijski kcpt'n naravnost stradati. Menda tega še seržantu ni treba. Ali — stara pesem! Tudi policist ima oči v glavi. On vidi neizmerno bogastvo te družbe, katero naj varuje. V nepopisnem razkošju žive ljudje, katerim služi. Policist stoji na Michigau A ve., pa kaže avtomobilom pot, ustavlja jih na vogalih, dovoljuje jim nadaljevanje vožnje — kakor kakšon komandant. Ali ta komandant hodi peš po blatu, oni s«- pa vozijo v avtomobilih. To je ves njih poklic: Voziti se v avtomobilih, po Michigau Ave., v Hlaekstone llotel, v opero, k zlatarju. To je njih opravek. Policist jim pa služi. j Bogate trgovine so polne raznovrstnega korist nega, lepega, razkošnega blaga. In policist naj jih varuje. Lastniki grodo na zabave, na koncert, na ples, gredo spat, brez brige. Policist ne pojde spat, ampak bo varoval njih bogato lastnino. Iz kakšnega togta pa jc policist! Oblekli so mu uniformo in zvezdo so mu pripeli na prsi. Ali se je zato z njim izvršil čudež tranKSuhstanciacije! Ali ni več iz krvi in mesa? Morda je celo kaj slišal, kako so se nabrala tista ogromna bogastva, ki jih inora stražiti. M (trda se mu jc kaj zasvetilo, da ni marsikateri njegovih varovancev nič boljši od huna, katerega aretira, ker je ukradel klobaso. Morda DELAVSKO ZAVAROVANJE. 8e mu omajejo pojmi o svetosti lastnine. Pa pride prilika. Hoy ne hoče napraviti red. S škandalom hoče odpraviti škandale. Lepa gesta! Mogoče, da spravi Hovne nekoliko oficiclnih, uniformiranih grešnikov, nekoliko stebrov družbe pod ključ. Mogoče, da se bo to marsikomu zdelo veliko delo. Farsa je I Hoy ne ne bo rešil poštenja, ne morale, ne varnosti. Kajti Hoyne je zastopnik kapitalističnega sistema kakor tiste ribice, ki se sedaj premetavajo v njegovi mreži. In na tleh kapitalističnega sistema mora uspevati sleparstvo. Hoyne lahko zamaši eno luknjo; deset drugih se bo odprlo. Zanimivo je pač, kar prihaja na dan pri sedanjem zaslišavanju raznovrstnih gcntlemanov. Prav zabavno je n. pr. eden častivren-nik falotov razkladal, kako so vi-ribus unitis praznili trgovine zlatarjev* Izbrali so najprej prodajalno in potem sporazumno s polieijo določili uro za akcijo, navadno proti iutru. Ko so prišli gospodje rokovnjači, so je eden izmed njih oblekel za "uitiivalca oken", si privezal vrv, in zlezel na lestev. Za policiste je bil to ukaz, naj se pobero iz bližine. Potem so gospodje rokomavharji napolnili žepe iu torbe z dragim blagom, pa so odšli, mirno, brez nervoznosti, kakor da so opravili nakup. Ko se je zjutraj tatvina raz-i krila, je seveda policija uvedla strogo in "vsestransko" preiskavo — razume se, da brez uspeha. Iioyne obljubuje še nova razkritja. Pravi, da ne bo zasledoval graftov in zločinov, ki so se izvršili pred tremi leti. Le če bo kateremu izmed policistov dokazano tako dejanje, bo od civilne komisije zahteval, naj nastopi proti njemu. Eden izmed zaslišanih detektivov je izjavil da je v Chicagi že tak sistem, da človek ne more biti pošten. Taka trditev je nekoliko presmcla. Ampak ves kapitalistični sistem j«' tak. da zavaja vedno ljudi v izknšniave in nastavlja pošteniu ~»asti. ('e bi torej Hoyne resnično hotel iztrebiti graft, bi moral postati socialist. Tega pa ne bomo doživeli. PATRIOTIZEM ZA SVOJ ¿EP Postavodaji v Illinois bo najbrže predložen zakon o zavarovanju delavcev. Državni uradniki so študirali razne zakone, in so prišli do spoznanja, da je baje najboljši tisti, ki ga ima država Ohio. S takim zakonom bi se v Illinois uvedlo direktno zavarovanje delavcev in sedanje odškodovanje ponesrečenih bi se nadomestilo z ob-ligatorienjm zavarovanjem. Na konferencah, ki se bodo vršile zaradi tega, bosta zastopala delavstvo J. Fitzpatriek, predsednik chikaške federacije in 1). McDonald, tajnik rudarske unije, l iani industrijskega sveta pravijo, da bi bilo bolje še počakati, kako se obnese zakon v Ohio, ki je bil u-veljavljen 1. januarja 1914. Ali to bi pomenilo le zavlačevanje. EKSERCIRANJE V ŠOLAH. fcolski svet v Bibb County, Ga., ki obsega tudi mesto Macon, hoče po vseh šolah tega okraja vpeljati vojaško vežbanje in išče inštruktorje, ki imajo že izkušnje iz redne armade Zedinjenih držav. Misel sama na sebi ne bi bila tako napačna, kakor bi s«1 komu zdela na prvi pogled. Rajši bi videli, da se vadijo ljudje v šolah kakor v kasarnah. Ali inštruktorji iz armade se nam zde sumljivi. To diši po militarizmu. Velikemu delu takih "exercirmajstrov" bi bilo več za to, da vcepijo fantom militaristično mišljenje, kakor da jih izvežbajo. Zopet je ena svetla luč ugasnila. Dušan Popovie je bil v Chicagi glava srbskega patriotizma in seveda zaklet sovražnik "izdajalskih" socialistov. Smatral se je nekako za namestnika kralja Petra v Chicagi. Naenkrat se je pokazal mož v popolnoma drugačni luči. Ko se je pričela vojna, je prlTligal tukajšnjim Srbom ljubezen do stare domovine in jih rotil, naj pomagajo. Srbi so pomagali— ampak proti svoji volji ne svoji domovini in svojemu narodu, temveč gospodu Popovieu. Nabrali so lep denar za srbski Rdeči križ, in zdaj prihaja na dan, da je 7(XH) dolarjev ostalo gospodu Dušanu v žepu. Veliki patriot se jo bil s to čedno svotieo odpeljal v New York, pa ni dal ničesar več slišati o sebi. Bil je aretiran iti pod varščino 4000 dol. odkazan kazenskemu sodišču. VELIK POŽAR. Birmingham, Ala., 12. dec. — Danes navsezgodaj je ogenj uničil petnadstropno hišo Steele— Smith Dry Goods Co. in povzročil za 400,000 dol. škode. Zid, ki se je sesul, je napravil v kinematogra-f i enem gledišču za 200,000 dol. škode in je oškodoval še neko sosedno trgovino. Kapitalisti slave Edisona. Pa je vendar eden največjih revolucionarjev. , ZA CLEVELAND IN OKOLICO! ; Socialistični klub v Clevelandu ima v zalogi večje itevilo "DRUŽINSKIH KOLEDARJEV". ö ► Kdor izm?d delavcev v Clevelandu hoče koledar takoj o ► . ■ a ( > ; in za ravno isto ceno kakor pri nas, naj se zglaai na 1I07 East Blst Street Kupite koledar doma, s tem si prihranite stroftke za znamke. *** ♦eseeoeeeeee»>»»»o»»»»»e»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee»f O. B SHAW O VOJNI. George Bernard Shaw jc eden prvih in najznamenitejših živečih pisateljev Velike Britanije. Pri tem je — hogpomagaj! — socialist. Ne vemo, kako more Bog dopustiti, da je ravno med najduho-vitejšimi ljudmi, litcrati, umetniki, znanstveniki toliko socialistov Ampak tako je, in mi ne moremo predrugačiti tega. Da je George Bernard Shav\ zelo nadarjen, da jc velik pisatelj, tega tudi meščanstvo, kolikor se zanima za književnost, ne more zatajiti. Nemara ima Shaw to zahvaliti činjenici, da živi na Angleškem; tam so še tako cudnirwli pa na Francoskem, kjer tudi priznavajo veliki pomen Anatola Franca, kljub temu, da je takorekoč rdečkar. Na Nemškem ali v Av-st riji bi že znali zmanjšati take ljudi. I tem — Shaw rad pove svoje mnenje, iu kadar ima kaj povedati, govori tako, kakor mu je kljun zrastel. Tudi o vojni je že marsikaj povedal. Seveda jc večinoma vse, kar pravi, "pregrešno". Tudi sledeči stavki so prav primerni, da se ob njih zgražajo fili-stri. Nam so pa všeč. Takole piše Shaw : Boste li naposled verjeli, oj stu-pidni angleški, nemški, francoski patrioti, kar so vam govorili socialisti že leta in leta: da niso vaši rnion .laeki in trikolore in cesarski orli nič druzega kakor igrače, s katerimi vas zabavajo iu da sta na svetu samo dve resnični, pomembni zastavi: Rdeči prapor dopada, ker se človek ne more zadušiti; zjutraj sveža turška kava, ki je podobna kropu in k«»s kruha, katerega mora vsak sam sebi deliti. V slučaju, da ua takoj zjutraj pomelje, mora ves dan gledati skozi prste in želodec se tudi kaj pogosto priduša, ker n«> dobi tega, kar hi moral. Opoldan juho, ki je podobna kavi, irr tupatam opaziš, da plava fižol, grah ali kaj po«lobnega. Zvečer zopet kava, «la človeka ne tišči pri počitku. Tak«» giv «lan za dnem. Vendar imamo upanje, «la se težka vrata odpro iu zletimo v prostost. Marsikdo si misli: Prav jim bodi ,i. t. d. Ali stvar ni taka. Resnico smo včasi povedali gg. bosom Guliti in striči sr nič kaj radi n« damo, zato smo prišli v toliko čast, «la so nas dali v tako veliko iu lepo hišo. Namesto, da bi dali bosu $1, #2 za novo cerkev, smo mu kar v jami prebrali litanije, ki se mu pa s«*veda niso nič kaj «lopadl«-. Dosti takih iu enakih slučajev nas j«' porinilo v hišo pokor«*, katere pa nismo dolžni o-pravljati. Kad bi še dosti popisal, toda stvar gr«' skozi par rok, ki lahko zmečkajo ta papir, in basta. .I«'t-11 i k i smo in to j«' dovolj. Kadar zagledamo zopet beli dan in prosto nebo, upam, da se zopet kaj oglasim. Do tedaj pa socialistični pozdrav. Ludvik Zaman, Ebensburg, Pa., celica št. 9 ZARADI OGNJA BREZ DELA. Pittston, Pa., 12. dcc. — Blizu tega mesta je uničil ogenj tovarno E. \V. Ewinga in pralnico oglja, ki je last Pennsylvania Coal Co. Skoda znaša pol miljona dolarjev. 2500 ljudi je ob delo. SOCIALIZEM V AZIJI. Da se mora socializem razširjati po vsem svetu, ker si kapital i ženi osvaja ves svet, je resnica katere naši nas|*rotniki le zato nočejo razumeti, k«-r jim je zoprna. Ali kapitalizem je neprostovoljni pionir socializma. Kamor prihaja, izkoriščanje, tja mora priti tudi odpor. • Iz Amsterdama poročajo: Socialistična propaganda in organizacija v holandski indiji je imela zadnji čas prav razveseljive uspehe. V Su raba j i se Je usta novila krajna organizacija, v Jo-gji in v Samarangu se delajo priprave za to. V kratkem se namerava ustanoviti tudi strankarski list za Tnsulando. — r ♦ ♦ ♦ : ♦ : ♦ ! Kašelj In prehlad vnetje sapnika, oslovski katelj, M pravilno zdravijo s pomočjo bolno grlo, hnpavoet in davica SEVERAS FOR LUNGS "Z«lo Mm zadovoljen ■ bevero- Vtm ItaUamem ta pljufa. liuel •eiu h ud k *ielJ lo dol«otr*Jao vnetje Mtpnlk*. «od» ko win pora-bil dve »teklenlcl Severoveua Kal min« ¿a i>ljufa v kakih dveh Ud-uih. k »AH j Uginll In mo)« xdravje m» Je aploino iboljlalo. Proal in nI,javit« te vrvtlo«. da bodo drugI I nail o Uburnoatl Severo» ib pripravkov." John B*lok. Face, N M«x [Severov Balzam za plJuCa). he recite lekarnarju «amo: "Dajte ml kaj loper kaielj". Omenite Severa'« Haltain for Lungi In ne vieinlte Js zelo uspeini pripravek kar potr-. nadome.titev. jujs sledeče pismo, katero smo Ou ts in 50 centov, pred kratkim prejeli: v v »eh lekarnah. Za rabo v zvezi pri zdravljenju kailjev in prehladov priporočamo Seven's Cold and Grip Tablets [Severove Tablet« «oper prehlad iu brlpu]. Cena t5 oeutov v lekarnah. Ali ie imate svezek " * t Severnega Almanaha za 1915? Ako ne, dobite ga od vaiega lekarnarja ali od naa. W. F. Severa Co., Cmdsr Rapid», Iowa J 30 DNI NA POSKUSNJO Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali VICTOR ALI COLUMBIA PHONOGRAPH. kakor tudi 12 ploft« s slovenskimi pesmimi prosto, -ZA 30 DNI NA POSKU&NJO. Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po $2.00 NA MESEC S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let. Ta kupon je dober za vue kjaje Zed. držav in Canade. Pošljite ga na naslov: SAUL BIRNS, 117 Second Av.t Dept. 139, New York Victor.............................Colombia. Ime........................................... Naslov....................................... Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2116-50 Blue Island Avenue, Chlcago, U.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni POZOR ROJAKI 1 Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljenje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih «ploh ne morejo in ne nameravajo spolnitL Veliko d«u&rju — cuo^vc enega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popu zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wauzaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo itevilo naseljenih. Tam je «\et prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega me-ffta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbine, p redno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti. Preprežen j«* že ves svet z mrežo socializma. Neprenehoma se ta mreža tfosti, dokler ne bo tako gosta, da ne bo mogel kapitalizem nikjer več uiti. PISATELJ V UJETNIŠTVU. Znani slovenski pisat«'lj in pesnik dr. Vojeslav Mole je moral na vojno. Dolgo ni bilo ničesar slišati o njeni. Mislili so že, da je padel. Ztlaj je prišlo poročilo, da je prišel tudi on v rusko vjetniš-tvo in je nekje v Sibiriji. SUB - . ORRRDINACIJA ... 1 Zdaj res ni več šale. Tristo medvedov — za purgarje veljajo žo enaki krigsartikli, enaka disciplina in enaka subordinaeija kakor za resnične soldata. Tnfantorist graške meščanske garde Rajko Mittermayer je dobil 23. septembra ukaz, naj se ob 1/411. zglasi za službo kot straža. Ker ga ni bilo, so ga Sli iskat, na- kar j«» mož ravno«lušno odgovoril: "Prvič si moram napraviti zadosti cigaret, drugič imam strgan«' čevlje — bom pa jutri prišel." Z«laj je bil mož zaradi t«'ga krš«*-nja subordinaeije obsojen na štiri mesece. I*urgar j«« vedno mislil, da je soldat za špas in pa za parad«) pri procesijah. Z«laj pa štiri mesece zato, ker ni šel valitat in ker je imel raztrgane čevlje. ŽELEZNIŠKA NESREČA. V Cayugi, Ont., je skočil tovorni vlak 11a železnici Wabash iz tira. Več vagonov s«» je zdrobilo, ravno tako stroj. V soboto zjutraj so potegnili iz razvalin strojevodjo Josephs Beckleya, zavi-rača Karla Frecoora in kurjača Samuela Courtcnaya- — vse tri mrtve. Ci ni ljudstvo revolucionarno, je vse revolucionarno mišljenje voditeljev neplodno. ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA UsummvIJmm «in« It. »v®u»la PODPORNA ZVEZA Inkerporlr*M II apriU »«» v drUvt Pmb Sedež: Conemaugb, Pa. ULAVNI URADNIKI: Predsednik: FKaN PAVLOVÛlC, bo» 705, Coaeuiaugh, Pa Podpr*Uedaik: JOSIP ZOKKO. K. V. 1». 3, box 50, Weal Newton, P«. Tajnik : ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, P». Pomoini tajnik: IVAN PBOSTOB, box 120, Export, Pa. Blagajnik: J081P Ž K LE, 6108 St. Clai* Ave., Clevelaad, Ohio. Pooioini blagajnik: JOSIP MAKINCiO, 540® 8t. Clair At.., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDBIH, box 523, Conemeugh, P» NAIXZOBN1KI: VILJEM 81TTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Coneuiaugh, P» FRAN TOMAMO, 2. nadzornik, Gary, lnd., Tolestou, Sta., box 7i. NIKOLAJ l*OVÔE, 3. nadx., 1 Craib .t., Numrey Hill N. a Pitt.burg, Pn POROTNIKI! IVAN GORAEK, 1 porotnik, Went Mineral, Kansas, box 211 JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luunen Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLdNGEB, 3. porotnik, Girard, Kan«., R. F. O. 4. box 8« VRHOVNI ZDRAVNIC. F. J. Kern, M D., «202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI URAD v hiii it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa pOMOfcNI ODBOR. Amendai Ivan, Coneuiaugh, Pa., box 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, la. tiabreuaja Jakob, box 422, Couemaugh, Pu. Bevc Franc, R. F. D. 5, box 111, Coneuiaugh, Pa ttuhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Couemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI .ODBOR ZA ZDRUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predseduik: Viljem Sitar, box 57, Coneuiaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave-, Chicago, 111., élan 8. N. P. J. Martin Konda, 265G So. Crawford Ave., Chicago, 11L, ¿lan 8. 8. P. Z. Hrast Antou, P. O. New Duluth, Minn., élan 8. N. P. J. êtefanci* Martin, box 78, Frauklin, Kan»., élan dr. av. Barbare. Prank J. Aleà, 4006 W. 31st St., Chicago 111., dlan S. D. P. k P. D. G oršek Ivan, box 211, Weat Mineral, Kan«., élan A. 8. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLFAKTC, 4006 W. 31at Street, Chicago, IU. Cenjena druàtva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proieni, poiiljati vae ojpise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj poéilja glasom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih •akaanie, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, U opazijo druitveni tajniki pri porocmb glavurg» tajaika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naiaiauijo urad glavnega tajnika, da »e v pri «odnje popravi NAZNANILO Franklin, Boro. Člane društva "Zaveznik" štev.i 3 na Franklin Boro., spadajoče k S. D. P. J. v Coneniaugh, Pa., u-pozarjam, da ho prihodnja mesečna seja dne 27. decembra 1914. Ker se voli na tej seji novi odbor za 1. 1915., vabim vse člane, da se je zanesljivo udeleže. Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da mora vsak član, ki se ne udeleži volilne, t. j. prihodnje seje, plačati 50 ent. v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in taki člani, ki stanujejo izven okraja, torej predaleč, da bi se mogli udeležiti. Sobratje vzemite v postev sejni sklep in upozorite tudi druge člane, ki morda ne čitajo našega glasila. L. KRASNA, društv. tajnik. Stran kja SLOVENSKIM SOC KLUBOM. DRUŠTVOM IN POSAMEZNIKOM ! NEKAJ NAVODIL ZA NAÔE ZASTOPNIKE Da bo sodelovanje med zastopniki in upravništvom Proletarca popolnejše in točnejše, priobčuje mo sledeča navodila, po katerih naj se ravnajo vsi ceni. zastopniki pri pošiljanju naročnine ali dopisov : 1. Vsa poročila za v list naj bo do pisana na eni strani, in če je le mogoče — s Črnilom. 2. Zastopniki, katerim je potek-la pobotna knjižica, ali da jo sploh še niso prejeli, naj to nemu-doma naznanijo upravništvu. 3. Pri pošiljatvi naročnine, je treba navesti vedno točen naroč nikov naslov, kakor Bx št., ali hiš. štev., ulico in mesto in državo. 4. Pri spremembah je treba poleg novega javiti tudi stari naslov. 5. Vsi denarni izkazi za katerekoli fonde, kakor tudi oglase ali dopise, ki ne dospejo v u-pravništvo do sobote popoldne, ne pridejo v prihodnjo — torkovo izdajo, ampak prvo izdajo za le-to, izvzemši, č® je pismo poslano po 1'Special Delivery." Upravniitvo. Vsled sklepa direktorija "Jugoslovanske delavske tiskovne družbe", naj se v bodoče ne pošiljajo več naročbe za tiskovine na Proletarca, pač pa na naslov: "Narodna Tiskarna", 2146 Blue Island ave., Chicago, 111. Tudi v bodoče bomo naroč nikom tiskovin šli na roko, popravili slovnične napake in zvr-šili korekturo. Račune pa bode razpošiljala tiskarna, in zato naj se vse naročbe za tiskovine nastavljajo na zgoraj označeni naslov. Izjeme so: Prevodi unijskih pravil in drugih važnih dokumentov iz angleškega in druzih jezikov na slovenski in obratno. Za vse slične prevode pa, ako hočete imeti dobro delo — se obrni te na Proletarca. Listu v podporo. Neimenovan, Cleveland, O . $1.00 Frank Eganc.............15 S. Kramar*ič. La Salle, 1.....50 John Kvartič (Louis Kveder) 1.30 Fr. Barbič, Chicago........ 2.00 Martin Penich............55 Skupaj . . ........*5 5o NAZNANILO Cleveland, O. •Vsi člani in somišljeniki našega gibanja se uljudno vabijo, da se udeleže domače zabave, katero priredi slov. soc. klub št v. 27 v soboto zvečer, to jc dne 19 dee. ob 7. zvečer. Zabava s«» vrši v prostorih kluba na 1107 E. 51st St. Na programu se deklamacije, petje, godba in ples. Odbor. VABILO na veselico, katere priredi "Slov. pev. in izobr. društvo Bled" v dvorani Slov. izobr. doma na Franklin-u. Pa., v soboto dne 26. decembra 1914. Začetek ob 6 zvečer. Vsi prijatelji petja in vesele zabave se vabijo, tla nas posetijo omenjeni večer. Vstopnina $1.00 in pijača prosta ; dame so vstopnini proste. Odbor in bi ji morala iti, ako se sodi po številu tukajšnjega delavstva. Največje delo je bilo in je &e v iazpečavanju literature. To delo «e je vzdrževalo največ h prostovoljnimi doneski socialistov, ki žive v bližini Pittsburga in tfirar-da Nekaj je k temu prispevala tudi okrajna organizacija. Stroš M okrajne organizacijo so se zadnje dve leti pokrivali izključno iz dohodkov prodane literature, in tako smo naredili v politični kampanji lep napredek, — vendar ne takega, kakor bi bilo želeti. Vzroke o neuspeloati navaja odbor za kampanjo v svojem proočilu, ka terena prilagam z namenom, da ga objavite v " Proletareu". Nekaj let že obstoji fond prostovoljnih prispevkov, organiziran na podlagi obveznih podpisov. Kdor želi prispevati v ta fond, se podpiše ill potem daje vsak mesec po en dolar. Ta fond sc je z zadnjimi volitvami iztekel: te moralne pogodbe h»* namreč glase le od časa do časa. Na zadnji seji okrajne organizacije sc jc vsled tega sklenilo, da sc ta fond /. malimi spremembami nadaljuje. Izvoljen je bil odbor, ki jc izdelal načrt in novo pogodbo, na podlagi katerega bo- delal prihodnje dve leti, to je do prihodnjih predsedniških volitev. Pred kratkim je imel ta odbor sejo in je sklenil, naj načrt in pogodba krožita po vsem okraju, da sc nabero podpisi za vzdrževanje tega fonda. Od tedaj sem nabral sto podpisov za te obveznosti. Med Italijani sem nabral v enem dnevu nad 36 podpisov. Poleg terra j«' urednik tukajšnjega italijanskega socialističnega lista izjavil, da objavi načrt in pogodbo v listu. Nadam sc torej tudi od Vas, da oboje objavite in tako pripomorete do večjega uspeha med jugoslovanskimi delavci tukaj. Ker gre Proletarec tudi izven tega okraja, je umevno, da se bodo tega načrta lahko poslužile tudi drug«- okra j ne. organizacije. Vaš za sistematično delo organiziranja in solidarnost delavcev vseh narodnosti. Clarence A. Lewis. K. K. S, Pittsburg, Kans. POROČILO O NAČRTU DELA V CRAWFORD COUNTY ZA BODOČE DVE LETI Socialističnim organizacijam v Crawford County: Odbor, ki je bil izvoljen dne 1."». novembra 1914, da izdela načrt za volilno kampanjo 1JH.V 191'i, poroča in priporoča sledeče: 1. Da sc takoj zasigura 10<) ali več prostovoljnih obveznih podpisov po $1 na mesce, da bo mogoče vzdržati stalnega organizatorja in razpečevalea literature, ki bo stalno na pot i in ki ima obenem skrbeti, da dobi čim večje število obveznikov. 2. Organizator bodi izvoljen na seji okrajne organizacije, ki sc vrši v decembru 1914. Plačo določi okrajna organizacija. 3. Direktivo organizatorju daje eksekutiva in okrajna organizacija, kateri mora predložiti vsak mesec enkrat pismeno poročilo o svojem delu. 4. Izvoliti je odbor treh, katerega naloga bodi izbrati literaturo in «lajati nasvete za detajlira-no delo v okraju. Ta odbor sc slia ja dvakrat lia meaee; enkrat o-krog 15., da se sporazume z organizatorjem, in vaako prvo nedeljo v mesecu, ko je seja okrajne organizacije, na kateri poroča organizator. 5. Ena važnih dolžnosti organizatorja bodi, da poda vsak teden v Workers Cronicle pregled in informacije, o katerih misli, da je potrebno, da jih izvedo organizacije v okraju. Odbor: Caroline A. Iowe, (¡race D. Brewer, •Clarence Lewis, I). C. Flint, W. J. Lane. POGODBA. Podpisani priznavamo, da jc za uspešno delo socialistične stranke treba temeljite in popolne organizacije. Stare politične stranke so pri zadnjih volitvah spoznale, da i~ mamo socialisti najpopolnejšo organizacijo na svetu. Vendar vemo pozitivno, da nimamo popolne organizacije, da ni taka, kakršna bi bila potrebna. Priznamo, da jc treba polagati največjo važnost na delo za naturalizacijo med naseljenci, tako^da bodo moški iu ženske deležni volitev. Da se to izvrši, morajo .so-cialisti, ki imajo svoje prve papirje, vzeti drugega in postati ameriški državljani. To bi pomenilo več kot 1(K)0 novih ženskih volil» cev. Može s prvini papirjem je treba učiti zakone o naturalizaciji z ozirom na njih politične pravice, «la se pri volitvah onemogoči prigovarjanje za oddajo glasov, kakor sc j«- to godilo pri zadnjib volitvah. /at<> priporočamo ustanovitev tozadevnih šol po vsem o-kraju. Končno priznavamo, da j« treba. ako želimo izvrševati delo naturalizacije, organiziranje novih klubov, sistematično razpera vanje literature, pravočasno oglaševanje shodov in drugega dela, ki omogočuje zgradbo tenieljitejsc in popolnejše organizacije, da posveti nekdo ves svoj čas temu delu. Vsled tega se obveženio, «la prispevamo vsak mesce po en dolar, in sicer do predsedniških volitev 1916, začenši z mesecem, na-značenim pod našimi podpisi. Podpisi; Op. gl. tajništva: Načrt in pogodba, ki jo je izdal odbor za kampanjo v Crawford County, Kansas, je dober in priporočljiv za vse naše klube, ki jim j«1 omogočen stik z angleškimi okrajnimi organizacijami. flori navedene formule se poslužujejo lahko vsi klubi, katerih razmere so podobne onimi'-- naših sodrugov v Kan-sasu. Temeljito organizatorično delo. zapopadeno v zvezi z angleškimi sodrugi, jc v politični kampanji prvi pogoj za dosego trajnih uspehov, bodisi v stranki sami. ali na zunaj. Našim sodrugom v Kansasu tn drugod velja klic: Na delo! Pittsburg, Kans., začetkom decembra 1914 Cenjeni sodrug urednik: —. Že nad eno leto delam za socialistično stranko v Crawford okra ju, Kansas, razpečavam literaturo, agitiram in opravljam sploh dela, ki so najnujnejša, da se stranka v tem okraju povzpne do tiste vifiinc in veljave, ki ji gre EKSEKUTIVA: Pero Belamarich. Filip Ooditia. V Sufia, P. Kokotovich. Fr. AleS, M. Polovina. J. Krpan. 2 Bajskič, Alex Dubravac. Frank Hren. B. Zlki<5 Is Fr. Sana. Frank Petrich. gl. tajnik, 803 W. MadiBon Street, 4th Floor, Chicago, IU. Seje eksekutive ao vsako prvo soboto v mesecu ob H. zvečer. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrich, Chicago, III., Ant. Trstenjak, Chicago, III., Nick Hinich, Mil wanke«», Win., Jos. Zavertnik inl. Klubi, ki žele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika. ARKANSAS: — 83. Fort Smith, Ark.—Jugosl, «oo. klub, taj. Ant. Pečar, K. F. D, 3, box 147. 107. Huntington. Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jno. Jarclnovich, R. F. D. Box 167. 140. Hartford, Ark___Tajnik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark. CALIFORNIA: , , tT. _ . . . ..... r»S. OakTnnd—Han Francisco, Cal.—Jugosl. Hoc. I dru*.. tajnik Leo \ »lenik. ii.14 F.ddy Ht. 138. Hnn Francisco, Cal — Tajnik John fiolobich, 707% 8an Bruno avc., San Francisco, Cal. COLORADO — 132. Pueblo, Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorolec, 508 Moffat St. ILLINOIS: — 1. Chicago, III.—Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Oodina, 2806 So. Carroll Ave. 4. La Salle, Tli. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Bogel, 427 Sterling St. 6. Chicago, III. — Jugosl. Soc. Udruženje, tajnik Jo«. Horvat, 1830 So. Racine Avanue. 20. Chicago, lil.—Jugosl. soc. udruienje, taj. P. Belamarich, 2306 Clybourn Avenue. • 45. Waukegan, III. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere 8t., organizator J. ZakovAek. Seje so vsako drugo soboto v mesecu ob 8. url zvečer in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani J. StraiiAarja. 46. Panama, 111.—Jugoel. soe. klub, tajnik Andr. Ieriič, Box 831. 50. Virden, 111. — Jugosl. «oc. klub, tajnik Fr. Reven, box 12. Seja se vaake 2. in 4. nedelja v meeecn ah a«rtni uri tintrai v Umen Hali 56. Kast St. Louis, 111.—Jugosl. socialistično udrulenje, tajnik F. Franjich, 1328 Nektar Ave. 60. Chicago, III. — Jugosl. socialistično udrulenje, tajnik M. Srooje, SRO W. 25. PL 14. Livingsten, lil. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 67. Springfield, IU.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, R. R. 8, c. o. Kramzar. Jugosl. soc. skupina, tajnik J, Bruder, 710 Holmer 84. Witt, IU. — Jugosl. aoe. klub, tajnik John Miluae h, Box 102. it. Zeigler, Hi. — Jugosl. aoe. udruienje, tajnik M. Vidakovieh, Box 166. 106. De Pue. IU. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Jos Omeria, Box 651. IOtt.Granite City, 111.—Jugosl. soe. klub, tajnik S. Ojurishieh, b. 665, Madiaon, 111. 110. Stauntou, IU. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Jos. Muatar, box 251, organizator John Pukl, box 147. 115. liuekaer, llL—Andrew Barnich. 121. K. st. Louis, III.—Jugosl. soc, Udrut., tajnik H. Viiintiu, 3217 Louialana BI 128. Nokoiiiis, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Mekinda, box 607. 135. Palos Park, 111. — Taj. P. She jato virh, box 24. indiana: — 25. Indiauapolis, lud. avenue. 41. Clinton, Ind. — Jugosl. sue. klub, tujuik Karl Poglodič, box 1U2; organizator Ant. Iadiha, H24 N. Oth St. S«-je so vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer. 53. Cary, lnd.— Jugosl. soe. udruienje, tajnik Lj. Bogdanovich, 1317 Wash. St ansas: — 10. Hreezv Hill, Kans —Jugosl. aoc. skupina, tajnik M. SmoUnik, R. R. 2, b. 208 31. Weat Mineral, k a na.—Jugoal. »«»e. »kupina, tajnik John (Jor*«-k, box IIIS, Rndley Sta., Kans.— Seje su vsnk«i 2. in 4. nedelj«» v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Miueral, dvorani it. 6. 34 Frontenac, Kana. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Krajzel, Box 108. SO. Frauklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Knrling«ar, R. 1'. I). 4, Box Hrt, Girard, O. 81. Hkidmore, Kuns.—Jugoal. soc. klub, tajuik Frank čemaiar, Columbus, Kans. <2. Carona, Kans—Jugosl. soe. klub, tajnik Blai Mezori, Box 162. 91. Stone City, Kans.—Jugosl. soc. klub. tajnik Bok B«»*ičnik, Box 4M. 133. Dunkirk, Kans. — Jugoal. soc. klub, tajnica Jos. Snoj, Ii. R. S, Hox 167% Pittsburg, Kans. ir,0. Ringo, Kaus. — JugosJ. aoe. klub, tajnik Alb. Nadrupnik, R. F. D. 4, Hox 244 Girard, Kans. michigan : — 61. Detroit, Mich. — Jugosl. soc. udrut., tajnik M. Petrovich, 1180 Russell St. H8. Detroit, Mich.—Jugosl. Udrut., tajnik M S.tojadiuov, 39 llastiugs St. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. s«»c. klub, tajnik Jos. Primer, 338 Ferry ave. minnesota: — 22. Chieholm, Minn.- Jugosl. »»>«■. udruienje, tajnik Doin. Zobec, 217 l.nke St. 54. Aurora, Minn. -— Jugoa.l soe. klub, tajnik J. D railed, Box 34H. 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Mnhnich, Box 332. 142. IrontoHii, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Butarac, box 284. 145. New Duluth, Minu.—Jugosl. »oc. klub. Tajnik John Bergant, 9719 McCue St, missouri: — 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udrut., tajnik F. Fcrenčevich, 1858 8. 9th St. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajukar, 2213 Graveis Ave. montana:— 73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44. 96. B«-nr Creek. Mont. Jugoal.^loe .klub ,tajnik Frank Podlinftck, Box ."<7. 101. K. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Bencbina, Box 201 He je s«> \ sa k o prvo nedeljo v uieseu v .!«•«. Lazarja dvorani. 111. Butte, Mont.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Sim. Fabianič, 203 K. Park St. 134. Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127. new york: — 124. Albion, N. Y.—Jugosl. soc. udrut., taj. Petar Putuik, Box 55. nebraska:— !4i>. So. Omaha, Nebr.—•Jugosl. soc. udrut., tajnik John Taaieh, lO-'t So. 30th St. klv. miun Ju. -i >..«•, u.lrii/. n',■•. tajnik m mum n. b«« • * ohio: — 2. Glencoe, O.—Jugosl. soe. skupina, tajnik I. Žlembergar, L. Box 12. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. Žlembergerju. IH. K. Youfigatown, O.. —Jugoal. soc. «Irut« nje, taj. Bp. Markovich, Box 571, Youngatown, O. 26. Neft», O. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Kari Derna«"-, box 26. 27. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 71st 8t. Vine. Jurman, organizator. — Seje vnak 2. četrtek in četrto seboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. '.i is. Kast Palestine, O.—Jugo*l aoe. akupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje «e vri« vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Organizator Frank Hostnik. 49 Coll in wood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Kus. Kabaj, 442 E. 156th St., Cleveland, U. 12. Voungstown, O. — Jugosl. soe. klub, taj. John Petrich, b. 680, Youngstown, O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland, O.—Jugosl. hoc. udruženje. tajnik M. Fučee, 1126 E. 61 St. S6. Akron, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik S. Horvat, 369 Washington <9. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 17H4 E. ¿yth bi. )5. Pinev Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P. O. 113. Bridgeport. O.—Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Matko, K.F.D. 2, Box 33A. 123. Maynnrd, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Andr. Zlatoper, box 47. 141. Steubenville, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnica Jelena Pradovich, 2qa s,.. :>th st. 143. Nèwark, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik A. Gradisher, 346 Wilson St. 147. Barberton, O. — Ju gosi o v. soe\ udruienje, Kari Besermenji, 308 K. Brady Street. jregon: — »7. Portland, Ore - Fugosl. soc. udruienje, tajnik 8. Zlodi, 141 n. 16. St. 10. 12. 13. 19. 32. 51. 70. 75. 7 7. 78. 90. 99. pennsylvania: — h 3. N. s. Pittsburg. Pa. Jugosl. skupina, tajnik John Beatwh, • 1040 E. 5. Coneniaugh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Podboj, Box 218. — S. j»> so v>ake tutje nedelje \ nu'se< u v prostorih Slov. i/o!>r. Doma. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais. box 685. E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. druženje, tajuik S. Blagič, Box 388. .John Gračanin, organizator. Svgan, Pa.— Tugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota. Box 427.Morgan, Fa. 16. Clairton, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Dugina, box 155, Blair Sta., Pa. _ Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av. West Newton, Pa.—Jugosl. soe. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3, bx 50 Monessen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stef. Pogledič, box 329. »7. So. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St. 0 ^ 59. New Brighton, Pa. — Tajnik J. Svilkovich, Beaver College, Beaver, Pa. 63. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, box 106, R. F. D. 3, Irwin, Pa. rt5. Johnstown, Pa. — Jugosl. «oe. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St. 69. Herminie, Pn.—Jugosl. soe. klub, tajnik Ign. Kolnr. B. 7M. Large, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102. Braddock, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Mihalich. 22 — 5th ave. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udrut. Tajnik I. ftinkovic, 360 Helen 8t. Atnbridge, Pa.—Jugosl. soc. udrutenje, tajnik Vid Habitov, Box 552. 8eje vsake tretje nedelje v mea. ob 9. dopoldne u prostorih Soe. Ed. Bureau. <7. Fayette City, Pn. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. 8eje se vsako zadnjo nedeljo ▼ m«»secu. Primrose, Pa.—Jugosl. so»-, udruienje, tujnik Nikola Vilenica, Box 746. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbaja, box 14'), Fores* City. Homer City, Pa. — Jugosl. soc udruienje, tajnik Stevo Janlč, Box 421. Garrett, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kralj, box 227. McK«'e* Port, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. E. Kolibasb, 521 Spring St. t00. Ellsworth, Pa. — Jugoal. aoe. udruienje, tajnik Joa. Puikarich, box 161, Ellsworth, Pa. 104. Woddlawn. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik M. Premuzich, Box 770. 105. Marianna. Pa. — Jugosl. sik-, klub, tajnik .!«>e Milanich. Box 251. 116. Johnstown, Pa. — Jak Kocjan. 274 Lunnen St. 117. Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. 118. Meadow I .and, Pa.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Paul Posega, box 365 Canons burg, Pa. 127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Gomizel, Box 252. 130. Besm'mer, Pa. -1—» Jugosl. soc. udrut., tnjnik R. Babich, Box 1-41. 131. E. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik B. Novak, 6568 Roman Ave. 144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis I^astajnar, box 112. washington: — 28. Roalyn, Wash. — Jugoal. soe. udrutenje, tajnik M. Pleie, Box 88. 102. Buckley. Wash. — Jugoal. si nameravate naročiti grafofon, ali importirane slovenske graiofonzke plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 26, Denver, Colo." fVWVWVWWV -V.V.V.' 10 for ? f 5i I Povsod ; na » prodaj. ! f. Loriilird ; Co. i k«wywkcu> • p ho ne; canal s014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočiAče za nizko ceno. —Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Raclne Ave., Chicago, lil Pazite na ta Ničvmlne ponared-be slavnega Pain-Expel ler-ja dobite često, ako niste pa-zni. Pazite na sidro In ime Richter 26c in 60c pri vw» h dobrih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Co. 74-JO W.iH.|lo» SI NEW YORK, N. Y. Cenjeni rojaki! Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, ae N am pri- poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša. ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61, St., Cleveland, Ohio. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa •« »tih sodiičih. ¡specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At so he 10U«J 133 W WASHINGTON STREH CHICAGO, ILL. Telefon; Main 3989 Dr. W. c. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje boleanl In raaocalnlk. .adravsiéka preiskava br«zplata«~-pJa čati je Is zdravila ¿024 Blus lalan« Ava., Chicago tT redu je od 1 de 3 pa pol.; «I 7 d« II tvs^sr. it van Chiaap ftiveAi bolniki naj pièeja slovensko BELL PHONE IIIS J FISK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler SI. Pittsburgh, Pa. ALOIS VANA — udelovatelj — sodovicc, mineralne vode in rasnih neopojnih pijač. 1837 Bo. risk St. Tel. Canal 1401 LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 480 6RAID AIE., KENOSHA, fit Telefon 1199 J. A. FISCHER Buffet Ima aa raspolago vsakovrstno piva. vino, smodke, L t d. Izvrstni prostor sa okrepčilo. 3700 W. 26 th St., Gklcaf*. IU Tel. Lok. Kdmunda OUchow Kkega, posestuikl pri Sv. Marjeti ob Peanici. Zuoasiii upravitelj konkurzne ina*< je odvetnik dr. Muhleiaen v Mariboru. Nova živinska sejma. V Hote-draici pri Logatcu sta ustanovljena dva nova živinaka sejma, in sicer 5. aprila in 21. novembra. Lega vasi je prav lepa in živine se prižene vse polno na sejin. Polkovnik umrl. V Ljubljani na Bregu št. 18 je umrl dobro znani polkovnik v pokoju Friderik ▼« tez Schildenfeld. Pokojnik je dolga letu služil pri domačem polku številka 17. Nagla smrt. Na dan sv. Terezije, 15. oktobra, se je peljal Franc Mihci j, po domače Križnikov, v Ajdovlčino na semenj. V Prvačini jc Mihelj prenočil. Tik pred odhodom vlaka pa mu je postalo nenadoma slabo in v par minutah je tudi že umrl. Rajnki France Mihelj je bil okoli 50 let star, nad vse delaven in marljiv delavec. Ker je bil poleg tega tudi zelo varčen, si je pridobil z dninami bi morali začeti, ki vodijo narod, I »»"«j» Pok°P8li 80 «» V oni ki se jim žari aolnc« arei«, ^ ^ oni ki so vanje uprt, oc. m.ljonovJ P« > Toda ee om ne razumejo svojima auw1, _ , .. . * poklica, bi «e moral posvetiti ponesrečila v Srednji vaai pn Sen-Nekega večer«, ko bi bil drug { k'do,. je v ,vojem ia. čurju M. Sajov.e. Peljala Je do-parček najbrže sanjaril o luni in , ,M ^Unikeg« klica. 0- '"ov vol stelje; pn tem je nadel ___ 1_______\T I ° __ . I»..»» nunin III lik /MtlUSlI V /////////////////////S-""' Etbin Kristan: OAÔPERÔKOVA POZABLJENA EPIZODA. o marsičem, kar je navadno v zvezi z mesečino, je Milena izpre- govorila: "Veste li, kaj označuje našo dobo! Puščoba, strašna puščoba. Svet je materialističen, kakor da mu je umrla «luša. Glavo nosimo po koncu, pa vendar gledamo v roslav! Zakaj Vam je usoda namenila tako izredno imet More! li Oroslav misliti, čutiti in govoriti tako kakor katerisibodi Pe-pe, Tone ali Drejče!" Gašperček je bil ginjen; obenem se je čutil povišanega. Pre-vsa dolga leta. voz nanjo in jo zadušil. Mrtvega so našli blizu topničar-ske vojašnice v Ljubljani v cestnem jarku samskega delavca Luko Ulearja, podomače Kleparje-vega iz Cemuč. Znakov ,kakega nasilstva na truplu ni bilo opaziti. Policija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k tla kakor da nas tlači strašno ne- skromen je bil ^ vidno breme. To«la le vtakdanjost Neštetokrat se mu je bilo ze za- gy Krištofu. v naših srcih nas mori. Ozrite se delo, da tiči v njem nekaj veli- Utonila je v Savi petletna Ana in vprašajte: Kje je kaj zanosa? kega, nenavadnega, toda bal «e Kogt iz Gorenje vasi pri Straži-Kje je kaj navdušenja? J* prevzetnosti m napuha, pa se§ču Gašperčkovim ušesom so bile te j* poniževal iz krščanske pohlep Poškodba. Delavec na južnem besede razodetje. Povsem nova «osti. Zdaj P* je zasvetilo kolodvoru v Ljubljani .los. Smre- stran življenja se mu je razkrila. P™d očmi in zavedel se je, da ne kar je priS(1| pri skladanju blaga Ker pa se mu je zdelo, da ga je sme zakrivati svoje luči. Zakaj in L, Wo ,.oko med dva zaboja. ka-gospodična Milena naravnost «emu naj bi posnemal druge, ko trra Rta m|| jo tako poško-Leli Kozman. I)t,kiica je VBied o- " Sveta, v nebesih dognana res- ve možgane da ni bilo treba go- Hn umrU 0troš»ni Arko. Snnznal; no dvorano je preveval velik duh. večerna sapica, zdaj mogočnimi Milena je molčala, nad Gašpereka kakor grom in vihar. Ali drugi pa je prišlo šiloma nekaj endovi- ljudje govore tako suhoparno, ta tega. In glas mu j*' bil slavnosten, ko enostavno, da s«> je ustrašil ko je dejal: nioj duh in utihnil. Zdaj pa vem "Navdušenja, mislite, gospodič- da je to strahopetnost. Vam se i- na Milena? Navdušenja bi bilo mam zahvaliti za to spoznanje, in treba?" posihdoh hočem izpolnjevati svo Prepričevalno je odgovorila go-|j° dolžnost." spodiena Milena: . "Kako so govorili junaki sta rega veka? Berite sveto pismo Bil je pogrešani Arko. Spoznala ga. je njegova žena, in stcer po obleki, ker je drugo, razun okostja, že vse izginilo. Arko je bil strasten alkoholik, kar j«' «lalo po vod do vednega prepira me«l njim in njegovo rodbino. Tu«li se domneva. da je Arko na«l seboj »z vršil samomor, ker se ie našla na . I drevesu, po«l katerim je ležal, ne- Izpolnjujte jo," je dejala go , let, doma iz Sniarij na Vipavskem, se je te dni nahajal pri Sv. Luciji na Goriškem v neki gostilni, kj«ir je bilo že več veseljakov. Nastal je kmalu neizogibni prepir in Blagojne jih je dobil prav pošteno po plečih. Prepeljali so ga v Gorico, kjer se zdravi pri usmiljenih bratih. Na smrt obsojen je bil pri divi-zijskem sodišču v Gradcu topničar 3. gorskega artilerijskega polka Ivan Lasič, doma v Cezanjevi-cah pri Radgoni, ker je 12. aprila hotel pri Borovljah 11a Koroškem posiliti neko dekle in ker se mu ni vdalo, jo je ubil. Nezgodi v Ljubljani. V pivovarni Union s«» je oženjeni 30h'tni uslužbenec Ivan Kruljec pri stroju na levi roki tako p«>škodoval, da je moral delo zapustiti in iskati pomoči. — Pomožni nastavljc nec pri južni železnici Ivan Oblak se je pri prekla«lanju traverz i-stotako na levici poškodoval in je moral k zdravniku. — Poškodbe pri nobenem ne bodo imele zlih posledic. Velik požar. Iz Novega mesta poročajo: Pri Sv. Štefanu v občini Velike Lašče je izbruhnil 5. nov. požar, ki je uničil 9 gospodarskih poslopij posestnikov Ža mana in Zupančiča. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki. Ško«la sc ceni na 20,-slav Puh ar. Požig 26. oktobra zvečer ob 11. je začelo goreti v vasi Očizla, občina Klanec v Istri. Zapalila sta mnogokrat predkaznovani P« ter Po v h in Martin Mihalič neko kočo, ki je bila napolnjena s s« nom. Ogenj se je razširil tudi 11a sosednje hiše. Skupna šk«>da znaša blizu 5000 K. Zgoraj omenjena požigalca sta bila naslednji «lan aretirana in nato odpeljana v jubljano na grad. Vlomi v barake se nadaljujejo. 10. novembra ponoči je bilo vlom jeno na Rimski eesti v Ljubljani v barako branjevke Marije Tih-lovc. Tat«ivi so iz barake odne sli stensko uro ter jo popustili za harpko. V baraki so pa vlomili a predal, a ker vzame lastnica denar zvečer s seboj, niso ničesar našli, pa so s«1 zadovoljili s samim sadjem. — Na Dunajski cesti so pa tatovi vlomili pri stojnici Antona Turka v zaboj ter odnesli 8 kilogramov salame. Samomor neznanca. 4. nov. popoldne je iz Hradeckega vasi pri Ljubljani branjevec Matija Cerar opazil, ko je prišel za klavnico, kako jc nek neznan človek skočil na tem kraju v Grubarjev prekop. Ljudje so ga gle«lali, kako se je potapljal in ker mu zaradi narasli» vode ni bilo mogoče dati pomoči, je izginil v valovih. Kdo je utopljenec, se še ne ve in tudi njegovega trupla š«» niso dobili iz vode. Otroka popustila. Te dni jc Jožefa fttibcrnikova prinesla svojega novorojenčka v otroško bolnico v Ljubljani, kjer ga je pustila in o«lšla. Bvjeta osumljenca. 9. nov. ponoči je službujoči policijski stražnik na Vodnikovem trgu v Ljubljani opazil, kako se dva tuja, neznana, mla«la individua pri stoj niči branjevke Marije Marjetice-ve potikata ter krenil proti nji ma. Oba sta zbežala, a stražniku jc bila sreča mila, da ju je .vjel in aretiral. Vsekako sta morala imeti zelo kosmato vest, da sta se varnostnega organa tako prestra šila in se še celo domneva, da sta dva izmed onih tiče v, ki so se t< dni po Ljubljani, kot sc jc že po ročalo, tako živo zanimali za raz ne stojnice. pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor preje. Prodaja parobrodnih listov (šil-kart) je vstavljena do nove objave. Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chicago- KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000.00 JAN KAREL, PBSDSKDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK Nafte podjetj« je pod ■adroritvom "Clearing Houu" ¿ikaftkifc bank, torej jo denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prerzema tudi ulo-go poitne hranilnice Zdr. drtav. Zvrftuje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in ¿etrtfck je banka odprta do 9 uro zveier. Denar vlofton t nafto banko noti tri procent«. BodlU uvojerenl, da j« pri nas denar naloften varno ln doblčkanoano. 00»♦»♦»♦»»»»»»»♦»»»»»»»»»00♦♦♦♦♦♦000 ♦ 4 "L^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-! > galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenikefprejmete zastonj. Vse delo garantirano. 5 pristnih pijat, in to so: Kranjski Brlnjovoc, BUtotIc. Troplnovoc, Orenko Vino ia Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina sloTenskn samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko stekleni* in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 stekleni«. Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni tr«b» plačevati drazih ageirtov. Prodajam samo na debelo. Piftit« po cenik. A. HO R WAT, 600 M. Chicago, 8t., Joliet, HL Edini slovenski pogrebnik j| MARTIN BARETINČIC 124 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN. PA, TR1NCRS BiTTER-WlHE L '•'il nevo horké vino * ,0« PM t BI"«« •"• •»Ï S «.M.»« Kadarkoli ste nevspeftni, nikar ne pripisujte to svoji usodi. Poskusite najti vzrok in čudili se boste, kako mnogokrat ste sami krivi nevspeinosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite so jih"v bodoče. Ce je vaie zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli z nobeno remeduro, tedaj po skusite. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je le v redkih slučajih neuspeino. Posebno ranesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so motne vrftiti brez vsake pomoči svojo funkcijo. Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okus ln dolnje hitro ln rspeftno. Kabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodcu in trpite na kaftnji maladiji, ki •o posledice zaportju. JOS. TRINER (Jvaževalec In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, IU. Ne pozabite, da Ima TRINERJEV MN1MENT dober učinek za reu-matično in neralgične bolečine, v «lučajih otrdelosli miiie in gibov, ▼ slučaju otekline in izmaknelosti.