Proti Rusom zmagujemo. Trdnjava Przemysl popolnoma oteta. - Naši se bližajo Lvovu. — Med Przemyslom in Lvovom zasedli važne postojanke. — Mi že stojimo ob reki Dnjestr. — Naši ujeli 15.000 Rusov. — Avstrijska armada prekoračila reko San. — Naša in nemška armada se ob Visli bijeta z veliko rusko silo. — Varšavo obkoljujemo. — Osem ruskih korov poraženih. — Rusi v izhodni Prusiji odbiti. — Nesloga v srbski armadi. — Francoži se na celi črti umikajo. — Belgijci izgnani iz Belgije. — Na nemškem desnem krilu hudi boji. — Ena angleška in štiri nemške ladje se potopile. Prestolonaslednik poroča cesarju Dunaj, 19. oktobra;. Z bojišGa se uradno poroča: Prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Jožef se je pripeljal iz Galicije na Dunaj, da osebno poroCa cesarju o vojnih dogodkih v [Galiciji. Prestolonaslednik se bo čez nekaj dni zopet vrnil na bojiŠ6e. Vojna še najmanj eno leto ? Vojački sotrudnik londonske ,,Times" ugovarja trditvam nekaterih angleških časopisov, da bi mogla Anglija oborožiti le 60.000 mož ter trdi, da se nafiaja pod zastavami angleške armade že 1,200.000 mož. Novi rekruti pa se javljajo v takto velikem številu, da jih vffiada s svojimi pripraivtaflni kar dohajati ne more. Sedaj se nahaja 100.000 indijskih in kanadskih 6et v Evropi Te čete in pa one, kl se sedaj še vežbajo v naselbinah, so temelj, na katerem bo treba graditi naprej. Anglija je poslala v Francijo del svojih najboljših čet. Ostale čete bodo sledile s p o mladi 1915, glavna angleška sila pa pride — koncem 1915 aa bojišča. Angliji se njikiamor ne mudi. Ker se je priglasilo toliko prostovoljcev, se glede telesne sposobnosti zahteva več, k&kor kjerkoli ,v Evropi. Sicer bi bil pritok proatovoljcev generala Kitchenerja naravnost preplavil. (NemSkji Wolffov urad pripominja k temu Članku: Iz teh razkritij izhajia* pred vsem, da Anglija ne upa pregnati Nemčije pred potekom leta 1915. Francozi ne bodo posebno veseli, da se Angliji nikakor ne mudi, jih uspešnejše podpirati, kakor se je to dosedaj codilo. Izgovor na krepkejšo podporo spomladi je le slaba tolažba. Usoda Belgijcevi, ki s« se zona/šali na angleškb pomoč, govori le preveS jasno.) Angleži dosedaj s svojimi prerokovianji o razvoju vojske niso imeli sreoat za to tudi ni nobenega razloga, da bi jim usedM na prerokovanje, kako dolgo še bo trajala vojska. Novi nabori. Vlada je odredila pregledovanje ali novačenje onih čr;iovojnikov, ki so rojeri v letih od 1878 dolS90. Tozadevne uradne odredbe so v glavnem sledeče: Med črnovojniki, ki niso bili pokUcani v vojaško službo, ker so bili pri novačenju kot nesposobni spoznani, ali pa superarbitrirani, je veliko krepkih mož, ki bi bili sedaj popolnoma sposobni za vojaško službo. Mnogi izmed njih, ki so bili takrat slafciotni, so se okrepili; njih telesne hibe so tekom let izginile. 'Mnogo drugih je bilo spoznanih za nesposobne, ker so bili morda prestrogi predpisi to povzročili. Ker postajajo zahteve naše obrambe vedno ve6je in je treba za nadomestilo ustvariti velito izurjenih vojnih obvezancev in brambno breme na celo prebivalstvo pravično razdeliti, se bo pregledal prvi poziv črnovojnikbv, da se vidi, v kolUco so ti črnovojniki sposobni za vojaško službo v črni vojni. K temu pregledu bodo prišli| vsi Grnovojniki rojeni v letih 1878—1890, všteviši tudi to Oieto, ki so bili do leta 1913 pri novačenju kot nesposobni spoznani, ali pa so kot superarbitriranci iz Armade izstopili. Izvzeti so sledeči: Tiisti, o katerih je obče že znano, da so za črno vojno popolnoma nesposobni. Tisti, ki se že uporabljajo v vojski, 6e tudi delajo druga dela in ne nosijo orožja. Ravno tako tisti, ki so že namenjeni za taka dela. Nadalje prostovoljci, ki že služijo v armadi. Izvzeti so tudi tisti, ki so bili letos kot nesposobni spoznani in pa oni, ki so bili že kot 6rnovo.jniki superarbitrirani. Nadalje: zdravniki in vojaški upokojenci. Pragladoranj« ali nabori se bodo vršili t Sasu od 16. novembra do 31. d e c e'm b r a 1914. Vpoklicani pabodopod orožje oni, ki bodo spoznani za sposobne, p o z n e j e , in sicor pridejo n a j p r e j na vrsto m 1 a j šilatniki, t. j. oni od 1. 1890 nazaj, Nabori se bodo vršili brez izjeme po celi državi, Vsak, kogar ne zadene kak prej omenjoni zadržek, se mora zglasiti pri naborni komisiji. Kraj in čas nabora se bo javno naznanil. Naborniki, ki se morajo peljati k naboru, imajo tja in nazaj prosto vožnjo po železnici. Vsak moški, ki je rojen v letih 1878 do 1890, se mora zglasiti vsaj do 31. oktobra t. 1. pri občinskem uradu v kraju, kjer stanuje ter naj ob tej priliki prosi za prosto vožnjo po železnici za dan nabora. Vsi tujci se morajo pri županu izkazati s svojimi izkazili: domovinskim listom ali podobnimi listinami. Naborniki dobijo posebne legltimacijo, katere morajo dobro shraniti. Kdor pa radi neodložljivib zaprek ne more določeni dan k naboru, mora priti k naknadnemu naboru.. Naborniki, ki bodo sposobni, bodo 2e pri naboru obveščenl, h kateri 6eti in kam bodo moraii iti pod orožje. Avstrijsko=rusko bojišče. Maribor, dne 20. oktobra. Vojna sreča se je v Galici]i in sploli na celi bojni črti obrnila proti Rusom. Sedaj zmagujemo Avstrijci in z nami združena nemška armada, llusl pa se na cell črtl mnlkajo. Do dne 12. oktobra so se naše čete na gališkem in rusko-poljskem bojišču razvrščale. Prihajala eo od vseh strani nova ojaftenja in od tega dne naprej je začela nafia armada zmagovito prodirati proti Rusom. Naše orožje je blagoslovljeno z zmago. Molitve, katere Idpijo iz milijonov domoljubnih src, niso zastonj, sedaj je bojna sreča na naši stranl. ZaČela se je nova bitka, ki se na celi ¦črti za nas ugodno razvija. Naša armada je stala pred 12. oktobrom ob roki Dunajeo v zahodni Galiciji. Prvi uspeh našega novega prodiranja je bil, da srao osvobodili trdnjavo Przemysl, katero so Rusi pod poveljstvom generala Dimitrieva oblegali cele tri tedne, Našim 6etam, ki so osvobodile Przemysl, poveljuje general pl. Boroevič, rodom Hrvat. Rusi so izgubili pred Przemyslom 40.000 do 50 tisoč mož, kar je sedaj že uradno potrjeno. Najprvo so naši pregnali Ruse od zahodne trdnjavske strani, sedaj pa stojijo že tudi na izhodni strani med 1j\ovoip in Przemyslom naše 6ete. Jimaški poveljnik general Kusmanek je odločno zavrnil predrzno rusko ponudbo, naj preda trdnjavo. Dtetje Praemysla je »a nas velikanske važnosti; Rusom se je s tem izjalovil načrt, korakati proti Dunaju in Budimpešti. Naše čete so sedaj zasedle že važne kraie na jugoizhodni strani Przemysla, Zavzeli smo višine okrog mesta Medyka, Stara-Sol in Stari Sambor, ki ležijo na jugozahodni strani Lvova, Na skrajnem juži)em krilu se je našim krdelom, ki prodirajo čez Karpate mimo mest Skole in Turka ter gonijo pred seboj Ruse, posrečiio, da so prišli do gornjega toka reke Dnjester in se tako bližajo Lvovu, katerega Rusi že polagoma zapuščajo, Med Lvovom in Przemyslom so naši v zadnjih bojih ujeli 15.000 Rusov. Severno od Przemysla prodira naša armada pri mestih Jaroslav in Rozwadov čez reko San. Našim Na poleg stojeSi sliki lahko čitatelj vidi, kje stoji sedaj naša armada* Spodaj vidimo naslikano reko Ti s o (Theiss>.Tukaj sosevršili boji našili in ruskihčet na Ogrskem, Našejužnc krilo prodira sedaj v bližini mesta S a ro b o r proti L v o v u (Lamberg). Nekako v sredini med trdiijavo Przemyslin Lvovom ter Samborom se bijejo sedaj budi boji med nami in Rusi. Na zemljevidu vidite severno od Przemysla zaznamovano mesto Jaroslav, kjer so naši že prekoračili re- ko S a n. Tam, kjer se izLva reka San v Y i s l o , ("VVeicbsel), južno odArinopola, indo mesta V a rš a v a (\Varschau) se bije sedaj zelo krvava bitka. Nekako v sredini te črte leži močna ruska trdnjava Ivangorod. se je posrečilo, da so že prekorafiili reko in s« pomikajo v okrožje Lublin. Glavna ruska bojna sila se zbira ob srednjsm toku reke Visle od izliva reke San do Varšave. Tukaj se borita proti Rusom združeni avstrijska in zavezniška nemška annada ter obkoljujeta znamenito mesto Varšavo, Zavezniška armada je že na več mestih prekoračila Vislo. Blizu trdnjave Ivangorod, ki leži jugoizhodno od Varšave, so Rusi dne 13. oktobra skušali napasti zavezniško armado, a so bili s krvavimi glavami odbiti. Osem ruskih korov so naši junaki porazili v tem boju. Rusi hočejo poljsko prestolnico Varšavo na vsak način držati, Radi tega se bo gotovo že te dni v bližioi Varšave, to je na črti Zawichost (izliv reke San v Vislo), Ivangorodom in Varšavo vnela zelo krvava bitka, kakoršne še ne po'zna svetovna zgodovina. Rusom so prišli tukaj na pomoč tudi nekdanji njihovi sovražniki, Japonoi, s svojimi težkimi topovi. Danes, dne 20. oktobra, ko pišemo te vrstice, še nimamo podrobnih poročil o tej znameniti bitki. CitauiaupBAuu tm jadoz ^Ti^ojod ¦egteA.ou n§'BU opoq ifjej prostoru pred inserati. Zaupajmo v božjo pomofi in zmaga bo gotovo na naši strani! Na celi črti napredujemo. Dunaj, 19. oktobra opoldne. Avlstrijski generalni štab razglaša: V. bitid izhodno o"d Przemyslaj in Cliyrowa je včeraj (v nedeljo, 'dne 18. oktobra) dosegla naša ar' mada zopet lepe uspehe. Posebno buda je bila borba pri mestecu Mizryniec. Višino Magiera, katera je bila doseda,i v rokah. sovražnika in odkoder so Rusi z velikim uspehom zadrževali naše prodiranje, smo včeraj popoldne po daljšem in močniem obstreljevanju & topovi zavzeli, Severno od Mizynieoa so našo cete že tako daleč napredovale proti soVražnim vrstam, da so staJe naizhodni strana Przemysla. Nafiim se je posrečilo, (ia so prodrli celo na višine pri mesitecu; Medyka. Na južnem krilu so Rusi neprestano, tudi po no6i, napadali, naše postojajnke na višinah na južnozahodni strani Starega Samborja. NaŠe čete pa so vse ruske napade krepko odbile. V 9olini rek Stryj in Swioa so naša krdela v vfidnem boju, s sovražnikom ter so dosegla že znatne uspehe. T,u<5i ob reki San so se iSaraj na vefi meslih vrSfli bojL Rusi so napravili vderaj (nedeljo) zvečer^ ko je nastopila tei^i, napad na naše poatojanbe pri mestu Jaroslav na izhodnem bregu reke S&n. Sovražni napadi so bili krepko odbiti. Na Rusko-Poljskem je združena avstrijsko-nemSta; kavaleriia porazila močno rusko kavalerijo. Ta sovražna četa je poskušala prodiralno na^paflati naše zavezne oddelke v smeri zaliodno od \^šave, a je bila vržena pri mestu Socha«zew nazaj. 'Mi&sto 'Mizyniece in gora Magier!a ležtta kakih 35 km izhodno od Przemysla v sredini med Lvovom in Przemyslom. Stary-Sambor, imenovan tudi StaroMiasto, leži ob gornjem toku reke Dnjestr 45 km jih goizhodno od Przemysla. Reka Stryj izvira v Karpatih pri prelazu Uszok in tp6e po jugo-Jizhodnem delu Gfetlicije. Poveljnlk Przemysla priznava junaštvo Rusov. Poveljnik trdnjave Przemysl, podmaršal Kvismanek, priznava pohvalno neustrašeno junaštvo ruskih čet, katere so oblegale Przeraysl. Bajka o ncjunaštvu Rusov se mora enkrat za vselej pozab.ti. Podmaršal je kazal neke škarje, s ktaterimi se moro.jo bodeče žice, ki branijo bližanje sovražnika do trduja- ve, tako tilto prerezati, da posadka trdnjave tega ne sliši. Te škarje so nemškega izvora in jih je našla posadka po vsakem naskoku v velikem številu pri padlili ruskili vojakih. Podmaršal Kusmanek je pripomnil, da je sam prerezal brez najmanjšega napora s takimi škarjaini 5 mjn debelo bodečo žico. Tudi je pokazal zaplenjeno rusko puSko-repetirko, ki je popolnoma novega izvora in ki ima, namesto bajoneta škarje, s katerimi more strelec, ziavarovan v strelskem jarku, prerezali pred seboj vse bodeče žice, ne cla bi se pri tem izpostavil kaki nevarnosti. Tudi ta iznajdba je bila v avstrijski armadi popolnoma nova. ^JmOf***^ \ ZemljeTld bojišfca t Galiciji la ta Rusko-Poljskem. Na poleg stojeSi sliki lahko čitatelj vidi, je stoji sedaj naša armada* Spodaj vidimo nalikano reko Ti s o (Theiss>.Tukaj sosevršili oji našili in ruskihčet na Ogrskem, Našejužbii t S