Listek. Hadra, mlada spoznavalka. Poslov. M. T. F. Bila je huda lakota v mestu Algir, v severni Afriki. Ob istein 6asu je živela tam udova, Dobija po imenu. Imela je petero otrok, dva de6ka in tri deklice. Za Casa lakote ie popolnoma ubožala. Bila je turške vere, zato je hudo sovražila kristiiane. Vsled svoje revS6ine pa je bila prisjljena, stopiti v službo premožne katoliške družine, Musini po imenu. Njeni starejši hčerki sta istotako službovali, samo trinajstletna Hadra je ostala z materjo v katoliski hiši. Gospa Musini je bila verna katoličanka in je iraela dobro srce, ki \e čutilo in gorelo za dušni in telesni blagor revnega služabnika. Akoravno sta si bili Dobija in njena gospodinja v verskem oziru hudi nasprotnici, premagala je vendar gospa Musini s svojo prisr6nostjo in s so6utjeni za ubogo udovo njene predsodke o katoliški veri ter jo lako privedla na boIjSo pot. >Vera, ki vzgojuje tako blage duše, ki napeljuje svoje vernike k tako blagim dejanjem, mora pač biti edino prava. Ta vera vodi k Bogu.« Tako je mnogokrat premišljevala in govorila nesre6na Dobija. Posebno blagonosno pa je kršfianska gospa uplivala na mlado Hadro. In ganljivo je bilo videti, s kakšnim navdušenjem je srkala njena nežna duša lepe besede in nauke, katere ji je mnogokrat govorila njena gospa v prostih urah. Pripovedovala ji je o ljubem Jezuščku, o niegovem rojstvu v Betlehemu, o njegovem bivanju in delovanju na zemlji med ljmlmi in o njegovi smrti na knžu za nas grešnike. Dala ii je tudi knjižico, v kateri so bile vse te zgodbe lepo opisane in še celo naslikane. Hadra je rada prebirala knjižico in gledala mile podobe in kmalu se je rodila v njeni duši želja po sv. krstu. Rada bi bila postala kristijana. Neki nepri6akovan dogodek povzroči, da se ji njena sr6na želja izpolni tako hitro in tako lahko. Hadra je morala postati mlada junakinja sv. vere. To se je zgodilo tako-le: Njena mati nevarno zboli. Gospa Musini skrbno streže svoji zvesti služabnici ter posebno skrbi, da ne umrje brez sv. krsta. Ze je bil dolo6en dan za sprejem tega zakramenta, kar ubogo služabnico celo nepri6akovano pokosi neusmiljena smrt. Bilo je v sredi temne noči, kar zasliai Hadra, ki v bližnji sobi spava, pretresljivi glas svoje bolne matere. Hadra hitro prisko6i. »Hadra, ljubljeni otrokmoj!« kliče umirajo6a mati, »6utim, da bo kmalu konec mojemu življenju. Kako sre6na bi bila, ko bi bila krščena in umrla kot kristijana. Slušaj ter ne zabi slednjih besed svoje umirajoče matere: Varuj se nevernikov, sinov Mohameda — ostani pri kristijanih in bodi kakorSni so ti! Prepri6ana sem, da bodeS tako ložje molila za-me ter mi hitreje izprosila milostljivo sodbo. — 0 Bog — o Bog, usmiljenje — usmiljenje!« S temi besedami izdihne svojo duSo v objemu jokajo6ega in pomn6i kli6o6ega otroka. Ubnga Hadra! — Vse je prišlo tako naglo in nepr;6akovano, da revica ni mogla priklicati gospiidinje. Omamljena nepopisne žalosti in bolesti objema zopet in zopet umrlo mater in poljubuje njena že hladna lica. Beži v stanovanje svoje gnspe, da ji naznani, kar se je ravnokar prigodilo. Kako se prestraši ta, ko zasliSi, da je brez krsta umrla zvesta ji služabnica. Ko pa Hadra pripoveduje zadnje malerine besede, tolažili sta se Hadra in gospa s tem, da je usmiljeni Bog videl in usliSal hrepenenje njenega srca ter usmiljeno spreiel krst želja. Nekaj dnij po tem dogodku je sedela Hadra s svojo sedanjo varovalko, katera io ie ljubila kakor lastno h6erko, pri oknu in zrli sta v mirni, tihi ve6erni mrak. Naenkrat Hadra mo6no zavpije in s treso6o se roko kaže na cesto. Star mož z divjim pogledom je prišel ravno okoli hi§nega ogla, za njim pa mlad in 6vrst spremljevalec. Oba sta bila Arabca. Postojita nekaj trenutkov, giedata na hišo in se živahno posvetujeta o neki gotovo važni stvari. »To je Izmael, moj stric in Mulej, moj brat, — oba grozovita sovražnika kristiianov«, — šepeta razburjeno dekle, odtegujo6 se od okna, da je opazovalca ne zagledata. »Gorje mi, — huda nevarnost mi preti, — gotovo prideta po mene!« Cez nekaj 6asa pa se odstranita moža. Hadri se olajša srce. Dekleta tudi res ni varala ta huda slutnja, kajti prišla sta bila po poro6ilu o smrti Dobije v ta kraj, da odpeljeta Hadro k mohamedanskemu rodu ter jo tam omožita. Njeni starejši sestri sta bili takoj pripravljeni oditi, samo trinajstletna Hadra je trdno sklenila ostati. Neprenehoma ji done v ušesih besede umirajo6e matere: »Varuj se nevernikov, sinov Mohameda, ter ostani pri kristijanih in bodi takSna, kakoi-Sni so ti!« Prihodnji ve6er je sedela Hadra v utici na koncu lepega vrta ter 6itala. Kmalu zasliši glasne in hitre korake. Ko izpregleda, že stoji pred njo Izmael z rumenokoš6enim obrazom, s temnira, grozovitim pogledom in za njim se priktže mlajši brat Mulq. Htdri mahoma zastane sapa in groza jo pretrese. «Alah je velik!« pri6ne zoperni starec s sladkim glasom, »hvalim ga, ker sem n*3el tebe, lepo cvetko naSe rodovine! Hrtbri sinovi tvojega o6eta in nekdanie tovariSsce z veseljem pri6akujejo tebe v šotoru trojega o6eta«. — »Ne, ne, nikdarne!« vpije Htdra. »Jaz ostanem tukaj, postati hočem kristijana!« Z nepopisnim sovraštvom in divjo jezo }o pogledata Arabca. Grozovito zakolneta. Izmael povzdigne desnico. A brat naglo prisko6i k deklici, kakor bi jo hotel braniti. Poskuša jo z laskavimi besedami pridobiti. Ko uvidi, da z dobroto ne opravi ničesar, tudi njega popade jeza. Siloma jo ho6e odpeljati. Zgrabi deklico srdito za roko, da jo potegne iz ute. Izmael p« prisko6i kakor divja «ver, zakolne in jo udari po obrazu, da jo kri curkoma polije. Reva kriči, se kr6evito oklepa drevesa, ki je stalo v bližini, in vedno zatrjuje: »Postati ho6em kristijana!« Ne popusti drevesa ter z junaSkim navdušenjem nazaljuje: »Ne — jaz ne grem z vama, ostati ho6em pri svoji gospej!« Preganjalca že nevoljna vsled neuspeSnega pregovarjanja izumita konečno Se grozovitejSe sredstvo. Mulej vzame izpleteno vrv, jo ovije okrog vratu nedolžnega dekleta ter začne tako močno v!e6i, da je bilo dekle primorano izpnstiti drevo, ker bi jo sicer sadušil. In zdaj jo vlačita okrutneža nagloma po tleh naprej, da so ji obraz, roki in nogi krvavele. Že na pol mrtva od strahu in prestanega napora se slednji6 vendar uda, vstane in gre ž njima. >V strahu sem bila, da tako umrjem, predno sprejmem sv. krst«, tako je pripovedovala pozneje. »Udala sem se torej na videz s trdnim sklepom, v prvi priložnosti pobegniti.« Tako pride Hadra nazaj v domovino svojega mohamedanskega rodu. Celo leto jo strogo stražijo. Na videz se uda, na tihem pa vedno premisljuje in iš6e priložnosti, da pobegne. Neizmerno koprni priti nazaj in postati kristijana. (Dalje sledi.) Smešničar. 0 Veliki noči- <:Gospod doktor! Prosim vas, zapiSite mi nek. i za pokvarjen želodec!» — «Kako dolgo pa imate že pokvarjen želodee?» — «Zdaj ga §e nimam, a jutri — ko se naiem povitic*