["Vi"
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si ________________________
«SSíí
3 H O.
LU '
S ae
se
8
dni
o
Perutnina Ptuj
Ptuj, 3. junij 2023
www.poli.si
v
Štajerski
Ptuj, petek, 26. maja 2023
Letnik LXXVI • št. 41 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Spodnje Podravje, Slovenija • Ali Direkcija RS za infrastrukturo res ustavlja investicije?
Za sto milijonov evrov manj naložb
Na vprašanje, zakaj ustavljajo nekatere investicije in ne odpirajo novih gradbišč, na Direkciji RS za infrastrukturo niso dali jasnega odgovora, upočasnjevanja dinamike pa tudi niso zanikali. Na izvedbo večjih projektov v Spodnjem Podravju, od Ormoške ceste, Pragerske obvoznice do mostov čez Dravo na Borlu in v Ormožu, bo treba še počakati. Več na strani 3.
Aktualno
Ptuj^ V vrtcu 14 zaposlenih preveč
O Stran 3
Politika
Destrnik • Kaj imata na občini početi Pukšič in Čeh?
O Stran 5
V središču Slovenija • Milijonski dobički Sklada kmetijskih zemljišč
O Strani 6 in 7
Podjetništvo
Ptuj^ 20 let tehničnih pregledov v podjetju Dominko
O Stran 8
Turizem
Slovenija, Hrvaška
• Bioterme še vedno najcenejše
O Stran 9
Šport
Atletika • Dobro vzdušje, odlični rezultati
O Stran 13
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno •
Klemene: „To ni lov na čarovnice, temveč lov na eene za občan!


Spodnje Podravje •
Po grobih oeenah škode za vsaj deset milijonov evrov
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK "I SI PRIDOBITE NAGRADO
Štajerski
tednST?

Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Pote» i je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado.
Vse za zunanjo ure<litev
2 Štajerski
Aktualno
petek • 26. maja 2023
Ptuj, Sp. Podravje • Nov krog potrjevanja cen za kanalizacijo z 12-odstotno pocenitvijo
Klemene: „To ni lov na čarovnice, temveč lov na nižje cene za občane"
Čeprav so ptujski mestni svetniki v ponedeljek potrjevali nižje cene odvajanja in čiščenja odplak, se je v sejni sobi precej bliskalo, za kar je v imenu svetniške skupine Andreja Čuša poskrbel svetnik Milan Klemene, kije direktorja Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janka Širca vztrajno stiskal v kot in pozval k odstopu. Večkrat gaje izrecno vprašal, ali so elaborati točni in resnični, a jasnega „da" oziroma „ne" ni dobil.
„Elaborati so v skladu z uredbo," je čisto hladno dejal Širec.
„So točni in resnični?"
„Jaz mislim, da so."
„Da ali ne, ne zanima me drugo."
„Ne bom vam odgovoril, ker ne vem, kam ciljate."
„Če podatki niso verodostojni, je elaborat neveljaven. Odgovorite mi samo z da ali ne. Če podatki niso verodostojni, moramo elaborat umakniti in pripraviti novega," je vztrajal Klemene, Širec pa nazaj: „Dokažite mi, da podatki niso točni."
„Ne, jaz vas sprašujem. Da ali ne? Gospod Širec, odgovorite mi z da ali ne."
„Ne bom odgovoril, ker me pro-vocirate."
„Blatite mesto, lupite nas kot banane"
V besedni pingpong je posegla županja Nuška Gajšek in poskusila situacijo umiriti. Klemene je dejal, da potrebuje samo še 30 sekund. „Glede na to, da nam kot direktor Komunalnega podjetja skrivate podatke, vas javno pozivam k odstopu. Kratko malo blatite naše mesto, nas svetnike in lastnike. Lupite nas kot banane, in to vse občanke in občane Spodnjega Podravja. Mi pa plačujemo in ne vemo, kaj plačujemo, ker nočete dati podatkov. Vse podatke, ki sem jih zbral v petih letih, bomo odstopili pristojnim institucijam in naj ugotovijo, kako in kaj naprej," je še poudaril v teh 30 sekundah.
V	iz jam novinarjem je direktor Komunale Ptuj Janko Sirec dejal, da ga dogajanje na mestnem svetu po svoje čudi, saj je bilo pri dvigu cen manj debate in polemik kot sedaj pri znižanju. „Ima pa vsak pravico vprašati," je pripomnil. „Menim, da smo v KP dobro organizirani, racionalno, komunalna podjetja v Sloveniji različno funkcioniramo, imamo tudi različne dejavnosti."
Svetnikova vprašanja brez vsebinskih odgovorov
Kot smo poročali, ptujsko komunalno podjetje cene za kanalizacijo znižuje zaradi nižjih stroškov prevzema komunalnega blata in podaljšanja cenovne kapice na ceno električne energije. Medtem ko je bila februarska podražitev kanalizacije na Ptuju 30-odstotna, je sedaj pocenitev 12-odstotna.
V	svetniški skupini Andreja Čuša ocenjujejo, da je znižanje cene prenizko. „Določene stvari so iz elaborata izvzete oziroma za lase privlečene. Če v naši skupini ne bi toliko pritiskali in dajali pobud, pa tudi županja je podala poziv
Bi Perutnina za odplake morala plačati 1,5 mio evrov letno?
„Perutnina Ptuj ima za čistilno napravo gradbeno dovoljenje za 2.500 m3 na dan, kar na letni ravni pomeni dobrih 900.000 m3 odpadnih vod. Kdo jih plačuje? Odgovor ste mi na KP zavrnili, pritožil sem se na urad informacijskega pooblaščenca. Na inšpektoratu za okolje smo pridobili podatke o načrpani tehnološki vodi za potrebe PP Ptuj. Na podlagi zbranih informacij bi morala PP po ceniku za odvajanje in čiščenje Komunali Ptuj plačati od 1,2 do 1,5 milijona evrov letno, ki jih mi verjetno nismo dobili, ker mi tega podatka do danes niste dali," je poudaril Milan Klemenc.
O
Foto: CG
Ptujska županja Nuška Gajšek: „Dejstvo je, da je na relaciji Občina - KP Ptuj prišlo do nezaupanja in dvomov, kar bo treba razčistiti. Komunala Ptuj mora vpogled v podatke omogočiti, saj smo njeni lastniki."
Komunali Ptuj za spremembo elaborata, verjetno danes tega ne bi imeli na mizi. Na odboru za finance sem direktorju KP postavil nekaj vprašanj, na katera mi ni dal jasnih odgovorov, še do danes ne. Želim vedeti, kdo pripravlja elaborate, ker so milo rečeno zelo površni. V teh elaboratih je nekaj hudo, hudo narobe. Govorimo o enormnih številkah in enormnem bremenu občanov. Samo upravni stroški so 250.000 evrov. 439.000 so stroški dela na čiščenju, če to razdelimo, bi imel en delavec 3.300 evrov plače. Na odvajanju so stroški dela 191.000 evrov, preračunano na enega je to nekaj manj kot 2.300 evrov. Podobna vprašanja so vam zastavili tudi župani, a ste menda
Pozdravi od različnih odvetniških družb
izjavili, da tega podatka ne morete dati," je izpostavil Klemenc, ki je v zvezi s poslovanjem KP, razmerjem do Perutnine Ptuj in oblikovanjem cen za občane podal že 56 svetniških vprašanj in 39 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. „Odgovorov in informacij sem dobil sila malo ali pa podatke, ki so že tako ali tako javno dostopni v letnih poročilih in elaboratih. Ko sem poizvedoval po količinah odplak, ki se iz Perutnine Ptuj očistijo na ptujski čistilni napravi, sem dobil odgovor, da gre za poslovno skrivnost," je navedel in opozoril še na visoke stroške odvetniških storitev Komunale Ptuj v zadnjih treh letih. „Z našim denarjem," je skomignil.
Lastnice Komunale Ptuj so vendar občine
Spomnil je tudi, da je MO Ptuj 59-odstotna lastnica KP Ptuj. „Ima-mo pravico te podatke imeti in moramo jih imeti. Ker v nasprotnem primeru ne moremo o podražitvah in pocenitvah odločati pravilno in racionalno. Tudi županom na seji kolegija, torej 100-odstotnim lastnikom podjetja, niste želeli dati podatkov. Upam, da jih boste posredovali revizorjem, ki so jih župani pooblastili za pregled v podjetju. Da ne bo pomote - to ni lov na
Milan Klemenc: „Če bi živel v Ljubljani bi za porabo 9 m3 vode, odvajanje in čiščenje odplak mesečno plačeval 18,9 evra. Ker živim na Ptuju, plačujem 40,3 evra. Kdo je tu nor, kdo se dela s koga norca? Se vi zavedate, o
kakšni količini denarja govorimo? Res se lahko hvalite, da imamo sedaj najnižjo ceno za odvoz blata (122 evrov), a to tudi na račun pritiskov, ki smo jih izvajali s somišljeniki in skakali v zrak ob ceni 180 evrov po toni, kije bila v februarskem elaboratu, hkrati pa dobivali pozive in pozdrave od vseh mogočih odvetniških družb. Opozorili smo vas, da določene stvari niso v redu in zadeve niso najbolj jasne."
Foto: CG
čarovnice, temveč je lov na nižje cene, ki jih bodo plačevali občani. Naj se za storitev izračuna poštena cena. Ne gre zgolj za MO Ptuj, temveč celo Spodnje Podravje"
Svetniki mnenja, da bi cene lahko še znižali
Svetnik Sergej Ivanuša je prav tako razmišljal, da bi moralo biti znižanje cen večje. „Glede na podatke, da se stroški električne energije znižujejo za 48 odstotkov in odvoza blata za 15 odstotkov, menim, da je skupno znižanje za 12 odstotkov neprimerno," je ocenil. Podobnega mnenja je Sergeja Puppis Freebairn. „27. marca smo na sestanku na Komunali Ptuj ugotovili, da se nekatere stvari knjižijo sem in tja. Stroški dela so izjemno visoki, na vprašanja skorajda ne odgovarjate. Bi pa dala še pojasnilo v zvezi z mojim predlogom za odpoklic nadzornikov. Slišala sem, da je nekdo rekel, kdo je ta, da si upa nadzornike pozvati k odstopu. Jaz sem predstavnica občanov in zastopam njihove interese. Dejstvo je, da smo dvig cene potrdili prehitro. Zdaj je na nas, da znižamo cene maksimalno, na raven, kot smo jo občani dolžni plačevati. Naj se razčisti, kaj je s Perutnino in večjimi potrošniki. Ali Ptujčani plačujemo tudi za njih? Zakaj? Dvomim, da gre občanom tako dobro, da bi lahko pokrivali še stroške
Ptujski mestni svetniki so znižanje cen za kanalizacijo potrdili, svetniška skupina Andreja Čuša se je pri glasovanju vzdržala.
Primerjava stroškov za vodo in kanalizacijo, 9 m3, v evrih, brez DDV
1 Ptuj	Ptuj - znižanje Koper in Celje	IŠkofjaLokal Lentil	Kranj	Ljubljana 1
40	38 30	29 28	20	19
Vir: Milan Klemenc, izračunano iz položnic
podjetij. Gre za zasebno podjetje, ki dobro dela, vendar ne vem, kaj ima skupnost od njega, razen problemov s smradom. Zastopajmo interese občanov in ugotovimo, kaj se da narediti."
Širec medtem o odličnosti poslovanja Komunale Ptuj
Direktor Širec je dejal, da je revizijsko mnenje za poslovanje podjetja v letu 2022 brez pripomb. „Ni-mam slabe vesti in ne občutka, da bi bilo karkoli narobe. Elaborati so pripravljeni v skladu z metodologijo po uredbi (MEDO)."
Za Perutnino je povedal, da je julija lani zagnala svojo čistilno napravo, nakar so pogodbo korigirali. „Prej so bile njihove vode bistveno bolj onesnažene od gospodinjskih odplak. Sedaj, ko imajo svojo čistilno napravo, so na faktorju ena, kar pomeni enako kot odplake iz gospodinjstev." Količin odplak, ki na ptujsko čistilno napravo pritečejo iz Perutnine in Term Ptuj, Širec niti na izrecni poziv svetnika Klemenca ni razkril. V izjavi za medije je povedal, da je o tem prejel tudi zahtevo za informacije javnega značaja, pri čemer bi se z razkritjem podatkov morala strinjati tudi Perutnina, ki pa tega ni dovolila. Kako bo odločila informacijska pooblaščenka, pa bo jasno, ko bo izdala odločbo. „Dokumentov, ki so zaupne poslovne narave, ne moremo kar vse-povprek kopirati," je še povedal direktor ptujskega komunalnega podjetja.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Sveta Trojica • Tradicionalni pohod po stopnicah odpovedan
Križev pot odneslo plazenje
Ne le poplave, ki so trojiško ravnico spremenile v velikansko jezero, občino so prizadeli tudi številni plazovi.
64 in višini od 10 do 12 metrov, piloti, ki bodo zid podpirali, pa bodo debeli kar 1,2 metra. Že tako zelo plazeči teren, ki leta grozi, da se bo hrib zrušil proti jezeru, je izrazito moker maj tako razmočil, da stroji zdaj tam težko delajo.
Večdnevno obilno deževje je močno otežilo več kot 2,8 milijona evrov vredno najdražjo investicijo v zgodovini občine - izgradnjo krožišča na trojiškem Griču in še posebej sanacijo plazu ob njem, ki je nujna, da bo hrib zdržal novo krožišče.
Gre za izjemno zahteven gradbeni poseg, ki ga financira DRSI, izvaja pa podjetje GIC Gradnje, ki bo zgradilo ogromen oporni zid z mogočno konstrukcijo v dolžini
Večdnevno deževje je samo še dodatno zmehčalo plazovito trojiško območje in otežilo sanacijo plazu Na griču.
Zaradi nevarnosti plazenja je do nadaljnjega prepovedana hoja po 186 stopnicah, ki vodijo od Troji-škega jezera do cerkve svete Trojice.
Ker obstaja nevarnost dodatnega plazenja, je do nadaljnjega prepovedana tudi hoja po 186 stopnicah od Trojiškega jezera do cerkve in samostana, ki velja za priljubljeno sprehajalno oziroma pohodniško točko. »Zaradi trenutne situacije smo morali spremeniti program sicer jubilejnega, 20. križevega pota, ki ga letos organiziramo skupaj s trojiškim Rdečim križem,« je povedal predsednik Društva upokojencev Sveta Trojica Darko Perko. Hoje po stopnicah, ob katerih sta dve od 20 energetskih točk, ki so okrog Trojiškega jezera in samostana, torej ne bo, pač pa se bodo udeleženci podali na obhod okrog cerkve in samostana svete Trojice.
SD
Foto: SD
petek • 19. maja 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Vpisali 90 otrok manj kot lani
V vrtcu 14 delavcev preveč
Vrtec Ptuj se že leta srečuje z visokimi stroški poslovanja, ki posledično bremenijo starše otrok in občinski proračun. Cene varstva otrok v ptujskem vrtcu so med višjimi v državi, a izračuni so vsakič pokazali, da so samo rezultat vsote vseh stroškov.
Letos so se srečali še z manjšim vpisom, kar pomeni, da bi se stroški razdelili med manj plačnikov in bi se cena ponovno zviševala. Da bi jo držali za rep in ne bi pobegnila višje, so se v Vrtcu lotili racionalizacije poslovanja, ta glede na zmanjšani vpis predvideva krčenje števila delovnih mest. Mestni svetniki, ki so novo sistemizacijo potrjevali, so delili mnenje, da so predvideni ukrepi sicer boleči, a je ravnateljica po njihovem mnenju izbrala pravilno pot.
So pa svetniki izrazili tudi zaskrbljenost nad zmanjšanim vpisom ter pozvali k ukrepanju, da bi mladi na Ptuju ostali, se zaposlili, ustvarili družine ... Žal je tako, da v okolju, kjer primanjkuje stanovanj in solidno plačanih delovnih mest, pač mladi priložnosti za svojo prihodnost ne vidijo. Po drugi strani pa so tudi bremena plačil javnih storitev relativno visoka.
Ravnateljica verjame, da scenarij ne bo tako črn
V skladu z novo sistemizacijo bo v Vrtcu Ptuj 14,5 delavca preveč: štiri vzgojiteljice, sedem pomočnic ter po 1,5 kuhinjske pomočnice in čistilke. Ravnateljica Mateja Lobenwein je dejala, da situacija ni tako črna, saj intenzivno iščejo možnosti zaposlitve presežnega kadra v drugih zavodih, v Vrtcu Ptuj pa še tudi lahko pride do potrebe po dolgotrajnem nadomeščanju. „Verjamem, da na koncu ne bo tako težko, kot izgleda. Z ravnatelji ptujskega območja smo na vezi, sporočila sem jim, kateri kadri so v presežku, prosila sem jih za pomoč za prezaposlitve, če bi imeli zanje prosta delovna mesta. Iščemo najbolj možen vzdržen način za kolektiv in finance."
Foto: ČG
„Nismo edini vrtec, ki se srečuje z zmanjšanim vpisom," je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Mateja Lobenwein.
Za naslednje šolsko leto so v Vrtec Ptuj vpisali 799 otrok, kar je v primerjavi s preteklimi leti 90 manj, to pomeni štiri oziroma pet oddelkov manj. Letos bodo oblikovali 42 polnih oddelkov, dva polovična, ohranjajo oddelek v bolnišnici. Še pred petimi leti, v obdobju 2016-2017, so imeli v Vrtcu Ptuj bistveno več otrok, po besedah Lobenweinove 58 oddelkov.
Zaradi osipa otrok bodo enoto Narcisa zaprli in oddelke preselili v Mačice. „Prostorske kapacitete prilagajamo situaciji," dodaja ravnateljica.
Možnost neposredne zaposlitve v drugih zavodih
V Vrtcu Ptuj se nadejajo, da bi za 14,5 presežnih delavcev lahko našli rešitev. S kriteriji za ugotavljanje viškov bodo sledili kolektivni pogodbi in predpisanemu točkovanju. „Prepričana sem, da ne bo brez dela ostalo 14,5 ljudi. Intenzivno bomo iskali rešitve, se povezovali z drugimi zavodi. To moram verjeti," je poudarila Mateja Lobenwein. Dejstvo je namreč, da v šolstvu in javnem sektorju deluje interni trg delovne sile. Konkretno v vzgoji in izobraževanju je tako, da je ravnatelj dolžan v bližnjih zavodih preveriti razpoložljiva delovna mesta. Če so na voljo, se delavce iz enega v drugi zavod lahko prezaposli tudi brez javnega razpisa, so povedali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Zaradi osipa otrok bodo enoto Narcisa zaprli in oddelke preselili v Mačice. „Prostorske kapacitete prilagajamo situaciji," dodaja ravnateljica.
Spodnje Podravje • Namigovanja županov, da DRSI ustavlja investicije
2024 zategovanje pasu za sto milijonov evrov
Več županov v občinah Spodnjega Podravjaje izpostavilo, da Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) krči investicije na državnih cestah oziroma upočasnjuje tempo začetih. A ko smo župane, ki so zoper DRSI usmerjali besedne puščice, za pripravo članka zaprosili za komentar, so stisnili rep med noge. Tako je celo na koncu na vprašanja, ki smo jih glede krčenja državnih prometnih investicij naslovili na občine, odgovarjala DRSI.
Iz proračuna DRSI razberemo, da so sredstva, namenjena urejanju prometnega režima v državi (cestnega in železniškega), iz leta v leto višja. DRSI je v 2018 za investicije namenila 337 milijonov evrov, za letos je predvideni znesek dobrih 650 milijonov evrov, medtem ko bo naslednje leto za dobrih sto milijonov evrov nižji. Je pa dejstvo, da bo DRSI bistveno več investicijskega denarja kot v ceste vložila v železnico.
Letos za državne ceste 350, za železnico 530 milijonov evrov
Na vprašanje, zakaj ustavljajo nekatere investicije in ne odpirajo novih gradbišč, na DRSI niso dali jasnega odgovora, upočasnjevanja dinamike projektov pa tudi niso zanikali. Vprašali smo jih, katerim naložbam dajejo prednost. Morda tistim, za katere črpajo evropska sredstva? V odgovoru za Štajerski tednik so navedli le, da se investicije DRSI izvajajo skladno z dinamiko sprejetega državnega proračuna. Za vzdrževanje in investicije na cestah v skladu s predlogom rebalansa proračuna namenjajo nekaj čez 350 milijonov evrov, za železnice pa 530 milijonov evrov. 104 milijone evrov je predvidenih za integriran sistem javnega potniškega prometa.
Izvedbo projektov v Sp. Podravju res dali na čakanje
Nič kaj obetavnega se za zdaj ne piše večjim projektom v Spodnjem Podravju, od Ormoške ceste, Pra-gerske obvoznice do mostov čez Dravo na Borlu in v Ormožu. Za Ormoško cesto so sedaj izdelali nov projekt obnove. Ta vključuje še protihrupne ograje, a ne na celotni trasi, temveč na okoli 400 metrih, je zadnja informacija DRSI. Po parcelaciji, ki tudi ne teče gladko, bi DRSI naslednje leto šla v odkupe zemljišč. Glede na dinamiko (po-
Janševa vlada za dodatne investicije 220 mio evrov
Vlada je v obdobju 2021-2022, ko jo je vodil Janez Janša, za investicije v prometno infrastrukturo namenila dodatne vire, v obeh letih skupaj je to bilo več kot 220 milijonov evrov. Ta znesek so za obdobje 2023-2024 skrčili na 80 milijonov evrov in čisto možno je, da so zaradi krčenja obsega denarja na tem naslovu odpadle številne že obljubljene investicije. Hkrati je treba upoštevati še inflacijo, kar pomeni, da se zaradi podražitev za enak denar naredi manj.
DRSI ima v mestni občini Ptuj ta čas odprto eno gradbišče na novo nastajajoči kolesarski stezi do Destrnika. Vse ostale naložbe so predvidene za prihodnji čas. V kabinetu županje MO Ptuj Nuške Gajšek so povedali, da z DRSI sodelujejo in na nekaterih odsekih pomagajo pri projektiranju, da bodo imeli pripravljeno projektno dokumentacijo za nove projekte.
časnost) projekta bodo Ptujčani nanj čakali nekaj let, vsaj pet, če ne več. Tudi za obnovo glavne ceste skozi Spuhljo s predvideno gradnjo krožišča je situacija glede časovni-ce podobna. Na DRSI terminskega načrta (niti po letih) za projekt ne navajajo. Obe investiciji, Ormoško in Spuhljo, so sicer napovedovali za letošnje leto. Enako je za nedoločen čas „odložena" rekonstrukcija Pragerske obvoznice mimo Šikol.
Na temeljito obnovo čaka most čez Dravo na Borlu. Dokumentacija je pripravljena, denar očitno ne. DRSI je objavo razpisa za izbiro izvajalca gradnje napovedovala za konec lanskega leta, sedaj so napoved premaknili na konec letošnjega. Most bi temeljito obnovili, razširili in uredili površine za kolesarje in pešce. Kdaj bo to, ni moč napovedati.
Na Dravi bi bilo treba obnoviti tudi most v Ormožu, ki povezuje ozemlji Slovenije in Hrvaške. Zanj niso pripravili še niti dokumentacije, saj bo treba najprej med državama skleniti meddržavni sporazum.
Železnica, jama brez dna
Ob vseh cestnih žuljih, ki na izvedbo leta in leta čakajo in bodo še čakali, je DRSI ponovno velikodušno odprla mošnjiček za železnico. Na Pragerskem dograjujejo in ele-ktrificirajo progo, obnavljajo postajo, gradijo podvoz, namestili bodo protihrupne ograje... Končanje investicije predvidevajo jeseni letos, zanjo bodo predvidoma odšteli 89 milijonov evrov, od tega prispevek EU znaša 50 milijonov evrov.
Naložbe v železniško infrastrukturo zajetne zneske terjajo že leta in leta, a se vsa dosedanja vlaganja na skrajševanju potovalnih časov skoraj ne poznajo. Zaradi del na železniškem omrežju pogosto prihaja do zamud.
Tudi o kakovosti izvedbe bi se dalo razpravljati. Enega od slikovitih primerov imamo v naši regiji -betonske železniške pragove, ki jih bo zaradi razpok po le nekaj letih uporabe treba zamenjati.
Mojca Zemljarič
Foto: Sta/M24
Poslanka državnega zbora Suzana lep Šimenkoje poudarila, da dogajanje na področju infrastrukturnih investicij na širšem Štajerskem območju spremlja z veliko zaskrbljenostjo.
„Nesprejemljivoje ustavljanje projektov, ki se izvajajo, kot tudi tistih, za katere so pogodbe že podpisane in se izvajanje del zamika za nedoločen čas. Kot razlog za takšno ravnanje navajajo pomanjkanje finančnih sredstev, kar je naravnost bizarno, saj so v proračunu našli na stotine milijonov evrov za energetska podjetja, pa čeprav državljani in gospodarstvo kljub temu plačujemo višje zneske za elektriko kot v naši soseščini. Prav tako je proračun za leto 2023 rekorden po višini odhodkov, saj je načrtovanih več kot 16 milijard evrov odhodkov. Ne verjamem, da ni manjkajočih milijonov evrov za prepotrebne infrastrukturne projekte, ki se zadnje tedne ustavljajo, in to predvsem na podeželju. Žal vse bolj ugotavljam, da ta vladna ekipa niti najmanj ne deluje v dobro celotne Slovenije in vseh državljanov ter ne skrbi za skladen regionalni razvoj, temveč na prikrit način in preko vseh resorjev še bolj centralizira državo, saj sredstva namenjajo na območja in za področja, kijih sami privilegirajo, in ne tja, kjer so resnično potrebna."
Sredstva za investicije DRSI po letih, v mio evrov
I 2018	I 2019	I 2020	I 2021	I 2022	I 2023*	I 2024** I
337	387	323	521	588	656	554
* predlog rebalansa ** sprejeti proračun
Foto: CG
V Spodnjem Podravju se krepko občuti investicijska podhranjenost v državno cestno mrežo.
Foto: CG
Vir: DRSI
4 Štajerski
Podravje
petek • 26. maja 2023
Starše • Ob 26. občinskem prazniku veliko razlogov za veselje
»Smo na pravi razvojni poti«
Občina Starše je v zadnjih treh letih izpeljala večino zastavljenih projektov. Župan Stanislav Greifoner, ki občino vodi že tretje leto zapored, je z dosedanjim delom zadovoljen. Še posebej izstopa lansko leto, ko so razpolagali z največjim proračunom v zgodovini občine, hkrati pa jim je uspelo
realizirati vse načrtovane investicije. Med večjimi sta vzpostavitev obrtne cone in izgradnja osnovne šole v Marjeti na Dravskem polju.
vidi predvsem v izgradnji velikih sončnih elektrarn na področju kanala in nadaljnji širitvi obrtne cone. »Vedno bomo ostali ruralno območje med dvema večjima mestoma, zato si nekega večjega razvoja niti ne želimo. Je pa naš cilj, da ljudem zagotovimo čim boljše pogoje za bivanje,« je še zaključil Greifoner.
Estera Korošec
Letos je denarja za naložbe precej manj, vendar so kljub temu v proračun uvrstili nekaj večjih projektov. V okviru občinskega praznovanja so namenu svečano predali nove prostore Krajevne skupnosti Marjeta. Še letos načrtujejo izgradnjo novega gasilske-
Letošnja osrednja prireditev s podelitvijo priznanj
bo jutri, 27. maja, ob 16. uri v večnamenski dvorani v Staršah. Slavnostni govornik bo župan Stanislav Greifoner. V naslednjih dveh tednih društva organizirajo številne prireditve, s katerimi bodo počastili občinski praznik.
ga doma v Prepoljah in dnevnega centra aktivnosti v Loki, v teku so tudi že prve aktivnosti za odkup prostorov za knjižnico. Prav tako so pripravljeni projekti za ureditev ceste v Brunšviku, sanacijo Ptujske ceste ter izgradnjo doma za ostarele in 20 oskrbovanih stanovanj. Njihova izvedba bo odvisna od države in razpoložljivih sredstev. V letih 2025 in 2026 bo rdeča nit delovanja občine vlaganje v cestno infrastrukturo in izgradnjo kolesarskih stez.
Veliko sredstev za društva in razne subvencije
Ob vsem tem starška občina izdatno financira delovanje 46 športnih, kulturnih, humanitarnih in drugih društev. Precejšnja
OBČINA STARŠE
Drage občanke in občani
Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitamo. Želimo, da med nami ostajajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, strpnost in komunikacija, saj so te vrline osnova za reševanje novih začrtanih nalog in vseh težav, ki se nam porajajo. Iskrene čestitke tudi vsem letošnjim občinskim nagrajencem.
Župan Občine Starše Stanislav Greifoner, podžupana, člani občinskega sveta in občinska uprava Občine Starše
Župan Stanislav Greifoner napoveduje uečja ulaganja v cestno infrastrukturo in izgradnjo kolesarskih stez.
sredstva namenjajo za subvencije omrežnin, odvoz azbesta, sterilizacije in kastracije mačk, štipendiranje mladih, razvoj kmetijstva in gospodarstva, denarne nagrade ob rojstvu otroka ... Po mnenju župana Greifonerja je napredek prav gotovo viden: »Občina, ki je postala zanimiva za individualno in poslovno gradnjo, je prav gotovo na pravi razvojni poti. Prav tako me izjemno veseli, da nam bo najverjetneje že v tem mandatu uspelo izboljšati demografsko sliko naše občine.« V prihodnje bi se tako lahko zgodilo, da bosta tako vrtec kot šola postala premajhna. Tudi to so na občini že predvideli, zato so nedavno kupili domačijo ob vrtcu v Staršah, kjer bo dovolj prostora za gradnjo prizidka. Objekt osnovne šole pa bi lahko v primeru prostorske stiske dogradili. »V vsakem primeru bomo pravočasno ukrepali, da bodo imeli otroci še naprej dobre pogoje v vrtcu in šoli,« je še povedal starški župan in dodal, da
Destrnik • Slovesnost ob 25. občinskem prazniku
Otroški kolaž za županjo
Letošnja nagrajenca občine Destrnik sta predsednik turističnega društva Ivan Hauptman in gasilski poveljnik David Fras.
lepotah Destrnika rad pripoveduje obiskovalcem, zato je opravil tudi izpit za turističnega vodnika, poleg tega je aktiven kot humanitarec.
Poveljnik PGD Destrnik David Fras si je za svoje dosedanje delo na področju gasilstva prislužil bronasto priznanje. Gasilcem se je pridružil že kot osnovnošolec, vse od takrat
pa požrtvovalno dela v društvu in zmeraj priskoči na pomoč.
Županja Vlasta Tetičkovič Toplak je podelila tudi občinske znake, in sicer eni zlati maturantki in vsem
diplomantom, ki so lani uspešno zaključili študij. Med slovesnostjo, na kateri so nastopili domači glasbeniki, pevci in plesalci, pa so ji
presenečenje pripravili otroci iz likovne sekcije KUD Destrnik. Skupaj z mentorico Vero Kovačevič, upokojeno arhitektko in ljubiteljsko slikarko, so namreč izdelali sliko vedute Destrnika v kolaž tehniki in ji jo poklonili, veseli, ker »občino vodi punca«.
SD
Ivan Hauptman je za svoj doprinos k razvoju turizma na Destrniku prejel srebrno priznanje. Gonilna sila turističnega društva je že vse od leta 2004, v tem času pa so pod njegovim vodstvom izpeljali številne odmevne projekte in prireditve. Med njimi so kmečke igre in bal, hoja po starih poteh, zasaditev po-
tomke Stare trte pri viničariji in nato še vinograda »vnukinj« najstarejše trte na svetu pod občinsko stavbo, martinovanja in peka gibanic. Po vsej Sloveniji so postali znani po oživljanju lanu in domači sorti Urban; v sklopu projekta so nastale publikacije o lanu, razna izobraževanja, postavili so lanišnico. Hauptman o
Foto: arhiv občine
Občinstvo v dvorani in županja Vlasta Tetičkovič Toplak so bili navdušeni nad sliko, ki so jo izdelali otroci.
Foto: arhiv občine
Nagrajenci ob letošnjem občinskem prazniku v družbi županje in obeh podžupanov
petek • 26. maja 2023
Podravje
Štajerski	5
Ormoško • Ob šolah bodo postavili kolesarnice
V	šolo s kolesom več otrok
V	občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž bodo v okviru projekta, vrednega dobrih 70.000 evrov, vse osnovne šole in gimnazijo opremili s kolesarnicami, s čimer želijo vzpodbuditi kolesarjenje učencev v šolo in domov.
Foto: MH
Pred ormoškimi osnovnimi šolami bodo urejali kolesarnice.
V želji, da bi več otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom, kar bi bilo dobro za vse - za otroke, starše, šole, lokalno skupnost, občine - so se z idejo vodstev šol in vzpostavljenega partnerstva med Razvojno raziskovalnim centrom Ormož ter vsemi tremi občinami lotili projekta S kolesom v šolo. Postavili bodo devet kolesarnic s skupno 243 mesti za kolesa, in sicer pri vseh osnovnih šolah in podružnicah ter ormoški gimnaziji. Vrednost projekta je nekaj manj kot 72.000 evrov, pri čemer računajo na 32.000 evrov nepovratnih sredstev. Preostalih dobrih 39.000 evrov bodo zagotovile vse tri občine.
Vsi trije župani so projekt označili kot dobrodošlega. Verjamejo, da bo velika spodbuda za marsikaterega otroka za prihod v šolo s kolesom. Hkrati pa apelirajo tudi na vse druge, tako starše kot učitelje, da otroke k temu čim bolj spodbujajo in motivirajo. V sklopu projekta načrtujejo še enourno oddajo promocije zelenega prevoza in vzpodbujanja k zeleni mobilnosti prebivalcev, v promocijo pa bodo vključene tudi šole.
Za spremembo bo potreben čas
»Dejstvo je, da so zadnje generacije otrok, še posebej v kovid času in tudi nasploh, kar nekoliko zanemarjene na tem področju. Ta manjkajoči del infrastrukture, ki je problem pri šolah, je zagotovo dodana vrednost, na nas pa je, da ga čim bolj izkoristimo. Vsako šolsko leto učenci teden dni v šolo prihajajo s kolesom ali peš. Sodeč po anketah so s tem izredno zadovoljni tako učenci kot starši. Takrat pred našo šolo vidimo tudi po 70 ali 80 koles. Gotovo pa bo preteklo nekaj časa, da bo prišlo v celoletnem ciklu do takšnega obrata,« je na nedavni tiskovni konferenci ob predstavitvi projekta še dejal vodja aktiva ravnateljev Vlado Hebar. MH
Ptuj • 34. festival Dobrote slovenskih kmetij
Slavnostna predaja donacije
V sklopu 34. festivala Dobrote slovenskih kmetij so drugi festivalski dan organizatorji, KGZ Ptuj, ki letos slavi 70-letnico delovanja, predali donacijo društvu Sožitje.
Foto: MG
S predaje donacije društvu Sožitje in slike Albina Lugariča podjetju Ptujska klet vinarstvo
Na letošnjem 6. slovenskem vinogradniško-vinarskem kongresu so namreč izvedli dražbo umetniške slike z motivom vinograda akademskega slikarja Albina Lugariča, ki jo je za licitacijo iz slikarjeve osebne zbirke doniral sin Bogomir Lugarič. Najvišjo ceno je na dobrodelni licitaciji ponudilo podjetje Ptujska klet vinarstvo; v njenem imenu jo je prevzel glavni enolog Maks Kadivec: „Za vinogradnika in vinarja je trta zagotovo ena najlepših rož na svetu. Slika bo krasila naše zidove. Zelo nas veseli, da lahko s to donacijo komu tudi polepšamo trenutke," je povedal.
Letošnji kongres na Ptuju je tako v zgodovino zapisan tudi po svoji dobrodelnosti. S ponosom so predali donacijo, 1000 evrov, društvu Sožitje oz. njegovemu predsedniku Janku Šumanu, ki je povedal: „Zelo smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da bomo to donacijo prejeli v našem društvu, ki ima 245 oseb, za katere sicer poskrbi država. Treba pa je poskrbeti tudi za kakšen priboljšek. Donacijo bomo porabili za dober namen. Veliko načrtov imamo. Lani smo se preselili v nove, izredno lepe prostore v Žabjak, z zeleno okolico. Naši uporabniki so navdušeni nad kakovostjo bivanja na novi lokaciji. Priskrbeti pa jim moramo še vse drugo, kar moramo tudi sami imeti doma. Dela imamo dovolj, tudi ta donacija nam bo pri tem pomagala. Hvala vsem, ki ste pri tem sodelovali in se odločili za nas." MG
Destrnik • Minilo je pol leta od volitev, a je stari župan še vedno na tapeti
Kaj imata na občini početi Pukšič in Čeh?
Čeprav je potrditev zaključnega računa proračuna za leto 2022 bolj formalne narave, ne nazadnje je za poslovanje občine v preteklem volilnem letu odgovoren prejšnji župan, seje opozicija spotaknila obenj.
Svetnik Robert Simonič je med drugim predlagal ponovno uvedbo turistične takse. Na Destrniku so jo namreč ukinili zaradi epidemije.
Verjetno zlasti zato, ker je pri vodenju sodelovala tudi Vlasta Te-tičkovič Toplak, ki se je po volitvah z mesta direktorice občinske uprave zavihtela na županski stolček. Branko Horvat je Tetičkovič Topla-kovi očital, da s Pukšičem v drugi polovici lanskega leta nista počela drugega kot »beračila od vrat do vrat« in nabirala volilne glasove, županja pa njemu, da je takšno govorjenje skrajno žaljivo.
Nobenega beračenja ni bilo
»Če bi prej pozorno poslušali poročilo redarske službe o delu in ukrepih v preteklem letu, bi vedeli, da lani v občini Destrnik redarji niso beležili nobenega beračenja,« mu je zabrusila. Robert Simonič, nekdanji podžupan Franca Puk-šiča, pa je opozoril na potrošnjo denarja za službene poti. »V preteklosti smo imeli na občini službeno vozilo. Prodali smo ga, ker je Pukšič napovedal, da bomo kupili novega. A ga nato nismo, kar je nato bivši župan s pridom izkoristil za nabiranje 'kilometrine'. Vožnja z osebnim avtomobilom je namreč v štirih letih občinski proračun olajšala za 30.000 evrov.«
Zastavil je tudi kup vprašanj o tekočih aktivnostih. »Ljudje me sprašujejo, kaj neki v popoldanskih urah, torej izven delovnega časa, na občini pogosto počneta Franc Pukšič in Miran Čeh (direktor OU v Svetem Andražu, op. p.). Da omenjena gospoda v občinskih prostorih nista nikdar sama, je odgovorila županja. »Gotovo prideta z razlogom, in to dopoldan ali popoldan, o čemer zmeraj obvestim oba podžupana. Mnogi sestanki so tudi v popoldanskem času, zlasti z izvajalci in dobavitelji, ti pa večkrat zahtevajo prav prisotnost Pukši-ča.«
Bankomat bank ne zanima
Na Simoničevo vprašanje, kako kaže z obljubljeno postavitvijo bankomata, je povedala, da je občinska uprava bankam, ki imajo svoje poslovalnice na Ptuju, poslala povpraševanje in prejela odgovore od treh. »To so bile NLB, NKMB in Delavska hranilnica, a žal nobena za bankomat v Destrni-ku ni zainteresirana, in to zaradi premajhnega števila prebivalcev in posledično premalo dvigov gotovine. Na NKBM so dodali, da
lahko občani dvigujejo in polagajo gotovino ter plačujejo račune na pogodbeni pošti.«
Zaenkrat tudi ni nič novega v zvezi z gradnjo doma upokojencev. »Sestali smo se z imetnikoma koncesije iz Medgeneracijskega centra Destrnik, in to s Pukšičem izven delovnega časa, dvakrat smo bili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer smo zaprosili za podaljšanje roka izgradnje, vendar odgovora še nismo prejeli.«
Simonič je predlagal še ponovno uvedbo plačila turistične takse.
»Med epidemijo smo jo ukinili, zdaj pa je že nekaj časa vse normalno in turisti prihajajo. Vem, da ne gre za velik denar, a glede na to, kako prazen je proračun, je vsak dodaten evro dobrodošel. Ne nazadnje smo nekaj ponudnikom turističnih namestitev uredili vso potrebno infrastrukturo, zato je prav, da nekaj vrnejo v skupno blagajno.« Bodica je letela zlasti na svetnika Marjana Lovreca in njegovo turistično kmetijo, Tetičkovič Toplakova pa je pobudo sprejela in dejala, da bodo takso v kratkem znova uvedli.
Senka Dreu
Še kar brez direktorja
Ker na prvem razpisu, na katerega so se prijavili štirje kandidati, niso izbrali nobenega, so na Destrniku še zmeraj brez direktorja občinske uprave, delo pa je razdeljeno med druge zaposlene. Marsikaj verjetno še naprej opravlja tudi županja Vlasta Tetičkovič Toplak, do volitev prva med občinskimi uradniki. Ker se je občinski upravi nedavno pridružil Leon Požar, diplomirani inženir strojništva, nas je zanimalo, ali je morda prav on kandidat za novega direktorja, a je bil odgovor županje zelo diplomatski: »Sodelavec, ki smo ga marca zaposlili na delovnem mestu višji svetovalec za gospodarske dejavnosti, bo seveda kandidat za direktorja občinske uprave, če se bo na javni natečaj prijavil.«
Foto: SD
Trnovska vas • Občinska uprava v rokah Mete Majnik Krajnc
Pripravljena na izzive
Župan Alojz Benko si je oddahnil, saj je lahko šele pol leta po lokalnih volitvah izbral novega direktorja občinske uprave.
Mesto prve med občinskimi uradniki je za naslednjih pet let prevzela Meta Majnik Krajnc, diplomirana pravnica iz Gerečje vasi v občini Hajdina, sicer pa rojena Ptujčanka. V Trnovsko vas prihaja iz Javnih služb Ptuj, nekaj časa je bila zaposlena tudi na Komunali Ptuj. Kot pravi mati dveh šoloobveznih otrok, se nove funkcije loteva z veliko dobre volje in energije, a priznava, da po tednu dni najbrž še niti ne ve, kaj vse jo čaka, saj z delom v občinski upravi doslej ni imela izkušenj.
»Gre za velik izziv, te dni se seznanjam s sodelavci, delom v pisarni in na terenu, tako da sem za zdaj polna vtisov. Novo službo sem nastopila v tednu poplav in plazov, tako da sva z županom veliko po-
H
Meta Majnik Krajnc je nova direktorica trnovske občinske uprave.
zornosti namenila saniranju dveh plazov v Bišečkem Vrhu in tamkajšnjih cest, da so prevozne. Sicer me čaka veliko dela, saj je marsikaj stalo več mesecev in ga bo treba
nadoknaditi, obenem pa pospešeno izvajati tekoče naloge. Na srečo sodelavke obvladajo svoja področja, sama pa, vsaj tako verjamem, bom lahko dodana vrednost zlasti
na pravnem področju, ki je morda malce šepalo.«
Kot je znano, se je dosedanji direktor občinske uprave v Trnovski vasi Jože Potrč na zadnjih volitvah odločil kandidirati kot Benkov nasprotnik. Vse od poraza - novemu staremu županu so namreč volivci namenili skoraj 70 odstotkov glasov in mu tako zaupali še peti mandat -, pa je bil Potrč bolniško odsoten. Prav zaradi tega je imel Benko zvezane roke, saj novega direktorja ni mogel poiskati, dokler je bil »stari« odsoten zaradi bolezni oziroma dokler ni dal odpovedi, na že tako majhen kolektiv pa je v tem času padlo še več obveznosti. Slednjič je županu njegov dolgoletni zaveznik sporočil, da odhaja v pokoj, saj zanj izpolnjuje vse pogoje, čemur je takoj sledil razpis za novega direktorja. Benko je takrat dejal, da si na tem mestu želi mladega in dinamičnega človeka z energijo in vizijo, ki bo upravo in projekte vodil tako, da njegovemu nasledniku čez štiri leta še na misel ne bo prišlo, da bi ga zamenjal. In prepričan je, da je dobro izbral.
SD
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
petek • 19. maja 2023
Haloze • Prizadeti številni večji in manjši vinogradi
Sanacije bodo dolgotrajne in drage
Zaradi številnih plazov in ogromnih količin meteorne vode so na celotnem območju Haloz močno prizadeti številni vinogradi. Ponekod zemlja še vedno plazi, oteženi so dostopi do teras. Sanacije bodo dolgotrajne, predvsem pa zelo drage. Prav zato upajo na izdatnejšo finančno pomoč države. Nekateri celo razmišljajo, koliko se jim sploh še izplača vlagati v obnove terenov, ki bi jih lahko ob močnem deževju ponovno odneslo.
Foto: osebni arhiv
Velika škoda v vinogradih družine Kotolenko v Goričaku
Po besedah Zvonka Amečiča, predsednika DVS Haloze, skoraj ni vinogradnika v Halozah, ki ne bi čutil posledic obilnega deževja in plazov. O precejšnji škodi poročajo iz Velikega in Belskega Vrha, pa Gori-čaka, Hrastovca in Gradišč. Tereni so še vedno zelo namočeni, plazijo zemljine, terase se posedajo. Strojna obdelava je marsikje onemogočena, saj je odneslo ceste in zemljišča med terasami. »V našem vinogradu v Gradiščah imamo tri velike plazove v dolžini 50 metrov.
V	Pristavi je plaz uničil cesto, zato le s težavo pridemo s stroji v vinograd. Prepad je visok kar štiri metre, odneslo nam je tudi zaščitno ograjo za divjad, ki smo jo v teh dneh že ponovno postavili,« je povedal Arnečič in dodal, da bi morali čim prej začeti škropiti, predvsem zaradi pršic. Ker vinogradniki z mehanizacijo marsikje ne morejo na terase, bodo to morali opraviti ročno. Pred vrati je tudi košnja trave.
V	vinogradu pod Sveto Ano sproženih več plazov
Zelo prizadet je tudi vinograd pod cerkvijo svete Ane, kjer je družina Brodnjak pred dobrim mesecem dni na novo zasadila okoli 5.500 trsov. Po oceni Stanislava
Stanislav Brodnjak je mnenja, da bi bila škoda veliko manjša, če bi trava že nekoliko zrasla.
Brodnjaka je škode prav gotovo za več kot 10.000 evrov. Teren je splazil na okoli dvanajstih mestih, od tega gre na treh mestih za večje plazove. Rešiti jim je uspelo okoli 230 trsov, ki jih nameravajo posaditi nazaj. Po prvem ogledu stanja jih čaka sanacija v skupni dolžini 60 metrov, ponekod je terase odrezalo vse do osnove. Tehnične rešitve še iščejo, najverjetneje bo treba narediti drenaže ali pa klančine utrditi z večjimi kamni. Nekoliko jih tolaži dejstvo, da vinograd še ni ro-
BHIpi
B.imV '' V*1«' VVIV^K'vt.
den, so pa v samo ureditev nasada vložili precej denarja in tudi truda. »Takoj smo poskušali preprečiti plazenje terena. Z motikami smo naredili jarke in omogočili odtok vode. Najbolj kritično je na strmih predelih, kjer je veliko laporja. Upamo, da bodo drenaže pomagale,« je dejal Tine Brodnjak, ki od države pričakuje vsaj delno povrnitev škode. Celoten nasad so uredili z lastnim vložkom, do raznih subvencij po mnenju odločevalcev niso bili upravičeni. Nekaj manjših
v ' am.ar.
Družini Arnečič so na pomoč priskočili prijatelji.
Foto: osebni arhiv
plazov imajo tudi v starem vinogradu v neposredni bližini, vendar tam razmere niso tako kritične.
Gregor Kotolenko iz Goričaka: »Sanacija nas bo stala vsaj 50.000 evrov«
Plazovi so veliko škode povzročili tudi v vinogradih družine Koto-lenko v Goričaku. Strojna obdelava je na več mestih onemogočena. Dokler jim ne bo uspelo vsaj za silo sanirati terenov, ne morejo strojno škropiti in kositi, kar je v tem trenutku res velik problem. Mladi vinogradnik Gregor Kotolenko je poudaril, da bo sanacija trajala več let, prav tako bo veliko stala: »Naši vinogradi so v polni rodnosti, zato moramo poskrbeti za pridelek. Če bo treba, bomo škropili tudi ročno. Ne vem pa, kako bomo kosili, če v naslednjih dveh tednih ne bomo zagotovili dostopov do vseh teras.« Odločitve, kako se bodo lotili nadaljnje sanacije, še niso sprejeli. »Samo za nujna sanacijska dela bomo odšteli med 20.000 in 30.000 evri. Če pa se bomo v prihodnje odločili še za drenažo in postavitev pilotov, pa najverjetneje 50.000 evrov ne bo dovolj,« je dejal Kotolenko, ki prav tako upa, da bodo dobili del škode povrnjene.
Estera Korošec
Slovenija, Podravje • Ni kmetijske panoge in z
Na Ptujskem po gn
Medtem ko kmetje še čakajo na obljubljena plačila za ško ni posevki koruze, bučnic, čebulnice, ki gnijejo v zemlji, v vinogradih in na drugih kmetijskih površinah... Kme pridelek pa ob kratki časovnici in nepredvidljivem vreme z lanskimi (umetno ustvarjenimi?) cenami doživele globi
»Prve grobe ocene kažejo, da je bilo na območju Ptuja poplavljenih 2.500 ha kmetijskih površin ter sproženih vsaj 500 plazov. Škodo ocenjujemo na 10 milijonov evrov, ki pa bo lahko zaradi škode, ki so jo povzročili plazovi, še bistveno večja,« so sporočili iz KGZS. Dodali so še, da večina težav z vodo izvira iz neurejenih vodnih režimov. »Primarni in sekundarni odvodni kanali in potoki so slabo vzdrževani, zato je bil tudi odmik vode dolgotrajen.«
»Lani suša, letos moča. Ne gre za kompenzacijo, temveč za izjemno škodo,« je nedavno dejal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.
Stanje na kmetijskih zemljiščih na KGZS ocenjujejo za katastrofalno. »Govorimo o več 1.000 ha kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite. Škoda se zaradi moče in poplav pojavlja na vseh kmetijskih kulturah. Trenutno sicer voda upada in tam, kjer se bo v nekaj dneh voda umaknila, bo škode manj,« dodajajo. Največja škoda pri poljščinah je na bolj občutljivih in mladih, komaj vzniklih
rastlinah (koruza, buče, soja ...).
»Kjer je voda stala štiri dni ali več, bodo posevki praviloma propadli. Kjer se je voda prej umaknila, pa bo pridelek zmanjšan do 50 %,« pravijo na KGZS. Ob tem so poudarili, da je še precej območij, kjer setev koruze in buč še ni bila opravljena, zaradi razmočenih tal pa je težko predvideti, kdaj bo setev sploh mogoča. Pri žitih, ki so letos obetala dobro letino, pa kmetijski strokovnjaki pričakujejo težave z boleznimi. »Kmetje bodo morali čim prej, ko bo nosilnost tal primerna, opraviti zaščito pred glivičnimi boleznimi.« Številnim kmetom pred poplavami tudi ni uspelo opraviti odkosa, ponekod so travinje uničili plazovi, spet drugod trava nad tlemi že propada.
Kmetom svetujejo fotografiranje
Mnogim kmetom se je ob poplavljenih kmetijskih površinah, ki bodo imele za posledico različen vznik (če sploh) rastlin, porodilo tudi vprašanje glede nujnosti fotografiranja njiv. Pričakovati je na-
Kjer je voi
Slovenija, Podravje • Nepremičninski (državi
Milijonski dobički Sk
Sklad kmetijskih zemljišč oddaja v najem oz. zakup nei zemljišč oz. 11 % vseh kmetijskih zemljišč na Slovenskem tov in kmetijskih podjetij pridobil osem milijonov evro leto prej, ob tem pa ustvaril 10,5 milijona evrov dobič zemljišč ustanova, ki je namenjena ustvarjanju dobička tiral predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Med
Sklad kmetijskih zemljišč je država ustanovila pred 30 leti, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti države. Od leta 2016 sklad upravlja le kmetijska zemljišča in kmetije, gospodarjenje z gozdovi je prevzela družba Slovenski državni gozdovi. Ob tem pa Sklad izvaja še naloge v okviru postopkov denacionalizacij, torej bodisi vračanje, zamenjavo zemljišč ali izplačilo odškodnin zaradi nezmožnosti rabe zemljišč. Za ta namen je lani od države prejel 11 milijonov evrov iz t. i. Gozdnega sklada.
Sicer pa naj bi bil cilj Sklada načrtovanje in upravljanje s kmetijskimi zemljišči na način, ki omogoča razvoj kmetij in upošteva celostni razvoj podeželja ter ohranja njegovo poseljenost. Ob tem pa posebno pozornost namenja nakupu razpoložljivih kmetijskih zemljišč in gozdov ob 10-kilometr-skem obmejnem pasu. Skupno je Sklad lani kupil 219,8 ha kmetijskih zemljišč v vrednosti 3,7 milijona
evrov. Mnogo podjetnejši je bil pri prodaji. Ta državni upravljavec zemljišč je lani prodal 13,8 ha stavbnih zemljišč po povprečni ceni 65,84 evra na m2 ter dosegel najvišji prihodek iz prodaje stavbnih zemljišč, in sicer v višini nekaj manj kot devet milijonov evrov oz. 60 % več kot leta 2021. Prodal je tudi 14,6 ha kmetijskih zemljišč po ceni 2,17 evra na m2. Skupni prihodki od prodaje zemljišč so obsegali 11,8 milijona evrov. Pomembno povišanje sredstev je zabeležil tudi na postavki - prihodki od zakupnin. Lani je Sklad zbral osem milijonov evrov zakupnin oz. za 27 % več denarja kot leto prej, tudi ali pa predvsem na račun višjih zakupnin na hektar, ki so se s 116 evrov zvišale na 147 evrov na hektar. A kot pojasnjujejo na Skladu, višje zakupnine niso posledica podražitev cenikov, temveč delnih odpisov zakupnin v letu 2021 zaradi pozebe in epidemije covida. Z letom prej je tako Sklad ustvaril za 53 % višje prihodke.
V Skladu
Foto: EK
petek • 26. maja 2023
V središču
Štajerski	7
zemljišča, kjer škode ne bi bilo
)bih ocenah škode za vsaj deset milijonov evrov
do po lanski suši,jih je letos prizadela že nova vremenska neprilika - moča. Poplavlje-odnosi najrodovitnejše povrhnjice, razmočena tla, ki onemogočajo obdelavo, plazovi tje so obupani in mnogi se sprašujejo, kaj storiti. Ponovna setev je dodaten strošek, mu ponovno vprašljiv. Dodatno jih begajo tudi napovedi cen žit, ki naj bi v primerjavi ok padec.
ia stala štiri dni ali več, bodo posevki praviloma propadli.
mreč, da bo aplikacija sopotnik, ki preko satelitskih posnetkov spremlja delo kmetov, v prihodnjih mesecih zaznala različen vznik rastlin in s tem nehomogenost zemljišč. Posledično bo agencija za kmetijske trge terjala odziv kmetov in dokazovanje, zakaj je prišlo do odstopanja. Na KGZS kmetom priporočajo, da fotografirajo poplavljene površi-
ne in jih shranijo pri sebi ter v foto Sopotnika. »Poplavljena območja bi morala biti vidna tudi v Sopotniku, a le če posnetkov ne prekrivajo oblaki in meglice. Če bodo površine dobro vidne v aplikaciji, potem bodo satelitski posnetki zadoščali tudi za uveljavljanje višje sile, sicer pa bo moral kmet priložiti še kakšno fotografijo.«
Primanjkovalo bo solate, kumare za vlaganje ne kalijo
Tudi zelenjadarjem letošnja kmetijska sezona ni naklonjena. Za spomladanski letni čas prenizke temperature, ob tem pa še moča in poplave na poljih z zeljem, sola-
to, zgodnjim krompirjem, čebulo, česnom ... »Lani je bil prvi zgodnji krompir izkopan že sredi maja, letos bo to zagotovo mesec dni kasneje. Največje težave pa so pri pridelavi solate, saj poteka termin-sko, da se pridelek razporedi na daljše obdobje. Zaradi popolnoma namočene, z vodo nasičene zemlje se novih terminov ne da sejati. Trenutno je solate preveč, v naslednjih šestih tednih je bo manjkalo. Prihodek na kmetijo pa bo seveda vsaj za 50 % nižji,« ocenjujejo na KGZS. Ob tem nekatere vrtnine zaradi moče ne kalijo, med njimi so na prvem mestu jedilne buče in bučke, pa tudi kumare za vlaganje. »Težave so tudi s setvijo korenčka, peteršilja in fižola. Lahko se zgodi, da bo setev nizkega fižola za zrnje že prepozna za dovolj visok pridelek, že posejan fižol pa ima velike težave pri kaljenju. Pričakujemo tudi večje gnitje čebule in česna, saj so se težave in prvi znaki bolezni kazali že pred tem večjim deževjem.«
Ni kmetijske panoge, ki letos ne bi bila prizadeta. Vinograde najbolj ogrožajo plazovi, zaradi razmo-čenosti strmih terenov pa je onemogočena tudi raba vinogradniške mehanizacije in s tem zaščita vinske trte. »Obstaja možnost, da bo zaradi nepravočasnega varstva vinske trte prišlo do resnih okužb s peronosporo in morebitnega zmanjšanja pridelka v jeseni.« Zaradi poplav sadovnjakov in moče pa ni izključeno niti odmiranje dreves,
Prve grobe ocene kažejo, da je bilo na območju Ptuja poplavljenih 2.500 hektarjev kmetijskih površin
Kmetje čakajo na poplačilo lanske škode ...
Poplave in moča je kmetijsko pridelavo močno skrčila že pred štirimi leti. Takrat je bila škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer ocenjena na 9,4 milijona evrov, država pa je izplačala za 875.000 evrov pomoči. Lanska suša naj bi povzročila za 148,5 milijona evrov škode. Višina odobrene pomoči še ni znana. »Še vedno čakamo na lanska izplačila, rečeno je, da naj bi jih kmetje prejeli junija. Sicer pa menim, da bi morala država ustanoviti rezervni sklad, ki bi preko interventnega zakona omogočil čimprejšnjo pomoč,« je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
opozarjajo na KGZS, kar bi pomenilo še dodatno škodo za sadjarje. »Pri češnjah ocenjujemo izpad pridelka minimalno 70 %, najprej zaradi pozebe, sedaj pa še cvetenja v slabih razmerah. Tudi pri slivah bo izpad pridelka do 70 %, marelic praktično ne bo, izpad pridelka pri jagodičevju ocenjujemo na 40 %, predvsem zaradi gnilobe.«
Varnost naj bo na prvem mestu
Na KGZS kmetom svetujejo, da kljub nujnosti z opravili počakajo,
da se zemlja dobro posuši, saj vožnja po mokri zemlji zgolj poslabša strukturo tal. »Nato je treba s površin očistiti morebitne naplavine in nanose (vejevje, kamenje, prod ipd.) ter posevke in nasade natančno pregledati, zaščititi in tam, kjer so rastline propadle, opraviti ponovno setev oziroma saditev. S stališča varnega dela s traktorji in stroji je še posebej pomembno, da jih ne uporabljamo na blatnih in nagnjenih terenih, dokler to ni varno - dokler se zemlja dobro ne osuši in plazovi umirijo.«
Mojca Vtič
Foto: MV
Foto: MV
ii) posli izjemno donosni
lada kmetijskih zemljišč
kaj več kot 54.000 ha kmetijskih m. Za najemnino je lani od kme->v ali 1,7 milijona evrov več kot :ka. »Očitno je Sklad kmetijskih ,« je poslovni rezultat pokomen-ved.
11 podjetij obvladuje tretjino zemljišč
K osmim milijonom evrov prihodkov od zakupnin največ prispevajo kmetje, ki so lani za najemnine plačali 4,7 milijona evrov. V povprečju je imel kmet v najemu dva hektarja zemljišč, povprečna
obračunana letna zakupnina za hektar pa je znašala 146,6 evra. Na 40 % državnih zemljišč pa kmetujejo kmetijska podjetja, ki imajo v povprečju v najemu 39 ha, povprečna zakupnina pa znaša 150 evrov na hektar. Podrobnejši pregled zakupnikov pa razkrije, da ima 11 kmetijskih podjetij v na-
I Foto: Črtomir Goznik
Odhodki, prihodki ter dobiček Sklada kmetijskih zemljišč
kmetijskih zemljišč že vrsto let ugotavljajo, da povpraševanje kmetov po zemlji presega ponudbo.
jemu 14.800 ha državnih zemljišč oz. tretjino zemljišč. Trije največji zakupniki so PP Agro, Panvita ter Kmetijsko gospodarstvo Lendava.
Poslanec Jožef Lenart je že pred leti opozoril, da se kmetije ne morejo širiti zaradi pomanjkanja primernih in kakovostnih kmetijskih zemljišč. Pri tem je izpostavil ravno podravsko regijo, kjer da PP Agro, ki je hčerinska družba Perutnine Ptuj, zakupi skoraj vsa razpoložljiva in nova kmetijska zemljišča v Spodnjem Podravju. Na Skladu so poslancu odgovorili, da to možnost PP Agro res ima zaradi lokacijske prednosti zakupnika mejaša, da pa bi odpravo te anomalije omogočila uvedba kapice. To se ni zgodilo. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa pravi, da za spremembo zakonodaje, ki ureja zakup in promet s kmetijskimi zemljišči, ni političnega interesa. »Sklad bi moral delovati v interesu kmetov, družinskih kmetij, ki bi lahko ob pomoči Sklada zaokrožile zemljišča ter tako dosegle tudi nižje proizvodne stroške. Žal posluha ni, čeprav še vedno upamo, da bo nova direktorica in tudi navsezadnje politika uvidela, da imajo že leta najboljša kmetijska zemljišča v uporabi podjetja, ki zaposlene minimalno plačujejo, dobički pa romajo v privatne žepe domačih in tujih lastnikov.«
Mojca Vtič
	I 2020 I	2021 I	2022 I
Prihodki	14.833.812 €	21.045.092 €	32.195.883 €
Odhodki	6.864.221 €	12.862.384 €	19.200.547 €
Dobiček	6.647.157 €	6.632.882 €	10.560.195 €
Povprečna zakupnina na ha in prihodki od zakupnin
Vir: Ajpes, letna poročila
Prihodki od zakupnin	1 2021 1 6.295.780 €	8.007.023 €
Povprečna zakupnina na ha	116 €	147 €
Vir: Ajpes, letna poročila
Deset največjih zakupnikov zemlje Sklada kmetijskih zemljišč
PP-Agro, Maribor	1 Površina |		Zakupnina	1 €/ha 1
Panvita, Murska Sobota	3.036	ha	486.453 €	160,2
Kmetijsko gospodarstvo Lendava	2.059	ha	315.210 €	153,1
GO-KO govedoreja, Stara Cerkev	1.640	ha	191.817 €	116,9
Jeruzalem Ormož Sat	775	ha	116.697 €	150,6
Žipo Lenart	755	ha	140.066 €	185,5
Kmetijstvo Črnci, Apače	721	ha	107.388 €	148,9
KŽK kmetijstvo, Žabnica	613	ha	138.453 €	225,9
Agroemona, Domžale	523	ha	113.028 €	216,2
Radgonske gorice, G. Radgona	512	ha	64.602 €	126,1
Vir: Ajpes, letna poročila
Vodenje Sklada kmetijskih zemljišč s 26. majem prevzema Irena Tušar. Nasledila bo dosedanjega direktorja Aleša Tolarja, kije bil na to funkcijo imenovan leta 2021 potem, ko je Janševa vlada z direktorskega mesta razrešila Ireno Majcen. Irena Tušar je magistrirala s področja agrarne ekonomije na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Od leta 2001je zaposlena na Računskem sodišču Republike Slovenije, kjer je bila zadnja leta pomočnica vrhovne državne revizorke.
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 26. maja 2023
Ptuj • 20 let tehničnih pregledov v podjetju Dominko
Moto podjetja je stranki ponuditi vse na enem mestu
V podjetju Dominko bodo junija zaznamovali 20-letnico opravljanja tehničnih pregledov. Odločitev, da so pred dvema desetletjema k že tako široki dejavnosti prodaje in servisiranja vozil dodali segment tehničnih pregledov, je bila absolutno dobra naložba, danes ocenjuje direktor Zvonko Dominko mlajši.
Tehnične preglede izvajajo na Zadružnem trgu. „To je bila pred 20 leti pomembna nadgradnja dejavnosti. Začeli smo 27. junija 2003. Vgradili smo stezo do osne obremenitve 3,5 tone, ki omogoča opravljanje tehničnih pregledov za motorje, osebna in kombinirana vozila ter starodobnike. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, izvajamo tehnične preglede traktorjev na terenu. Za opravljen tehnični pregled mora biti vozilo v brezhibnem stanju. Danes več ni toliko „padcev", saj so v glavnem avtomobili novejši, zmogljivejši, redno servisirani in vzdrževani, tudi tisti starejšega datuma," je pojasnil Zvonko Dominko.
Odgovoren in zanesljiv odnos do dela
V ekipi, ki opravlja tehnične preglede, je devet sodelavcev, ki imajo zahtevano stopnjo izobrazbe, opravljena strokovna izobraževanja in pridobljeno znanje s področja prometne zakonodaje. Licence je treba obnavljati, prav tako imajo dva- ali trikrat na leto nadzor in kontrolo z ministrstva. „Dejansko smo pooblaščenec Republike Slovenije, imamo državni žig, povezani smo v državni informacijski sistem, kar od nas zahteva dosledno in odgovorno ravnanje. Pregledniki vozil in referentke so opravili vsa zahtevana izobraževanja. Za več zavarovalnic sklepamo zavarovanja, kjer so prav tako zahtevane licence. Na enem okencu se pri nas lahko sklene polica avtomobilskega zavarovanja, plača
Direktor podjetja Zvonko Dominko
cestnina, opravi tehnični pregled in podaljša veljavnost prometnega dovoljenja. V preteklosti so izvajalci tehničnih pregledov na ceno lahko dajali popuste, danes tega več ni, kar je bilo z zakonom sprejeto pred dvema letoma. Popuste na ceno tehničnih pregledov so ukinili, ker je prihajalo do cenovnih dumpingov. Nekateri so delali pod ceno, površno, samo da so na račun večjih popustov pridobili čim več strank, medtem pa pozabili na najpomembnejši del - da se pozitivni tehnični pregled potrdi za tehnično brezhibno vozilo."
Vodja tehničnih pregledov v podjetju Dominko je Borut Her-gula. „Pregled vozila opravimo skrbno, dosledno in odgovorno. Najprej zavore, podvozje luči, nato
pasovi, vzglavniki, plini, fotografiranje avtomobila, izpis kilometrov ... Prav tako opravljamo tehnične preglede električnih vozil, pri čemer je razlika samo v tem, da pri električnem ne merimo plinov, ker jih nima, saj deluje na baterijo. Vse drugo je enako: zavore, žarometi, pasovi ... Tehnični pregled e-vozil se izvaja na isti stezi kot za motorna vozila," je dodal Hergula.
Zvonko Dominko je navedel, da vozilom na električni pogon namenjajo že kar nekaj svojega dela in časa. Za servisiranje e-vozil je bilo treba nabaviti novo opremo in kader strokovno usposobiti. Pa tudi sicer se je narava servisiranja vozil v minulih letih zelo spremenila, je še omenil.
Podjetji Dominko na treh lokacijah
Dominkovi imajo dve podjetji: Dominko in Dominko center, ki
Ekipa tehničnih pregledov med delom
Nagradna igra z bogatim nagradnim skladom
Podjetje Dominko ob obletnici tehničnih pregledov od 1. junija do 31. julija pripravlja nagradno igro. Vsak teden bodo žrebali pet strank in eni izmed njih podarili 500 evrov ter štiri druge manjše nagrade. „V nagradni igri bodo sodelovali vsi obiskovalci Tehničnih pregledov in Registracij Dominko, ki bodo pri nas opravili tehnični pregled, registracijo, zavarovanje ali preventivni pregled vozila. Splošni pogoji in pravila sodelovanja v nagradni igri bodo navedeni na spletni strani in oglasni deski v prostorih Tehničnih pregledov in Registracij Dominko" so povedali v podjetju.
poslujeta na treh lokacijah, skupno zaposlujeta 68 sodelavcev. Na Zadružnem trgu so poleg tehničnih pregledov prodajni salon in servis vozil znamke Volkswagen in Seat, pooblaščeni servis za znamko Audi, center rabljenih vozil in prevzemno mesto odsluženih oziroma iz prometa odpisanih vozil. „Naš moto je vedno bil, da stranki na enem mestu ponudimo celovito storitev, od nakupa avtomobila, zamenjave staro za novo, prepisa vozila, ho-mologacije, sklenitve zavarovanja, tehničnega pregleda, plačila cestnine, kasnejšega servisiranja ..."
Na drugi lokaciji na Ptuju, Ob Studenčnici, je pooblaščeni servis za vozila Mercedes in Hyundai z avtomehanično in avtoličarsko delavnico. Poslovno enoto imajo v Mariboru, kjer so pred petimi leti kupili 1.500 m2 poslovnih prostorov. V polovici objekta so prodajni salon in servis vozil znamke Hyundai ter center rabljenih vozil, drugo polovico objekta oddajajo v najem.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: CG
Haloze • Najmanj odpadkov na prebivalca v Zavrču, največ v Vidmu
Večja, kot je občina, več odpadkov je na prebivalca
Čisto mesto Ptuj izvaja dejavnost na območju 11 občin. Za nastajanje odpadkov smo odgovorni prebivalci, prizadevati bi si morali, da do njih sploh ne bi prišlo, poudarjajo v podjetju. A slednje je lažje reči kot storiti.
Že ob potrjevanju višjih cen storitev ravnanja z odpadki so v podjetju zagotovili, da se trudijo za čim večjo vključenost gospodinjstev in tudi lastnikov vikendov. Kot kažejo številke, vsako leto obseg dela povečajo za kakšen odstotek ali dva. Še posebej so bili uspešni na območju Podlehnika, kjer je delež vključenih gospodinjstev od leta 2020 do lani narastel z 71 % na skoraj 87 %. V Majšperku je bil indeks vključenosti že pred tremi leti 83,4 %, do lani se je povečal za odstotek. V najmanjši haloški občini po številu prebivalcev pa je v odvoz odpadkov vključenih 85 % gospodinjstev. Kljub prizadevanju podjetja pa še vedno viden delež gospodinjstev ni vključen v sistem odvoza odpadkov. Nekateri se izogibajo in namenoma podaljšujejo upravne postopke, spet drugi možnosti za vključitev praktično nimajo. »Že lani so bili lastniki vikendov zajeti v sistem odvoza odpadkov, bodisi za storitev plačajo bodisi prejmejo nulto položnico, le da v tem primeru smeti vzamejo s sabo in odložijo
Količina zbranih odpadkov iz gospodinjstev na prebivalca
če jim je zaradi nedostopnosti ne moremo zagotavljati. Morali bomo tudi z lastniki najti skupno rešitev, morda otoke pod ključem.«
Lani je bilo na območju Podleh-nika zbranih 294,5 tone vseh od-
padkov, kar je za sedem ton več kot leto prej. Letna količina zbranih odpadkov na prebivalca se je prav tako povečala in znaša 159,7 kg na prebivalca, kar je za 4,4 kg več kot leta 2021. V Majšperku je
bilo lani za razliko od Podlehnika zbranih manj odpadkov. V največji izmed trojice izbranih občin so gospodinjstva lani ustvarila 705 ton odpadkov ali 14,3 tone manj kot leto prej. Letna količina zbranih
Občina	Odpadki na H prebivalca H
Majšperk	175,1 kg
Podlehnik	159,7 kg
Žetale	133,27 kg
Cirkulane	153,84 kg
Videm	188,94 kg
Zavrč	131,1 kg
Vir: Poročila Čistega mesta Ptuj
na domačem naslovu. Odprte pa ostajajo zadeve lastnikov, ki niso občani naše občine in ki jih ne moremo vključiti v sistem odvoza odpadkov, ker do njihovih nepremičnin izvajalci javne službe ne morejo dostopati,« je že pred časom svetnikom pojasnil župan Podlehnika Sebastian Toplak. Župan naj bi tako prejel že več klicev ogorčenih lastnikov, njihovim pomislekom pa delno pritrjuje. »Lastniki se sprašujejo, zakaj bi morali storitev plačati,
Foto: Črtomir Goznik
Čisto mesto Ptuj skrbi za odvoz odpadkov v vseh šestih haloških občinah. Največ odpadkov na prebivalca (brez zbirnega centra) podjetje odpelje iz Vidma.
odpadkov iz majšperških gospodinjstev znaša 175,1 kg na prebivalca ali 2,9 kg manj kot leta 2021. Tudi občani Žetal so lani ustvarili manj odpadkov kot leto prej. Čisto mesto Ptuj pa je od gospodinjstev odpeljal 174,4 tone odpadkov. Preračunano na prebivalca to pomeni 133,3 kg, kar je za 13,2 kg manj kot leto prej. Podatki o zbranih količinah tako kažejo, da je Čisto mesto Ptuj največ odpadkov na prebivalca zbralo v največjih občinah. Direktor podjetja Kristijan Lovrenčič je pojasnil, da na količino zbranih odpadkov v posamezni občini vpliva struktura in lega občine, navade prebivalcev, industrijska ter trgovinska razvitost, vzpostavljenost in obiskanost zbirnega centra, javni zavodi . »Vsi ti odpadki so zbrani v okviru gospodarske javne službe in se seštevek preračuna na število prebivalcev posamezne občine,« je še dodal Lovrenčič.
Čisto mesto Ptuj zbira odpadke v 11 občinah Spodnjega Podravja, ob tem pa povezuje še šest zbirnih centrov v Majšperku, Dupleku, Trnovski vasi, Žetalah, Vidmu in Kidričevem. Letna količina zbranih odpadkov iz gospodinjstev in zbirnih centrov znaša 9.068 ton, kar je za 234 ton oz. 3. % odpadkov manj v primerjavi z letom prej. Zbrana količina odpadkov znaša 256 kg na prebivalca, kar je za 6,16 kg na prebivalca manj kot leto prej.
Mojca Vtič
petek • 26. maja 2023
Turizem
Štajerski	9
Podravje, Pomurje, Zagorje • Kakšne so cene vstopnic v termalna kopališča
1 Termalno kopališče	1 Celodnevna	1 Družinska I
Bioterme Mala Nedelja	15	40
Krapinske toplice, HR	15	44
Sv. Martin, HR	15,5	34
Terme Tuhelj, HR	16,5	44
Terme Banovci	17,5	52
Terme Ptuj	18	55
Aqualuna Podčetrtek	19	63
Terme 3000 - Moravci	19,9	^^
Thermana Laško	20	60
Terme Čatež	23	
Vir: spletne strani ponudnikov
Prikazane so cene vstopnic ob koncu tedna za odrasle in štiričlansko družino - dva odrasla, dva otroka.
Bioterme še vedno najcenejše, ugodne cene tudi čez mejo
Samo še mesec dni nas loči do poletnih šolskih počitnic, ko si bo verjetno marsikdo osvežitev poiskal v termah.	dnevnik VStOPniC V CVTlk
Pobrskali smo po spletnih straneh bližnjih termalnih kopališč in preverili cene dnevnih vstopnic. Skoraj vsi imajo	" 1
ločene cene za dneve med tednom, ob koncu tedna in ob praznikih. Med tednom so cene nekoliko nižje, ob koncu tedna ter praznikih pa višje.
Terme Ptuj
V	Termah Ptuj, ki so osrednji turistični ponudnik v Spodnjem Podravju, je cena celodnevne vstopnice za odraslega med tednom 16 in otroka 11,2 evra. Ob koncu tedna so vstopnice dražje, otroška stane 12,6 in odrasla 18 evrov. Štiričlanska družina z dvema otrokoma bo za kopanje med tednom odštela 49 evrov, ob koncu tedna in praznikih pa 55 evrov. Za dijake, študente in upokojence veljajo nižje cene vstopnic, prav tako ugodnosti ponujajo ob različnih dnevih. V ponedeljek je dan za mlade z ugodnimi cenami otroških vstopnic, ob sredah dan za upokojence, ko je cena vstopnice 6,8 evra, ob petkih imajo dan za družine, ko na primer štiričlanska družina za vstop na kopališče plača 32 evrov. Možno je kupiti vstopnice za 4-urno kopanje ali vstop po 18. uri, celodnevno vstopnico s kosilom, pa tudi abonmajske pakete.
Bioterme Mala Nedelja
V	Biotermah Mala Nedelja bodo zunanje kopališče odprli predvidoma konec junija. Po ceniku, objavljenem na spletni strani, je cena celodnevne vstopnice 13,5 evra med tednom in 15 ob koncu tedna ter praznikih. Cene otroških vstopnic so 11,2 in 12,7 evra. Družinska vstopnica za štiričlansko družino stane 38,5 med tednom in 40 evrov ob koncu tedna. Možno je med drugim kupiti vstopnice za popoldansko in večerno kopanje, vstopnice s kosilom ter mesečne, četrtletne in letne vstopnice. Posebne ugodnosti imajo za upokojence in družine, dva upokojenca se lahko ob sredah kopata za ceno ene vstopnice, v petek imata do
Foto: Bioterme
Najcenejše kopanje še vedno omogočajo Bioterme, nedaleč od Ptuja.
dva otroka v spremstvu odraslega brezplačni vstop.
Aqualuna Podčetrtek
Za vstop na kopališče Aqualu-na v Termah Olimia v Podčetrtku je za celodnevno vstopnico med tednom treba odšteti 15 evrov, ob koncu tedna in praznikih pa 19 evrov. Cena vstopa za otroke je 12 in 14 evrov, družinske (dva odrasla in dva otroka) pa 51 med tednom in 63 ob koncu tedna. Kot večina drugih term v Podčetrtku ponujajo možnost nakupa popoldanske in večerne vstopnice, vstopnic s kosilom ter različne oblike družinskih vstopnic.
Terme Banovci
V Termah Banovci so cene dnevnih vstopnic zgolj za odtenek nižje kot v Podčetrtku in na Ptuju. Odrasli bodo za celodnevno kopanje odšteli 14,5 evra (17,5 ob koncu
tedna), za otroke bo treba plačati 11,5 evra (14 ob koncu tedna). Cena družinske vstopnice za dva odrasla in dva otroka je 44 oziroma 52 evrov. Posebej so oblikovali nekoliko nižje cene za študente in dijake ter upokojence, ponujajo možnost popoldanskega, večernega in nočnega kopanja, pa tudi nakup vstopnic s kosilom.
Terme 3000
V Termah 3000 - Moravskih Toplicah boste odrasli za celodnevno vstopnico na kopališče odšteli 19,9 in otroci 15,9 evra. Nekaj malega popusta imajo na cene za dijake, študente in upokojence, ponujajo možnosti popoldanskega, večernega in triurnega kopanja ter vstopnice s kosilom ali pico. Možno je kupiti sezonske vstopnice - celoletne, poletne, zimske in mesečne. Za poletno kopalno sezono je cena vstopnice za odraslega 490 evrov,
otroška stane 390 evrov. Družinskih vstopnic Terme 3000 na ceniku nimajo.
Thermana Laško
Celodnevna vstopnica za kopanje v Thermani Laško za odraslega stane med tednom 16 in ob koncu tedna 20 evrov. Cena otroške je 9 in 13 evrov, ponujajo možnosti nakupa vstopnic za krajši čas kopanja
(triurno, večerno ...), prav tako so na voljo vstopnice s kosilom in abonmajske za različno obdobje. Družinska cena vstopnice za kopanje za dva odrasla in dva otroka je 44 evrov med tednom in 60 ob koncu tedna ter praznikih.
Terme Čatež
V	Čatežu boste za celodnevno kopanje med tednom odrasli odšteli 17 evrov, ob koncu tedna in praznikih so vstopnice pet evrov dražje, torej 23 evrov. Cene otroških vstopnic so 14 in 17 evrov. Družinskih vstopnic na ceniku na spletni strani nimajo navedenih, kosilo pa ponujajo za organizirane skupine s tridnevno predhodno najavo.
Terme na Hrvaškem
V	Termah Sveti Martin je cena celodnevne vstopnice za odrasle
med tednom 13, ob koncu tedna pa 15,5 evra. Ceni otroških vstopnic sta 9,5 in 10 evrov, družinskih (dva odrasla, dva otroka) pa 29 evrov med tednom in 34 ob koncu tedna.
V	Krapinskih toplicah bodo odrasli za celodnevno vstopnico odšteli 15 evrov, otroci 10. Dnevna družinska vstopnica stane 44 evrov, na voljo so abonmajske vstopnice in vstopnice za triurno kopanje.
V	Termah Tuhelj stane celodnevna vstopnica za odraslega med tednom 12,9 evra, ob koncu tedna 16,5 evra, otroška pa 9 in 11 evrov. Ponujajo tudi vstopnice za jutranje, večerno in nočno kopanje ter triurno kopanje in različne paketne vstopnice. Enotna vstopnica za štiričlansko družino je med tednom 35 in ob koncu tedna 44 evrov.
Mojca Zemljane
Kakšne so cene za bivanje in kopanje
V članku navedeni ponudniki vabijo tudi z vikend paketi, običajno so to polpenzioni v hotelskih ali apartmajskih nastanitvah. Najugodnejše cene imajo v Termah Sv. Martin, tudi pod 50 evrov za noč, povprečno so cene po nočitvi okoli 80 evrov, dražje z višjim standardom ponudbe pa segajo tudi čez sto evrov.
Sicer pa sije treba za enodnevni družinski izlet v terme pripraviti najmanj stotaka ali pa še
kakšen evro več, odvisno, koliko boste potrošili za hrano, pijačo in sladoled.
V hruaških termah Su. Martin, nedaleč od meje, ponujajo najcenejše družinske vstopnice za kopanje.
Foto: Booking
Promocijsko sporočilo V
Calapinkarije 2023 bodo drugačne in s še več srčnosti!
Ansambel Upanje
TU čeh
Dobrodel Petkova pumpa
Pošlji SMSo WADLAM fiu NADLÄMB m 1919 ali suoj prispeu?fc4aruj na prireditui.
Po letu dni se pred največji nakupovalni center v Ptuju, Ocenter v Puhovi,vračajo Calapinkarije. Gre za dogodek, na katerem družba Radio-Tednik Ptuj otrokom iz Spodnjega Podravja pričara dan brezplačnih norčij in zabave. Letošnje Calapinkarije, ki bodo potekale v petek, 2. junija, od 14. ure dalje, pa bodo prav posebne, saj bodo imele še močnejšo dobrodelno noto. Calapinkarije so brezplačna in dobrodelna prireditev, na kateri več kot tisoč otrok uživa v igri z animatorji, napihljivimi igrali, delavnicami, igrami, brezplačnimi palačinkami, sladoledom ter drugimi prigrizki in dobrotami Z veseljem na kvadrat, ki ga prinaša prireditev, so seveda srečni tudi starši. Tisti, ki lahko, pa ob tem pomagajo vsem drugim, ki jim počitnice ne pomenijo izključno sreče in veselja. Na dogodku poteka zbiranje sredstev v dobrodelnih skrinjicah, preko SMS-sporočil pa je moč cel mesec prispevati svoj delček, ki bo otrokom iz socialno šibkih okolij omogočil počitnikovanje. Letošnje Calapinkarije pa bodo še razširile svojo dobrodelno poslanstvo. Tokrat bo dogodek in
projekt razširjen še na večerno koncertno dogajanje, kjer bomo zbirali sredstva tudi za omilitev škode po ujmah. Vremenske ujme so namreč v minulih tednih v Spodnjem Podravju povzročile veliko žalosti, med prizadetimi so tudi ostareli ljudje, ki nimajo prihrankov. Ena najbolj žalostnih je zgodba mlade štiričlanske družine Honomihl -Vrtič iz Rotmana, ki ji je plaz vzel dom. Trenutno prebivajo pri sosedih, vsi pa srčno upajo, da čim prej najdejo nadomestno prebivališče in nato pot do novega doma. Zato se bodo Calapinkarije 2. junija nadaljevale tudi zvečer - na velikem odru pod šotorom bodo od 20. ure dalje nastopili Til Čeh, ansambel Upanje in Poskočni muzikanti. Vsi partnerji v projektu se zavedajo težav, ki pestijo mnoge v Spodnjem Podravju, zato se vsi odrekajo dobičku in del namenjajo otrokom za letovanje, drugi del pa za potrebe pomoči družini Honomihl -Vrtič.
Bodite z nami na Čalapinkarijah - v petek, 2.ju-nija, od 14. ure dalje, pri Qcentru Ptuj, da skupaj naredimo nekaj dobrega.
10 Štajerski
Kultura
petek • 26. maja 2023
Knjigarnica
Knjižnih naslovov, ki vsebujejo besedico vrt, je v slovenskem knjižničnem katalogu kar 5.042, od tega je knjig za otroke 263, za mladino pa 49. V Mladinskem oddelku vaše najbližje knjižnice je takih knjig 176 in od tega je 59 slikanic. Seveda je nekaj knjižnih naslovov povezanih z živalskim vrtom, a več je tistih, ki tako ali drugače pripovedujejo o cvetličnih, zelenjavnih in podobnih javnih in domačih površinah.
Navajam nekaj »vrtnih slikanic«, ki s podobami in besedami spodbujajo in razkrivajo pestra druženja in doživetja v zavetju negovanega zelenja: Najlepši vrt (2020), Čudežni vrt (2009), Čudežni vrt (2017), Skrivni vrt neba (2020), Majin mali vrt (2000), Dedkov vrt (2013), Rajski vrt (2021), Leto na vrtu (2018), Igrajmo se z besedami na vrtu (2014) ...
Čudoviti vrt je naslov pesniške zbirke za otroke avtorice Andreje Borin (1969), sicer umetnostne zgodovinarke, kustosinje, a tudi odlične pesnice in ilustratorke. Mimogrede: pred časom je bila zaposlena v muzeju na Ptuju, zdaj pa deluje v Umetnostni galeriji Maribor.
Andreja Borin je leta 1998 oblikovala in ilustrirala knjigo Milana Petka Iz pravljičnega vrta za založbo Obzorja. Pred slabim desetletjem in pol pa je pritegnila pozornost z odlično pesniško zbirko V mesto mravlja se odpravlja (Litera, 2009), ki jo je izvirno, sveže, duhovito in ravno prav barvito tudi ilustrirala. Leta 2011 je izšla njena nova pesniška, avtorska slikanica v zbirki Čebelica Mladinske knjige z naslovom Majhen svet. Tudi ta likovno-bese-dna pesmarica sodi med domače izvirne odličnice, saj so verz in ilustracije enakovredno sozvočni, senzualni in posrečeno minima-listični, kar ni ravno pogosto v slovenskem ilustriranju kakor tudi v upovedovanju in pesnjenju za najmlajše. Osebno sem se ob tej knjigi spomnila na haikuje in na neke daljne, vzhodne minimali-stične podobe . Drevo in ptica (2021) je pesniška zbirka Andreje Borin, ki je izšla pri Mladinski knjigi in jo je ilustriral Peter Škerl. Pomišljala sem, kakšne pa bi bile avtoričine ilustracije te poezije, čeprav je ilustrator prav tako dodal svoje slikovne poezije v slikanico.
Tudi te pesniške slikanice iz današnje Knjigarnice pesnica ni sama ilustrirala, marveč Marta Rebolj s povsem drugačnim likovnim pristopom, ki deluje ljubko poetično. Knjiga Čudoviti vrt (2022) je izšla v založništvu Miš in prinaša 15 pesmi (31 strani večjega formata). Slikanica je živahna in tako nekako veselo pomladna, četudi ima prva pesem naslov Jesen, v njej so tudi pesmi z naslovi: Morska abeceda, pa Vrtnica, Jablana, Vrani, Metulj, O lepem, Poletni vrt . Četudi so pesniške zbirke Andreje Borin v knjižnicah večinoma označene s C, kar pomeni za najmlajše bralce, so to knjige, ki bodo srčno in bralsko veselile tudi odrasle. In to zaradi pesmi in ilustracij, ki otroku čarajo otroški svet, odraslemu pa vzbujajo različne estetske občutke in premišljevanja. Kot na primer pesem
Pobarvanka:
Pobarvaj me modro, pobarvaj zeleno, pobarvaj me sivo, oranžno, rumeno, pobarvaj me pisano, črno in lila, nariši velika in lahna mi krila. potem dahni vame in ... že me več ni! Da tu sem bila, se morda ti le zdi.
Navedene pesniške zbirke iz današnje Knjigarnice zelo priporočam! Tudi zaradi izsledkov zadnje mednarodne raziskave o bralni pismenosti, ki je pokazala, da tudi četrtošolci v naši deželi izgubljajo besedni zaklad, sposobnosti razumevanja leposlovnih in poučnih besedil . Branje poezije je zagotovo odlično orodje za premagovanje težav v zvezi z bralno pismenostjo. Vabljeni v čudovite vrtove besed!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Izjemno pester maj v Glasbeni šoli Karola Pahorja
V petih šolskih orkestrih sodeluje 130 mladih
Izjemen repertoar, dobro pripravljeni mladi glasbeniki, zagnani profesorji in neverjetna energija - s temi besedami lahko na kratko opišemo letošnji koncert šolskih orkestrov Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Tovrstni dogodek so prvič pripravili lani in izkazalo seje, da so sprejeli pravo odločitev. Koncert letos ni privabil samo staršev in sorodnikov, ki so prišli spodbujat svoje otroke, ampak tudi veliko drugih ljubiteljev orkestrske glasbe.
Na odru dominikanskega samostana, ki je bi! zapolnjen do zadnjega kotička, je svoje glasbeno znanje pokazalo 130 mladih, ki so razporejeni v pet šolskih orkestrov. Najštevilčnejši je pihalni orkester (45), sledi harmonikarski (34), kitarski (19), orkester flavt (13), godalni (16). Po oceni ravnatelja Štefana Petka je bil letošnji koncert zelo dober, mladi pa so bili odlično pripravljeni. Zahvalil se je tudi vsem vodjem orkestrov za izvedbo in organizacijo dogodka. Sodelovanje v orkestru je sicer za učence od četrtega oz. petega razreda naprej obvezno, orkestri pa pridno vadijo celo šolsko leto, najprej po skupinah instrumentov, nato pa sledijo t, 11-1 ■ 1	1	j-1 i ■ - 1	! . 1 . .1 1	1-010.1*, , . Publika ie z alasram aplavzom naaraaila nastopajoče na koncertu solskih orkestrov v dominikanskem samostanu, skupne vaje. »Igranje v orkestru je
posebna glasbena izkušnja, preko katere se mladi glasbeniki učijo
prilagajanja sovrstnikom, hkrati pa krepijo zelo pomembne veščine, kot sta sodelovanje in strpnost,« je povedal Petek in dodal, da je bilo zelo prijetno vzdušje tudi na dopoldanskem koncertu, ki so ga pripravile za učence osnovnih šol. Njegov namen je spodbujanje mladih k vpisu v glasbeno šolo.
Zanimanje za vpis v glasbeno šolo je veliko
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj vsako leto konec maja organizira vpis za novince. Sprejemne preizkuse za posamezne programe bo izvajala še danes. Ravnatelj Štefan Petek je ob tem opozoril, daje učenje instrumenta primerno za otroke od sedmega leta naprej, mlajši se lahko pridružijo predšolski glasbeni vzgoji ter glasbeni ali plesni pripravnici. Ukvarjanje z glasbo je po njegovem mnenju zelo koristno za razvoj otroka, predvsem leve polovice možganov.
Koncert mladih glasbenikov iz Požarevca
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj že dvajset let partnersko sodeluje z Glasbeno šolo Stevana Mokranjca iz Požarevca, ki je ena izmed boljših glasbenih šol v Srbiji. Petek je spomnil, da so stik navezali preko Ptujčana Stanka Glušiča, ki je na omenjeni glasbeni šoli ugla-
Koncert učencev Glasbene šole iz Požarevca je navdušil občinstvo.
ševal klavirje. Od takrat naprej se vsako leto srečujejo, ptujski učenci in njihovi profesorji gostujejo pri njih in obratno. Sredi maja so učenci glasbene šole iz Požarevca gostovali na Ptuju in se predstavili na koncertu. Obisk so izkoristili
tudi za ogled ptujskih znamenitosti in obisk večernega koncerta. Po besedah Petka so tovrstna sodelovanja zelo dobrodošla, saj gre za neprecenljivo izmenjavo izkušenj in dobrih praks.
Estera Korošec
Foto: CG
Ptuj • 10 let ŽPZ Društva prijateljev PMPO
Pesem jih povezuje, druži in razveseljuje
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je Ženski pevski zbor (ŽPZ) Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ob 10-letnici svojega obstoja pripravil letni koncert pod naslovom Glasba nas povezuje.
Občinstvo je uživalo ob poslušanju pesmi in glasbe, ki so govorile o ljubezni, osamljenosti, hrepenenju, domovini in lepotah naših krajev. S svojim nastopom je obogatil tudi jubilejno, 130-letnico Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Svojo pevsko zgodbo je zbor začel leta 2013 na idejo takratnega direktorja PMPO Aleša Ariha, ki se je z veseljem udeležil tudi jubilejnega koncerta. Od leta 2018 je zborovodja prof. glasbe Nenad Petrovič. Pri nekaterih pesmih jih je na klavirju spremljala profesorica glasbe Mirjana Kostič. Zbor vodi Helena Ozmec, skozi koncertni program pa je vodila Irena Kovačič. Prvi sopran pojejo: Marija Kumer, Helena Ozmec, Irena Lunežnik, Frančiška Masten, Inge Weigl, Frančka Perger in Ivana Perko, drugi sopran: Tina Perko, Dragica Kresonja, Marija Markovič, Lojzka Čuš in Danica Pšajd, alt pa: Danica Zupanič Limavšek, Irena Kovačič, Danica Debeljak in Metka Hentak.
V začetnem obdobju delovanja, ko še niso vedele, ali bodo ženski
ali mešani pevski zbor, so vadile na različnih lokacijah grajskih prostorov. Aprila leta 2013 so oblikovale ženski pevski zbor, vrata so odprle vsem petja željnim ženam.
S svojim petjem so doslej obogatile številne dogodke doma, zunaj
občine in tudi na Hrvaškem. Njihov repertoar je raznolik, pojejo ljudske, narodne, zabavne in domovinske pesmi, avtorske in umetne skladbe iz različnih obdobij. Temelji na večglasnem izvajanju skladb. Za jubilejni koncert so pripravile
zanimiv, zelo raznolik program melodij, ki odsevajo bogastvo slovenskega ljudskega izročila in slovenske zabavne glasbe. Gostje koncerta so bili člani vokalne skupine PGD Zlatoličje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ženski pevski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož praznuje 10-letnico delovanja. Posnetek je z letnega koncerta Glasba nas povezuje, ki je bil v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
petek • 26. maja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • 23. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu
Najboljši so Cirkovčani
Letošnje medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu je potekalo v okrnjeni obliki. Zaradi slabega vremena so morali prilagoditi spretnostni poligon, praktična vožnja po ptujskih ulicah pa je odpadla. Dogodek je letos prvič gostila OŠ Olge Meglic.
Mladi kolesarji iz Ptuja in širše okolice so zelo spretno vijugali med stožci in drugimi ovirami.
Na tribunah je 40 tekmovalcev iz desetih osnovnih šol nestrpno čakalo na začetek tekmovanja. Najprej so prisluhnili tehničnim napotkom Janeza Strelca, predsednika organizacijskega odbora, ki je izpostavil, da je spretnostni poligon prilagojen v skladu s pravili, ovire pa so zaradi pomanjkanja prostora nekoliko bolj strnjene.
Po mnenju Darka Zupanca, mentorja ekipe OŠ Olge Meglič, je bil letošnji spretnostni poligon težji kot po navadi, zato so imeli tekmovalci pri vožnji med ovirami nekoliko več težav. Tovrstna tekmovanja so po njegovem mnenju zelo pomembna, saj pri izvajanju kolesarskih izpitov opažajo, da so učenci vedno manj spretni: »Otroci
morajo zelo dobro obvladovati vožnjo s kolesom, da se lahko varno vozijo v prometu.«
Po besedah Luke Žižka, mentorja ekipe OŠ Ljudski vrt Ptuj, so se trudili po svojih najboljših močeh. »Spretnostni poligon je zahteven in učenci morajo biti dobro pripravljeni. Na tekmovanje smo poslali štiri najboljše, ki so pokazali največ znanja in spretnosti na šolskem tekmovanju,« je povedal Žižek.
Ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk je poudarila, da kolesarska tekmovanja pridobivajo na teži in pomenu, saj so otroci vedno bolj nespretni na kolesu, velika težava je koordinacija, ko je na primer treba nakazati smer in kolo
držati samo z eno roko. »Vzgoja za varnost in upoštevanje cestno-prometnih predpisov se začne v družini, zato bi si morali starši vzeti čas in otroke učiti vožnjo s kolesom. Dejstvo je, da je lahko učenje precej naporno in terja kar nekaj časa, preden otrok popolnoma sam osvoji vožnjo s kolesom,« je še dodala Ocvirkova.
Mladim kolesarjem so ob koncu tekmovanja podelili priznanja, nagrade in pokale. Zmagovalec tekmovanja je Aljaž Lešnik (OŠ Cir-kovce), na drugo mesto se je uvrstil Teo Dobič (OŠ Cirkovce) in na tretje Luka Sitar (OŠ Videm). Ekipno je zmagala OŠ Cirkovce pred OŠ Videm in OŠ Majšperk.
Estera Korošec
Ptuj • Luka Majcen državni prvak v finančni pismenosti
Mlade zanima, kako oplemenititi denar
Letos je svoje znanje iz osebnih financ na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani merilo 56 mladih iz 20 slovenskih šol, med njimi prvič tudi ekipa iz šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem (ŠETK) ŠC Ptuj. Ptujska ekipa je skupno dosegla prvo mesto, Luka Majcen pa je bil proglašen za državnega prvaka.
Dijaki Anja Raušl, Nuša Malek in Luka Majcen so osvojili zlato priznanje na 6. tekmovanju iz državne pismenosti za mlade.
»Zelo sem ponosen na osvojeno zlato priznanje, prav tako sem hvaležen mentorici, ki nas je zelo dobro pripravila. Vprašanja so bila precej zahtevna, potrebnega je bilo veliko logičnega sklepanja,« je povedal Luka, ki je sicer dijak tretjega letnika, smer Ekonomski tehnik. Njegova želja je, da bi se čim bolje znašel pri vlaganju denarja, hkrati pa tudi kaj zaslužil. Pri tem opozarja, da je pri vlaganju v delnice ali vzajemne sklade vedno treba sprejeti določen rizi-ko. Po srednji šoli bo izobraževanje nadaljeval na področju ekonomije, zanima ga delo računovodje ali pa upravljavca vzajemnih skladov in delnic.
Tudi njegovi sotekmovalki Anja Raušl in Nuša Malek sta se odlično odrezali, saj so tudi kot ekipa dosegli prvo mesto. Vsi trije so povedali, da tako odlične uvrstitve niso pričakovali. Pripravljali so se sicer skozi celo šolsko leto. Na tekmovanju se je največ vprašanj nanašalo na delnice, vzajemne sklade, trenutno inflacijo. Prav tako so morali zapisati, kdaj bi želeli sami kupiti nepremičnino in na kakšen način. »Zelo sem vesela in navdušena, da smo se tako dobro odrezali. Še posebej sem ponosna na Luko, ki je res pokazal neverjetno znanje,« je povedala Anja. Predmet Finančna pismenost je eden izmed njenih najljub-
ših, predvsem zaradi vsebin, ki so vseživljenjske. Tudi Nuša Malek se je zelo razveselila tako dobre uvrstitve na državnem tekmovanju. Sama je bila še posebej navdušena nad spremljevalnimi vsebinami tekmovanja, kot so predavanja o nevarnostih umetne inteligence in goljufanja s kreditnimi karticami.
Učiteljica finančnega poslovanja in mentorica ekipe Metka Babusek Medic je že med šolskim letom opazila, da se dijaki zelo zanimajo za osebne finance.« Zelo sem ponosna na vse tri naše dijake, ki so na tekmovanju pokazali zares izjemno znanje.«
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Dornava • Dogajanje na grajskem dvorišču
Drugi grajski dan s policisti
V petek, 19. maja, je bilo na posestvu dvorca Dornava zelo živahno. Okoli 500 otrok iz dveh osnovnih šol si je lahko ogledalo razstavljeno opremo služb zaščite in reševanja. Policisti so med drugim prikazali delo s službenimi psi in konji, na dogodku je sodeloval vrhunski smučarski skakalec Peter Prevc.
Idejni in organizacijski vodja prireditve je Marjan Premzl, policist na postaji Ptuj. „Obiskovalci so imeli kaj videti, veliko več kot lani, ko smo dogodek organizirali prvič. Lani smo sicer dočakali tudi pristanek in vzlet helikopterja, česar letos zaradi slabega vremena ni bilo. Na prizorišču nas je bilo okoli 30 policistov iz podravske regije, pridružili so se nam predstavniki PU Maribor, Peter Prevc, zaigrali so mladi harmonikarji Glasbene šole Munda. Predstavili smo enote prometne policije, posebne policijske enote, postajo za izravnalne ukrepe, vodnike službenih psov, konjenike ... Sodelovali so Slovenska vojska, Zdravstveni dom Ptuj, Civilna zaščita in prostovoljna gasilska društva občin Dornava ter Juršinci. Poleg šol Dornava in Juršinci so se dogodka udeležili uporabniki Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava in domačini, ki jih te vsebine zanimajo," je povedal policist Premzl, vodja policijskega okoliša za območje občin Dornava in Juršinci, ki je napovedal že tudi prireditev za naslednje leto. Dogodek je namreč zanimiv in poučen, zato ga velja v okolju obdržati. Premzl je dejal,
da bi ga v prihodnje še nadgradili in nanj povabili širši krog obiskovalcev ter šole ptujske regije. „Ko sem lani dogodek organiziral prvič, je bil namen, da v okolju, kjer delam in živim, predstavimo policijsko delo in popestrimo dogajanje v dvorcu. Zadovoljni smo z obiskom in interesom obiskovalcev za naš dogodek."
Na razstavnem prostoru za dvorcem je bilo res kaj videti in do-
živeti. Vojska je pripeljala oklepno vozilo Patria, civilna zaščita je na ogled postavila eno najzmogljivej-ših črpalk za črpanje vode, ki jih imamo v Sloveniji - tisto, s katero so dva dni prej (40 ur) črpali vodo in reševali premoženje ljudi v Mez-govcih. Od policijskih razstavljenih atributov je bil zanimiv avtomobil Zastava yugo, ki je v nekdanji skupni državi služil kot policijsko vozilo.
MZ
■m
Foto: MZ
V Dornavi je bil tudi Peter Prevc.
Ormož, Podgorci • S 46. ocenjevanja vin
Velika amfora Vinogradništvu Gorjak
V Podgorcih so izvedli že 46. ocenjevanje vin, na katerem so ocenili 85 vzorcev vinogradnikov iz okoliških krajev pa tudi od drugod. Šampion letošnjega praznika in dobitnik velike amfore je z laškim rizlingom letnikom 2011, suhi jagodni izbor postalo Vinogradništvo Gorjak.
Eden najstarejših prirediteljev ocenjevanja vina na slovenskih tleh, TD Podgorci, je uspešno izpeljalo letošnji, že 46. praznik vina. Na petkovi prireditvi so svečano podelili priznanja najboljšim vinogradnikom. »Zadovoljni smo s številom vzorcev, ki so jih vinogradniki prinesli na ocenjevanje. Vina so bila kakovostna. Kot ugotavljamo, so vsako leto boljša. Komisija ima tako vse težje delo, saj zares odločajo nianse,« je dejal novi predsednik TD Podgorci Franc Cajnko. Vzorce je ocenila petčlanska strokovna komisija v sestavi Andreja Reberniška (predsednika komisije), Lidije Ruške, Franca Bezjaka, Cvetke Sakelšek in Simone Rajh. O kakovosti vin največ povedo rezultati ocenjevanja - podelili so kar 61 zlatih priznanj, 23 srebrnih in eno veliko amforo, ki jo je letos prejelo Vinogradništvo Gorjak za laški rizling letnik 2011, suhi jagodni izbor ter tako postalo šampion praznika vina. Z njim so osvojili kar 19,97 točke od 20 možnih. »To vino je plod skupnega dela z Vinogradništvom Leskovar. Sicer pa smo edini vinogradniki, ki od samega začetka, torej že 46 let, vina prinaša-
mo na omenjeno ocenjevanje. Organizacijo prireditve je začel moj stric, prinašanje vzorcev pa moj oče, mi pa nadaljujemo tradicijo,« je povedal Andrej Gorjak. Novega uspeha, ki je na omenjenem tekmovanju tudi njihov najvišji doslej, so seveda veseli. Sicer pa je pri Gorjakovih delu v vinogradu in v kleti že leta zavezana vsa družina, ki tako dokazuje, da se trud in vztrajnost izplačata.
Na slovesnosti so razglasili tudi sortne prvake, prvake letnika rednih trgatev in prvaka zvrsti. Zbrane so poleg predsednika društva Cajnka nagovorili še predsednica KS Podgorci Natalija Volmut, član ocenjevalne komisije Franc Bezjak, župan Danijel Vrb-njak in poslanec Tomaž Lah. Prireditev so popestrili s kulturnim programom.
Monika Horvat
Foto: arhiv društva
S svečane podelitve priznanj letošnjega ocenjevanja 1
12 Štajerski
Kronika
petek • 26. maja 2023
Sv. Andraž • V matični šoli že težave
Oči in ušesa na peclje
Ptujski policisti so lani v občini Sveti Andraž obravnavali šest kaznivih dejanj, kar je več kot pol manj v primerjavi z letom 2021, ko so jih 14.
»Pridni ste,« je zato občane preko svetnikov pohvalil Aleksander Lubej, načelnik Policijske postaje Ptuj. Med kaznivimi dejanji najdemo po en primer grožnje, prometa s prepovedanimi drogami in nasilje v družini ter tri primere kršitev zoper premoženje, od tega eno veliko tatvino. Pri preiskanosti naštetih primerov policija zaenkrat ni bila tako uspešna kot predlani, ko jih je »rešila« več kot dve tretjini, lani pa samo polovico, torej tri od šestih.
Se je pa v primerjavi z letom poprej lani precej povečalo število prometnih nesreč, in to s šest na 14. Pri večini, natančneje 11 nesrečah jo je skupila zgolj pločevina, v treh primerih pa so bili udeleženci lažje poškodovani.
Več težav na matični šoli
Svetnika Miho Lukača je glede na nedavne dogodke v Srbiji in primerov šolskega nasilja, denimo v Celju, zanimalo, kakšno je stanje glede uporabe prepovedanih substanc med šolarji in ali je policija v Svetem Andražu že obravnavala medvrstniško nasilje. »Čeprav ni razloga za paniko, smo bolj prisotni okrog šol, povezali smo se z ravnatelji, hkrati pa pozivamo vse, če kjerkoli kaj slišijo ali vidijo, naj pokličejo, vse take informacije bomo vzeli skrajno resno. Torej, oči in ušesa na peclje.«
Foto: SD
Ravnatelj OŠ Cerkuenjak-Vitomarci je suetnikom pouedal, da v podružnični šoli doslej niso obravnavali ne nasilja ne zlorabe drog, se pa primeri že pojavljajo v matični šoli.
»V vitomarški šoli doslej nismo beležili nobenega nasilnega incidenta, verjetno tudi na račun dejstva, da gre za podružnično šolo, torej otroke do šestega razreda. Drugače je v matični šoli v Cerkvenjaku, v kateri se v zadnji triadi združijo otroci iz obeh občin. Tam smo že imeli primere, starše otrok smo opozorili, na kaj morajo biti pozorni. Iz tega, kar se že dogaja v naši bližini, ne delamo prevelike zgodbe, pa vendar velja biti pozoren, saj se lahko primeri tudi pri nas,« je svetnikom pojasnil ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc.
Izzivi, ki čakajo šolnike
»Kar se uporabe drog tiče, jih v Vitomarcih (še) nismo zasledili, se pa pojavlja v Cerkvenjaku, znova najbrž iz istih razlogov, ker so otroci tam starejši. Ne govorimo o trdih, pač pa o mehkih drogah, zlasti o elektronskih cigaretah in fugah - tobaku za žvečenje. Toda zavedati se moramo, da starostna meja pri uporabi omenjenega močno pada, saj po škodljivih in prepovedanih substancah vse bolj posegajo tudi mlajši otroci.«
Žmavc je bil na seji andraškega občinskega sveta prisoten zaradi letnega poročila o poslovanju šole in mnenja k imenovanju za mesto ravnatelja v novem mandatu, za katerega je edini kandidat. Izpostavil je nekaj izzivov, ki po njegovem mnenju čakajo šolstvo in šolnike. Eden je gotovo ta, da mora učitelj pri svojem delu ostati avtonomen. »Otroci pa morajo ven, v naravo, in se gibati. Premalo se zavedamo blagodejnih vplivov gozda, s katerim smo na podeželju obkroženi, otrok popoldan žal ni nikjer več videti, saj najbrž večina prosti čas preživlja z računalniki, pametnimi telefoni in tablicami. Še bolj se moramo posvetiti osvajanju znanja in pismenosti, ki vse bolj šepa, otroke učiti delovnih navad, pa tudi zdrave prehrane in okoljske odgovornosti,« je naštel Žmavc in opozoril na vse bolj prisotno umetno inteligenco. »Lahko bo koristila, a le, če jo bomo smiselno uporabljali. Kako, se moramo pa še naučiti.«
Senka Dreu
Foto: pexels
Majšperk • Načrte Liljane Muzek pokopal plaz
»Noge so se mi tresle od strahu«
Hiško, sicer načeto od zoba časa, obdaja zelenje, na dvorišču prijetno senco nudi mogočna vrba žalujka, zvočno kuliso daje žvrgolenje ptic, sicer pa prevladujeta mir in tišina. Podlože 31, nekdaj Medvedovo, za Liljano Muzek vrsto let oaza miru, danes pretresajoč pogled na okrutno moč narave.
»Vidi se, da sem še pred dobrim tednom kosila zelenico, danes poglejte, kje je. Poglejte, kje je hruška, ki je nekoč rastla tukaj ob hiški,« je govorila in kazala Muzekova. In res, za hiško je zazevala več deset metrov široka in več metrov globoka luknja. Še en plaz na predolgem seznamu posledic po nedavnem neurju. »Bila sem prepričana, da bo hiška prej skupaj padla, kot da bo ta del hribčka odneslo. Nisem si niti predstavljala, da je kaj takšnega mogoče.« V hiški Muzekova sicer ne prebiva, ji je pa z okolico nudila pobeg na podeželje, v naravo. »S hčerko sva načrtovali, da bo tukaj gradila, kajti sedaj je že nekaj let zaposlena in čas je ter možnost, da bi si začela graditi dom. Zdaj ne vem, kaj naj naredim. Za sanacijo tega plazu nimam denarja,« pravi Muzekova, z letošnjim letom upokojenka. Dodala je: »Čez noč se življenjski načrti podrejo, ne le to, dobiš tudi občutek strahu. Ko sem pred dnevi po deževju obiskala to mojo hiško, sem slišala najprej šum
vode, nato pa videla še to grozoto. Noge so se mi začele tresti, nisem več vedela, kam lahko stopim, kje je še sploh varno.« Na pomoč je poklicala gasilce, ki so del brežine, najbližje hiši, zaščitili s folijo. »Traku niso imeli, da bi ga potegnili, zato tudi opozarjam vse, ki se tukaj
mimo sprehajajo, naj bodo resnično previdni.«
Muzekova pravi, da bo škodo sicer prijavila, glede pridobitve pomoči pa je skeptična. Kljub temu pa si želi predvsem opozoriti na moč narave, ki se ne ozira na načrte človeka. »V teh dneh bom dopolnila
60 let, mislila sem, da bom lahko s prijateljicami tukaj praznovala. Seveda iz tega sedaj ne bo nič,« je dejala, svoje razmišljanje pa sklenila: »Od 'pravljice' je ostala samo velika luknja, ki ogroža tudi hišo.«
Z občine odgovarjajo, da na podlagi sklepa uprave za zaščito in reševanje že zbirajo prijave posledic po majskih neurjih, ki bodo nato podlaga za morebitno državno pomoč. »Občina pravno gledano nima možnosti, da bi posredovala na zasebnih zemljiščih, čeprav se občani obračajo na nas. Vsekakor pa se na klic odzovemo in si ogledamo škodo na terenu, nato pa skušamo občane napotiti na pravi naslov,« pa je dodal župan Sašo Kodrič.
Mojca Vtič
Ormož • Zakaj seje nekdo spravil nad drevesa?
Zasajeni lipi ob šoli tarči vandalov
V krajevni skupnosti Podgorci so pred kratkim zasadili dvanajst novih medovitih dreves, ki jih je podarila tamkajšnja občina, a sta dve že postali tarči vandalov. Nepridipravi soju izruvali in ju odnesli neznano kam.
V občini Ormož se tretje leto zapored trudijo posaditi kakšno me-dovito drevo in s tem olepšati okolje ter hkrati tudi omogočiti čebelam obilnejšo pašo, saj ima lipa poleg svojih drugih kakovosti tudi medonosno vlogo. Marca letos so tako krajevno skupnost Podgorci olepšali za 12 sadik lipe. Drevesa so posadili po različnih območjih, od tega šest ob poti med krajevno skupnostjo in župnijsko cerkvijo. Prav tako pa so tri drevesa posadili ob vrtcu in šoli, s katerimi so nadomestili stare odstranjene smreke. Toda dve izmed teh sta že postali tarči vandalov. Pred dobrim ted-
nom so ju namreč izruvali in odnesli neznano kam. »Česa takšnega še nismo doživeli. Se pojavi kdaj
kakšen manjši primer vandalizma, ko ljudje kaj kljubujejo, toda česa takšnega se ne spomnimo. Zanimi-
vo pa je, da se niso lotili na primer ostalih lip, ki smo jih zasadili bližje ob cesti, ali pa na primer trsov ši-pona, zasajenih tukaj ob kulturni dvorani. Očitno mu niso bili tako zanimivi ...,« je dejala predsednica krajevne skupnosti Natalija Vol-mut, ki seveda obsoja dejanje.
Vodstvo šole je dogodek prijavilo, toda nepridiprava jim ni uspelo izslediti. Volmutova pa se ob tem še sprašuje, kaj je bil dejanski razlog za takšno sramotno dejanje: »Seveda smo bili ob videnem šokirali. Ne vem ... Razmišljam. Morda pa je koga ta lipa zmotila na tem mestu oz. mu ne ustreza. Pa saj smo ljudje ... Pogovarjajmo se! Ker oporo za drevesa pa je neznanec oz. neznanci kar odvrgel na licu mesta. Ta drevesa smo sicer posadili predvsem zaradi čebelarjev, ki jih je tod okrog veliko. Sicer pa pravim, da če ju je že izruval, upam, da ju je nekje tudi posadil ... «
Kot je še dejala, se s predstavniki občine že pogovarjajo o zasaditvi nadomestnih dreves.
Monika Horvat
Foto: MH
Takšen prizor jih je pričakal - nekdo je izruual due pred kratkim zasajeni lipi
Kocjan (31.) gobe seje in v zemljo da, Primož (9. junij) pa pobrana.
12/24
9/22
13/23
12/23
14/24
12/24
15/27
14/25
12/24
14/23
10/23 , N
W-^'^V E S

Danes bo deloma sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Verjetnost 13/24V za kakšno ploho bo majhna. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem dopoldne šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem okoli 27 °C. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.
3-dnevna napoved za Podravje
Sobota 27.5.	Nedelja 28.5.	Ponedeljek 29.5.
Q	Q	/fof
delno oblačno	delno oblačno	pretežno oblačno
	¡¡¡mn	
Hitrost vetra: 3 m/s	Hitrost vetra: 3 m/s	Hitrost vetra: 3 m/s
Smer vetra: severovzhodni	Smer vetra: vzhodni	Smer vetra: severovzhodni
Vir: ARSO
Footgolf
Na SP na Florido velika skupina članov FGK Ptuj
Stran 14
Rokomet
Slovo od sezone 2022/23 in štirih igralcev
Stran 14
Tenis
Zidanškova le še eno oviro oddaljena od glavnega žreba Stran 14
Šolski šport
Največ medalj za OŠ Ljudski vrt, največ zlatih OŠ Gorišnica Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
íPoiluiajÍE naí na íuitouriüri ifibtu!
RADIOPTUJ
tut afiietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Mednarodni miting Ptuj 2023 in 3. memorial Roberta Preloga
Dobro vzdušje, odlični rezultati, zadovoljni nastopajoči in organizatorji
V torek je na Ptuju v organizaciji Atletskega kluba Ptuj potekal prvi letošnji miting iz serije Mednarodne atletske lige (MAL). Na Mestnem stadionu je nastopilo več kot 330 atletov iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Madžarske, Italije, Avstrije, Slovaške, Venezuele in Indije. Prvo ime mitinga je bil domači svetovni prvak Kristjan Čeh, tudi branilec zmage MAL med atleti.
Na ogrevanju je disk neslo daleč, zelo daleč
24-letni Podvinčan je že na ogrevanju upravičil pričakovanja domačih navijačev, disk je ob navdušenju gledalcev v enem primeru poletel krepko čez 70 metrov ... Tudi v kasnejših težjih tekmovalnih pogojih (rahel dež je zmočil krog, op. a.) je slavil z odličnim izidom 68,67 m.
Disk (m):
1.	Kristjan Čeh (AK Ptuj)	68,67 m
2.	Martin Markovic (Hrvaška) 60,92 m
3.	Tadej Hribar (Krka)	56,29 m
Kristjan Čeh: „Tekme pred domačim občinstvom sem se že zelo veselil, saj je to vedno nekaj posebnega. Ogrevali smo se v odličnih vremenskih pogojih, žal pa v času nastopa niso bili idealni, ob rahlem dežju je bil krog 'sluzast' in ni nudil dobrega oprijema. Prvi met je bil 'na ziher', disk pa je neslo čez 65 metrov. V drugem poskusu mi je spodrsnilo, nato pa sem res do konca tekmovanja poskušal iz danih pogojev iztisniti maksimum. V zadnjem poskusu se je nekoliko zbistrilo, pobrisal sem krog, da je bilo nekaj več oprijema, rezultat preko 68 metrov pa je v teh pogojih vrhunski."
Urnik za letošnjo sezono je v grobem določen. „Že v nedeljo me čaka naslednja tekma diamantne lige v Rabatu, potem grem v Estonijo, nastopil bom na dveh tekmah v Skandinaviji, sledijo evropske igre na Poljskem, pa znova tekmi diamantne lige v Londonu in Stockholmu. Temu sledi vrhunec sezone, svetovno prvenstvo na Madžarskem."
Kakšna je trenutna pripravljenost, kaj opažate v metih in pri konkurenci? „Tehnika se je nekoliko izboljšala, imam boljšo stabilnost in večjo moč ter eksplozivnost, hitrost
pa je ostala enaka - vse to so izpolnjeni pogoji za dolge mete. Izboljšava osebnega rekorda (71,27 m) je na naslednjih tekmah vsekakor možna in je tudi realen cilj, ob boljših vremenskih pogojih bi se lahko glede na mete na ogrevanju izpolnil tudi že na Ptuju. Glede konkurentov pa lahko rečem, da je že samo SP dovolj velik motiv za vse. O tem priča tudi dejstvo, da smo letos že štirje presegli mejo 70 metrov (ob Čehu še Mykolas Alekna, Lukas Weissheidinger in Alex Rose, op. a., kar je obet za vrhunsko sezono. Zanimivo bo, ko bomo vsi nastopili skupaj."
Čurin Prapotnik že četrti najhitrejši Slovenec
Za drugi domači vrhunec dneva je poskrbel Anej Čurin Prapotnik, ki je imel več razlogov za veselje, saj je prav na dan mitinga slavil 20. rojstni dan. Lepo darilo si je poklonil kar sam, saj je z rezultatom 10,29 sekunde v teku na 100 metrov močno izboljšal osebni rekord (veter v hrbet je znašal 0,6 m/s, op. a). Z omenjenim dosežkom je sedaj četrti najhitrejši Slovenec vseh časov, pred njim so le še Matic Osovnikar (10,13 na SP leta 2007 v Osaki), Urban Acman (leta 1998) in Jan Žumer (leta 2006, oba 10,21 sekunde).
100 m (m):
1.	Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) 10,29 s
2.	Michele Brunetti (Italija)	10,58 s
3.	Patrik Bundschu (Madžarska) 10,59 s
Anej Čurin Prapotnik: „Steza in nasploh pogoji so bili ob mojem teku super, domači stadion pa mi je tudi poznan do potankosti. Glede samega teka lahko rečem, da sem zadovoljen s prvim in zadnjim delom, v sredinskem delu pa sem nekoliko popustil - kljub temu je rezultat 10,29 s dober. Iskreno povedano sva imela s trenerjem takšen čas v načrtu že nekaj prej, a se je vse 'poklopi-lo' šele v tem trenutku. Glavni cilj sezone je evropsko prvenstvo za mlajše člane na Finskem. Rezultata ne bi želel napovedati, lahko pa povem, da zmorem še hitreje. Tudi na Ptuju bi lahko ob močnejši konkurenci iz sebe zagotovo iztisnil še nekaj več."
Foto: Črtomir Goznik
Anej Čurin Prapotnik je imel v torek dvojni razlog za slavje: prav na 20. rojstni dan je v teku na 100 metrov postavil osebni rekord.
Memorial Roberta Preloga
V memorialnem teku na 3000 metrov je bila konkurenca mednarodno pisana, na koncu pa sta se za zmago borila Uroš Gutič iz BiH in Nikola Raičevič iz Srbije. Prvi je bil v finišu uspešnejši, zmagal je z izidom 8,24.27.
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši športnik Slovenije za leto 2022 Kristjan Čeh je bil znova prvo ime ptujskega mitinga.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Veronika Domjan se po sanirani poškodbi počasi, a uztrajno vrača v nekdanjo formo.
Andraž Rajher je zmagal v metu kladiva med mlajšimi mladinci.
Na najvišji stopnički iz AK Ptuj še Domjanova in Rajher
Za dodatno veselje v taboru organizatorjev sta poskrbela Veronika Domjan in Andraž Rajher, prva je slavila v metu diska z izidom čez 56 metrov, drugi pa v metu kladiva med mlajšimi mladinci. Met diska (ž):
1.	Veronika Domjan (Ptuj)	56,22 m
2.	Lucija Leko (Hrvaška)	54,54 m
3.	Hana Urankar (Kladivar) 54,30 m Veronika Domjan (AK Ptuj), zmagovalka v metu diska: „Zmaga na domačem stadionu vedno prinaša posebno zadovoljstvo. To je še večje, ker sem jo dosegla z dobrim rezultatom, kakršnega sem si želela že dlje časa. To je odlična vzpodbuda za naprej in sem res vesela, da se po poškodbi počasi vračam na stara pota. Za želene mete okrog 60 metrov bo treba postoriti še kar nekaj stvari, a zadeve gredo v pravo smer. Se že veselim naslednjih tekem."
Met kladiva (mlajši mladinci, 5 kg):
1.	Andraž Rajher (Ptuj)	73,61 m
2.	Beke Zeteny (Madžarska) 67,82 m
3.	Leandro Krkalic (Brežice) 59,67 m Andraž Rajher, met kladiva: „Moj
najboljši letošnji rezultat trenutno pomeni tretje mesto na svetovni lestvici mlajših mladincev. To je zelo dobro, a se obenem zavedam, da sem v krogu sposoben izvesti tehnično še boljši met. Upam, da mi bo to uspelo na naslednjih tekmah. Moj prvi cilj v sezoni je preseči državni rekord, ki znaša 74,12 m, visoko na prioritetni listi je tudi nastop na OFEM v Mariboru, kjer si želim uvrstitev na stopničke."
»Atletika na Ptuju živi«
Organizatorji so bili po tekmovanju zadovoljni z opravljenim, nasmejani obrazi nastopajočih pa so bili njihovo največje plačilo.
Aleš Bezjak, vodja tekmovanja: „Tretja izvedba mitinga MAL in me-moriala Roberta Preloga je presegla vsa pričakovanja, odziv atletov iz Slovenije in tujine je bil izvrsten. Na
štartni listi smo imeli skoraj enkrat več atletov kot lani, kar kaže na odličen razvoj mitinga in je dokaz, da atletika na Ptuju živi. Edina stvar, na katero ne moremo vplivati, je vreme, pa še to je bilo letos milo in po odzivih nastopajočih ni motilo tekmovanja. Veseli smo tudi zaradi dobrega obiska gledalcev, Ptujčani očitno prepoznavajo dogodek kot vreden ogleda. Pogled na polno igrišče nastopajočih in lepo polne tribune je res pravi balzam za organizatorje. Ob tem so nas na tekmovališčih s svojimi izvrstnimi nastopi razveselili še domači člani AK Ptuj, tako da se že lahko veselimo nadaljevanja sezone. Ob tem nas na različnih tekmovanjih v mlajših kategorijah razveseljuje še naš podmladek, kar je dokaz, da se v naši atletski šoli dobro dela, da se otroci in mladostniki pri nas dobro počutijo, v končni fazi pa znamo tudi razvijati dobre tekmovalce."
Naslednje tekmovanje, ki ga bo pripravil AK Ptuj, bo 11. junija četve-roboj reprezentanc mlajših mladincev (U-18) Slovenije, Madžarske, Slovaške in Češke.
Z zmago začela tudi branilka naslova MAL
Izmed ostalih najboljših rezultatov tekmovanja velja izpostaviti Nejo Filipič (Mass) v skoku v daljino. Branilka lanske zmage v MAL med dekleti je z dosežkom 6,61 metra izboljšala osebni rekord in se kar močno približala državnemu rekordu, ki ga še vedno drži nekdanja ptujska olimpijka Nina Kolarič (6,78 m je dosegla leta 2008 na Ptuju). „Sanjski začetek sezone, že dolgo na prostem nisem tako dobro skakala," je po tekmi odlično razpoložena dejala Neja Filipič.
Zelo hiter v sprintu je bil Matevž Šušteršič (Krka), ki je z vetrom v prsi 200 m pretekel pod 21 sekundami (20,94).
V metu kladiva je bila izvrstna Ve-nezuelka Rosa Rodrigues in je zmagala z izidom 66,20 m.
Naslednje od sedmih tekmovanj letošnje MAL bo že v soboto, 27. maja, gostila Slovenska Bistrica.
Jože Mohorič
Odlična nastopa Rajherja in mešane štafete
Še pred uspešnim mednarodnim mitingom na Ptuju so se mladi člani AK Ptuj izkazali na domačih in tujih tekmovanjih.
Na mednarodnem mitingu AGRAM v Zagrebu je med mladinci v metu 6-kg kladiva nastopil Andraž Rajher (2006). Z daljavo 67,85 metra je zasedel 3. mesto (pred njim sta bila tekmovalca letnika 2004), dosegel pa je osebni rekord, obenem pa je izpolnil normo za nastop na starejše mladinskem EP. Andraž je nastopil tudi v metu diska, kjer je z osebnim rekordom 50,83 metra osvojil 1. mesto.
V	Novem mestu je potekalo prvenstvo Slovenije v štafetah. Med mlajšimi mladinci je v teku na štirikrat 100 metrov odlično nastopila štafeta AK Ptuj v postavi Maja Kostanjevec, Taja Pučko, Timi Tušek in Andraž Petrovič (na fotografiji desno). Dosegli so izjemen rezultat, saj so z dosežkom 46,79 sekunde postavili nov državni rekord v tej starostni kategoriji.
Maja Bedrač je v Novem mestu nastopila na prvenstvu Slovenije v mnogobojih. Prvi dan je nastopila v tekih na 110 metrov z ovirami in na 200 metrov ter v skoku v višino in suvanju krogle, najvrednejši izid pa je postavila v teku na ovire (13,82 s, 1024 točk). Naslednji dan zaradi manjše poškodbe ni nadaljevala tekmovanja.
V	Domžalah je potekalo prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirke in pionirje U-14. Iz AK Ptuj so med več kot 220 nastopajočimi solidno nastopali Amadej Brin Ciglar, Gaja Božičko, Erin Cafuta, Žana Ciglar, Arandjela Horvat, Eva Lobenwein, Ana Miloš-ič, Zara Rižnar, Alja Šegula, Neja Trbuc in Hana Zemljarič.
14 Štajerski
Šport
petek m 26. maja 2023
Footgolf • Pred svetovnim prvenstvom v Orlandu (ZDA)
Na Florido velika skupina članov FGK Ptuj
Od 27. maja do 6. junija bo v Orlandu na Floridi potekalo svetovno prvenstvo v footgolfu. Orlando je sicer poznan predvsem po znamenitem zabaviščnem kompleksu Disney Worldu, ki letos praznuje 50-letnico delovanja. Izjemno pomemben segment Orlanda in celotne Floride pa predstavlja golf. Vzporedno so pred dobrimi desetimi leti začeli razvijati footgolf, ki ima zaradi nogometne žoge in izjemno domiselnih golf pravil neverjeten potencial po celotnem ozemlju ZDA kakor tudi v globalnem smislu. Velik poudarek na letošnjem SP bo medijska pokritost, s katero želijo organizatorji footgolf predstaviti celotnemu svetu.
Pričakovanja slovenske reprezentance v Orlandu
V Orlandu bo nastopilo 1.000 tekmovalk in tekmovalcev iz 39 držav. Drugič se na SP odpravlja ekipa iz Slovenije, ki je svojo premiero doživela leta 2018, ko so Francozi organizirali SP v Maroku.
„Iz nastopa v Marakešu smo se Slovenci marsičesa naučili. Na tej poti razvoja želim izpostaviti štirikratnega državnega prvaka Gaja Rosiča in Niko Gerbec, ki sta krojila vrh slovenskega footgolfa nekaj let. Vsi nadaljnji koraki so vodili do tega, da imamo v Sloveniji v tem trenutku nekaj izjemnih posameznikov, ki so
Na SP na Florido bo iz Slovenije odpotovalo 23 igralcev, od tega 11 iz FGK Ptuj, 5 iz FGK Olimja, 4 iz Bovca, 2 iz Ljubljane in eden iz Radencev.
Footgolf klub Ptuj bodo predstavljali Ian Emeršič, Matija Brodnjak, Damjan Turk, Dani Huber, Sabina Huber, Dejan Novak, Marko Toplak, Uroš Krajnc, Aleksander Stojano-vič, Boris Šibila in Miran Perič. Nejc Bedrač in Sašo Dobnik bosta imela funkcijo caddyja in komunikacije v Match Play tekmi.
med najboljšimi posamezniki v svetu evropskega footgolfa. Footgolf razvijamo na mladinskem, ženskem, moškem (do 46 let), seniorskem (med 46 in 55 let) ter super senio-rskem nivoju.
V moški kategoriji do 46 let je največja konkurenca in tukaj imamo
številne adute tudi na SP v Orlandu. Predvsem novi državni prvak Uroš Krajnc ter Dejan Novak in lan Emeršič (nekoliko ga še ovira poškodba, zaradi katere tudi ni opravil celotnih priprav) so igralci, ki bi lahko presenetili v ZDA. Vsi imajo številne odlične rezultate na evropskih terenih, sedaj pa so pred novim doživetjem preko luže, kjer se bo treba najprej aklima-tizirati, nato pa narediti konkretno analizo igrišč. Za to bomo imeli na voljo dva dneva, nato pa nas 29. 5. čaka prvi tekmovalni dan v posamični konkurenci," je dejal predsednik slovenske footgolf zveze Matija Brodnjak.
V članski konkurenci bodo Slovenijo ob omenjeni trojici in predsedniku zveze zastopali še Damijan Turk, Admir Ičanovic, Simon Detellbach, Marko Toplak, Dani Huber in Aleksander Stojanovic.
Slovenska odprava se je pred odhodom na SP na Florido predstavila na novinarski konferenci v Ljubljani, prisotni so bili Aleksander Kravanja, Franc Nani Matjašič, Uroš Krajnc, Damjan Turk, predstavnik Šport TV in Matija Brodnjak.
Tudi pri seniorjih imamo zelo resne kandidate za odlične rezultate, nastopili pa bodo Vasja Kovač, Simon Sladič, Robert Korošec, Leon Šuntner, Nani Franc Matjašič, Peter Dirnbek, Bojan Taneski, Dejan Obra-dovič, Miran Perič, Boris Šibila in Aleksander Kravanja. Ženski del ekipe bosta Sabina Huber in Sanda Lah Kravanja.
Začetek razvoja v letu 2015, leta 2017 ustanovitev Footgolf zveze Slovenije
V Sloveniji se je začel razvoj footgolfa leta 2015 v Bovcu in na Ptuju. Čas je pokazal, da je to aktivnost, ki je lahko rekreativne in tekmovalne narave, zato iz leta v leto pridobiva veljavo.
„Najpomembnejša je vpetost lokalnih športnikov, ki uživajo v druženju s prijatelji in jim to pomeni filter pred stresnim vsakdanom. Številni Slovenci pa so pridobili na mednarodni prepoznavnosti in jih pozna celotna svetovna družina footgolfa. Ptujski turnir je lani gostil 134 tekmovalcev, dve tretjini od tega so bili tuji tekmovalci, ki ob tem ustvarjajo nočitve in trošijo denar na Ptuju in v okolici. Footgolf globalno povezu-
je ljudi in generacije," je prepričan Matija Brodnjak, predsednik slovenske footgolf zveze in nadaljuje: „V moč tega športa se bodo lahko Ptujčani in vsi ljubitelji športa ponovno prepričali med 23. in 25. junijem, ko bo na Ptuju ponovno izveden I Feel Slovenia Footgolf Open - Ptuj 2023. To bo prvi turnir izmed 20 najmočnejših turnirjev na svetu. V tem trenutku imamo že 100 prijavljenih tekmovalcev, zagotovljen je tudi TV-prenos (Šport TV). Ptuj je idealno mesto za razvoj footgolfa, saj so vse ključne točke, od hotela, termalnega parka, gostiln in restavracij, na kratkih razdaljah, kar je izjemna prednost. Footgolf je odlična turistična popestritev za outdoor doživetja za pare, družine, skupine, podjetja in organizacije. Ambient golf igrišč je prostor, kjer se umirimo in pred igro footgolfa, med njo in po njej konstruktivno razmišljamo."
Rokomet • Liga NLB
Slovo od sezone 2022/23 in štirih igralcev
Tekmovanje v elitni rokometni druščini v sezoni 2022/23 se bo v soboto, 27. maja, okrog 20. ure zaključilo. Pred zadnjim krogom so praktično znani že vsi odgovori na glavna vprašanja. Državni in pokalni prvaki so postali rokometaši Celja Pivovarne Laško. Pot v evropska tekmovanja so si priborili Gorenje Velenje, Trimo Trebnje in novomeška Krka, ki je še lani nastopala v 1. B-ligi. Po tihem na Evropo še upajo pri petouvrščeni Riko Ribnici in dru-gouvrščenem v Pokalu Slovenije Jeruzalemu Ormožu. Eden od teh dveh klubov bo najbrž prejel „vvild card" oz. posebno povabilo Evropske rokometne zveze (EHF) v Pokal EHF. Že v kratkem bo jasno, za koga - Riko ali Jeruzalem - se bodo odločili na Rokometni zvezi Slovenije.
„Želimo si nastop v Evropi, tli še rahlo upanje, da bomo v novi sezoni še tretjič zaigrali v evropskih tekmovanjih. Zagotovo pa bo Hardek pred začetkom nove sezone domačin Su-perpokala, kjer se bosta pomerili eki-
pi Jeruzalema in Pivovarne Laško," je glede Ormoža in Evrope povedal predsednik Mladen Grabovac.
Iz NLB lige se bosta poslovila Maribor in Krško, v ligo višje bosta iz 1. B-lige vstopila Ljubljana in Škofljica. Naslednjo sezono bo v NLB ligi nastopalo štirinajst klubov, kar štirje bodo po sezoni morali izpasti v ligo nižje.
„Naslednjo sezono ne bo heca. To bo ena najtežjih sezon in vse ekipe se tega zavedajo in se primerno krepijo. V Ormožu bo prišlo do kar številnih sprememb v igralskem kadru: jasno je, da nas zapuščajo štirje igralci, v klubu pa se zelo trudimo, da sestavimo močno zasedbo, ki ne bo do zadnjega kroga trepetala za obstanek v ligi," je bil skrivnosten Grabovac.
Zadnjo tekmo v sezoni 2022/23 bodo igralci Jeruzalema (11. mesto)
Tenis • Pokal BJK
Mali nogomet • Poletna liga ŠD As 2023
REZULTATI 1. KROGA: ŠD As
Generali - KTED Koranti Demoni 1:5, UŠR Višnjica & Cvetlin -ŠD Pobrežje 10:3, ŠD As - ŠD Podlehnik 3:1, ŠD Selan - ELM Lampret Draženci 2:2. Prosta je bila ekipa Gostilna Kureš & Forme.
RAZPORED 2. KROGA, V PETEK, 26. 5., OB 21.00: ŠD As Generali - ŠD Pobrežje; OB 21.35: Gostilna Kureš & Forme - ŠD Selan; OB 22.10: KTED Koranti Demoni - ELM Lampret Dra-ženci; OB 22.45: ŠD Podlehnik - UŠR Višnjica & Cvetlin. Prosta je ekipa ŠD As.
UR
Slovenke v skupini z Avstralijo in Kazahstanom
Slovenska ženska teniška reprezentanca je na žrebu v Londonu dobila tekmice v skupinskem delu zaključnega turnirja pokala Billie Jean King (BJK), na katerem bo nastopilo 12 najboljših reprezentanc sveta. Slovenija bo novembra v Se-villi v skupini igrala z Avstralijo in Ka-zahstanom.
Slovenija je bila kot najnižje uvrščena reprezentanca na lestvici v tretjem bobnu, skupaj z ZDA, Nemčijo in Poljsko. Slednja je za nastop prejela povabilo.
Slovenija (18. mesto na lestvici) proti Avstraliji (2. mesto na lestvici) in Kazahstanu (7. mesto na lestvici) še ni igrala.
V ekipi Kazahstana sta najvišje uvrščeni igralki Jelena Ribakina (4. na lestvici WTA) in Julija Putinceva
(61. na lestvici WTA). Avstralke kot lanske finalistke pokala BJK v letošnji sezoni še niso igrale. Na lestvici WTA je med prvo stoterico trenutno le Ajla Tomljanovic (46. mesto).
„Na žreb kot udeleženci nimamo vpliva, tako da večjih želja pred njim nisem imel. Kot sem že nekajkrat rekel, Slovenija lahko premaga vsako reprezentanco. Spomnimo se samo lanske zmage nad Kitajsko ali pa letošnjega povratka proti Romuniji," je dejal kapetan slovenske izbrane vrste Andrej Kraševec.
„Pomembno je, da smo ekipa, ki diha kot eno. Turnir je na sporedu novembra, tako da težko spregovorim o pričakovanjih, a jasno je, da bomo tudi tokrat pustili srce na igrišču. Vzdušje v ekipi je izjemno in to je prav gotovo eden izmed pomemb-
„Reprezentanti prihajajo iz celotne Slovenije in vsi si želimo predstaviti Slovenijo na najboljši možni način. Tekmovalo se bo v posamičnem in ekipnem Match Play tekmovanju. Program tekmovanja je izredno naporen, saj se dnevno naredi tudi od 13 do 15 kilometrov, seveda v povezavi s številnimi udarci. V aprilu in maju smo imeli smolo z vremenom, zato na SP ne gremo z najboljšo popotnico oz. v optimalni pripravljenosti. Vsi pa se zavedamo, da imajo takšne in podobne težave vse reprezentance, saj je footgolf šport, ki se - razen nekaj najboljših posameznikov - igra zraven služb. Kljub vsemu pa smo zelo zadovoljni, da smo projekt SP pripeljali do sedanje točke. Naša eki-
pa dela po svojih najboljših močeh in verjamemo, da se bomo odlično odrezali na vseh področjih. Imamo tudi odlično ekipo, ki bo naša podpora v smislu tekmovalnega dela z Nejcem Bedračem ter Sašem Dob-nikom, ki bo skušal poslušalcem Radia Ptuj prenesti vtise iz Orlanda na svoj način. Vesel sem, da imamo svoje podpornike doma in v poslovnih partnerjih, ki nam omogočajo organsko rast športa. Maksimalno se bomo potrudili, da bo v Orlan-du slišan pozitiven glas o Sloveniji in da bomo razdelili vabila na Ptuj, kjer se junija pripravlja nov športni mednarodni spektakel na zelo urejenih zelenicah Golf igrišča Ptuj," je zaključil Brodnjak.
Jože Mohorič
odigrali na domačem terenu proti Riko Ribnici (5.). „Seveda si želimo sezono končati z zmago proti Ribnici, ki ima močno ekipo in smo jo pričakovali celo kakšno mesto višje na lestvici. Na treningih se trudimo po svojih najboljših močeh, ampak iz zraka se vidi, da nas je Final 4 Pokala Slovenije popolnoma izžel. Tudi tokrat bomo zaigrali v okrnjeni zasedbi, saj so nekateri fantje še vedno na 'bolniškem'. Vsi skupaj upamo, da bo dvorana Hardek tudi na koncu solidno polna, slovo od nekaterih soigralcev pa ne bo nič lahko," je pred sobotno tekmo z Riko Ribnico, ki se bo začela ob 18.30, povedal Gašper Hebar.
Ekipa Jeruzalema bo treninge končala v ponedeljek, 29. maja, v soboto, 3. junija, pa bo sledil zaključek članskega moštva z ogledom nogometne tekme Ormož - Makole, kjer bodo nogometašem vrnili obisk in z njimi proslavili izjemno sezono za oba kluba.
Uroš Krstič
nih faktorjev končnega uspeha. Ka-zahstan je v vzponu, tako visoko še ni bil, zavedamo se, da je Ribakina med najboljšimi igralkami na svetu. Avstralke pa so lanske finalistke. Čaka nas težko delo, a v športu ni nič nemogočega,« je še dodal.
V	skupini A bodo igrale Švica, Češka in ZDA. V skupini C bodo Španija, Kanada in Poljska, v skupini D pa Francija, Italija in Nemčija. Iz štirih skupin bo v polfinale napredovala le zmagovalka skupine, finale pa bo na sporedu 12. novembra.
Turnir bo na sporedu od 7. do 12. novembra, potekal pa bo na trdi podlagi v dvorani. Branilke naslova so Švicarke, ki so lani v finalu v Glasgowu premagale Avstralke.
V	pokalu BJK, že 60. po vrsti, imajo največ zmag ZDA, ki so bile najboljše kar 18-krat. Največji uspeh Slovenije je uvrstitev med osem najboljših leta 2003.
sta
Nogomet m Kvalifikacije za 1. SNL
Odločitev v nedeljo v Novi Gorici
V četrtek (po sklepu redakcije Štajerskega tednika) je bila v Kidričevem odigrana prva tekma dodatnih kvalifikacij za napredovanje/ obstanek v 1. ligo. Ne glede na izid
bo odločitev o desetem prvoligašu za sezono 2023/24 padla v nedeljo v Novi Gorici, kjer se bo povratna tekma začela ob 17.30.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v letošnji sezoni Pokala Pivovarna Union ugnali Koper in s tem dokazali, da prvoligaši zanje niso nepremagljivi.
Tenis m Roland Garros
Zidanškova le še eno oviro oddaljena od glavnega žreba
Naša najboljša teniška igralka Tamara Zidanšek (110. na WTA) se je kot edina izmed štirih Slovenk prebila skozi dva kroga kvalifikacij na pariškem pesku, kjer bo od ponedeljka dalje potekal glavni del drugega grand slam turnirja sezone. V 1. krogu je izpadla Dalila Jakupovič,
Roland Garros (38 milijonov evrov nagradnega sklada), kvalifikacije, rezultati:
1.	krog: Zidanšek (4.) - Abduraj-mova (Uzbekistan) 7:6(2), 4:6, 6:2;
2.	krog: Zidanšek (4.) - Zaharova (Rusija) 2:6, 6:2, 6:2;
3.	krog: Zidanšek (4.) - Bolsova (Španija, 18.)
v drugem pa Kaja Juvan in Polona Hercog.
25-letna članica TK Terme Ptuj je v uvodnih dveh krogih obakrat slavila v treh nizih, v prvem je ugnala 28-letno Uzbekistanko Nigino Abdu-rajmovo (176.), v drugem pa 21-letno Rusinjo Anastazijo Zaharovo (179.). Njena tekmica v odločilnem tretjem krogu bo Španka Aliona Bolsova (131.), ki ima moldavske korenine in je Tamarina vrstnica (letnica 1997). Srečanje bo odigrano v petek, zmagovalka se bo uvrstila v glavni žreb, poraženka pa bo morala čakati na morebiten nastop kot „srečna pora-ženka".
JM
petek • 19. maja 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Jadranje • Ekipno državno prvenstvo razreda Optimist
Napredek ptujskih jadralcev in zmaga piratov
Jadralna zveza Slovenije je Brodarskemu društvu Ranca Ptuj zaupala organizacijo odprtega ekipnega državnega prvenstva v jadranju v razredu Optimist. Ptujsko društvo, ki letos obeležuje 50 let delovanja, se je vnovič izkazalo z organizacijo.
Na ptujskem jezeru se je v dveh od napovedanih treh tekmovalnih dni (v petek je na jezeru vladalo popolno brezvetrje) merilo deset štiričlanskih ekip. Mladi jadralci osnovnega razreda so bili stari od osem do petnajst let in so na reki Dravi pokazali veliko jadralnega znanja.
V	soboto so organizatorji ob severovzhodnem in vzhodnem vetru moči petih do desetih vozlov izpeljali 45 dvobojev ekip, oz. celoten Round Robin, medtem ko je drugi dan tekmovanja ob še močnejšem vzhodnem vetru sledilo jadranje za končne razvrstitve.
V	predtekmovalnem delu so največ zmag zbrali člani Jadralnega kluba Pirat 2, medtem ko je Brodarsko društvo Ranca Ptuj z dvema zmagama zasedlo 9. mesto. Domači mladi
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s Ptujskega jezera, kjer so se v soboto in nedeljo za naslov ekipnih državnih naslovov merili mladi jadralci v razredu Optimist.
jadralci so dobro nastopili in so bili na nekaterih dvobojih blizu zmage - slavili so proti BD Sidro Maribor in JK Burja 2. V tekmi za 9. mesto so še enkrat premagali »celinske jadralne prijatelje« iz BD Sidro Maribor. Za Ptujčane so jadrali Ivo Kancler, Mare Kancler, Ota Brina Podlesnik in Maksim Mikložič. Trenira jih Uroš
Judež, ki je bil po tekmovanju zelo zadovoljen z napredkom svojih mladih jadralcev, pred katerimi je ob sistematičnem delu lepa jadralna prihodnost. To pomeni, da bodo blizu najboljšim primorskim jadralcem, ki so bili tokrat na vrhu ekipnega državnega prvenstva v jadranju v razredu Optimist. Na 3. mestu so bili člani JK
Jadro Koper 1, na 2. člani JK Pirat 2 in na 1. člani J K Pirat 1. Člani zmagovalne ekipe so bili Lina Sorta, Val Grbec, Filip Valjavec in Filip Luka Butinar, ki so tako v domači Portorož odnesli zlate medalje in pokal za naslov državnih ekipnih prvakov v jadranju v razredu Optimist.
David Breznik
Kolesarstvo • 15. VN Občine Komenda
V Komendi šest uvrstitev na stopničke
V Komendi je v nedeljo potekala mednarodna kolesarska dirka za mlade kolesarje. Znova so po visokih mestih posegali mladi tekmovalci KK Perutnina Ptuj.
Na najvišjo stopničko sta v svojih kategorijah stopila Živa Bohak in Anej Resman, s čimer sta obdržala majico vodilnih v POGI pokalu. Tudi Vivi Oblak, Zoja Jančič, Gal Hrastnik in David Adam so se v svojih kategorijah povzpeli na stopničke, med deseterico pa je končalo še nekaj perutninarjev.
Uvrstitve kolesarjev KK Perutnina Ptuj:
-	deklice C: 1. Živa Bohak, 2. Vivi Oblak, 3. Zoja Jančič;
-	dečki C: 3. Gal Hrastnik, 16. Maks Nahberger, 31. Anej Vinkler;
-	deklice B: 4. Hana Štumperger, 5. Gaja Muršec, 7. Kaja Adam;
-	dečki B: 1. Anej Resman, 7. Luka Lampret, 21. Matija Lačen;
-	dečki A: 2. David Adam, 4. Maj Bohak, 10. Nik Vidovič, 18. Mark Šte-harnik, 26. Tai Nahberger ...
UR
Golf • 45. slovensko mednarodno amatersko prvenstvo
Jan Hribernik tik pod vrhom
Golf zveza Slovenije je v sodelovanju s ptujskim igriščem za golf od prejšnjega četrtka do sobote izvedla 45. slovensko mednarodno amatersko prvenstvo v golfu. V moški konkurenci je tri dni igralo 35 golfistov iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Turčije in Slovenije, medtem ko je v ženski igralo 12 igralk iz Švedske, Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije.
Prvo ime tekmovanja je bil Tomi Bezenšek (Racman GK), ki je v treh dneh odigral 212 udarcev (70, 69, 73), kar je udarec manj od para igri-
šča. Za končno zmago je Bezenšek predvsem prva dva dni odigral odlično, kljub manjšemu popuščanju zadnji dan tekmovanja je na koncu suvereno zmagal. Na drugem mestu je bil član Golf kluba Ptuj Jan Hribernik, ki je v treh dneh odigral 215 udarcev (73, 73, 69). Jan je prvo mesto izgubil na dveh slabše odigranih luknjah v petek, drugi dan turnirja.
Od osmerice igralcev Golf kluba Ptuj je med deseterico prišel še Jan Luka Šamec. Ta je skupno
odigral 223 udarcev (75, 78, 70), kar je deset udarcev nad parom ptujskega igrišča. To je bilo po močnem deževju v prejšnjem tednu dobro pripravljeno, na njem pa so iz domačega kluba tekmovali še Jure Vasle, Benjamin Vrhovec, Žak Bajec, Tom Li Dobnik, Jurij Farič in Tine Lah Mršek. Zmagovalka ženskega dela tekmovanja je bila Lana Malek (GK Slovenska Bistrica), ki je v treh dneh zbrala skupaj 219 udarcev (+6).
David Breznik
Judo • Palijev memorial v Ljubljani
Maruša do zmage
Ptujski judoisti na Palijevem memorialu
Judo: arhiv Judo kluba Drava Ptuj
Na mednarodnem prvenstvu za Palijev memorial, ki šteje za slovenski pokal, je nastopilo 142 tekmovalcev in tekmovalk iz 29 klubov. Judo klub Drava je imel pod vodstvom trenerja Vlada Čuša na tekmovanju v Ljubljani štiri tekmovalce.
Maruša Frank je pri mlajših kade-tinjah s tremi zmagami na tatamiju prišla do prvega mesta v kategoriji do 63 kg. Drugi je bil Lan Milošič v kategoriji do 60 kg. Mlad judoist je na poti do srebrne medalje opravil s tremi tekmeci, v finalu pa je izgubil proti Aleksu Krivcu (JK Arcon Slovenj Gradec). Pak Mai se je prebil do 5. mesta v kategorij do 66 kg, medtem ko je Anej Slana izpadel v pred-tekmovanju.
Vlado Čuš: „Dobro delo daje dobre rezultate. Naši mladi judoisti, posebej Lan Milošič in Maruša Frank, kažejo velik napredek, tudi Mai Pak je iz tekme v tekmo boljši. Velja omeniti, da so ti trije ob Žanet Polanec, Aneji Vidovič in Tadeji Simonič tisti
Šah • 1. ženska liga
Ptujske mladinke odlične na članskem prvenstvu
V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in tehnični izvedbi ŽŠK Maribor Poligram je v Radencih potekalo tekmovanje v 1. ženski članski ligi. Med 23 sodelujočimi ekipami sta svoj krstni nastop odlično opravili ekipi mladink Šahovskega društva Ptuj, ki sta ob koncu osvojili 10. in 17. mesto.
Na tekmovanju prve članske ženske lige lahko nastopi neomejeno število ekip iz posameznega kluba oz. društva, ki je pravilno registrirano v tekočem letu. Letos je bila konkurenca še posebej močna, saj so nastopile tudi nekatere ekipe, ki so se odrekle nastopu v najvišjem rangu tekmovanja, državni ligi. Ob Šahovskem društvu Ptuj je z dvema ekipama nastopil še ŠK Komenda in prav ena izmed njih je zmagala.
Ptujčanke so se korajžno spopadle z ekipami, ki so bile po začetnem ratingu precej višje od njih, čeprav so bile med najmlajšimi zasedbami. Prva ekipa v postavi Zoja Pintarič in Arandjela Horvat je v osmih krogih (enkrat je bila prosta) trikrat zmagala ter po dvakrat remizirala in izgubila. Obe igralki sta osvojili po 3,5 točke, Zoja pa je osvojila tudi 26 novih ratinških točk. Njuna končna uvrstitev je bila za osem mest boljša od začetne pozicije.
Še mlajši Zarja Gomboši in Alisa Beranič, ki sta bili prav tako enkrat prosti, sta zabeležili eno zmago, tri poraze in kar štiri neodločene rezultate ter prav tako izboljšali svojo začetno pozicijo. Posebej se je izkazala nekoliko starejša Alisa, ki je z osvojenimi 5,5 točke na drugi šahovnici dosegla peti posamezni rezultat, osvojila pa je tudi novih 43 ratinških točk.
»Prvič v zgodovini kluba smo v najvišjem rangu ženskega ekipnega tekmovanja na državnem nivoju nastopili z dvema ekipama. Naše štiri mlade igralke se niso ustrašile bistveno močnejše konkurence in in so dokazale, da bo na njih v prihodnje treba še kako računati. In če dodamo še nekatere mlade, ki tokrat niso nastopile, od Vite Prelog, Eve Medik in drugih, potem se nam za razvoj ženskega šaha na Ptuju ni treba bati. Vsaka osvojena točka ali dosežen remi na tako kakovostnem tekmovanju pomeni ogromno spodbudo in priznanje za številne analize in vložen trud na treningih,« je bil vidno zadovoljen predsednik ŠD Ptuj, MM Danilo Polajžer. Zmagovalna ekipa si je priborila pravico nastopa v državni ligi v letu 2024.
Končni vrstni red: 1. (3.) ŠK Komenda Popotnik 16 točk, 2. (1.) ŠK Ig 15, 3. (5.) ŠD Tomo Zupan Kranj 13 ... 10. (18.) ŠD Ptuj I (Zoja Pintarič 3,5/8, Arandjela Horvat 3,5/8) 10 ... 17. (20.) ŠD Ptuj II (Zarja Gomboši 1,5/8, Alisa Beranič 5,5/8) 8 točk .
Silva Razlag
Šah • Destrnik open
Anej Resman in Živa Bohak (oba KK Perutnina Ptuj) sta v Komendi stopila na najvišjo stopničko.
Foto: Miha Majhenič
Jan Hribernik (GK Ptuj)
športniki, ki se bodo lahko ob prizadevnem delu v naslednjih dveh letih potegovali tudi za nastope v slovenskih mlajših reprezentančnih selekcijah na največjih evropskih tekmovanjih."
Ormožanom dve drugi mesti
Palijev memorial sta imela v koledarju tekmovanj tudi dva mlada predstavnika Judo kluba Ormož. V Ljubljani sta oba prišla do srebrnih medalj. V kategoriji mlajših kadetov do 73 kg je Tjan Koter najprej zabeležil dve zmagi, potem pa v finalu izgubil z Anžetom Golobom (JK Apolon Maribor). Prav tako drugi je bil z dvema zmagama in porazom Rene Voršič med mlajšimi kadeti v kategoriji do 55 kg. V finalu je moral priznati premoč Vidu Valantu (JD Bežigrad).
David Breznik
Na Destrniku štirje velemojstri, zmagal najmlajši med njimi
Šahovska sekcija Športnega društva Destrnik je pripravila že šesti odprti turnir »Destrnik open«, ki je bil obenem tudi drugi memorialni v spomin na dolgoletnega predsednika sekcije dr. Ervina Mauriča. Zbralo se je rekordno število šahistk in ša-histov, kar 52, med njimi tudi štirje velemojstri. Zmagal je najmlajši med njimi, 18-letni Jan Šubelj.
Županja občine Destrnik Vlasta Tetičkovič Toplak je v uvodnem pozdravu izrazila izredno zadovoljstvo nad tako številčno in kakovostno udeležbo in da turnir spada v sklop praznovanj ob 25-letnici občine. Izrazila je priznanje organizacijskemu odboru v sestavi Damjan Žerjav, Mitja Kramberger in Milan Petrič. Prav slednji kot predsednik šahovske sekcije nadaljuje delo pokojnega dr. Ervina Mauriča, ki je sekcijo vodil od ustanovitve leta 1999 pa vse do svoje smrti.
Na turnirju je bilo odigranih enajst krogov zanimivih dvobojev, tudi nekaj »družinskih«, saj so s po tremi člani sodelovale kar tri družine (Mohr, Skuhala, Brinovec). Ob enajstih udeležencih iz tujine (iz Hrvaške, Grčije, Italije in Srbije) je bilo najštevilčnejše zastopstvo domačega društva De-strnik ter ŽŠK Maribor Poligram s po sedmimi udeleženci, iz ŠD Ptuj jih je sodelovalo šest, z manjšim številom pa še devet slovenskih klubov. Med njimi tudi štiri predstavnice nežnejšega spola, od katerih je bila ob koncu najuspešnejša WFM Barbara
Skuhala iz ŽŠK Maribor Poligram, ki je prejela tudi posebno nagrado organizatorja. Nagrada za najboljšega mladinca je šla v roke Aljoša Kebra iz ŠK Domžale.
Z desetimi točkami je suvereno slavil najmlajši slovenski velemojster Jan Šubelj, ki je v enajstih krogih oddal le dva remija - proti VM Georgu Mohru ter hrvaškemu MM Branku Rogulju. Ob Igorju Iljažu, ki je s Šubljem odigral uvodno partijo turnirja, sta svoje znanje z zmagovalcem preizkusila še dva člana ŠD Ptuj, mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta, ki pa sta mu kljub odličnim predstavam morala priznati premoč.
Sodniški del sta na zadovoljstvo vseh opravila mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender in državni sodnik Branko Orešek. Organizatorji so se ob zaključku turnirja zahvalili vsem udeležencem in sponzorjem, brez katerih tako obsežnega projekta ne bi mogli izpeljati. Posebej še domačinu in evropskemu poslancu Milanu Zveru, pobudniku in podporniku Destrnik opna. Obljubili so, da se ob letu ponovno srečajo morda v še številčnejši zasedbi.
Končni vrstni red: 1. (3.) VM Jan Šubelj 10 točk, 2. (4.) VM Georg Mohr 8,5, 3. (5.) FM Jernej Skuhala (vsi trije ŽŠK Maribor Poligram) 8,5, 4. (1.) VM Sabino Brunelli (ITA) 8, 5. (7.) FM David Brinovec (ŠK Žalec) 7,5 ... 13. (17.) WFM Barbara Skuhala (ŽŠK MB Poligram) 6,5 (najboljša ša-histka) ... 16. (41.) Aljoša Keber (ŠK Komenda) 6,5 (najboljši mladinec) ... 20. (20.) Franci Cirkvenčič (ŠD Destrnik) 6 (najboljši domačin) ....
Silva Razlag
Najboljši trije z organizatorji in sodniki
992 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 19. maja 2023
Šolski šport • Nogomet, starejši učenci
Bronaste medalje za OŠ Ljudski vrt
V Škofli Loki je bilo v začetku maja izvedeno finale državnega tekmovanja v nogometu za starejše učence. Na finalnem turnirju so nastopile ekipe OŠ Trebnje, OŠ Franja Goloba Prevalje, OŠ Cvetka Golarja Škofla Loka in OŠ Ljudski vrt.
Naslov državnih prvakov so osvojili mladi Dolenjci iz Trebnjega, ki so v polfinalu izločili ekipo OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena. Ta je v tekmi za 3. mesto slavila proti mladim Gorenjcem iz Škofle Loke.
Učenci OŠ Ljudski vrt so že drugo leto zaporedoma osvojili tretje mesto v državi.
Rezultati:
polfinale: OŠ Ljudski vrt - OŠ Trebnje 0:2, OŠ Prevalje - OŠ Škofja Loka 1:0.
Tekma za 3. mesto: OŠ Ljudski vrt -OŠŠkofja Loka4:1;
finale: OŠ Trebnje - OŠ Prevalje 2:2(2:0, po 7-m.).
UR
Nogometna ekipa OŠ Ljudski urt s podružnico Grajena je drugo leto zapored osuojila 3. mesto.
Šolski šport • Atletika, medobčinsko tekmovanje
y	y
Največ medalj OŠ Ljudski vrt, največ zlatih OŠ Gorišnica
V sredini maja je na Mestnem stadionu na Ptuju v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi OŠ Breg ter Atletskega kluba Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v atletiki v dveh starostnih skupinah: za učence in učenke letnika 2008 in 2009 ter učence in učenke letnika 2010 do 2012.
Rezultati, starejši učenci:
-	60 m (30 udeležencev): 1. Anej Vinkler (Majšperk) 7,68 s, 2. Finn Ko-kol (Gorišnica) 7,73 s, 3. Aleks Kröpfl (Žetale) 7,83 s;
-	300 m (23) 1. Aleksej List (Mladika) 39,05 s, 2. Filip Rom (Destrnik--Trnovska vas) 39,51 s, 3. Paskal Rih-tarič (Mladika) 39,79 s;
-	1000 m (23): 1. Alen Kurež (Poljča-ne) 3,01,26, 2. Gašper Galun (Maj-šperk) 3,02,27, 3. Gašper Moharič (Destrnik-Trnovska vas) 3,09,18;
-	4 x 100 m (13): 1. Mladika 1 48,08 s, 2. Destrnik-Trnovska vas 50,30 s, 3. Kidričevo 51,57 s;
-	daljina (22): 1. Jan Žafran (Majšperk) 5,41 m, 2. Nik Stajnko (Mladika) 5,33 m, 3. Matej Drobec (De-strnik-Trnovska vas) 5,17 m;
-	višina (15): 1. Žiga Skledar (Žeta-le) 1,63 m, 2. Rok Kozel (Ljudski vrt) 1,63, 3. Žan Žokš Kmetec (Kidričevo) 1,58 m;
-	krogla (4 kg, 15): 1. Miha Žun-kovič (Majšperk) 13,09, 2. Naj Belčič (Ljudski vrt) 12,00, 3. Žan Cvilak (Žetale) 10,12 m;
Osvojene medalje: Ljudski vrt 13 (1 zlata, 8 srebrnih, 4 bronaste), Destrnik-Trnovska vas 10 (2, 4, 4), Kidričevo 10 (1, 4, 5), Gorišnica 9 (5, 3, 1), Majšperk 7 (4, 3, 0), Videm 7 (3, 2, 2) ...
Skupno so medalje osvojili učenci in učenke iz 16 šol.
-	vortex (20): 1. Nal Zamuda (Gorišnica) 62,71, 2. Svit Martin Šandor (Gorišnica) 60,20 m, 3. Teo Škrofič (Destrnik-Trnovska vas) 56,94 m.
starejše učenke:
-	60 m (13): 1. Ana Čurin Prapotnik (Gorišnica) 8,01, 2. Barbara Krivec (Juršinci) 8,34, 3. Julija Petrovič (Kidričevo) 8,66 s;
-	300 m (7): 1. Nika Bračič (Videm) 48,45, 2. Katrina Rozman (Destrnik--Trnovska vas) 49,92, 3. Iris Petrovič (Cirkulane-Zavrč) 50,50 s;
-	1000 m (6): 1. Hana Jeromel (Videm), 2. Hana Horvat (Ljudski vrt), 3. Teja Voda (Ljudski vrt);
-	višina (9): 1. Maša Horvat (Mladika) 1,42, 2. Mia Turk (Kidričevo) 1,33, 3. Vanja Vičar (Juršinci) 1,31 m;
-	4 x 100 m (6): 1. Juršinci, 2. Videm, 3. Ljudski vrt;
-	daljina (20): 1. Larisa Vrabl (Hajdina) 4,56, 2. Manca Sitar (Hajdina) 4,52, 3. Sara Horvat (Ljudski vrt) 4,35 m;
-	krogla (3 kg, 15): 1. Tia Kelc (Destrnik-Trnovska vas) 9.95, 2. Ema Krevs (Destrnik-Trnovska vas) 8,31, 3. Taja Šibila (Podlehnik) 7,83 m;
-	vortex (8): 1. Tjaša Galinec (Videm) 42,59, 2. Sara Jambriško (Kidričevo) 41,52, 3. Kaja Katarina Kaučer (Olge Meglič) 40,31 m.
Mlajši učenci:
-	60 m (22): 1. Luka Pernek (Podlehnik) 8,09 s, 2. Jaka Senear (Ljudski vrt) 8,27 s, 3. Tilen Cvetko (Cirkulane--Zavrč) 8,45 s;
-	300 m (17): 1. Jaka Žuran (Gorišni-ca) 42,96 s, 2. Vid Mišič (Ljudski vrt) 45,20 s, 3. Jakob Hrga (Videm-Lesko-vec) 48,57 s;
-	600 m (24): 1. Leo Pisar (Ljudski vrt), 2. Luka Lampret (Kidričevo), 3. Nik Selinšek (Destrnik-Trnovska vas);
-	daljina (18): Gal Letonja (Maj-šperk) 4,98 m, 2. Tilen Kastelic (Haj-dina) 4,91 m, 3. Nejc Hojnik (Kidričevo) 4,52 m;
-	višina (15): 1. Teo Kokot (Go-rišnica) 1,47 m, 2. Amadej Podpečan (Majšperk) 1,45 m, 3. Jaša Čeh (Kidričevo) 1,42 m;
-	vortex (30): Todor Timarac (Gorišnica) 54,31 m, 2. Nej Majcen (Videm) 49,12 m, 3. Aljaž Zajšek (Podlehnik) 47,82 m.
Mlajše učenke:
-	60 m (27): 1. Tiara Sluga (Podleh-nik) 9,04 s, 2. Živa Zupanič Gornik (Kidričevo) 9,15 s, 3. Iza Križe (Ljudski vrt) 9,27 s;
-	300 m (20): 1. Tina Vogrinec (De-strnik-Trnovska vas) 49,72 s, 2. Kaja Adam (Majšperk) 51,38 s, 3. Neli Bračič (Videm) 51,43 s;
-	600 m (25): 1. Lili Praznik (2. Slovenska Bistrica) 1,51,73, 2. Žana Ciglar (Ljudski vrt) 1,51,75, 3. Lia Drevenšek (Hajdina) 1,57,97;
-	daljina (12): 1. Lana Friščič Kram-pelj (Juršinci), 2. Iva Vukovič (Ljudski vrt), 3. Kaja Vrbančič (Gorišnica) vse 1,25 m;
-	višina (18): 1. Arandjela Horvat (Kidričevo) 4,06 m, 2. Pia Makovec (Ljudski vrt) 4,00 m, 3. Zala Pulko (Podlehnik) 3,98 m;
-	vortex (21): 1. Tea Jurič (Markov-ci) 44,34 m, 2. Tjaša Meško (Gorišni-ca) 41,26 m, 3. Neža Bezjak (Markovci) 40,85 m.
JM
Športni napovednik
Nogomet • Dodatne kvalifikacije za napredovanje/obstanek v 1. ligi
Druga tekma: Gorica - Aluminij (v nedeljo ob 17.30 v Novi Gorici).
3. SNL - vzhod
RAZPORED 26. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Zavrč - Cirkulane; OB 17.00: Drava Ptuj - Šmartno 1928, Podvinci - Premium Dobrovce, Dra-vinja - Bosch Bračič Videm, Rače - Brežice 1919 Terme Čatež, Šampion - Avto Rajh Ljutomer.
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 18. KROGA, V NEDELJO OB 17.00: Stojnci - Bukovci, Boč Poljčane - Hajdina, Gerečja vas - Markovci, Središče - Apače, Grajena ANpro - Gorišnica.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Pragersko - Ormož, Rogoznica - Hajdoše, Podlehnik - Tržec; V NEDELJO OB 17.00: Makole Bar Miha - Skorba.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Oplotnica Senčila Se-nica - Dornava Digitalpartner.si, Slovenja vas SMS sanacija - Polskava avtop. Grobelnik. Prosti sta ekipi Zgornja Polskava in Leskovec.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 26. KROGA, V SOBOTO OB 18.30: Jeruzalem Ormož -Riko Ribnica, Krško - Dobova, LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje, Koper - Urbanscape Loka, Gorenje Velenje - SVIŠ Ivančna Gorica, Krka
-	Maribor Branik, Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško.
1. B DRL (m)
26. KROG: Jadran Hrpelje-Kozina - Velika Nedelja, Ljubljana - Mo-škanjci-Gorišnica (obe v soboto ob 20.00).
Atletika • Državna liga paraplegikov
V	ponedeljek, 29. maja, bo na ptujskem Mestnem stadionu od 16. ure naprej potekal 1. krog državne lige paraplegikov. Društvo paraple-gikov Podravja vabi k spodbujanju športnikov invalidov.
Boks • V Campusu večer profesionalnega boksa
Ciuha Boxing Promotions v sodelovanju z Dejan Zavec Boxing in Pučko Boxing organizirajo večer profesionalnega boksa, ki bo v soboto, 27. maja, od 19. ure naprej v dvorani Campus Sava Ptuj. Na sporedu bo pet profesionalnih borb, v katerih bodo med seboj boksali slovenski in srbski boksarji. Predvideni pari večera profesionalnega boksa so Denis Volgemut - Dorde Puškič, Arber Elshani - Krsto Zuvič, Alen Šišič
-	Miloš Protič, Kevin Dornik - Miladin Kolarski in Edin Sejdinovič - Ilija Milič.
Mali nogomet • 22. Sandijev memorial z dobrodelno noto
Med 7. in 11. junijem bo v Vitomarcih potekala že 22. izvedba Sandi-jevega memoriala. Prvi bodo na igrišče v sredo, 7. junija, stopili mladinci, v četrtek bo izveden turnir med društvi in zaselki občine Sv. Andraž, v petek veterani +35 (1.000 evrov nagradnega sklada), vrhunec pa bo turnir dosegel v soboto, ko se bodo v telovadnici med seboj merili otroci, na asfaltnem igrišču pa člani (3.000 evrov nagradnega sklada) in super veterani.
Pester večdnevni program bo ponudil veliko dobrih tekem in zabave. Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, poskrbeli bomo za veliko animacij in zabave tudi na otroke. Turnir bo izveden v vsakem vremenu.
Prijavnina: člani 50 €, veterani +35 30 € (vključen obrok hrane). Za vse ostale kategorije (mladinci, predšolski otroci) prijavnine ni! Prijave ekip sprejemajo do žreba (8. junija, mladinci 7. junija) oz. do zapolnitve prostih mest na 031 634 847 (Darko) ali darko@inplan.si
V	sklopu turnirja bo izvedena humanitarna akcija SKUPAJ ZA ŽIGA. Pomagajmo 3-letnemu Žigu Marajh, ki ga pri gibanju ovira paraliza. Njegova družina se že vsa leta trudi, da bi lahko Žigi za njegov napredek zagotovili potrebne terapije, ki so zelo drage. Zbrana sredstva bodo družini predali v soboto, 10. junija, ob 17. uri na igrišču pri OŠ Vitomarci skupaj z gosti, znanimi športniki in znanimi osebnostmi.
V	okviru prireditve Sandijev memorial bodo organizatorji izvedli srečelov, katerega 50 % izkupička bo šel v sklad za Žiga, 50 % pa za nakup opreme otrok nogometne šole KMN Vitomarci.
JM, DB
Strelstvo
Uspešen turnir v Trnovski vasi
s 181 krogi. Na drugo mesto se je z ga iz SD Cerkvenjak, vendar s slabšo (ŠSD Murska Sobota) s 180 zadeti-istim rezultatom uvrstil Grega Šeru- zadnjo serijo. Tretji je bil Igor Makari mi krogi. Četrto in peto mesto sta
Na strelišču v Trnovski vasi je bil v začetku meseca izveden 18. Prvomajski turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanje je potekalo v članski kategoriji, do 12 let z naslonom in v kategoriji od 12 do 18 let. Skupno je nastopilo 10 ekip (SD Trnovska vas, ŠSD Murska Sobota, SD Ptuj, SD Cerkvenjak, SD Osek, SD Vitomarci, SD Benediški vrh), oz. 37 posameznikov.
V članski konkurenci je med sedmimi ekipami zmagala ekipa ŠSD Murska Sobota s skupno 525 zadetimi krogi (Igor Makari, Blaž Makari, Mišo Hari). Na drugo mesto se je uvrstila ekipa SD Cerkvenjak (Grega
Šeruga, Stanko Vršič, Branko Peklar) s 521 krogi, na tretje SD Osek (Franc Kurnik, Borut Koler, Izidor Gungl) s 518 krogi, na četrto S D Trnovska vas A (Roman Maguša, Srečko Poštrak, Marko) s 510 krogi, na peto s 495 krogi SD Benediški vrh (Danilo Huber, Maja Mihelak, Vlado Golob). Šesto in sedmo mesto sta zasedli domači ekipi Trnovske vasi B (Damjan Prajndl, Miha Petrič, Tamara Rola) in Trnovske vasi C (Nejc Grajf, Miran Kuzminski) s 495 oz. 425 zadetimi krogi.
V posamezni konkurenci med člani je bilo prijavljenih 24 tekmovalcev. Zmagal je Franc Kurnik iz SD Osek
Dobitniki pokalou in priznanj u ekipnih in posamičnih konkurencah
zasedla Danilo Huber (SD Benediški vrh) in Ferdo Majer (SD Vitomarci) s 177 krogi.
Ekipno do 12 let z naslonom so tekmovale tri ekipe in vse so bile iz domačega društva Trnovska vas. Zmagala je ekipa A (Kevin Prajndl, Vita Maguša, Evelin Zorko) s 432 zadetimi krogi.
Posamezno do 12 let se je tekmovanja udeležilo devet tekmovalcev, od tega je bilo kar osem predstavnikov SD Trnovska vas. Zmagal je Jure Kocuvan (SD Cerkvenjak) s 159 krogi pred Kevinom Prajndlom (156) in Evelin Zorko (148).
V konkurenci posamezno od 12 do 18 let je zmagal Martin Karlo s 147 krogi pred Rokom Domanjkom s 142 krogi (oba SD Cerkvenjak). Tretji je bil Julijan Malek (SD Trnovska vas) s 128 krogi.
Franci Hameršak
petek • 2. junija 2023
Za kratek čas
Štajerski	IT
ORGAN, V KATEREM
STA GLASILKI
SPOD. DEL ŽIVALSKE NOGE
MINERAL V KOSTEH
GLAS OSLA
NERESNICA
TEŽA EMBALAŽE
NIŽJI ŽENSKI GLAS
ANDREJ INKRET
POGORJE
NA VZHODU ZDA
IVAN OMAN
PRITOK RENA V NEMČIJI
ANGLEŠKI KVANTNI FIZIK (PAUL)
JADRANSKI OTOK, SOSEDA OLIBA
DRUGA NAJVEČJA
REKA VITALUI
SKUPNA VSOTA, CELOTNI ZNESEK
Aktiven vulkan leži v osrednji Kostariki in blizu istoimenskega mesta. Stratovulkan je visok 3340 m. Na vrhu so trije kraterji, od katerih ima največji premer 50 m. Pod vrhom je gorsko pogorje in montanski gozd s praprotmi, bromelijami, lišaji in mahovi. V zadnjih letih je večkrat eksplozivno izbruhnil, vključno z letom 2016 ter januarja, marca in aprila 2017. Obiskovalci so lahko prišli do vrha kraterja, vendar je večja vulkanska aktivnost v obdobju 2014-17 zaradi velikih oblakov vulkanskega pepela povzročila zaprtje okoliškega istoimenskega narodnega parka. Sicer je bil zadnji izbruh leta 2019.
ALB - pritok Rena pri Karlsruheju, ki priteče iz Schwarzwalda, LIPOLD, Marko Vincenc - naš geolog in rudarski strokovnjak v 19. stoletju, SLEGUR - večji plašen ptič pevec skalnatih predelov
Markovci • Na župnijskem dvorišču predstava na prostem
Poljub za slovo
Gledališka sekcija KUD Markovski zvon je tudi letos zelo aktivna. Včeraj so na župnijskem dvorišču izvedli premiero glasbeno-gledališke predstave na prostem z naslovom Poljub za slovo. Gre za že peti projekt markovskih gledališčnikov. Ponovitve bodo še danes, jutri in v nedeljo ob 19. uri.
Včerajšnja premiera v Markov-cih je navdušila občinstvo. Igralce so nagradili z bučnim aplavzom, čestitkami in številnimi pohvalami. Z izvedbo je bil zadovoljen tudi režiser in avtor besedila Tonček
Žumbar. Na odru je nastopilo 28 igralcev vseh generacij, še dodatno je pri vseh aktivnostih sodelovalo 12 ljubiteljev gledališke dejavnosti. Pomagali so pri izdelavi scene in pripravi gledališkega
prostora, maski, zvoku, promociji in organizacijski podpori. Kostu-mografijo in skrb za rekvizite je prevzela Marjeta S. Kristovič, sicer tudi vodja gledališke sekcije in scenografije.
Foto: KUD Markovski zvon
Gledališka sekcija KUD Markovski zvon je iz leta v leto številčnejša.
Mešanica komedije in ljubezenske drame
Prve priprave so začeli že novembra lani, nato pa so imeli vaje enkrat tedensko v prostorih žu-pnišča. Po besedah Silvije Cvetko Stolec, prav tako ene izmed vodij markovske gledališke sekcije, je letošnje dogajanje postavljeno v manjšo idilično podeželsko vasico, kjer življenje teče zelo počasi, ljudje so preprosti, sproščeni in zabavni. Zgodba se začne zapletati, ko se glavni junak, vaški kmet Dani, zaljubi v Heleno. Ljubezen je obojestranska, nato pa se zaradi spleta okoliščin razideta. Kaj se zgodi po petih letih, ko se ponovno srečata, pa Silvija za širšo javnost ni želela izdati. »Vsi, ki jih zanima, ali bosta Dani in Helena, na koncu pristala skupaj, so lepo vabljeni na ogled naše predstave, ki je mešanica komedije in ljubezenske drame, vmes so komični prizori in kar sedem glasbenih točk.« Predstava traja dve uri in nima odmorov, prav tako ni vstopnine.
Gledališka sekcija KUD Markovski zvon znotraj društva deluje že peto leto. Pred štirimi leti so uprizorili komedijo Županova Micka, leto kasneje fotozgodbo Žive jaslice, v letu 2021 komedijo Korenčk-ovi, lani pa predstavi Poštar Jakec ter Sneguljčica in poštar.
Estera Korošec
Tedenski horoskop do 1. junija
J OVEN
(Il. S. - IO. 4.)
Čakajo vas zanimive iztočnice in ugodni rezultati, tako bo veliko zvedavosti in radovednosti.
odkrili, kaj morate še spremeniti in dobro je, da greste pogumno naprej. Če boste organizirali piknik, ne pozabite povabiti še
BIK
(Il. 4. - IO. S.)
Notranja moč in pogum vam dajeta mnogo dodatne energije in tako boste kos delovnim obveznostim. Privlačila vas bo moč samote, kije lahko na svoj način tudi poučna. Sreča se lesketa v majhnih stvareh. Če želite videti življenje kot prelepo pesem, začnite pri majhnih stvareh.
m
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
Čarobne trenutke boste doživeli v dvoje in čakajo vas ugodnosti in nova doživetja. Vsekakor morate narediti selekcijo in ugotoviti, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. izpolnila se vam bo srčna želja in moč prijateljstva vam vliva zaupanje. Komunikativno bo.
ŠKORPIJON
(I4. lO. - II. ll.)
Prišli boste do pomembne prelomnice in tako je pravilno, da v sebi zberete vse moči in energijo ter zasijete. Kako boste to storili, je prepuščeno vam. Zvezde bodo na vaši strani. Pravzaprav bo tako, da boste imeli sami v rokah škarje in platno. V ljubezni se cedita med in mleko.

vas bodo klicale in tako ne bo več priložnosti za improvizacijo. Prihaja moč ključne odločitve in na vas bo, da rečete bobu bob. Reševali boste stvari, ki so vezane na preteklost in komunikacija bo ključ do uspeha. V prostem času je priporočljivo
RAK
^ (21.6. - 22.7.)
Življenje vam bo ponudilo nekaj ugodnih iztočnic, kako se boste odločili in zakaj, je odvisno od vas. Čaka vas neka trdnost in pogumnost. Tako boste naredili tudi selekcijo in ugotovili, kaj je prav in kaj ne. Ljubljena oseba vam bo pomagala pri financah.
%Jt' LEV
Jp7 (23.7. - 22.8.)
Komunikativen, prijeten in živahen teden. S svojimi nastopi in pogumnim vedenjem pomagate ljudem. Seveda je pri vsem tem pomembno, da se postavite zase in za vse tiste vrednote, ki so vam blizu. Pričakovati je prijetnosti v pogledu prijateljstva. Iz majhnega
%
Pl DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Dinamičen čas vnaša neko ravnovesje in skladnost. Obveznosti se bodo stopnjevale, seveda jih boste marljivo izpolnjevali. In pri vsem tem ne pozabite, da si morate vzeti nekaj časa zase. Čas bo, da se izpopolnite v svetu zeliščarstva. Moč pa vas čaka tudi v ljubezni.
^f/ STRELEC
' ' (23.11. - 21.12.)
m
Stremeli boste po nekem priznanju in ga tudi dobili. Včasih se že majhne stvari svetijo kot zlato. Bodite skromni in zadovoljni in tako boste dosegli vse tisto, kar si boste zadali. Na delovnem mestu boste zelo dinamični in nujno je, da najdete čas zase. To bo balzam za telo in dušo.
KOZOROG
(II. lI. - IO. l.)
Odgovornosti se bodo kopičile, ampak v življenju je tako, da sami najbolj veste, kako se stvari streže. Jutra bodo polna nekih prijetnosti in zvečer se spomnite dogodivščin dela. Iz tega je mogoče sklepati, da vas čaka prijeten teden. V ljubezni čustva.
VODNAR
(Il. l. - is. i.)
Znana pesem pravi, da so solze kot biseri. Solze so pri vas sad preteklosti in zdelo se bo, da vas čakajo biseri. Slednji se bodo kazali v raznih preoblekah. Od vas je odvisno, da jih pogledate in najdete. Ljubezenska sreča bo nekoliko bolj valovita. Naredite si dneve lepe.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Prihaja čas, v katerem boste imeli priložnost, da se okopate v vodah čiste ljubezni. Dnevi bodo vedno bolj vroči in vročina strasti bo grela vašo dušo. Kocke usode se bodo na delovnem mestu zasukale tako, da boste od vsega imeli sami korist.
18 Štajerski
Naše prireditve
petek • 26. maja 2023
Ptuj • Ljudski pevci in godci na festivalu Dobrote slovenskih kmetij
Tradicija povezuje in bogati
Ljudska pesem in glasba sta že tradicionalno pospremili zaključek festivala Dobrote slovenskih kmetij. Množičen obisk prireditve Med ljudskimi pevci in godci družbe Radio-Tednik Ptuj, ki jo je vodil Marjan Nahberger, je pokazal, da sta ljudska pesem in glasba med ljudmi še kako živi, četudi več nista spremljevalki dela na podeželju, kjer se zdaj v večini oglašajo stroji.
Tradicijo nekdanjega življenja na	ki se ohranjata ne samo z nastopi,	temveč tudi predsednik organizacij-
vasi, bogastvo dediščine naše pre-	temveč tudi z zvočnimi zapisi, saj	skega odbora 34. festivala Dobrote
teklosti ohranjajo številne skupine	danes skorajda ni več skupine, ki ne	slovenskih kmetij Peter Pribožič,
ljudskih pevcev in godcev, ki še tudi	bi izdala vsaj ene zgoščenke.	ki je prepričan, da bo ta prireditev
igrajo na stare instrumente. Ta zak- Vabilu se je letos prijazno odzva-	obogatila tudi 35., jubilejni festival
ladnica je neizmerna, njihov reper-	lo devet skupin ljudskih pevcev in	Dobrote slovenskih kmetij, ki se bo
toar je iz leta v leto bogatejši, kot	godcev. Za njihov nastop se jim niso	predstavil z večjo razstavo dobrot, Ljudski godci Trio vetrnica KD Odmev Mala vas skupaj z voditeljem prireditve Med ljudskimi pevci in godci
sta bogati ljudska glasba in pesem,	zahvalili samo zadovoljni gledalci,	kot je bila letošnja. MG	Marjanom Nahbergerjem
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Fantje iz Jurovc KD Franceta Forstneriča Videm
UB!Sl Ti)1'1
Ljudski godci KD Valentina Zumra Hajdoše
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski godci iz Kicarja
Foto: Črtomir Goznik
Pevska skupina Stezice društva Optimisti Ptuj
Ljudski godci Veseli prijatelji KUD Ustvarjalec Majšperk
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ljudske pevke FD Lancova vas
Ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm
petek • 26. maja 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Slovenija • 9. odprto državno tekmovanje Mažoretne zveze Slovenije
Zlata medalja za ormoške mažorete
Minuli vikend je v Športni dvorani Osnovne šole Žalec potekalo že 9. odprto državno tekmovanje mažoretk.
BELLA ITALIA: BOLOGNA
iN
SfR
mi Mi* fl
■ "ÄsafN
Zlate ormoške mažoretke s trenerko Mojco Kouačič.
Ob odlični organizaciji pod okriljem Mažoretne zveze Slovenije je bila dvorana, v kateri je dihala cela Slovenija v malem, razprodana do zadnjega kotička, kar je bilo še posebej čutiti na drugi tekmovalni dan, ko so se zvrstili tekmovalni nastopi najmlajših mažoretnih skupin iz Bakovcev, Dobove, Hrastnika, Kamnika, Kopra, Laškega, Moravč, Novega mesta, Ormoža, Radeč, Ruš, Sevnice, Trebnjega in Trebelna.
Ormoške mažoretke že vrsto let delujejo pod okriljem domače glasbene šole in so nepogrešljive spremljevalke ormoškega Pihalnega orkestra, pa najsi bo to na novoletnem koncertu, tekmovanju godb, pustnem karnevalu ali ob prvomajski budnici. Njihovemu plesnemu koraku, spretnemu vihtenju palice ali pompomov ob zvokih moderne glasbe pa je moč zaploskati tudi ob različnih kulturnih in športnih dogodkih.
Septembra lani je mažoretna skupina Glasbene šole Ormož štela le še tri članice, ki so vestno opravljale svoje poslanstvo. Odlo-
čitev vodstva šole, da je mažore-tno dejavnost smiselno predstaviti osnovnošolcem, je obrodila sadove, saj so tako v svoje vrste v tekočem šolskem letu privabili kar trinajst novih članic.
Zraven zlate medalje še 13 odličij
Z veliko mero trdega dela in dobre volje se je minuli konec tedna vseh šestnajst deklet udeležilo svojega prvega velikega tekmovanja. Mlade Ormožanke so tekmovale v dveh kategorijah. Tekmovanje Cici korak, kjer so stopile na tekmovalni parket kot skupina, in v kategoriji Prvi korak, kjer se je z osnovnim korakanjem po točno določenem vzorcu ob obvezni glasbi individualno predstavilo kar 188 tekmovalk iz cele države. V kategoriji Cici korak so s skupnim nastopom osvojile zlato medaljo, velik uspeh pa so požele tudi posamično, saj se lahko pohvalijo s kar trinajstimi odličji, od tega so de-bitantke prejele devet zlatih, dve srebrni in dve bronasti medalji.
Foto: Darja Zganec Horvat
Dokazale, da zmorejo
Njihova vzornica in trenerka Mojca Kovačič mlada dekleta že osmo leto zapored vzpodbuja k učenju osnovnih znanj, kot so: pridobitev ritma, kontrola telesa, pravilna postavitev stopal, prstov, glave in telesa v celoti. Poleg vsega naštetega pa so se mlade ma-žoretke med letom prvič soočale s tovrstnim delom v skupini, kjer kot najpomembnejša dejavnika štejeta enotno premikanje po prostoru ter usklajenost gibov. »Danes ste dokazale, da zmorete! Vse ste zmagovalke, saj ste premagale tremo in se potrudile po svojih najboljših močeh,« je po končanem tekmovalnem delu svojim varovankam povedala Kovačičeva in jih po sladki nagradi povabila k naslednjemu treningu, saj jih že konec tedna čaka nastop na prireditvi »Zbudi se, Ormož 2023«, nakar v juniju sledi še ormoški občinski praznik, pa zaključna prireditev Glasbene šole Ormož in parada ob dnevu državnosti.
Darja Žganec Horvat
Usposabljanje je potekalo na vadbenem poligonu šol vožnje na Dornavski cesti na Ptuju.
Policist motorist - inštruktor varne vožnje je voznike seznanil s pomenom psihofizične kondicije motoristov in voznikov mopedov kot ranljivih udeležencev v cestnem prometu. Policist na motorju je pokazal elemente spretno-
stne vožnje na spretnostnem poligonu, na katerem so se s svojimi vozili preizkusili tudi vsi udeleženci. Reševalec, motorist nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Maribor je predstavil, kako je treba pomagati ponesrečencem v prometnih nezgodah. Prikazal je tudi opremo reševalca na motorju. Člani ZŠAM Ptuj so vsem udeležen-
i
Utrinek z usposabljanja
/ a\ V
10. in 11. junija se z nami podajte na avtobusno popotovanje po Italiji
Metropolitanska BOLOGNA z živahnim utripom, obmorsko antično mesto RIMINI, najstarejša in najmanjša neodvisna republika na svetu SAN MARINO.
V Bologni, ki slovi po svoji odlični kuhinji in opečnatih zgradbah, si bomo ogledali trg Piazza Maggiore z baziliko San Petronio, srednjeveško palačo Comunale in Neptunov trg z slovitim vodnjakom, ki je bil navdih za logotip znamenite prestižne avtomobilske znamke Maserati. Radovednost nam bo potešil že samo pogled na poševni stolp, ki kljubuje zakonom gravitacije, Torre degli Asinelli. Prilegla se bo kakšna pijača v kavarni, veselili pa se bomo tudi nad izjemno izbiro v butikih in trgovinicah.
Navdušile nas bodo dolge bele peščene plaže Riminija, slavolok in most Tiberio. Občudovali bomo slikovite uličice San Marina, ki ga obkrožajo srednjeveški kamniti zidovi, se sprehodili po trdnjavi na vrhu Titanovega grebena s čudovitim razgledom na Apenine, si ogledali baziliko sv. Marina in imeli veliko možnosti za samostojna odkrivanja ter ogled katerega od muzejev - Maranello Rosso Ferrari muzej, Muzej kovancev in žigov, Muzej vojakov...
Ptuj • Usposabljanje motoristov in voznikov mopedov
Osvežitev znanja pred novo sezono
Združenje Šoferjev in avtomehanikov Ptuj ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj sta v sodelovanju s Policijo in Javnimi službami Ptuj organizirala brezplačno usposabljanje motoristov in voznikov mopedov pred začetkom motoristične sezone.
cem predstavili očala, ki simulirajo različne stopnje alkoholiziranosti. Udeleženci so z alko očali premagovali ovire na priročnem poligonu in se seznanili, kakšne so reakcije v alkoholiziranem stanju. Motoristi, ki so bili ciljna skupina preventivnega dogodka, so bili z izvedenimi aktivnostmi zadovoljni. Preventivni dogodek je bil dobro obiskan, pogrešali pa so mlajše udeležence. Aktivnosti so bile dobro načrtovane, saj je bil prvi konec tedna z lepim vremenom in posledično tudi veliko motoristov na cestah.
Motoristi in vozniki mopedov so med najbolj izpostavljenimi skupinami udeležencev v cestnem prometu, še posebej pa mladi vozniki. Takšne preventivne akcije pripomorejo k večji ozaveščenosti voznikov enoslednih vozil, da lahko za svojo varnost v cestnem prometu naredijo največ sami.
Janez Strelec
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 159 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah - 1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vodenje in organizacija potovanja Doplačila:
- obvezno doplačilo turistična lokalna mestna pristojbina 4€ - po želji vstopnine Splošni pogoji so sestavni del programa!
SONČEK
Štajerski
radioPTUI V
Foto: JS
20 Štajerski
Naše prireditve
petek • 26. maja 2023
Duplek • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Tudi v novi sezoni želijo med najboljše
V večnamenskem prostoru OŠ Duplek so 18. maja peli pevski talenti matične OŠ Duplek s podružnicama Zitečka vas in Dvorjane. V trinajstih nastopih jih je na oder, ki je v tej sezoni improvizirana učilnica, stopilo skupaj šestnajst, od tega trije dueti, tudi mešani. Sedem pevk, tudi v Dupleku je nastopilo več deklet kot fantov, in en pevec, pa imajo izkušnje že iz prejšnjih sezon. Razveseljivo je, da pevski talenti vztrajajo in izpopolnjujejo svoje petje, hkrati pa so tudi na nek način izziv novim generacijam pevcev.
Občina Duplek in OŠ Duplek s podružnicami je ena izmed uspešnejših šol projekta Otroci pojejo slovenske pesmi. V 5. sezoni je v mlajši
kategoriji slavil Patrick Šabeder. Tudi v 9. sezoni je občina Duplek omogočila svojim pevskim in glasbenim talentom, da so obogatili oder edinstvenega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik izvaja
v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami. Projekt je iz leta v leto večji, pri njegovi izvedbi pa že nekaj zadnjih let sodeluje tudi Radio Celje oz. družba Novi tednik & Radio Celje. Tudi na večeru slovenske pesmi v dupleški OŠ je bilo občinstvo
navdušeno. Prišli so starši, dedki in babice, drugo sorodstvo, prijatelji, sošolci in drugi, ki so skupaj navijali za vsakega pevca posebej, jih spodbujali, da so lahko čim bolj sproščeno zapeli. Tudi v improvizirani učilnici se veliko dela na zbijanju treme,
Foto: Črtomir Goznik
Zala Ambrož, 8. r., OS Duplek, pesem Hallelujah v slovenskem prevodu (Alexandra Burke), zmagovalka v starejši kategoriji: „To je bil moj tretji nastop na tem odru in prvi polfinale. Zelo sem vesela. Želela sem si, da bi mi uspelo, a ne preveč, da ne bi bila razočarana. Za sodelovanje v tem projektu me je navdušil naš učitelj Primož Kramberger. Pesem Hallelujah je moja najljubša pesem, zato sem si jo tudi izbrala za letošnji nastop. V polfinalu želim čim bolje nastopiti, pokazati, kaj znam, da ljudje vidijo, kako pojem. Igram kitaro, vpisala se bom tudi na solo petje. Želim postati vzgojiteljica, ker me veseli delo z otroki."
. ■■ I
Foto: Črtomir Goznik
Peli so: Iva Kostevšek, 3. r., OŠ Duplek, pesem Ta svet na zna živet (Nina Pušlar), Nika Borovinšek, 3. r., podružnica Žitečka vas, pesem Na božično noč (Pop Design), Nika Breznik, 3. r. Oš Duplek, pesem Za Slovenijo živim JNuša Derenda), Elizabeta Ribič in Ariana Ekart, 3. r., podružnica Dvorjane, Kekčeva pesem, Aleksandra Škofič in Una Dukič, 3. r., OŠ Duplek, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar), NežaUsar Raičevič in Jakob Ribič, 4. r., OŠ Duplek, pesem Na božično noč (Pop Design) in Jure Poštrak, 5. r., OŠ Duplek, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Katarina Ilešič, 6. r., OŠ Duplek, pesem 1000 let (Maraaya), Nina Gregorič, 6. r., OŠ Duplek, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), Eva Tepeh, 6. r., OŠ Duplek, pesem Tople oči (Nina Pušlar), Sara Dukič, 6. r., OŠ Duplek, pesem Prva ljubezen (Lina Koduzovič), Tiana Plazar, 6. r., OŠ Duplek, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) ter Zala Ambrož, 8. r., OŠ Duplek, pesem Hallelujah v slovenskem prevodu (Alaxandra Burke).
Rogatec • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Ko je nastop eno samo veselje
V matični šoli Rogatec so 17. maja peli pevski talenti VIZ OŠ Rogatec. V dvanajstih nastopih je zapelo 16 pevcev, med njimi so bili tudi štirje dueti. Še posebej razveseljivo je, da je na oder stopilo tokrat kar šest fantov, kar je rekord devete sezone, v kateri sicer prevladujejo pevke. Od prvega do zadnjega nastopa so imeli močno podporo v občinstvu, skupaj pa so ustvarili čudovit večer slovenske pesmi in glasbe.
Navdušile so tudi predstavitve nastopajočih oz. sproščeni pogovori z voditeljem Daliborjem Bede-nikom, da je bilo čim manj treme. K uspešnim nastopom pa prispeva tudi to, da se pevski večer konča brez razglasitve zmagovalcev. Ta večer so zmagovalci vsi, še posebej,
če je pri nastopu šlo vse gladko. Učencem OŠ Rogatec je to uspelo. Za polfinaliste so izvedeli naslednji dan v oddaji Mozaik Podravja, zvečer pa je Radio Ptuj na svojem Fa-cebook profilu objavil tudi kratke odlomke iz nastopov vseh, ki so bili na odru predizbora OŠ Rogatec. V
polfinale je iz mlajše kategorije napredovala Mija Lončarič, v starejši pa fantovski duet, ki ga sestavljata Tilen Bole in Amadej Volasko.
Pevcem je za njihove uspešne nastope čestitala pomočnica ravnatelja OŠ Rogatec Samanta Žibert. Poudarila je, da so vsi zmagovalci,
Sponzorji so bili: Občina Rogatec, IT rešitue H BIT, Silkem, Viuapen in Sazas.
ker so pogumno stopili na ta pevski oder, pokazali, kaj znajo, in navdušili. Le tako naprej. Nadvse zado-
Foto: Črtomir Goznik
Mija Lončarič, 5. razred, OS Rogatec, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda), zmagovalka v mlajši kategoriji: „To je bil moj drugi nastop v tem projektu. Z nastopom sem zadovoljna. Prvič sem nastopila v 4. razredu. Rada pojem lepe slovenske pesmi. Pojem tudi pri pevskem zboru. Uvrstitev v polfinale me je zelo presenetila, nisem je, pričakovala, zelo sem vesela. Želim si, da bi mi uspel tudi polfinalni nastop in bi se uvrstila v finale."
Sponzorji so bili: Občina Duplek, IT rešitue H BIT, Silkem, Viuapen, DA BO MONT in Sazas.
pogovori z voditeljem Daliborjem Bedenikom, ki tudi v tej sezoni ocenjuje nastope, ob Majdi Goznik in Petru Kukovcu, veliko prispevajo k temu. To pa je tudi priložnost, da se občinstvu tudi bolje predstavijo. Manj opazna pa je tudi, vsaj navzven, tekmovalnost, saj se pevski nastop zaključi brez zmagovalcev. Komisija jih izbere dan po nastopu, po ponovnem poslušanju, v okviru katerega se izberejo tudi drugouvr-ščeni za boben, ki s tem dobijo še eno priložnost za morebitni polfi-nalni nastop. Iz leta v leto se kakovost petja izboljšuje, mladi pevski talenti nič več ne prepuščajo naključju. Mnogi se tudi izpopolnjujejo v solo petju, zato je na nekaterih odrih zelo težko izbrati zmagoval-

Foto: Črtomir Goznik
Nika Borovinšek, 3. r., OŠ Duplek, podružnica Žitečka vas, pesem Na božično noč (Pop Design), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Na tihem sem si želela, da bi mi uspelo, zato pa sem še toliko bolj vesela. S samim nastopom, prvič sem nastopila v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, sem zadovoljna. Pesem sem si izbrala sama. Zelo rada pojem, pri nas doma vsi zelo radi pojemo. Tudi moj bratec lepo poje. Rada imam lepe pesmi. Pojem tudi pri pevskem zboru. Obiskujem pa tudi glasbeno šolo. Končala sem prvi razred klavirja. Uspešno želim nastopiti tudi v polfinalu."
ce, kjer je v konkurenci več odličnih pevcev. Tudi zato novo priložnost dobijo drugouvrščeni.
Občino Duplek in OŠ Duplek bo iz mlajše kategorije v polfinalu predstavljala Nika Borovinšek, v starejši Zala Ambrož. Darilo 9. sezone za vse nastopajoče je nalivno pero Vivapen. Zmagovalca nove sezone pa čaka lastna pesem.
MG

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Sponzorji prireditve
♦ h •bit
IT rešitve
SAZAS
SILKEM
Štajerski
w
muflpen
radioPTUJ
'4y. 1
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Bele in Amadej Volasko, 9. razred, pesem En poljub (Jan Pleste-njak in Modrijani), zmagovalca v starejši kategoriji. Tilen Bele: „Prvič sva skupaj nastopila in to je bil tudi najin prvi nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Za to, da sva skupaj zapeja, ima velike zasluge tudi učiteljica Barbara. Pesem sva izbrala skupaj. Že osem let se zasebno izobražujem v igranju na harmoniko. Rad imam narodno-zabavno glasbo, Slakove, Miheličeve skladbe. Nekoč si želim igrati v narodno-zabavnem ansamblu. Uvrstitev v polfinale je bila za naju presenečenje. Nisva je pričakovala. Zelo sva vesela." Amadej Volasko: „Bilo je zelo prijetno, zabavno. S Tilnom sva nastopila iz veselja. Rad pojem, v pevskem zboru sem že od tretjega razreda. Igram klavir, saksofon in bas kitaro. Zelo rad imam pesmi s saksofonom. Rad imam narodno-zabavno glasbo, še posebej pa Avsenikovo. Nekoč si želim igrati v kvintetu, na naši narodno-zabavni sceni jih primanjkuje. Za polfi-nalni nastop se bova še bolje pripravila, za tokratni nastop sva imela zelo malo časa. Z dobro voljo upava na najboljše."
Nastopili so: Samuel Kitak, 4. r., pesem Želim, želim (Dejan Vunjak), Mia Mikolič in Ela Majcenič, 4. r., pesem To mi je všeč (Nina Pušlar), Taja Križanec in Klara Završki, 4. r., pesem Na vrhu nebotičnika (Bele vrane), Zara Vodušek, 4. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), Ažbe Turk, 5. r., pesem Balerina (Mambo Kings), in Mija Lončarič, 5. r., pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda), v mlajši kategoriji, v starejši pa: Emanuela Kitak, 6. r., pesem Mlade oči (Ditka Haberl), Nejc Novak, 6. r., pesem v Dolini tihi (Lojze Slak), Lea Artič, 6. r., pesem Na vrh sveta (Donačka), Anja Koražija, 7. r., pesem Med iskrenimi ljudmi (Majda Sepe), Nina Pažon in Kevin Pažon, 9. r., pesem Soba 102 (Jan Plestenjak), ter Tilen Bele in Amadej Volasko, 9. r., pesem En poljub (Jan Plestenjak in Modrijani).
voljna pa je tudi učiteljica glasbene umetnosti Barbara Žerjav, ki kot pevka najbolje ve, kako je stopiti na oder in zapeti. S svojimi dragocenimi izkušnjami jim je pri tem lahko veliko pomagala.
Nastopajoče bo na letošnji pre-dizbor spominjalo nalivno pero Vivapen. Za vstop v finale pa se bodo polfinalisti iz OŠ Rogatec potegovali na polfinalni prireditvi, ki bo 9. junija v Europarku v Mariboru. MG
petek • 26. maja 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski TEDNIK 21
NAROČITE STAJERSKI TEDIM IN PRIDOBITE NAGRADO
so simbolične
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Telefon;
E-na slov:
Datum naročila
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik/-ica
ŽIVE X
Vse za zunanjo ureditev
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom.
2. junija 2023 na parkirišču Qcentra Ptuj
• od 14. do 20. ure nepozabna otroška zabava • od 20. do 24. ure uečerno koncertno dogajanje
Ansambel Upanje
TÍI Čeh
Poskočni muzikanti
>
m f
Dobro« Petkova pum pa
Dojjgi za letouanje otrok iz Sp. Podrauja in za omiliteu škode po ujmah.
i
1919
ali suoj prispeuek daruj na priredi t ri
radioPTUJ štajerski TEDNIK lOSISO G.otenlet u] JL
prijateljev ruiadttii
lÉÉtyflM
Mosle-Poljc
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 2. junija 2023
DVORANA TABOR t 27.12.2023 ob 20=00
Vstopnice^ eventim
V »t\ _v
KOLOFON
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
EKSKLUZIVNO
SANJSKA POROKA MAXIME PIKULA
IN JURETA JANKOVICA
Usodni da na Krasu
RAZNEŽENI OČKA CHALLE SALLE
Takoj bi imel še enega otroka
BEPOPOVKE PREKIPEVAJO OD ENERGIJE
Z vsakim letom boljše
Na ¡zbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
N arodno 7abavne H lasbe
Petek, 1. septembra 2023
Družba Radio-Tednik, d. o. o., razpisuje
54. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2023,
ki bo v petek, 1. septembra 2023.
Pri pripravi in izvedbi festivala poleg družbe RADIO-TEDNIK Ptuj, d. o. o., sodelujejo Media24, RTV Veseljak in
revija Muzika.
Razpisna pravila in pogoji:
1.	Na festivalu lahko sodelujejo avtorji in ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst.
2.	Ansambli bodo na festivalu nastopili v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji drugih zasedb.
3.	Vsak ansambel oziroma avtor lahko na razpisu sodeluje z eno ali več novimi skladbami. Na festivalu vsak ansambel sodeluje le z eno novo tekmovalno skladbo. Dolžina skladb je lahko največ tri minute in pol.
4.	Za nastop na festivalu bodo ansambli sprejeti na osnovi odločitve strokovne komisije, ki jih bo ocenila na morebitni javni avdiciji ali s poslušanjem skladb in odločitvijo, ki je sprejeta na podlagi nesporne kakovosti ansambla. Strokovno komisijo imenuje organizator festivala. Potrjeni ansambli ne morejo odpovedati sodelovanja.
5.	Vsi na festival sprejeti ansambli morajo najpozneje do konca junija 2023 organizatorju dostaviti za vseslovensko festivalsko radijsko lestvico dokončan studijski posnetek tekmovalne skladbe.
6.	S sodelovanjem na razpisu ansambli in avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo in izdajo na nosilcih zvoka in slike oziroma da sodelujejo na festivalu v skladu z njegovimi pravili. Ansambli soglašajo tudi z vsemi dodatnimi promocijskimi nastopi za promocijo skladb, ansambla in festivala.
7.	Izvedbo, skladbe in besedila bodo na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedila, ki ju imenuje organizator, ter občinstvo.
Razpisane nagrade so:
-	strokovne komisije izberejo:
A: najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel)
B: najboljši ansambel med drugimi zasedbami - nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel)
C: najboljše besedilo - denarna nagrada (avtor besedila)
D: najboljšo vokalno izvedbo - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci)
-	obiskovalci na prireditvi in radijski poslušalci izberejo:
A: najboljšo skladbo festivala - denarna nagrada (nagrado si delijo avtor glasbe, avtor besedila, avtor
aranžmaja in ansambel)
Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu najpozneje do ponedeljka, 5. junija 2023.
Dodatne informacije so na voljo pri uredniku festivala DOMNU HRENU (e-mail: domen.hren@radio-tednik.si, tel. 030 33 55 55).
Ansambli se prijavljajo na ptujski festival prek spletne strani www.ptujski-festival.si.
Z vsemi ansambli, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator sklenil pogodbo, iz katere izhajajo vse določbe
za sodelovanje in nastop na festivalu oziroma obfestivalskih aktivnostih.
petek • 2. junija 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
PVC okna, vrata, senčila
Mali oglasi
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo.
Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
NESNICE, rjave, črne, grahaste in bele Leghorn, 22-tedenske, že v začetku ne-snosti, prodajamo. Možna dostava. Tel.
040	531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
KUPIM traktorske priključke in drugo. Tel.
041	540 364.
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja, malo rabljen, in rotacijsko koso Sip. Tel. 040 361 209.
NEPREMIČNINE
www.novareha.si
Roua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PRODAMO - 4,5 S stanovanje center Ptuja, 116,30 m2, l. 1996, dva balkona, klet, parkirno mesto. Cena: 175.000 EUR.
Tel.: 041 933 151, £ RF/M AX
02 620 88 16. - foetovio
www.re-max.si/Poetovio
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
V termah Ptuj prodamo ali oddamo v najem opremljen lokal v izmeri
76 m2 v 1. nadstropju stavbe, s pripadajočima dvema parkirnima mestoma. Lokal je idealen za ZDRAVNIŠKO ORDINACIJO, ODVETNIŠKO PISARNO
ali NOTARIAT. Za informacije ali ogled pokličite telef. št. 041 673 524 ali 041 546 162
KAMNOSESTVQ
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik?
Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo?
Možno plačilo z Diners kartico.
Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com
Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si
ROLETE, SENČILA
PVC OKNA, VRATA
ABA
IPTUJI
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
do Četrtka zjutraj do 9. ure
majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-t8dnik.si,
tel. 02 749 34 10, za veije objave predhodno poklliite.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
Usoda je hotela to, da ustavi se srce. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina
V SPOMIN
25. maja so minila tri leta, ko si nas zapustil, dragi mož, oče, očim, dedek in tast
Franc Butolen
SKORBA 64 1942-2020
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu darujete cvetje in ob njegovem preranem grobu prižgete sveče.
Tvoji najdražji
Odšel si v pomladni dan ves truden in zgaran, ker skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. In ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Pa čeprav že v grobu dolgo spiš, v naših srcih vedno še živiš.
V SPOMIN
28. maja bo minilo devet let, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, brat in dobri prijatelj
Jože Kokol
IZ ROTMANA
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga radi spominjate.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Marica z družino
05.55 Prvi. Vsak dan.
necenzurirano.si
V sredo je minilo sedemnajst let, odkar nas je za vedno zapustila
Minile za vaju so vse bolečine, v srcu pustila sta lepe nam spomine. Čeprav sta mogla veliko pretrpeti, skupaj lepo nam je bilo živeti. Vse, kar storila sta za nas, hvala vama za vekomaj.
V SPOMIN
Danes je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil
Alojzija Bezjak	Simon Bezjak
IZ BUKOVCEV 61
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu in prižgete svečo.
Vajini najdražji
Čakaš ti name, trta - povej! Rad bi prišel, oh rad ... Ne čakaj me več, ker me ne bo -se spomniš, kdaj sem prišel po slovo?
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi
Edvard Skela
JUROVCI 1A, VIDEM PRI PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in osebnemu zdravniku Mitji Mlakarju za vso podporo pri premagovanju dolgotrajne bolezni. Hvala reševalnim prevozom KA&UP in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvaljujemo se p. Tarziciju Kolenku za opravljene molitve in p. Benjaminu Mlakarju za pogrebno mašo. Hvala Danici Kurež za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in odigrano Tišino. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, maše in denarne prispevke. Vedno bo ostal v naših srcih.
Žalujoči: žena Marjana, hčerka Brigita in sin Edi z družinama
24 Štajerski
Križem kražem
petek • 26. maja 2023
Slovenija • Zaključek tekmovanja Varno na kolesu	Videm • Srečanje rodbine Merc
Zmagovalci iz Tomaža, nagrada v Cirkovce	Vsi se vračajo v rodni dom
Program Varno na kolesu pod okriljem družbe Butan plin seje minuli petek končal s sklepno	Otroci, vnuki in pravnuki Rozalije in Konrada Merca iz Sovič se vse od leta 2006 srečujejo na
prireditvijo v Ljubljani, na kateri so razglasili letošnje zmagovalce.	praznovanjih rodbine Merc.
■ Ž KiC
ȊS&
Foto: Marta Verhovec
Rodbina Mercev že tretjič zbrana na družinskem praznovanju na Poslančecevi domačiji
OŠ Sveti Tomaž, OŠ Branik, OŠ Milana Majcna Šentjanž, zmagovalne šole razpisa Postajam kolesar.
Foto: Nejc Fon
Tudi v soboto, 13. maja, so si kljub deževnemu vremenu že tretjič pripravili krasno druženje vseh generacij.
Merčevi so si pripravili pravo malo veselico, za katero so ženske napekle okusno pecivo, moški pa
so se izkazali kot pravi žar mojstri. Druženje štirih generacij je potekalo v radostnem vzdušju obujanja spominov, ki so ga podaljšali v zgodnje jutro.
Rozaliji, rojeni 1913, in Konradu, rojenemu 1914, se je v zakonu rodi-
Strokovna žirija je po doseženih uspehih prvo mesto prisodila učencem iz Osnovne šole Sveti Tomaž, saj so mladi tekmovalci opravili kar največ nalog.
Učenci OŠ Sveti Tomaž so svojo odličnost pokazali v sklopuPosta-jam kolesar, za svoj trud pa prejeli denarno nagrado v višinii.000 evrov, ki bo šoli zagotovila nadaljnje izvajanje prometno-vzgojnih aktivnosti ter priložnost za izboljšanje infrastrukture za varno kolesarjenje.Osnovna šola Milana
Majcna Šentjanž se je uvrstila na drugo mesto in prejela šolsko kolo, tretje mesto pa si je prislužila Osnovna šola Branik in s tem brezplačen servis koles.
Prav posebno nagrado - za največje število učencev, ki so se udeležili športnega udejstvovanja na kolesu - pa so si prislužili na OŠ Cirkovce. Z izvrstno opravljeno nalogo si je šola priborila bon za prometno predstavitev na šoli.
• • „Jruai teden kolonosVopip,
ase
* *
slišati ^ š)
.zato
, 1 r"RTlQA+, časih Bog naredil h
Kogaalv^mu Mamouega reka?!?
* * *	• n '
sicer poima nima, pa

preven,
Danes že vsi
akkurcberekniigeoo'
sebni rasti, le mojjfo
noce.
* *
Ko
g0 je spoznata, ji j« P
AföRBMnWT®"
lo sedem otrok, dva sinova in pet hčera. Živih je še šest otrok, ki so sedaj stari od 70 do 89 let. Najstarejša živeča v rodbini je Betka Dre-venšek na pragu 90 let, najmlajša pa pravnukinja Lena, ki imela na dan dogodka komaj tri dni.
Merčevi otroci so odraščali na preprosti kmetiji z malim mlinom, kjer so si pridelali skromno zalogo moke. Vsi otroci so se razselili, vnuk Bojan pa je ostal na domačiji. Vsa leta so se ob večjih praznikih ali sezonskih kmečkih opravilih z veseljem vračali v rojstni kraj in pomagali pri košnji, kolinah, ličkanju ali kožuhanju koruze in spravilu sena.
V času hitrega, sodobnega tempa je bilo njihovih srečanj manj, otrok in vnukov pa vedno več. Tako se je rodbina s sedmih otrok povečala na 20 vnukov in 36 pravnukov, na tokratnem praznovanju pa jih je bilo zbranih kar 72, med njimi tudi sestrična, ki je prišla iz Essna v Nemčiji.
Dedka Konrada in babico Ro-zalijo, ki sta dočakala 75 in 83 let, imajo vsi v lepem spominu in vsi že nestrpno pričakujejo naslednje snidenje Merčevih.
Marta Vrhovec
betonska korita še ostajajo v starem mestnem jedru. V teh dneh so jih že lepo zasadili. Upati je, da bodo cvetlice ostale, da jih nevestneži ne bodo presadili v svoja korita.
Začenja se letošnje tekmovanje slovenskih krajev v urejenosti in gostoljubnosti Moja dežela - lepa in gostoljubna 2023. Častna pokroviteljica letošnjega projekta, ki je že 32. po vrsti, je predsednica RS Nataša Pirc Musar.
Projekt spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Je pomembna sestavina celovitega upravljanja s turistično desti-
<X><X><X><X><X><X><X><X><X><X>^^
Nagradno turistično vprašanje	nacijo kot tudi integralnega turističnega proizvoda. V TZS bodo v sklopu
letošnjega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna tudi promovirali turistično ponudbo Slovenije, ki je vključena v mobilno aplikacijo Slovenski turistični vodnik, s tem pa domačega gosta nagovarjali k odkrivanju lepe zelene Slovenije in lokalne kulinarične ponudbe. Le-to pa bodo še pred začetkom poletne sezone povezali z novim spletnim portalom moj-izlet. si, ki bo uporabnikom omogočal, da si sami sestavijo svoje načrte za izlete ali pa po priporočilu. TZS je tudi podpisnica zaveze Manj plastike, več trajnosti, zato tudi vse sodelujoče v projektu spodbuja k izločanju izdelkov iz plastike iz vsakdanjega življenja. Tudi letos bodo mesta in kraji tekmovali v osmih kategorijah, Ptuj ima priložnost v kategoriji srednjih mest, potem ko bo končno dokončan projekt Stara steklarska. Poleg krajev bodo tekmovali tudi kampi, glampingi, mladinska prenočišča in tematske poti.
Ostaline V. mitreja so na ogled v hotelu Mitra na Ptuju. O tem, kje so njegove ostaline na ogled, smo spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado bo prejela Natalija Unuk (Kamnik). Danes sprašujemo, kdaj je Turistično društvo Ptuj odprlo turistični biro na nekdanjem Trgu svobode na Ptuju, danes Minoritskem trgu. To leto je bilo za nekoč veliko občino Ptuj pomembno tudi zaradi odprtja novega modernega kopališča v Kidričevem, ustanovljeno je bilo Turistično-olepševalno društvo Polenšak, trgovsko podjetje Merkur pa je na Ptuju začelo prodajati avtomobile. Prvič sta se vinskega sejma v Ljubljani udeležili Ptujska in Ormoška klet. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 2. junija.
T NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S
Kdaj je Turistično društvo Ptuj odprlo turistični biro na nekdanjem Trgu svobode na Ptuju (danes Minoritskem trgu)?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Osojnikova 3.2250 Ptuj.
Po obilnem deževju, ki je povzročilo veliko škode, vsi komaj čakamo, da se vreme ustali in da bodo prevladali sončni dnevi, s tem pa aktivnosti in dogajanje na prostem. Tudi ladjica Čigra bo lahko glede na zanimanje večkrat zaplula po Dravi s prečudovitim pogledom na ptujsko vedu-to. Tudi gledališče na vodi bi lahko mesto imelo, če bi načrti za obnovo dominikanskega samostana v več fazah obveljali in če bi imelo mesto pravo razvojno strategijo.
Tudi za zeleno ureditev grajskega hriba še v osmih letih, odkar so padla drevesa, niso izdelali načrtov. In kar je najbolj v nebo vpijoče, ni ga junaka, ki bi že enkrat naredil konec neurejenosti spodnjega parkirišča pod gradom, kjer ni javnih sanitarij in druge ponudbe, čeprav je grajski kompleks nekaj, kar dela to mesto že od nekdaj prepoznavno z značilno veduto.
V mestu je še več površin, območij, ki že dolgo kličejo po obnovi oz. vsaj vzdrževanju. Nekaterih so se mesto, tudi drugi lastniki, raje znebili, ker bi obnova stala veliko. Ni pa nobenih zagotovil, da bodo kmalu znova zažarele v svoji izvorni podobi, tudi zaradi včasih previsokih zahtev kulturnovarstvene stroke. Redki so v mestu, ki to zmorejo. Ponekod pa so celo težave, ko nekdo želi ocvetličiti okolico. Tudi z novo urbano opremo, katalog je obetal veliko, je v večini ostalo le pri načrtih. Velika
Foto: Črtomir Goznik
Cvetlične grede so na novo zasadili tudi v Mestnem parku.