ACROCEPHALUS X.V ·64- 1994 Ornitološka kronika za leto 1992 Omithological chronicle 1992 Pred nami je tretja izdaja jedrnatih ornitoloških podatkov - ornitološke kronike leta 1992. Prinaša 546 zapisov o 192 različnih vrstah ptic, ki so z objavo za vedno ušli duhu pozabe v zaprašenih, založenih ali nemara nekoč selo izgubljenih ornitoloških belež- nicah . Ze v drugo so zbrani tudi najza- nimivejši p od atki obročkovalcev ptic , sodelavcev Prirodosloynegav muzeja Slo- venije, ki jih je zbral D. Sere. Zal pa oddaja letnega ornitološkega poročila - ornitološke kronike torej - še vedno ni prešla v zavest vseh opazovalcev ptic, saj spisek sodelavcev te rubrike ni tako dolg, kot bi lahko bil. Kljub obljubi, da bomo v prihodnje pripravljali sp rotno, p o četrtletjih razdeljeno letno kroniko, bo vsaj prihodnja, za leto 19~3, še vedno objavljena skupaj za celo leto. Zal je p remalo rednih sodelavcev, poročila pri- hajajo zelo neredno, priprava kronike pa terja ogromno časa. Ob tem je tre ba člane Društva ponovno opozoriti na Kodeks slovenskih ornitologov, ki v 5. členu g ovor i o vestnem beleženju vseh opažanj in skrbi, da se podatki v beležkah ne postarajo (Acrocephalus št. 52, str. 94, 1992). Posebej prosimo vse, ki imajo podatke o opazovanju vrst s Seznama redkih vrst ptic Slovenije, objavljenega v 58. -59. številki Acrocephalusa ( 1993), da jih čimprej objavijo ali pošljejo v obliki letne kronike. Naša Komisija za redkosti je bila namreč soustanoviteljica evropskega združenja komisij za redkosti, ki bo skrbelo za objavo letnih poročil evropskih držav. Naloga nacionalnih ko misij je med drugim tudi čimprejšnja objava letnega poročila o redkih vrstah, ki pa naj bi bilo čim bolj popolno. Da bo letna kronika za leto 1993 pri- pravljena čimprej , vljudno prosimo, da svoja poročila p ošljete NAJKASNEJE DO 15. JANUARJA 1995 na naslov: A. Sovinc, Pod kostanji 44, 61000 Ljubljana ali na naslov Društva. 102 Podatke za leto 1992 so poslali: Andrej Bibič (AB), Andrej Sovinc (AS) , Branko Bakan (BB), Darjo Bon (BD) , Igor Brajnik (BI) , Boris Kozinc (BK), Brane Lapajna (BL) , Božidar Magajna (BM), VBrankovBožič (BO) , Bogdan Vidic (BV), Dare Sere (DS), Eva Vukelič (EV) , Franc Bračko (FB), Franci Janžekovič (FJ), Ivo A. Božič (IB), Iztok Geister (IG), Iztok Vreš (N), Jože Dolinšek QD), Jože Gračner QG), Krys Kazmierczak (KK), Katja Prosenc (KP), Luka Božič (LB), Marjan Gobec (MG) , Milan V9gr in (MY) , Nuša Kropivšek (NK), Peter Cer ne (PC) , Peter Grošelj (PG), Peter Trontelj (PT), Rajko Koražija (RK) , Rudi Tekavčič (RT), Simon Jurečič (SJ), Stane l(os (SK), Slavko Polak (SP), Tatjana Celik (TC), Tomi Trilar (JT), Miro Vamberger (VM), Ziga Gombač (ZG). V sem sodelavcem se zahvaljujeva za posredovane podatke. Oznake pomenijo sledeče: Key: a in b - c in d - p - prvo in zadnje spomladansko opažanjP. first and last spring records prvo in zadnje jesensko opažanJe first and last autumn records (prvo) petJe (first) singing Ob tem je treba poudariti, da se oznake o prvem ali zadnjem sezonskem opazovanju lahko nekoliko razlikujejo glede na različne geografske lege opazovalnih območij. Običajno je oznaka dodana le pri tistih podatkih, kjer avtorji to izrecno označijo in s tem poudanJo, da gre za prvi (zadnji) podatek v okolišu, kJer n~dno ali vsaj pogosto opazujejo. Gavia arctica 03. 12. 92,Vrhni.i\ld glinokopi, 3 os do 9. 12., EV; Tachybaptus ruficollis , 10. 10. 92, Sava pri Radečah, 1 os., MG; 08. 12. 92, Preddvor, 1 os., IG; Podiceps cristatus, 08. 12. 92, Bobovek, •l os . IG; 09. 12. 92. Vrhnišld glinokopi. 13 os , EV; Podiceps grisegena 18. 01. 92. Ptujsko jezero, 2 os .. FJ; 3 1. 1 O. 92, Vrhnišla glinokopi, 2 os .. EV, 13. 12. 92, Vrhruški glinokopi, 7 os. EV; XV-64- 1994 Phalacrocorax carbo, 29. 02 92, Fernica, 60 os., FB; 09. 09. 92, Vrhniški glinokopi, 3 os., EV; 08 11. 92, Bevke, max. 18 os., EV; 12. 12. 92, Hotč. 68 os„ 13. 12. 92 Breg 1 os, MG; Botaurus stellaris, 29. 03. 92. Škofljica-Ig, 1 os. DŠ+ŽG: Ixobrychus m.inutus, 17 05 92, ob lščici, 1 samica, DŠ; Nycticorax nycticorax, 26 07. 92, Onnož, 5 os., FB: Egretta gar:zetta, a, 10. 01. 92, HotinJa vas, 1 os, MV; 24. 08. 92, Komarnik, 2 os., FB; Egretta alba, 27. 02. 92, Drava-Zlatoličje, 1 os., 15. 3. Sestrže 1 os., FB: 30. 04. 92, Iščica-[g, 2 os., DŠ: Aidea cinerea, 03. 05. 92. kolonija pod Šmarno goro, najmanj 17 zasedenih gnezd, PT: 16. 06 92, Sotelsko jezero, 55 os. na dnu skoraj prazne akumulacije, PT: 09. 11. 92, Bevke, 10 os., EV: Aidea purpurea 05 04. 92, Vnanje go1ice-LJubljanica, 1 os, 7. 4. pti Be.tkah, EV; 24. 04 92, Škocjanski zatok. l os. ( + l os. N. nycticorax), AS+IG, 08 05 92, Ljutomemki ribniki, 3 os., FB; 08. 05. 92, Podgradje. 3 os .. MV; Ciconia nigra, 10 04 92, Drenov giič, 1 ad. os. EV 29. 04. 92, Brezovica na Lj. billju, 1 os, DŠ; 24. 05. 92, Dolenje jez.ero- Cerknica, 3 os, DŠ; 05 06. 92, Rače, l ad, spet 6. 6. in 20. 6., MV; 04. 08. 92,Ledava. 1 os. (ly), FJ; 10 08 92. Litija, l os.,AS; 05. 09. 92, Gomilsko, l ad kloži, PT, 08. 09. 92,Sestrže, 7 os., 9. 9. Ormož 1 os., FB; 10. 09. 92, Cerkniško jezero, 1 os, DŠ+JG; Ciconia ciconia 03. 01. 92, Sečoveljske soline, 1 os.,AS; a, 15. 03. 92, Šikole, 1 os. na gnezdu, FB: 29. 03. 92, Brezo.rica na Lj. barju, 3 os., SK; 01 04. 92, Lipe na Lj. baiju, l os., povratek na gnezdo, DŠ; a, 06. 04. 92, Blagovna pti Celju, los. v gn., 17. 6. 92 3 ml. v gn., MG; 01. 05. 92, Podpeč, 1 os, EV; 06. 05. 92, RodinečLesce. 1 os. ; 21. 5. v letu-Lesce, BK; Ljubljan. baije-Kozlar. gošča, 5 os. kloži, IB. 11 06. 92. okolica Celja, 2 os, EV; 1 O. 09. 92, Cerkniško jezero, 1 os., DŠ+JG; Cygrru.s olor, 13. 05 92, 'T'rbojsko jezero, par pn gnezdu, 1 os. sedi, PT; Anser fabalis, 08 02. 92, Ormoško jezero, prenočuje 2500 os., FB; Anser albifrons, 08. 02. 92, Ormoško jezero, prenočuje 70-80 os, FB; Anser anser, 15. 02. 92. Ljubljana-Ig, l os, AS; 08. 03. 92, Šoštanjsko jezero, 2 os., .-.:'Č; Anas penelope, 11. 04 92, šoštanjsko jezero, 9 os., TČ: Anas strepera. 03. 12. 92,Vrhniški glinokopi, 15 os, EV; 23. 12. 92, Hotinja vas, 2 samca, 1 scUTiica, MV; Anas crecca, 07. 01 92, Brdo pri Kranju, 6 os., AS+IG; Anas plathyrhynchos, 18 04. 92, Plevelovo jezem, samica s 5 mladiči, TČ::; 16 06. 92, Al.'UJ11ulacija Tehaije, 45 os., SP; Anas acuta, 11 . 04. D2, šoštanjsko jezero, 1 samec, TČ; Anas querquedula, a, (17 03. 92, Pernica, 1 os, FB: a, 16. 03. 92, Rače, 2 samca, 1 samica, MV: 29. 03. 92, Ig, 20 os., IB: a, 31. 03 92,ŠOštanJskojezero, 1samec,TČ;1104.92,ŠOštanjskojezero, 2 para, TČ; 15. 05 92. Komamik, 1 samec, FJ; Anas clypeata, a, 31 . o:l. 92, Šoštanjsko jezero, 1 par, TČ; 11 . 04. 92. ŠOštanJsko jezem, 2 para, TČ; l O. 05. 92, Ledavsko jezero, 10 os., FB: 16. 06. 92. Rafo par, MV; Aythya nyroca, a. W. 03. 92, Rače, 10 os, MV; Ayfrrfa fuligula, 11. 06. 92, akumulacija Žovnjek, 2 samca, 1 samica, AS; Aythya m arila, 03. O 1. 92, Ptujsko jezero, 1 samec, MV; Clangula byerna!j.nirke , bobnarice , žagarje, g alebe (z lZJemo rumenonogega) , detle, cipe, srako- p~rje, t_rstnice (z izjemo rakarja), sinice (z i~Je1:10 1strobeneškega za močvirsko sinico) , lJudJe ne poznajo vrstnih imen, čemur se lahko ob nekaterih zlahka prepoznavnih različnostih le čudimo. Po drugi strani pa se najdejo vrstna imena za nekatere nedvomno redko pojavljajoče se vrste, kot za rjavega škarnika (galinel) , ki ga je izprašanec nedvomno zamenjal za kragulj a, ki ima takšno ime v istrobeneškem narečju. Ime morska lastovka se v Marezigah uporablja tako za navadno čigro kot za črnega hudournika, kar je komaj verjetno. Veliki skovik kljub pogostosti in lahki odkrivnosti v slovenski Istri nima svojega imena, pravijo mu čuk ali sova in ga od čuka dejansko ne ločijo, misleč (to sem slišal na lastna ušesa), da ima čopke le samec in da je čuk potem- takem samica. Popis imen nam odkriva nekaj favnistično_ izre~o zanimivih namigov Tako zvemo tudi nekaJ takega, kar do sedaj ni bilo poznano, npr., da se severni dular ustavlja na preletu tudi na naši obali, saj mu tako v ~opru kot v I~o~i_pravijo skoridor, kar je sicer 1st~ko-b~neski izr~z. Ohranja pa nam pop is ~udi ne~aJ zelo lepih slovenskih imen, kot je zelezmk za vodomca (Dekani) , škrlj za hudournika (Sočerga) , dršč za drozge (povsod), slamar za rakarja (v večih krajih) . Seveda pa je velikokrat očitna močna medsebojna povezava, zlasti naslonitev slovenskega imena na istrsko-beneško, kot npr. parašuloto postane perušulinček, kar pomeni plavček. Avtorju Antonu Filipiju smo lahko le hvaležni za opravljeno zahtevno pionirsko delo, ki ga je opravil znanstveno brez dvoma ~~rektno _in z ~eliko P?Sluha za odkrivanje filigranskih razlik med 1meni, kar p a je hkrati največja draž takšnega truda. Ni kaj, po izidu ornitološkega leksikona slovenske Istre komaj čakamo na l~ksikone preos talih slovenskih pokrajin. Ce lahko ornitologi k temu kaj prispevamo, potem je tudi ta zapis lahko vzpodbuda za zbiranje ljudskih imen v domačem kraju. Iztok Geister 107